Isslisajjt,
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
ti*
"V o 1J ; i ;
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
SJpravnistvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
V Celovcu, 4. decembra 1902.
Leto XXI.
Zilski Slovenci v volilnem okraju Spital-Šmohor (IV. kurija), oziroma Šmohor-Kotice (III. kurija).
(Dopis.)
Volitve so minule; konec je letanju, agitaciji; duhovi, pred volitvami razburjeni, so se nekako • pomirili, ali pa tudi ne ... . Kako so se volitve vršile in končale, je sploh znano: za nemško '• ! i krščansko-socijalno stranko vsaj dosti ugodno ; za H: nas Slovence — Bogu potoženo — slabo ! Vzrokov za to je mnogo ; naštevati jih nočem ; eden glavnih pa je stara krivica: prav po nemško-nacijonalni meri razdeljeni volilni okraji. Raztrgali so nas uboge „manjvredne“ Slovence, sestavili sodnijske okraje po svoji volji: pač prav liberalno! Pri takih razmerah drugega izida volitev skoraj ni bilo pričakovati.
Mislil sem o tem sploh molčati, misleč: je že konec! Kaj pomaga zdaj pritoževanje, obtoževanje, trganje po časnikih; storjena napaka se mora na drugi način popraviti, ako sploh hočemo v bodočnosti boljšega uspeha doseči ! Da sem prijel za pero, povzročili so razni dopisi v ^Miru11, ki nam naznanjajo, kako so se „naši vrlo borili", ali pa, kako — „so spali". Naj torej povem, kako smo mi zilski Slovenci volili; drugi vzrok pa je tudi čudna, sicer ne dosti jasna „Karntner Zeitung" v zadnjih številkah ! Ta list, kateri sicer nas Slovencev niti poznati noče, ki pred volitvijo dveh slovenskih kandidatov niti imenoval ni, razkoračil se je zdaj, da daje Slovencem prav nepc-trebno in nepoklicano razne „dobre svete". Ker je pisala tudi o nas slovenskih Zilanih, zato treba odgovora. Na podlagi uradnih izkazov naj torej povem, kako se je pri nas volilo.
Znano je, da volilna „geometrija“ liberalnih nemških nacijonalcev stare krivice ni odstranila: štiri slovenske občine na Žili, namreč: Blače, Brdo, Goriče, Št. Štefan so v IV. kuriji, kakor pravimo pri Žili, „prifliknili“ čisto do Trga. Zilani pa Trg! Lepa zveza to! V III. kuriji volijo naše štiri slovenske občine z drugimi 20 nemškimi občinami zgornje zilske in leške doline vkupaj!
(Konec prihodnjič.)
m
družbe vednega češčenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve v krški škofiji I. 1901 — 1902.
Družbo vednega češčenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanje cerkvene oprave za revne cerkve je letos zadel hud udarec. Po dolgi bolezni, katero je prenašala s prav krščansko potrpežljivostjo, je dné 12. septembra 1902 umrla gospa baronica Marija May er h of er, podna-čelnica in blagajničarka naše družbe, ki jo je 1.1878. osnovala in za katero je do zadnjega zvesto skrbela. Zato je mogla biti razstava cerkvenih oblačil, katero je sicer pokojnica vodila in uravnala, samo začasno v samostanu v Kazezak (Har-bahu), kjer se sedaj cerkvena oblačila izdelujejo.
Obdarovalo se je letos 36 farnih in podružničnih cerkva, in sicer 29 brezplačno in 7 za majhno odškodnino. Razdelilo se je 16 mašnih plaščev, 3 vešperni plašči, več naramnili vel, alb, koreteljev, oblek za cerkovnike in ministrante, korporalij, purifikatorijev itd.
Dohodkov je imela družba, vštevši odškodnino za naročena oblačila, od 1. januarja 1901 do 1. januarja 1902 vkup 5123 K 78 h; stroškov 5106 K 64 h. Gotovine je torej ostalo 17 K 14h. Dohodki tega leta do razstave, ki je bila od 5. do 8. septembra t. L, s pomočjo hranilnih bukvic po-
Preveè zahtevajo.
Mir nam je zagotovljen. V miru živimo z drugimi državami. Mir nam vsako leto zagotavlja vojni minister v delegaciji. Toda ta mir je — oborožen. In ta oboroženi mir stane avstrijske nà-rode ogromnih s\6t. Vojna nas stane letno 350 milijonov krou, vsako leto mora 103.000 mladeničev k vojakom. To je pač ogromni vojni davek, ki ga morajo v denarju in krvi plačati avstrijski nà-rodi. In nenasitni vojni moloh zahteva vedno novih žrtev. Spomladi je v delegacijah vojni minister zahteval že zopet 38 milijonov kron kot izvanredne stroške za topove, in sicer kot prvi obrok. In delegacija je vojni upravi dovolila zahtevano svdto.
Sedaj pa je avstrijska vojna uprava stopila pred državni zbor z novimi zahtevami, ki pač niso skromne. Avstrijski ndrodi naj dajo vsako leto 12.538 novincev več za armado in 4500 novincev več za deželno hrambo. Poleg tega pa hočejo še 3415 nadomestnih rezervistov pritegniti aktivni službi. Že te gole številke dovolj govoré, kar pa obsegajo, je še veliko huje. Vsako leto 12.538 novincev več, to radi triletne službe aktivno stanje naše armade pomnoži za 37.614, in deželno hrambo radi dveletne službe za 9000 mož. Po teh zahtevah vojne uprave naj služi torej v prihodnje 46.614 mož več pod orožjem.
Zahteva, da bode 46.614 mož več v aktivni službi armade, se pač ne more kar tako sprejeti, ako se ne podele na drugi strani polajšave. Pač ni nič ugodnega zahtevati, da 46.614 mladeničev svoje mladeniške moči ; žrtvujejo vojaštvu, poleg tega pa sprejme na se še vse osebne in gmotne žrtve, ki jih provzroča uvrščenje med vojake. Vrhu tega treba vpoštevati tudi posledice v nàrodno-go-spodarskem oziru. Pomnožitev aktivnega stanja armade za 46.614 mož zahteva nova sredstva. Pre-hranitev, obleka, oboroženje itd. požrli bodo milijone, in že tako visoki vojni proračun bode še večji. Druga posledica. Kmetsko prebivalstvo stavi najmanj polovico vseh novincev. Ta važni činitelj naše države pa hudo trpi, da mu vojaščina njegove najboljše moči na leta, pogosto za vedno odteguje. Od kmetijskega stanu zahtevati, da vsako leto najmanj nadaljnih 20.000 svojih sinov in delavcev odda armadi, se pravi v današnjih razmerah kmetski stan tirati v popolno pogubo. Ako je zvišanje
krivajo stroške, tako da družba nima dolgov. Odslej se bodo družbeni računi vodili od ene razstave cerkvenih oblačil do druge.
