POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTO VTKI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 29.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 22. JULIJA 1952
22. julij - dan naše narodne vstaje
simbol naše svobodoljubnosti in neuklonljivosti
Zgodovina našega naroda bo najbrž Pokazala, da ni bilo o osem razdobju natega obstoja važnejšega datuma kot le 22. julij 1941, ko je naša Komuni-stična partija na čelu porajajoče se Osvobodilne fronte sprožila val narod-^ Vstaje.
Oborožena vstaja slovenskega Ijud-SfVa je bila odgovorno dejanje, polno Pjeganosti. Ne smemo pozabiti, da je Pilo takrat naše ljudstvo še pod tes-Kvbnim vtisom kapitulacije stare Jugoslavije ter popolnega razkroja vsega, ,ar je poprej veljalo kot vsebina drsnega in narodnega življenja. Ljud-je imelo pred očmi silni vojni stroj fašizma., pred katerim se niso mogle a-daviti niti takrat najmočnejše evrop-■ e države. Bazen tega je uspel naci-z9m s svojo demagogijo vzbuditi pri Mnogih politično nezavednih ljudeh P-Panje na boljše življenje ,na red in zaslužek. Vse te okolnosti so oteževale ***$ narodni položaj takoj po fašistični tasedbi. Demoralizacija in strah sta gospodovala po slovenski zemlji.
Najbrž bi šli naši narodi skozi oku-Pacijo in vojno prav tako klavrno, kakor se je zgodilo s prenekaterim oku-Plranim narodom o Evropi, ki je potr-Pežljivo prenašal težkoče vojne ter dovoljeval fašizmu, da je izkoriščal bogastvo in proizvodne sile za krepitev f°oje agresivne moči. Vrh tega so pri P*s kakor pri drugih narodih nastopili ^akeioriarni voditelji s parolo, da je treba čakati na izid vojne, da se je 'reba varovati nepremišljenih žrtev in “a je koristno sodelovati z okupatorjem, se prepreči še večja škoda. Geslo o P°trebi pohleonosti je našlo plodna tla 0 meščanskih plasteh, ki so skrbele le *8 to, da bi čim ceneje preživete vojno ^fnro — mimogrede po možnosti tudi dobro zaslužile, konec vojne pa izkoristile za vzpostavitev starega predvoj-r\e8a stanja, seveda naslonjene na bosega zmagovalca, pa naj bi bil že Ijiizem ali zapadne demokracije. Ti ra-Cuni naši jari buržoaziji niso lebdeli le ? Podzavesti, ampak jih je ostvarjata .J* od vsega početka na najbolj prak-‘oen način. Večji del političnih in gospodarskih velikašeo se je takoj prile-Pri k okupatorju ter mu vztrajno podajal svoje usluge; manjši, toda elit-dejši del, pa je krenil pravočasno na **pad, kjer je držal drugo železo v og-jvu. V pojmovanju prvih in drugih je d‘lo nekaj razlike. Prtri so bili prepri-tani _ osaj D začetku okupacije — v zmago fašizma ter so zaradi tega stregli po slovenski vazalni državici pod ?kriljem Hitlerja ali Mussolinija, med-‘fm ko so oni na Zapadli pričakovali k°nčno zmago zapadnih demokracij ali Pd osaj kompromis med obema taboro-"**■ Odkrito povezovanje domače sto-ddntke buržoazije z okupatorjem jim zdradi tega taktično ni bilo povsem po f°du, ker so morali zaradi tega slišati nnoge očitke. Toda bili so do izdajal-u domovini silno prizanesljivi, naj, kar so jim očitali, je bila >nerod-d*st<.
