.    -               *<     266      m~-
Slovo in vrnitev.
»ile hodi, tnoj sinko, ne hodi za srečo;           In lučca na strtni je skali tam v gori
pri meni — pri majki — ostani!                       ponoči tri leta gorela . . .
Ti vidiš le daljo prijazno vabečo                       In žarki tam pravili v jutra so zori
io gledaš le zvezdo nad morjem blestečo:           In vitki v večeru drhteli so bori:
a roke ne vidiš na nebu preteče . , .               »Kdaj sinko se vrne, nas majka vprašuje,
Ostani, moj sinko, ostanll"                                li dolgo še zanj bo drhtela?
In prosi ga mati, oh, prosi goreče ...            In težke vse dni in nofi prejokuje . .."
nnNe tnorem! Olej, mati: jaz moram po sveti,     In mir se po stvarstvu vesolnem razlil je,
jaz moram za srečo prejasno ...                    a sina iz dalje nikjer še;
Saj slišiš to morje globoko šumeti,                   ti v dalji na mater spomin izgubil je,
saj vidiš tam daljo vso v zlatu goretl —         li solze za domom f.e vse izsolzil je
in sreča prejasna na proti hiti mi.                    in morda vsa čuvstva je v morje izplakal,
Čuj pesem vabečo in glasno:  .                         da tam je božični večer še?
iz morja, iz valov kipečih drhti mi . . .""        Li dolgo še bo na srečo čakal?
Zap!juskali vali in pesetn zapeli                        Zapljuskali vali, je pesem vzdrhtela
o sreči, o dalji matneči,                                      o sreči, ki samo dofna je . . .
in ladjo v naročju so svojetn objeli;                In majka je sinu naproti hitela
v to ladjo vsl upl so sinovi seli,                       in sina na bregu morja je objela;
in upe vse materi vali ukrali,                            nPo tebi, moj sinko, edino drhtim še,
ti vali srebrni, bežeči                                          in želja moja le ta je,
preljubega sina so ji odpeljali ...                   da tebi, moj sinko, edino živim še! . . ."
;                                   nnOdjadral sem, majka, z menoj hrepenenje          .                 > -
črez morje, tja v tuje dežele. —                                             : ¦ '
A vedi, nad morjem to sreče drhtenje sij sreče domače je — nje le blestenje. Zdaj spet sem pri tebi — pri majki le tnir je; te sreče mi dalje ne bodo odvzele:                                          ¦
prlvedel domov me božični večer je . . .""                           ¦   ,
Dušan   -