Radi neugodnih razmer so nekatere podružnice prenehale delovati. Zato so se ustanovile nekatere nove: v Molcbihlu, Št. Štefanu pod .Inno, na Suhi in v Lelingu.
Z ozirom na okrožnico sv. očeta Leona XIII. z dné 28. maja 1.1. o presvetem Rešnjem Telesu se predstojništvo družbe vednega češčenja nadeja, da se bode ustanovilo še več novih podružnic. Papež Leon XIII. piše: «Duhovniki, katerim je Kristus Odrešenik poveril nalogo, da izvršujejo in delijo skrivnosti njegovega Telesa in Krvi, se za to najvišjo čast ne morejo primernejše zahvaliti, kakor da na vse mogoče načine pospešujejo čast presvetega Rešnjega Telesa ter želje njegovega presvetega Srca izpolnujejo s tem, da srca ljudij vabijo ter vodijo k blagonosnemu viru tega velikega zakramenta."
Vsa pojasnila o družbi vednega češčenja daje družbeni predstojnik v Celovcu, Kumpf-ove ulice št, 6.
V pojasnilo se naznanja častiti duhovščini, da se v smislu družbenih pravil cerkvena oblačila oddajajo brezplačno in proti majhni odškodnini samo ob razstavi. Prošnje se morajo najkasneje do konca aprila 1903 poslati predstojništvu. Naročila za celo plačo se oskrbujejo vsikdar.
Družbena služba božja za glavno družbo v Celovcu se obhaja odslej vsaki prvi petek v mesecu v cerkvi sv. Duha v Celovcu. Ob 6. uri zjutraj je sv. maša z blagoslovom, ob 6. uri zvečer pridiga, litanije in blagoslov.
Štev. 49.	^	:
------------------v»- ■
števila novincev neobhodno potrebno, potem naj se ua drugi strani ptdeié polajšave. Priložnosti v to ne manjka.
Pred vsem naj se uvede dveletna vojna služba. Da je mogoče tudi v dveh letih vojaštvo izuriti, o tem ni nobenega dvoma. Nemčija je vpeljala dveletno vojno službo, in njena armada je še dandanes ena najboljših. Giška ima dveletno, Belgija po večini dve in polletno, Italija deloma dveletno vojno službo. Francoska se ravno sedaj napravlja, da vpelje splošno dveletno vojno službo.
Le samo pri nas naj je dveletna služba nemogoča. Nadaljna zahteva je, da se odpravi zadnja orožna vaja; ta ima v dejanju prav malo pomena, a toliko več provzroča škod onemu, ki jo mora opraviti.
Vestna naloga zastopnikov je, da od vojne uprave zahtevajo ugodnosti pred vsem za kmetski stan. Le tedaj, ako bode vojna uprava voljna, novo svojo zahtevo poravnati s polajšanjem v drugem pogledu, je mogoče o njeni zahtevi razpravljati, drugače pa ostane tudi za najgorečnejšega patrijota nevsprejemljiva.
Zborovanje koroških slovenskih posojilnic v Velikovcu.
(Dalje.)
Uradni dan naj bode natančno določen. Izven uradnega dneva se naj denar nikdar ne spre-jemlje. Udje načelstva se naj po mogočnosti menjavajo pri uradovanju, ker se s tem na eni strani razbremenijo, na drugi strani pa vsi vedno vedó, kaj se v posojilnici godi in imajo tudi stranke, zlasti vlagatelji, več zaupanja do zavoda, ako vidijo, da se načelstvo za redno uradovanje tudi pobriga. Uradujoče osebe se naj pa tudi za svoj trud primerno nagradijo, seveda pa zopet ne tako, kakor se najde, da bi ves čisti dobiček šel le za nagrade posameznikom, tako da ne ostane potem nič za dobrodelne namene, še manj pa za rezervo, katera se mora razmeroma vedno pomnožiti.
Slednjič še priporočam, da se naj poslužujejo posojilnice tako v medsebojnem občevanju, kakor tudi zlasti pri dopisovanju raznim oblastvam in uradom izključno in dosledno vedno le našega ljubljenega slovenskega materinega jezika. Uradi so zaradi nas tukaj in morajo z nami slovensko ob-
V	seji dné 28. oktobra se je odbor gospej družbe vednega češčenja na novo sestavil tako-le: Predsednica visokorodna gospa grofica Adelgunda Rosenberg-Orsini; podpredsednica, blagajničarica in pregledovalka računov gospa Ana Bolim; tajnica častita predstojnica uršulinskega samostana, mati Gabrijela Lachner; podtajnica in pregledo-
! valka računov gospa Ana Pichler; pomočnice: gospa Karolina Mittelberger in gospodičina Terezija Schnablegger; zapisnikarica častita predstojnica samostana «Dobrega pastirja" v Kazezah; pospeševalke glavne družbe v Celovcu gospe in gospodičine: baronica Štefanija Neugebauer, Ana Pichler, Marija Dojak, Liza Weinliinder, Kat. Lorberg, Ter. Moschi tz, Kar. Deschman, Mar. Stoutz.
V	Celovcu, meseca oktobra 1902.
Družbeno predstojništvo.
Smešničar.
*	Eden za drugim. Hinko IV., fraucoski kralj, je prišel v priprosto, ubožno vasico. Odborniki vasi so ga vendar hoteli primerno počastiti. Prvi je začel govoriti župan. Ko je ta končal, se je oglasil v bližini osel, ki je začel tako neusmiljeno rigati, da je vse preglasil in da se ni nič razumelo. Ko pa je podžupan začel govoriti, a osel ni še nehal rjoveti, tedaj je rekel kralj : «Počakajte, eden za drugim; dokler ima oni osel besedo, Vas ne morem nič razumeti."
*	Gosposka beseda. „Kje ste bila prej v službi?" — »Hm! jaz sem bila za hišino pri kravah !"
čevati ter nam pošiljati slovenske dopise. Vsak drug dopis pa, ki ni slovenski, ni treba sprejeti in se naj vrne, ker imamo pravico zahtevati, da se uraduje z našimi posojilnicami v njihovem uradnem jeziku. Ako bi uradi nagajali, kar se posebno na Koroškem pogosto rado prigodi, naj se to naznani „Zvezi“, da napravimo pritožbo, kakoršnih smo tudi dosedaj že mnogo napravili in po večini z vspehom, kar je deloma že iz „Mira“ znano.