, Slovenski narod je imel klavrne oo-ko ga je zadela najoečja ne-fe«?a. Premilo bi jih ocenili, če bi rekli, a So bili figarji. Njihova reakcionar-°sf jih je nujno pripeljala o kolabo-.dcivnizem in nato v odkrito izdajstvo er borbo proti osvobodilnemu gibanju, kiterem so takoj začutili nevarnost c® tvoje politične in ekonomske pozi-
„ Na srečo pa se je vse izvršilo dru-*Larp- kakor so si zamišljale nekdanje '.danke in zlasti klerofašistična reakci-* Katoliško akcijo in škofijo na čelu. „ Komunistična partija je povezala 0e patriotske in demokratične sile v n?°9bndilni fronti ter n najbolj kritični r*°bi narodne zgodovine stopila na dji° zapuščenega ljudstva. To se je zgo-0 i1} k oj po okupaciji in še preden je napadla Sovjetsko zvezo. Tega bel zamolčati, ker so nam očitali d^Pardistični izdajalci že med vojno. H? I* osvobodilno gibanje nastalo šele Pozio Moskve, prav tako pa je Mo-
skva trdila in še .trdi, da je šlo jugoslovansko ljudstvo o borbo zgolj iz ljubezni do Sovjetske zveze, ko je lila ona napadena od Hitlerja. Naša Komunistična partija se je odločila začeti osvobodilno borbo že takrat, ko je Stalin še sveto verjel v prijateljstvo s Hitlerjem, s katerim si je želel razdeliti svet. Osvobodilna fronta je že obstajala in zbirala narodne sile za borbo, ko je Stalin zaradi ljubega prijateljstva z nacizmom nagnal jugoslovansko poslanstvo iz Moskve, ko se je torej požvižgal na usodo okupirane Jugoslavije. Obenem je treba pribiti, da smo po okupaciji Jugoslavije predvidevali skoraj-šen neizogiben napad Nemčije na Sovjetsko zvezo, medtem ko je Stalin imenoval vse takšne vesti za provokacije zapadnih imperialistov. Z vsemi silami si je prizadeval, da bi z uslužnostjo in velikimi liferacijami ohranil nacistično prijateljstvo, tako da je Molotov 22. junija zjutraj, ko je Nemčija napadla, z upravičeno iskrenostjo vzdihnil nemškemu veleposlaniku: >Ali smo to zaslužili?<
V tistih tednih so bili pri nas računi že povsem jasni. Imeli smo opravka z zverinskim fašističnim okupatorjem, ki je že začel z uničevanjem našega naroda. Nikogar ni zmyajalo prijateljstvo med Hitlerjem in Stalinom, kakor se je to zgodilo leto poprej o Franciji, kjer je Komunistična partija, poslušna moskovski taktični igri. popolnoma izgubila orientacijo ter krenila na pot narodnega in razrednega izdajstva. Saša Komunistična partija je vedno videla v fašizmu .najhujšega sovražnika človeške svobode in napredka. 7.anjo je bil fašizem skrajni produkt družbene reakcije, ki grozi uničiti narode ter zasužnjiti delovno ljudstvo. Z ato pri nas ne pred'vojno ne ob okupaciji ni bilo kolebanja in zmešnjave. V okupatorju smo videli smrtnega sovražnika, s katerim ne more biti kompromisa. V ljubimkanju med Hitlerjem in Stalinom smo slutili le globokoumno moskovsko taktično igro. ki je preračunana na škodo fašizma. Zal se je izkazalo, in sicer zdaj po vojni, da je bilo moskovsko-berlinsko prijateljstvo umazana imperialistična špekulacija na račun svobode malih narodov in končno vsega človeštva. Toda takrat tega nismo vedeli ter smo upali v udarno moč Sovjetske zveze, ki bo v stanju v bodočem napadu uničiti fašizem ter zagotoviti svobodo vsem narodom.