Da se najde največ napak in da je največji križ z letnimi računskimi zaključki, mi ni potreba menda posebej poudarjati. Da so računi sedaj po večini že po enotnem uzoru izdelani in da jih velika večina posojilnic izda ob pravem času, mi je prizadjalo mnogo truda. Navzlic vsem podatkom, opominom in tudi grožnjam pa se žal nahajajo tudi še tako malomarne posojilnice, ki ne pridejo na dan z letnim računom niti do meseca avgusta. Jaz nočem nobene imenovati in za trdno pričakujem, da prihodnje leto ne bodem imel v tem oziru več toliko težav, pisarije in drugih sitnostij, kakor sem jih imel ravno v tem letu. Posojilnice imajo vse v svojih pravilih določilo, da se mora letni račun objaviti do konca marca. In če to stoji v pravilih, se mora potem tudi zgoditi. Le ako nastaneje nepremagljive ovire, dovoljuje zakon, da se sme račun objaviti pozneje, vendar pa do junija. Nobeni posojilnici ni v čast, ako ne izdà računa kmalu po novem letu, kajti letni račun je najvažnejše opravilo posojilnice in v njem se nekako zrcali vse delovanje in cela moč vsacega zavoda. Želim torej, da bi prejel po novem letu vse račune že tiskane vsaj v mesecu aprilu. Potem bode tudi „Letopis“ lahko izšel za več mesecev poprej, kakor je to bilo dosedaj mogoče in so me pri spisovanju istega ovirale le nekatere skrajno zanikrne posojilnice.
K sklepu naj še omenim, da smo pri „Zvezi“ poskrbeli za to, da postane ista v najkrajšem času j za svoje posojilnice tudi centralni denarni | zavod, oziroma da se preseli že obstoječa centralna posojilnica slovenska v Krškem z novim letom v Celje pod „Zvezino“ upravo ter postane ista prava osrednja blagajna, v katerej se bode centraliziralo celo denarno gibanje „Zvezinih“ posojilnic in katera bode vsakojakim prošnjam posojilnic lahko vselej tudi takoj in točno vstrezala, kar žal dosedaj drugi denarni zavodi zares niso mogli iz različnih vzrokov.
Slednjič še torej enkrat vsem zastopnikom posojilnic prav toplo priporočam naj prišedši domov poskrbijo za odpravo eventualno še obstoječih napak in to tem bolj, ker, kakor je znano, dobimo kmalu zakon o obligatorični reviziji posojilnic, po katerem se bodo oblasti za naše zavode imeli pravico veliko bolj brigati, kakor dosedaj in ker bodo potem morali revizorji oblastvam tudi poročati o vsaki reviziji ter naznaniti vse nedo-statke. In če ostanejo vse posojilnice „Zveziu zveste, potem se nam ne bode treba bati niti tega revizijskega zakona. S tem sklepam.
Tajnikovemu in revizorjevemu poročilu je sledila živahna pohvala ter „živio“- in „dobro“-klici.
Predsednik pozove zato zborovalce, če želi k temu poročilu kdo besedo, oziroma pojasnila. Ker se nihče ne oglasi, se poročilo enoglasno odobri in vzame na znanje.
Pravni pouk o raznih posojilniénih zadevah.
Predsednik naznani, da se je ta točka pri dosedanjih enakih zborovanjih obravnavala tako, da so stavili zastopniki posojilnic svoja vprašanja na pravnega konzulenta, ki je potem odgovarjal vsakemu posameznemu. Zaradi tega pozove zborovalce, naj tudi danes stavijo vprašanja, katera želijo imeti razjasnjena.
G. Franc Reš, predsednik hranilnice in posojilnice v Velikovcu, pozdravi najprvo kot kuče-gazda prav prisrčno vse zborovalce, ki so danes pod streho velikovške posojilnice. Potem pravi, da je treba vzeti trdno v pest besedo in jo držati. Treba je skrbeti, da če mogoče ne pride do tega, da bi moral plačati posojilo namesto dolžnika kak porok, ker se mu zdi, da to vrže nekako senco na posojilnico in povzroči veliko jeze in sovraštva. On priporoča veliko previdnosti pri dovoljenju posojil in vpraša, kako se naj bi obvarovali poroki škode?
Predsednik g. Mihael Vošnjak pravi, da je tudi on prepričan, da se pri nas poroštvo prelahko vzame. Včasih je poroku samemu težko odreči iz raznih vzrokov prošnjiku. V takih slučajih je najbolje, da porok posojilnici že naprej namigne, naj ga ista ne sprejme, ali pa, da posojila, ako ni varno, sploh ne dovoli. Posojilnica mora poroke vedno po mogočnosti varovati škode. Tudi bi bilo pro-šnjikom vedno težje dobiti porokov v sili, ako bi se pogosto pripetilo, da bi morali plačati posojilo poroki. Posojilnica bi pa zamogla potem, ako ima vendar dosti denarja na razpolaganje, le slabo napredovati, ako ne bi mogla denarja ravno izposoditi.
G. dr. Dečko pravi, da je to vprašanje zares eno najvažnejših, kajti celo poslovanje sloni na tem, da daje posojilnica posojila proti poroštvu, kajti namena, dajati posojila proti vknjižbam, posojilnice nimajo, porok pa vendar želi, da bi bil obvarovan škode. Poglavitna potreba je, da se gleda pri dovoljevanju posojil v prvi vrsti na zmožnost prošnjika. Kdor je pijanec, ali zapravljivec, temu tudi s posojilničnim posojilom ni pomagano. Posojilnica naj si ohrani vedno svoj delokrog. Da nese porok vedno sam svojo kožo na trg, kedar podpiše dolžno pismo ali menjico, to se mu mora vselej zabičiti pri podpisu. Slabo poslovanje bi bilo, ako bi se posojilnica ozirala le na poroštvo. Slednjič bi nihče več ne hotel biti porok in bi se moralo celo poslovanje nehati. Zaradi tega je boljša prva zamera, kakor če pridejo kasneje poroki v škodo.
G. Reš naznani nadalje, da so pri velikov-ški posojilnici prakticirali pri tistih dolžnikih, ki ne znajo pisati, nekaj časa tako, da se je dolžniku ali poroku najprej narisal njegov podpis in da ga je potem dotičnik sam po tem uzorcu nekako na menjico naslikal, kolikor je mogel in znal. Posojilnica pa je prišla vsled tega v nekaterih slučajih v škodo, ker sodišče takih podpisov ne priznava-, če podpisani reče, da ne zna sam pisati.
G. dr. Dečko razlaga, da je tako pripisovanje nepostavno. Ako stranka ne zna pisati, naj se na menjici rajše podkriža in se pusti potem križ legalizovati. Še bolje je pa, da se naredi v takem slučaju dolžno pismo. Postava o menjicah pravi namreč izrecno, da mora biti na istih lastnoročni podpis. Dolžno pismo velja za vedno, med tem ko mora biti menjica po preteku treh let obnovljena.
C. g. Volbenk Serajnik vpraša, ako se mora poroku vedno povedati, za koliko časa ostane porok.
G. dr. Dečko razloži, da je porok pri zadolžnicah tako dolgo zavezan, dokler posojilo ni povrnjeno in da to nič ne velja, ako porok pri podpisu reče, jaz podpišem samo za eno, za dve leti, oziroma za toliko in toliko časa. Porok naj se vedno sam briga za dolžnika in skrbi za to, da isti posojilo ob pravem času povrne. Ako porok izve, oziroma vidi, da dolžnik slabo gospodari, naj se oglasi v posojilnici in zahteva, da se posojilo izterja ali pa z vknjižbo zavaruje. Poroštvu se pa odpovedati ne more, ako take odpovedi posojilnica ne sprejme prostovoljno.
G. Vošnjak še poudarja, da naj se poroku takrat, ko dolžno listino podpiše, vedno reče: ti podpišeš kot porok in plačnik, da se pozneje ne bi kdo hotel izgovarjati.	(Dalje sledi.)
Dopisi.
Celovška okolica. (Spomini na volitev.) Da so privrženci liberalne stranke pri sedanjih de-želnozborskih volitvah uganjali mnogo sleparij in nepostavnostij, je že dovolj znano. Tudi v celovški okolici se je dogodilo mnogo takih „zanimi-vosti“. Na Bistrici so delavci — kakor pravijo — dobili z liberalnimi kandidati popisane glasovnice. Ali je to postavno ? — V Svetnivasi in v Kotmari-vasi je pri volitvah odločevalo pivo. V neki občini bi imeli preložiti klanec. In glej ! kaj se zmislijo zvite buče! „Ako bodete volili Metnica", pravijo učitelji, „vam bode le-ta poslal denar za preložitev klanca“. Ker je pa pri volitvi dobil g. Ure več glasov, kakor Metnic, tedaj je spregovoril učitelj : „Sedaj pa Metnic že ne pošlje denarja.“ Zakaj pa Metnic ni prej poslal kakih par tisočakov? Morebiti bi ga bili potem iz hvaležnosti volili!? — V drugi občini je volilni komisar mnogo glasovnic, katere je imel za slučaj ožjih volitev, ali pa, da kdo zgubi svojo glasovnico, porabil pri agitaciji. Gospod Mac Nevin! ali je tako ravnanje postavno?! V prihodnje si bodemo take volilne komisarje, ki svoj častni posel zlorabijo, prepovedali! (Opomba uredništva: Prosimo, naznanite nam ime tega „čednega“ komisarja!)
Grebinj. (Po volitvah). Da smo pri nas ostali za 15 glasov v manjšini, je krivo to, da je naših volilcev precej izostalo, nekatere pa so polovili naši nasprotniki ter jim iztrgali legitimacije, da vsaj voliti niso mogli! Kako surovo in nesramno so delali naši grebinjski nemčurčki, katerim so prišli na pomoč tudi krčmar Nagele in krčmar Hut iz Velikovca, je znano. Vsakdo je lahko pil in jedel zastonj kolikor je hotel. Da je zmagal samo denar, golaš in pivo, pripoznavajo sami naši nasprotniki. Nasprotniki so se zbirali v gostilni pri Plazniku. Gostilničar Plaznik se je vsaj volitvi odtegnil in se peljal na semenj v Pliberk. Natakarjem se je zaukazalo, vsakega vprašat ali je „bel“ — tedaj je pijača in jed brezplačno. (Bode že jVerein4* plačal.) Tako so proslavljali volitev, pili in jedli cel dan, pa reci da to ni — „fort-šrit“. Hudo bode grebinjskim nemškutarjem v oči hišna številka na novi mežnariji, tako, da so jo že v drugič s črnilom zamazali in s tem pokazali, da za slovenske številke in napise v Grebinju ni pro-
stora. Pravijo, da slovenska številka moti nemški (!?) značaj grebinjskega ^mesta41 in da je občinski urad sklenil ter zaukazuje samo nemške številke ! ! ! Pa pustimo jim to veselje, saj je to pri Nemcih na dnevnem redu, da mažejo in „štrihajo“ vse, kar je slovensko. Seveda je tu nekaj nemškutarjev in sem privandranih rešiteljev nemškega značaja, ali vendar bi ti mogli pripoznati, da so med Slovenci in da tudi od teh živijo ! Kakšnega mišljenja so, je pokazal nek možicelj v gostilni, kjer je kričal, da so Slovenci 1 ... i, f .... i, da so manj vredni, da nimajo izobražbe itd. Tako govoré o nas ljudje, ki od Slovencev živijo. Spoznajmo vendar enkrat svoje nasprotnike; ogibajmo in ločimo se od ljudij, kateri samo takrat slovensko znajo, kedar jim prineseš denar v štacuno. — Da Slovenci pri nas hirajo, je kriva tudi naša čisto nemška šola. Ljudje sami spoznavajo in pravijo, da otroci sedaj nič ne znajo. Pa vendar je osemletna šola! Navedem le besede, s katerim se je izrazil eden naših nasprotnikov iz sosedne nemške fare in občine, nek Nemec, kmet, da ima hčer, ki je hodila 8 let v šolo, pa še sedaj ne zna pisati pravilno svojega imena. (Tudi v tistej občini po malem, menda ne bodo drugi znali pisati, kakor še gosp župnik in župan; učitelj sam bo menda še pozabil.) Pa reci kdo, da se nič ne učijo, v naših nemških šolah! Ali bi se ne dalo, kakor je bilo že poprej v Grebinju, ko so se otroci tudi več naučili, da bi se vpeljala namreč utrakvistična šola? Kmetje in stariši otrok v okolici grebinjski, zahtevajte to, in stavite predlog o prvi priložnosti, saj imate svoje može, ki ste je izvolili v šolski svet in občinski zastop. Če se združite in to pravico tirjate, morajo vam ugoditi. Na noge tedaj !	O.
Spodnje Koroško. (Razno.) V Galiciji se je ustanovila nova hranilnica in posojilnica; prostor za uradovanje se je dobil v „Vogriaovi‘‘ gostilni. V načelništvo so izvoljeni gg. Matija Nesler, župnik; Rožar Sim., posestnik in župan, obadva v Galiciji; Urank Jože p. d. Kauh, Ravc Ignacij p. d. Suhec v Encljivasi; Ogriz Tomaž v Drobinčah, Pegrin Siman p. d. Jernej v Ovbrijah; Dragasnik Janez, provizor, in Božič Anton p. d. Jakobič v Apačah. Bog daj novo ustanovljeni posojilnici mnogo uspeha v blagor ljudstva! — Ko je 9. nov. vozil znani Taurer s svojim „adjutantom* toliko hvalisano nemško kulturo v Kokinj, bil je med to druhaljo učitelj Samonik iz Velikovca; gosp. Palla, to so uzorni učitelji. — O Haasu se tudi pripoveduje, kako se je v spremstvu nekega klobučarja iz Velikovca (gotovo Gratzhofer-ja) pripeljal še le zvečer kratko pred volitvami v Galicijo in tam rogovilil za Ple-šivčnika; nek Kariči Matija je baje dobil 10 kron, da je agitiral; na dan volitve pa je bilo v Galiciji (in tudi drugje) golaža in pijače zastonj. Prav dobro se je odrezal nek našinec rekoč: volilce naše in nasprotne stranke hitro spoznaš že na prvi pogled; naši pridejo trezni, oni pa že polni duha pijače in tako volijo potem po svoji „vesti in pre-pričanju“ ! Poslanca, ki je na tak nesramni način dobil si vendar le nepomenljivo večino, imenujejo muhasti ljudje: poslanca, iz čigar ust se cedi golaž, pivo in žganje! G. Plešivčnik, ali vas ni nekoliko sram ? !