Na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo je bilo pri nas v Sloveniji ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet. Tako poveljstvo ni moglo biti ustanovljeno čez noč, ampak je bilo plod temeljite priprave z orientacijo na nujnost oborožene borbe proti okupatorju. 22. junij je našel Sovjetsko zvezo nepripravljeno na sovražni napad. Prvo uro je bila uničena večina sovjetskega letalstva, ne da bi se utegnila dvigniti v zrak. Nakopičene nemške divizije so zlahka strle odpor na vseh sovjetskih mejah. Ujete in razbite so bile cele armade. Pravljična >Stalinova črtaš se je razblinila. Nemške divizije so prodrle na stotine kilometrov v Rusijo, preden so sovjetski voditelji spoznali, da so biti grdo prevarani od svojih nacističnih ^prijateljevi in preden so uspeli vsaj za silo urediti kaos, o katerega je zapadla Rdeča armada.
Takrat se je Stalin spomnil krvave potrebnosti zavezništva z vsemi tlačenimi narodi. Medtem bo je z obema rokama zgrabil za pomoč, ki so mu jo ponudile še pred kratkim tako osovražene zapadne >imperialistične plutokracijes, ki jih je nameraval s Hitlerjem bratovsko razdeliti — se je obrnil z gorečimi pozivi na okupirana ljudstva ter jih pozival k odporu ter k uničevanju fašističnih agresorjev. Za večino dežel (tudi takih, kjer je imel Stalin izdatno peto kolono) ta poziv ni bil nič prezgoden. Nasprotno, leto za letom smo poslušali moskovske pozive, preden so imeli nekaj uspeha vsaj v nekaterih de-
!. žejah, medtem ko so drugod zanje popolnoma oglušeli. Toda za nas je bil ta poziv že nekoliko pozen, zakaj že davr no poprej, ko se je Stalin še bratil s fašizmom, je Komunistična partija Jugoslavije pod Titovim vodstvom začela organizirati vsenarodno osvobodilno vojno proti fašizmu. To je ona opravila brez oklevanja in navkljub zavezništvu med Nemčijo in Rusijo.
Iniciativa Komunistične partije je naletela na plodna tla med ljudskimi množicami. Politika Partije je bila patriotska in revolucionarna, zato so se množice z zaupanjem oklenile njenega vodstva. Ideološka zmeda in oportunizem ter slepa poslušnost moskovskim direktivam so ohromile mnoge komitni-stične stranke v Evropi, da niso mogle o teku vojne odigrati vodilne in revolucionarne vloge ter da so jim vzeli veter z jader raznoliki buržoazni pokreti, ki jim je u«[zclo izkoristiti patriotsko borbenost ljudskih množic, Breznačelno tak-tizerstvo nekdaj velikih komunističnih partij jih je onemogočilo ne samo o času vojne, ampak jih hromi še dandanes. Poslušni hlapci moskovskega imperializma so zapravili edinstveno zgodovinsko priložnost za zmago socializma v Evropi. Naša Partija se je odločila za samostojno ocenjevanje dogodkov ter za izvirno taktiko že več let pred vojno. Zaradi tega je bila na dogodke pripravljena ter sposobna prevzeti vodstvo ljudskih množic takoj prvi trenutek okupacije. Zaupala je patriotizmu množic ter spoznala, da je možna samo ena usodna odločitev: stopiti na čelo osvobodilne borbe, jo organizirati in voditi ne glede na žrtve, ki jih bo srdita borba s fašizmom prinesla.
V Sloveniji so bili pogoji za oboroženo borbo še posebno težavni. Zasedli so nas trije okupatorji. Ljudstvo je bolj kot drugod čutilo nemoč pred silno oboroženim okupatorjem. Slovenski narod je bil brez borbene tradicije. Bil je »narod hlapčeve, kakor ga je označil Cankar. Zaradi tega je bilo treba še prav posebne hrabrosti ter jasnega predvidevanja pri odločitvi, da se začne oborožena borba. Vera v patriotizem ljudskih množic ter n žive narodne sile, ki se bodo prebudile, je prevevala Komunistično partijo in Osvobodilno fronto, ko je padla odločitev na začetek borbe. Pri tem je bilo treba računati s prirojenim oportunizmom v meščanskih krogih, ki bi se najrajši zadovoljil s kon-spirativnimi podzemskimi pripravami za končni prevzem oblasti, ko bo okupator premagan na svetovnih frontah. Treba je bilo računati s pomanjkanjem orožja, ki ga je le malo ostalo za razpadlo jugoslovansko vojsko, predvsem pa z neizkušenostjo v partizanskem bojevanju. Drugod po svetu so se v takih okolnostih odločevali za drobno diverzantsko in sabotažno dejavnost. Naša Partija pa je pred seboj videla jasen
Cankarjeva brigada v borbi za BoiUj evo IHi
Slavko Pengov, »Upor*
''n j '■‘»tiifk'
cilj. Orožje je treba vzeti sovražniku, borce je treba vzgojiti o neposredni borbi, za končno zmago se je treba pripraviti z vsakodnevno borbo ter krepitvijo osvobodilne vojske. Predvsem pa je treba razplamteti vsenarodno osvobodilno gibanje, ki bo zajelo slehernega domoljubnega človeka.