Skočidol. (Volitev.) Česar kar nihče ni pričakoval, to se je zgodilo! Da vernberška občina še ni popolno izgubljena, kakor se je sploh mislilo, češ da je zapečatena z sedmerimi pečati in vkovana v nemško-liberalne spone za večne čase, so pokazale volitve dné 5. novembra, pri katerih je vern-berško-dolanska gospSda tako imenitno pogorela s svojim kandidatom, da ji je kar sape zmanjkalo ter je pretreslo — mozeg in kosti. — Ta poraz je pa tudi hudo zadel častito mater Oštinjko, ki se je vsedla za peč in nam ni pokazala lepega svojega obraza, ampak je rekla: da bi do tega sramotnega poraza ne prišlo, ko ne bi bilo teh presnetih Št. Jurških krofov! Št. Jurčani so pač res, razun par Oraševih privržencev, vsi kot jeden mož v resnici jekleni značaji in trdi slovenski korenjaki, kakor trda je skala, na kateri ponosno stoji njih starodavna farna cerkev sv. Jurja, v kateri pravi zgodovinska knjiga med drugimi: „Strmec krasni, davno časni; Ti slovenski biser naš!“ in pred katerimi se trese cel vernberški Babilon. — Da pa gospoda ne doživi še večega poraza pri ožji volitvi dné 8. novembra, si znajo pomagati zvite buče s tem, da sploh Strmčanov o tem niso obvestili ter so si na tak podel način priborili ne častno zmago. Ali vkljub vsemu pritisku in vsiljevanju že popisanih listkov, in da nekateri naših niso mogli se poslužiti svojih pravic, ker so odšli brez da bi volili, ker jim Oraš ni hotel praznih listkov dati in že izpolnjenih za Breittenegerja niso hoteli vzeti. — Vendar je imela nasprotna stranka le 10 glasov večine (54 proti 64). Kje pa bi bila slavna gospdda, ako bi se obvestili o ožji volitvi tudi Strmčani, kateri bi gotovo vsi prišli, o tedaj bi mi imeli najmanj 80 glasov. Da so za volitev dné 10. novembra bolj sigurni, so si znali pomagati s tem, da so veliko naših izpustili iz imenika, svoje
pa vpisali, akoravno nimajo volilne pravice! Naši tudi niso dobili glasovnic, akoravno je dotična komisija stranko dobro poznala ; nasprotnikom pa se je šlo vsestransko na roko! Komisija je bila sestavljena zopet iz samih nasprotnikov. — Vkljub vsemu pritisku smo dosegli lepo manjšino, 39 proti 62 glasov. Zdaj pa je zavladalo zopet veliko veselje v Izraelu in gospoda je prišla zopet k sapi. Tudi materi Oštinjki se je odvalil velik kamen od srca, tako da je dala duška svojemu veselju nasproti naši stranki z besedami: „Le idite domov z vašimi ta dolgimi nosovi". — Naši so se podali v Kupovo gostilno na glažek piva ter se malo razvedrili. Pri odhodu pa so si segli v roke z obljubo, da pri prihodnjih volitvah zopet obiščejo slavne Dole, in si pri tej priliki tudi zmerijo —• nosove; ker zna biti, da se do tedaj komu drugemu podaljšajo, kar je na svetu vendar vse mogoče. Volitve so pokazale, da je mogočna gospdda preživela svojo slavo. Menda tudi pri nas svita, kajti pokazali so se prvi žarki pri »egiptovski temoti" !
Bilčovas. (Volitve.) V tukajšnjih dveh občinah — Bilčovsu in Vesci — je bila udeležba pri minulih volitvah, ako izvzamemo četrti, t. j. splošni volilni razred, zelo dobra. V Bilčovsu je bilo v III. volilnem razredu 67 volilcev. Prišlo jih je k vo-litvi 49 (eden je prišel prepozno). Ure je dobil 48 glasov, Freithofnig 44, liberalca Kiršner 5 in VPieser 1 glas. Tako je prav! V Vesci je bilo v III. volilnem razredu 35 volilcev; prišlo je k vo-litvi vseh 3 5! Mislim, da je na Koroškem malo občin, kjer bi se bili volitve udeležili vsi do zadnjega ! Gotovo politično probujena občina ! Izmed teh 35 glasov sta dobila kandidata Ure in Freithofnig po 28, liberalca Kiršner in Wieser pa po 7 glasov. Teh 7 liberalnih glasov pripisati bode skoraj izključno vasi Vesca v Št. Ujski župniji, kjer je par mož po branju brezverskih časnikov nekaj okuženih in le-ti potem še sosede za seboj potegnejo. Upajmo, da se bodo s časom spametovali in liberalnim agitatorjem duri pokazali! Kdor je kaj pil ali jedel, plačati je moral sam; zato so pa bili liberalci tako sramotno poraženi. Vsa čast zavednim slovenskim volilcem!
Bilčoves. (Nesreča.) Pretečeno sredo, dné 26. novembra, se je tukaj na Moščenici pripetila velika nezgoda. Po domače Žalčarca je proti večeru v kotlu krompir (hrušče) tlačila. Pri tem opravilu zgubi ravnotežje in se prekucne v kotel. Na njen stok prihiti njen sin, ki je bil v bližini, in jo reši gotove in hitre smrti. Poparila si je pa pri tem tako silno glavo, levo roko in prša, da je že v 24. urah potem, previdena s sv. zakramenti, v groznih mukah izdihnila svojo blago dušo. V svojih besedah se je še zahvaljevala svojemu sinu, ki jo je rešil iz kotla, da je tako mogla še prejeti sv. popotnico in sv. poslednje olje, ter tako pripravljena nastopiti pot v večnost. Bog ji bodi milostljiv!
Žabnice. (Cerkveno petje.) Na god pokojne cesarice Elizabete imeli smo sv. mašo z blagoslovom. Pri sv. maši peli so šolarji. Pri tej priložnosti naj omenim lepega petja mladih šolskih deklet, katere smo že mnogokrat slišali zelo lepo peti pri sv. mašah; želimo, da bi se dalje pridno vadile, ker sčasoma postanejo izurjene cerkvene pevke. God sv. Cecilije smo obhajali v nedeljo ; ob 9. uri je bila velika sv. maša, katero je daroval preč. g. dekan; peli so latinsko sv. mašo Hladnikovo „Missa in hon. sacr. Rosarii" s koralnimi vlogami. Imamo torej dva cerkvena zbora, ki se pridno učita pravega cerkvenega petja pod vodstvom gospoda organista.