Vsa ta predvidevanja so se o polni meri uresničila ter prinesla končno zmago nad sovražnikom.
Pod temi vidiki je Glavno poveljstvo organiziralo prvi obširnejši partizanski nastop za 22. julij na Gorenjskem. Osvobodilni program se je začel uresničevati v dejanju. Z Gorenjske se je borba kmalu zalem prenesla na italijansko okupacijsko cono kljub odporu oportunistov, ki so želeli, da bi ostala Ljubljanska pokrajina mirno zatočišče beguncev in partizanov. Komunistična partija je kljub vsem takim pomislekom forsir.ala oborožene akcije na vsem slovenskem ozemlju. Ustanavljala je nove čete in bataljone, ki so jeseni izvedli že napade velikega obsega. Ob-
orožena borba prvih naših, partizanov pa je obenem silno dvigala borbenega duha najširših množic. Naslednja pomlad, preden je poteklo leto okupacije, je silen razmah partizanstva ustvaril prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Ne pozabimo, da je bilo to takrat, ko je fašizem neposredno ogrožal Egipt, ko je bila osa Evropa trdno okupirana in ko so bili Nemci pred Leningradom in Moskvo ter se pripravljali na veliki pohod proti Kavkazu in Stalingradu. Nekdanji *narod hlapčevi je sredi Evrope kljuboval do takrat uspešno nezaustavljivemu pohodu fašizma. Ljudski patriotizem ter revolucionarna borbenost Komunistične partije sta omogočila to zmagoslavje, ki je brez primere v zgodovini.
V tej slavni dobi zgodovine si je naš narod pridobil samozavest in hrabrost, ki ga nikdar več ne bo zapustila. Zaradi tega je 22. julija — dan naše narodne vstaje — simbol naše svobodoljubnosti in neuklonljivosti.
(Tone Fajfer — iz >Naših razgledom)
Pohod po sledovih partizanskih stopinj
Na letošnjem pohodu partizanskih patrulj skozi revirje so naši borci v dneh 19. in 20. julija obiskali vse znane partizanske kraje trboveljskega okraja. Povsod, kjer so se patrulje ustavile, so jih ljudje sprejeli z veseljem in ljubeznijo, saj so nesle pozdrave vsega revirskega prebivalstva našim najvišjim predstavnikom.
V	tem pohodu je sodelovalo preko 500 partizanov. V tem številu so vštete seveda tudi vse zasede in vmesne patrulje.
Ta partizanski pohod je bil razdeljen na dva dela; prvi del so prehodili borci I. bataljona »Alojza Ribiča«, in sicer od Rimskih toplic do Knezdola nad Trbovljami — drugi del tega pohoda pa so sestavljali borci II. bataljona, ki je nosil ime znanega revirskega borca in revolucionarja Lojzeta Hohkrauta. Ta bataljon je nadaljeval partizansko pot od Knezdola do Vač, kjer so se sešli revirski borci z borci okraja Ljubljana-okolica.