„ Telefonska poročila. “
Bistrica v Rožu. Nadučitelj Drozg, ki je pa vedno čivkal nemško-nacijonalno, stopi kmalu v že davno zasluženi pokoj ; ker tudi on, kakor je trdil g. Palla, ni nikdar agitiral za nemško-nacijo-nalce, imenoval ga bo za to zaslugo naš občinski odbor za častnega občana, čemur seveda tudi Mac Nevin ne bo ugovarjal.
Črneče. Učitelj K. Ošir, ki je še pred nekoliko leti zajemal iz „slovensko-klerikalne“ sklede, na mnogih krajih oznanja, da bo pohrustal koroškega slovensko-klerikalnega zmaja; ker vemo, da je možiček bolehen, mu odsvetujemo od take hrane, ker se je zelo bati, da mu ne obleži v želodcu.
Št. Lipš pri Rajneku. Naš učitelj izročil bo po poslancu Wieser-ju prošnjo na deželni zbor, da se mu napravi novo kolo, zakaj staro se mu je pri agitaciji pokvarilo.
Sv. Jurij nad Vrbo. Prekličemo danes javno, da bi se bil naš učitelj izgubil. Ravno nasprotno je bilo! Njemu se je priljubila vojaščina in on vojaščini tako, da so ga za nekaj dnij še pridržali v vojašnici. Hoteli so z njim le poskusiti, ali bi se ne dal narediti iz njega kak nemško-nacijonalni general. Pa ni šlo.
Gozdanje. Potrjujemo, da naš Schiestl ni agitiral; kakor zvemo, pregledoval je samo hleve, če se dovolj zračijo — zaradi bakcilov v mleku.
O vsem tem poročal bo pa kmetijski družbi v Celovcu.
Grabštanj. Učiteljstvo v okolici se pridno bavi s slovenščino; začelo je prestavljati v nemščino razna slovenska pisma in prevode pošilja v „Kartner Nachrichten". Nas tak napredek le veseli !
Leše pri Prevaljah. Za 2. razred je nastavljen tu za slovenske otroke učitelj Krebs p. d. Rak. Ker pa otroci ne znajo nemško, obljubil je — torej ne gre rakovo pot — da se bo otrokom na ljubo učil on slovenskega jezika od — otrok !
Št. Jakob v Rožu. Mogoče, da v naš „Berolin“ v Rožu od g. Palla zvemo, kedaj pride nova učna moč, zakaj otroci že težko čakajo, da se otvori „visoka šola“ v Št. Petru.
Št. Jakob v Rožu. Bakljada, katero je priredila požarna bramba g. Čebulu, ne dà pokoja našemu Krebicu. Ker se pa marsikdo boji, da bi mu ne oslabeli živci, sklenila je požarna bramba, da bo tudi njemu napravila podoknico in bakljado, kedar se bo vrnil iz kakega »romanja", to pa le za to, ker bi se drugače v temi ne videl njegov dolgi nos, katerega utegne prinesti iz „svetega" nemškega mesta.
Ti menica. Razni krogi boje se, da bi v šolo ne prišel oslovski kašelj, zakaj potem bi se morala šola zapreti; to bi pa sedaj ne kazalo, ker ni nobenih volitev.
Vetrinj. Ker je „omtskolega“ Wieser postal deželni poslanec, upa bivši učitelj in sedanji naš poštar France Samonik po Wieserjevem priporočilu postati trgovinski minister. Mi se tega le veselimo, ker smo prepričani, na nam Francej prvi preskrbi dvojezične tiskovine na svoji pošti.
_______ Vesekdo.
Iskrena prošnja!
Zima se približuje s hitrimi koraki. Večina naših 219 našo „Narodno šolo" obiskajočih otrok so otroci ubogih starišev. Neobhodno potrebujejo otroci obuvala in tople obleke. V kvaterno sredo dné 17. grudna t. 1. vršila pa se bo v naši šol-običajna slavnostna božičnica. Udano podpisano šolsko vodstvo obrača se zopet do vseh predobrih slovenskih src in ponižno prosi, naj bi tudi letos se slovenski rodoljubi naših ubogih otrok spominjali in nam blagovolili poslati darove sosebno v denarju in v blagu. Tudi ponošena obleka se radostno sprejme. Ker pa je treba čevlje že zdaj naročiti in ker je sploh veliko dela, preden se razna obleka kupi in razvrsti, tedaj prosimo, naj bi nam preblagi rodoljubi blagovolili prav kmalu poslati svoje prispevke. Za vso dobrotljivost se že v poprej iskreno zahvaljujemo.
Vodstvo „Ndrodne šole“ v Velikovcu.
Na Koroškem»
Šolski obisk na deželi močno ovira letošnja zgodnja zima, zlasti pa mraz in zapadli sneg. Z dežele došla poročila naznanjajo, da v hribovitih krajih še polovice otrok ni v šolo. Mraz, slaba pota ovirajo otrokom obisk, še bolj pa revščina, ker nimajo ne obuvala ne potrebne obleke.
Duliovske zadeve. C. g. Dioniz (Janez) Spitzer, bivši župnijski upravitelj na Pera vi v Beljaku, je prestopil v Goriško nadškofijo ter postal samostojni vikar v Pečinah (Tolminski okraj).
Osebne novice. Prestavljen je sodnijski pristav g. Fr. Han dl er iz Marenberga v Pliberk.— Y Št. Jakobu pod Celovcem je umrla bivša posestnica gospa Kat. Štraus, stara 80 let.
Porotno sodišče. Dné 24. nov. se je pričelo zadnje letošnje zasedanje. Obravnavali so se sledeči slučaji:	(Ponarejanje denarja.) Klo-
bučarski pomočnik Iv. Obranovič, star 35 let, pristojen v Vukmanič na Hrvatskem, je ponarejal kronske petake, da bi dobil potrebno svoto, da otvori svojo trgovino. Po dveletnih poskusih je naredil 169 kosov in sicer prav dobro. Začel je svojo „obrt“ v Trgu, izdajati je začel denar dné 21. sept. t. 1. v Velikovcu. Tri kose je srečno spravil med ljudi ; ko je v Polašekovi gostilni hotel oddati četrtega, je natakarica spoznala, daje denar ponarejen. Orožniki so ga takoj prijeli in našli 165 petakov. Obtoženec svojo krivdo prizna, porota ga spozna enoglasno krivim, in sodišče ga obsodi na 18 mesecev težke ječe. — (Telesna poškodba.) Jak. Šajnik, star 30 let, iz Šmarjete v Rožu, je obtožen tega hudodelstva. Po noči 19. maja t. 1. je nastal v Stečnikovi gostilni v Apačah med fanti tepež, pri katerem se je imenovani posebno „od-likoval". Napadel je Jak. Viharja, ki je bil čisto nedolžen, in ga težko poškodoval na desnem očesu,
da je malone oslepel. Obtoženi taji, a priče izpovedo za-nj neugodno. Dobil je 6 mesecev težke ječe. — (Nenravnost.) 271etni Jurij Hacken-jos iz Nemčije je bil radi nenravnosti v tajni razpravi obsojen na 6 let težke ječe. Pri obravnavi je obtoženi trdovratno tajil, po obsodbi pa sodniku zločin pripoznal in imenoval tudi sokrivce. — Istega zločina je bil obtožen tudi 201etni Jernej Heiling, od porotnikov pa oproščen. — (Goljufija.) Marija Hernstein, žena nekega ključarja v Beljaku, je zapustila svojega moža in zbežala s kovačem A. Schlusselkorb v Modling. Pri državni železnici je prosila s svojim ljubimcem za znižani vozni list, katerega sta tudi dobila, ker sta podpisala drugo ime. „Oua“ je dobila tri tedne, „on“ en teden zapora.