BITKA V SMARJETI PRI RIMSKIH TOPLICAH
Ostro bitko je imel L revirski bataljon v soboto, 19. julija, pri Smarjeti, kjer je bataljon prevzel bojno zastavo od borcev okraja Celje-okolica. Sovražnik je napadel naš bataljon zahrbtno, vendar se mu ni posrečilo premagati hrabrih revirčanov, ki so brez orožja, z golimi pestmi naskočili sovražnika in ga premagali.
V	Smarjeti je I. bataljon »Alojza Ribiča« sprejel bojno zastavo okrog desetih dopoldne. Prevzema zastave se je udeležilo veliko število ljudi. Godba je zaigrala himno, na kar sta sledila govora obeh bataljonskih komandantov, nato pa je bil partizanski miting. Ta se je nekoliko zavlekel, tako da je I. bataljon odkorakal v smeri proti Dolu pri Hrastniku preko Belovega—Brdc z zamudo. Tukaj je predhodnica bataljona razorožila sovražnikovo zasedo, tako 4a se je bataljon lahko pribfcial Polo.
Tudi pot na Dol ni bila lahka; treba je bilo premagati sovražnika, ki se je obupno branil. Padla je zadnja ovira — pot na Dol je bila odprta.
SLOVESNOST PRED SPOMENIKOM PADLIH BORCEV
Pred spomenikom padlim borcem na Dolu je čakalo zmagoviti bataljon veliko število vaščanov, godba Svoboda I. iz Hrastnika ter domači pevski zbor;
Pred spomenikom je vse zbrane nagovoril komisar I. bataljona, ki je podčrtal pomen tega partizanskega pohoda in praznika vstaje slovenskega naroda. Pevci so zapeli več partizanskih pesmi, prav tako je godba zaigrala nekaj znanih partizanskih skladb. Po kratkem oddihu je I. bataljon odkorakal proti Kalski planini pod Mrzlico in od tod v Čeče. Tukaj je bil kratek miting, stranska patrulja pa je obiskala Vrhar-jev dom, kjer so leta 1942 zaradi izdajstva zgoreli prvi partizani. Tudi ta pot patrulje ni bila brez ovir, toda vse zasede sovražnika so bile premagane.
PREDAJA BOJNE ZASTAVE
II. BATALJONU V KNEZDOLU
Borci I. bataljona so se po devetih zvečer sešli v Knezdolu z borci it. bataljona, katerim so slovesno izročili bojno zastavo. Po govorih komandantov in komisarjev je ob igranju rudarske godbe iz Trbovelj kaj hitro potekel čas za odhod. O polnoči so borci II. bataljona odšli po znanih partizanskih poteh mimo St. Lenarta v Cemšenik, kjer se jim je pridružila patrulja, ki je na območju Cemšenika obiskala več partizanskih krajev. V Cemšeniku so imeli borci v soboto popoldne miting. Od tu je bataljon odkorakal mimo Izlak do vasi Ravne pod Sv. Goro, kjer se je borcem v nedeljo zjutraj prilegel zajtrk.
Bitka za zavzetje položajev na Sv. Gori ni bila lahka, vendar so si borci
dragega bataljona kljtth močnemu od-
poru osvojili pot do Cveteža, kamor so prispeli okrog devetih dopoldne. Na Cvetežu pod Sv. Goro je padel v vojni borec in revirski revolucionar Lojze Hohkraut. Tukaj je bil spominski govor, nato pa partizanski miting, na katerem je sodelovala , godba Svobode iz Zagorja.
Končni cilj bataljona so bile Vače nad Litijo. Tukaj so se borci II. revirskega bataljona sešli z borci okraja Ljubljana-okolica, katerim so izročili bojno zastavo in pozdrave revirjev našim najvišjim voditeljem.
Skupina revirskih borcev je sodelovala v ponedeljek, 21. julija, v zaključni patrulji na pohodu proti Ljubljani. To skupino je vodil znani revirski partizan in nosilec spomenice iz leta 1941 — tov. Maks Jakopič-Jur.