Drobiž. Poučni tečaj za ribiče so imeli v Celovcu. Udeležilo se ga je 28 oseb. — Občina Podvesica se bo z dovoljenjem notranjega minister-stva imenovala občina Šmarjeta v Rožu. — Veliko ogledovanje živine bode prihodnje leto od 6. do 8. sept. v Celovcu. Zadnja taka razstava je bila 1. 1885.
Križem sveta.
Državni zbor. V državnem zboru je še vedno vse pri starem. Niti za las se ni zboljšalo. Poskusili so zopet s konferencami z češko-nemško spravo, kar pa gotovo ne bode nič izdalo, ker Nemci ne odjenjajo od svojih krivičnih zahtev. Ministrski predsednik je zadnji čas zelo odločen, in vidi se, da stoji močneje nego parlament. Kar se tiče nesrečne predloge za povišanje vojaštva, je za nekaj časa morala iti rakom žvižgat. Cesar je tudi Korberja odvezal od osemdnevnega roka gledé izpeljave te predloge. Gotovo je, da ta predloga ne prodre do prihodnjih naborov. Toraj nekaj bolje se Korberju že godi, in skoraj gotovo je, da bode prej parlament pai, ko sedanja vlada. Kar se pa tiče nas Jugoslovanov, pa ničesar ne slišimo. Mi smo pa zopet pozabljeni na Dunaju. Nemški listi sicer trdijo, če se uravna češko-nemško jezikovno vprašanje, da bodo potem tudi Jugoslovani zahtevali uravnavo jezikovnega vprašanja na jugu, a ravno ta trditev je nam nasprotna že iz tega vzroka, ker, ko bi se enkrat na severu jezikovno vprašanje rešilo, bi vlada ne hotela istega na jugu reševati, ker ve, koliko preglavice ji delajo ravno taka vprašanja in bi gotovo vso stvar spravila v deželni zbor, kjer bi bili navezani na milost in nemilost naših nasprotnikov. Zato pa odločno zahtevamo še enkrat, da se naši poslanci potegujejo za to, da se na jugu in severu ob enem razpravlja in uravna to vprašanje.
Deželno-zborske volit ve. V več deželah so bile letošnjo jesen volitve za deželne zbore. Njih izid je sledeči: Štajerski deželni zbor ima 63 poslancev. Izmed teh je : 3 virilisti (2 škofa, 1 liberalec), 12 ustavovercev, 8 Slovencev, 8 katoliško-nàrodnih, 6 bauernbiindlarjev, 3 liberalci (z viri-listom vred), 23 nemško-nacijonalcev. Na Koroškem 43 poslancev: 1 virilist (škof), 1 Slovenec,
3	krščanski socijalci, 6 liberalcev, 28 nemških na-cijonalcev. Na Predarelskem 24 poslancev: 20 kr-ščansko-ndrodnih in 4 liberalci. Na Solnograškem 28 poslancev: 1 virilist (škof), 15 konservativcev,
4	nemški nacijonalci, 9 liberalcev. Na Gornje Avstrijskem 50 poslancev: 1 virilist, 29 konservativcev, 4 nemški nacijonalci, 2 ustavoverca, 7 liberalcev, 1 divjak, 10 nemških nacijonalcev. Na Nižje Avstrijskem 78 poslancev: 3 virilisti (2 škofa, 1 liberalec), 18 liberalcev, 3 konservativci, 1 divjak, 1 socijaldemokrat, 7 nemških nacijonalcev, 45 krščanskih socijalcev. Na Šlezijskem 31 poslancev: 1 virilist, 9 ustavovercev, 4 liberalci, 10 nemških nacijonalcev, 1 Vsenemec, 3 Cehi, 3 Poljaki. Na Moravskem 100 poslancev: 2 virilista, 7 konservativcev, 6 od srednje stranke, 38 liberalcev, 6 nemških nacijonalcev, 5 Vsenemcev, 36 Cehov.
Ustaja na Macedonskem. Nepopisna so grozodejstva, katerim so izpostavljeni slovanski prebivalci macedonskih vasi, koder se širi ustaja. Letos je zima v Macedoniji nenavadno hitro in hudo nastopila, tako da je ustašem otežkočeno uspešno gibanje. Zato pa so še tem grozueje turška nasil-stva v selih, kjer so brez obrambe moških ženske, otroci in starčki. Tu ropajo Turki, kar se ugrabiti dà, posiljujejo žene, dekleta in celo deklice do 8 let. Starčke koljejo pred očmi njih sorodnikov, a ko so pomorili in poropali vse, zažgd vas in gredo dalje morit in pustošit. V selu Vlahi so zažgali in razdejali Turčini cerkev, a prej so jo še oskrunjali na ostuden način. Na oltarju pa so uganjali stvari, ki se popisati ne dadó. V Bistrici so zaklali bolnega moža pred očmi njegove žene. dva lepa otroka pa so razsekali na drobne kosce ter razsekane vrgli njej pod noge, a njo in njeno sestro so onečaščali na najljutejši način. Enega dečka, kateremu so pred njegovimi očmi zaklali očeta in mater in je na to jokajoč in kričeč bežal iz vasi, ustrelilo je pet Turkov, da je razstreljen obležal na mestu. Taka grozodejstva silijo uboge
slovanske macedonske kristjane, da se sredi zime vzdignejo proti svojemu krvoloku. Ako se Evropa v očigled takim krivicam ne gane, potem moramo misliti, da je v zadnjem srcu zamrl čut človeštva in da države iščejo vsaka le svoje koristi — na krvavečem telesu svojega bližnjega. Sicer pa bi naši slovanski trpini na Balkanu že davno bili rešeni turškega jarma, da bi ue bilo Nemčije. Ta po svojih političnih agentih neprestano hujska turške oblasti na ubogo slovansko rajo, na drugi strani pa ne pripusti, da bi velevlasti posegle vmes na korist balkanskih naših še neodrešenih bratov.
Gospodarske stvari.
Gospodarjem, ki koljejo prašiče, v preudarek ! V mnogih krajih obstoji še stara navada, da se zaklani prašič ne dene iz kože, temveč le postržejo ščetine. Ta navada je naravnost nespametna dandanes, ko ima prašičeva koža izvrstno ceno, ki še leto za letom raste. Vsak umen gospodar bode torej kožo snel in prodal. Kupujejo se prašičje kože na vago in dosedanja cena je bila 36 krajcarjev za kilo. Na kožo navadne velikosti prišlo je na ta način okroglo 3 goldinarje, na težjo pa do 5 gld. in še več. Cena pa še vedno raste in pričakovati je, da ravno letošnjo zimo zopet poskoči. Gospodarji, ne zavrzite torej gotovega denarja! Kmet mora pri krajcarju štediti, kaj še-le z goldinarjem.
O vseh podrobnostih daje drage volje pojasnila velika domača krščanska tvrdka K. Pollak, tovarnar v Ljubljani, ki vsako množino prašičjih kož kupi za naj višjo ceno in takoj plača.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 27. novembra 1902.
‘me blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	v	
p.senca .	.	.	10	56	17			— konj
rž ....	8	86	15	12	— pitana vola
ječmen.	.	. oves . . .	4	77	13	62	27 vprežnih volov
turšica .	.	.	7	50	13	88	2 junca
pšeno .	.	.	14	40	22	50	79 krav
fižol, rdeči .	—	—	—	—	1 telica
krompir . . grah .	.	.	1	80	4	—	72 pitanih svinj
ajda . . .	—	—	—	—	31 prascev
Pitani voli so po 316 K do 495 K, vprežni voli po 220 K do 250 K, krave po 130 K do 320 K.
Sladko seno je ineterski cent po 5 K 60 v do 6 K 60 v, kislo seno po 4 A 60 b do 5 À 60 e, slama po 3 S" 40 e do 4 ir — v.
Promet je bil slab.
M Vabilo.
I. koroško tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu ima v pondeljek, na praznik spočetja Matere božje, dné 8. decembra 1902 svoj drugi letni občni zbor. Spored zborovanju je:	1. Pozdrav predsednika. — 2. Po-
ročilo tajnika in blagajnika. — 3. Poročilo pregledovalcev računov. — 4. Volitev odbora. — 5. Razni nasveti. — Kraj in ura zborovanja bode se čč. članom društva s posebnimi vabili pravočasno naznanila. Za zanesljivo, prijazno in mnogobrojno udeležbo prosi najuljudneje	odbor.
Opazka. V dopisu, tiskanem v zadnji številki „Mira“ (Celovec), vrinila se je neljuba pomota glede stanovanja društva .Bisernica”. Prava številka hiše je 13 in ne 43.
Listnica upravništva.
Mr. Konrad Pečar, Milwauke: Naznanjamo Vam, da velja naročnina za dva iztisa „Mira“, pošiljana v Ameriko, s poštnino vred za celo leto 12 kron. Zdravi!
!Nove Pesmi!
„Petero Božičnih44 za solo, mešani zbor in orgle, zložil Ign Hladnik, op. 44. Cena partituri 1 K 20 vin. (Pesmi so v tem slogu kot op. 18.)
,,Za Marijine družbe44 je priredil Hladnik „16 izbranih Marijinih pesmi iz op. 15“ (Struna moja, Marija skoz življenje itd.), in stane 20 iz-tisov le 5 K, eden iztis 1 K. — Dobé se pri skladatelju v Novomestu (Dolenjsko), v Katoliški bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani.
Kdo ima starine?
Nabiram in kupujem vedno za najboljše cene:
Stare oltarje ali dele od njih, podobe svetnikov, križe, omare, skrinje, svetilnike, srebrnino, cinkove posode, orožje, peči, obložce, mašne plašče, zastave, lesene podobe, reliefe, izkopine, knjige pred 1. 1550, — sploh vse stare stvari, četudi niso cele in so poškodovane.
Ambrož Rohracher,
posestnik vile v Lienz-u, Tirolsko. (Prosim, zaznamite si moj naslov.)
Loterijske številke od 29. novembra 1902. Line 84 51 63 48 16 Trst 81 88 55 90 72
I or

OC\
Otvoritev trgovine.
S tem dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem dné 1. decembra 1902 s tvrdko
Hubert Kòmmetter
v hiši gospe Magdalene Herbst, glavni
trg Št. 16, otvoril novo uravnano
trgovino
z mešanim blagom.
Ko si dovoljujem prositi, da blago- ^ volite mojo trgovino podpirati s svojim zaupanjem, Vas ob enem zagotav-^ Ijam, da bodem temu zaupanju za- ^ 0 dostil s strogo poštenim postopanjem 0 kakor s točno in pazljivo postrežbo. ^ Pliberk, meseca novembra 1902.
^	S spoštovanjem
Hubert Kòmmetter. %.
Brinjevec,
■intorni, staro in okležano blago, 1 liier
2 kroni 40 vin., 3 litri franko po pošti za 9 kron. Fina, stara slivovka, liter za 2 kroni, pošiljam proti povzetju.
Egidij Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Ako si hočete po ceni in dobro
IÉÉiI
llfe
A
M

, ; pravo svicar-sko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot naj-' boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto.
Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
Zajamčeno pristno mašno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi priporočal je knezo-škofijski ordinarijat ljubljanski v svojem listu leta 1898. za nakup zajamčeno pristnega mašnega vina vč. duhovščini zato, ker je omenjeno društvo gledé razpošiljanja mašnih vin pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej po 34 kron in više po stopinjah kvalitete za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče namizno vino — kakor tudi večje množine — ceneje. — Na zahtevanje pošiljajo se vzorci, Posoda se zaračuni po dobavni ceni ali se ista vrne franko v šestih tednih. — Letošnji pridelek je izboren in milejšega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. Razpošiljal se bode v prvi polovici novembra. — Rdeče, jako priljubljeno namizno vino („cviček“) oddajalo se bode po 28 kron. — Belo, staro vino je še v zalogi. — Naročbam čez 500 litrov dovoli se nekoliko popusta.
Kmetijska zadruga v Vipavi (Kranjsko).
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe aii premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji ,,AG}RIK.OT.A“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejsi, priznano izvrstni sostavi
PH. MAYFARTH in tsodr.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
Ustanovljena 1872. na Dunaju, IX/X, TaborstraSSC Tl. SSO delavcev.
Odlikovana z čez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
UJG" llustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Stanje hranilnih vlog:	Rezervni zaklad:
ib milijonov kroii.	nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje
po 4%
0	.	ES
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlož- O nih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Q Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljub- O Ijanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog O popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih Q otrok in varovancev.	^
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472%	5%-	^
OOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.