Otvoritev sindikalnega počitniškega doma v Izlakah
V nedeljo 6. julija je sindikalna podružnica rudarjev v Zagorju slovesno odprla nov Počitniški dom v Izlakah. Ob tej priložnosti Je imel slavnostni govor predsednik republiškega odbora Zveze rudarjev Slovenije. ki Je med drugim poudaril, da Je stalo mnogo truda, preden so usposobili prvo polovico tega doma za katerega so podjetja v Zagorju ln v celi Sloveniji prispevala znatne vsote, rudarji In drugi delovni ljudje so pa s svojim prostovoljnim delom tudi pomagali zgraditi ta dom Počitniški dom v Izlakah bo nudil mnogim delovnim ljudem po trudapolnem delu prijeten oddih.
Ker rudarska sindikalna organizacija žal nima zadostnih denarnih sredstev, poziva vse delovne ljudi Zagorja, da bi, kot doslej, še vnaprej pomagali, da se skonča še druga polovica tega doma.
Po slovesnosti, pri kateri Je sodelovala delavska godba in sindikalni pevski zbor, se je razvila ljudska zabava s petjem in plesom — kdor pa je imel veselje, je lahko izkoristil to priložnost in se kopal v bazenih termalnega kopališča,-
EGIPT ZA NOVA POGAJANJA
Z ANGLIJO
Po izjavi egiptovskega zunanjega ministra namerava Egipt pričeti 9 kratkem nova pogajanja z Veliko Britanijo in postaviti na nove temelje vsa pereča vprašanja anglo-egiptovskih odnošajev glede Sueškega prekopa in Sudana. Tej nameri pa se še vedno upirajo vafdisti, ki zagovarjajo nacionalne težnje Egipta.
Sodeč po poročilih, se 'ZDA zadnji čas zavzemajo za ureditev dolgotrajnega anglo-egiptovskega spora. Ameriški zunanji minister Acheson je baje zahteval, naj Velika Britanija sprejme razglasitev kralja Faruka za sudanskega kralja. V Londonu so to novico zanikali, vendar bi Anglija privolila v tristransko komisijo Egipta, Velike Britanije in Sudana, ki bi nadzirala samoopredeli-. tev Sudana.
Po izjavi predstavnika britanskega zunanjega ministrstva angleška vlada ne misli izvajati pritiska na Sudance, da se odločijo ali za Veliko Britanijo ali za Egipt.
AMERIŠKI VOJAŠKI KREDITI Predsednik ZDA Truman je podpisal zakon o kreditih za zgraditev vojaških naprav v vrednosti 2 milijardi 128 milijonov dofer jev. Ti krediti bi služili predvsem za zgraditev vojaških letalskih oporišč na vsem ozemlju od Evrope do Japonske.
POGAJANJA NA KOREJI Sodeč po poročilih iz Tokia se širijo glasovi, da bi v kratkem utegnilo, priti do sklenitve premirja o Pan Mun Jomu. Ta optimizem se naslanja na možnost, da bo po zadnji izjavi kitajskega zunanjega ministra Severna Koreja štela vojne ujetnike, ki ne žele biti iepatriirani, sporazumno z Združenim poveljstvo za apolitične begunce*, ki jih bodo poslali v kakšno nevtralno državo. Izjave načelnika ameriškega generalnega štaba Collinsa o ostrih vojaških akcijah za primer nadaljnjega zavlačevanja pogajanj za premirje in o morebitnem bombardiranju Mandžurije so vznemirile londonske politične kroge obeh strank. Poudarja se. da bi takšna taktika imela za posledico še večje zavlačevanje.
POMOČ CARRE-a NAŠIM ■■■■ INVALIDOM Svetovna federacija bivših brrr-cev bo letos podelila 86.000 invalidom v Evropi pomoč v obliki CARRE paketov. Jugoslovanski invalidi bodo prejeli 10.000 takih zavitkov.
ZDA USTAVILE SOVJETSKE PUBLIKACIJE
ZDA so zahtevale od SZ, da takoj ustavi izdajanje sovjetskega informativnega biltena v ZDA in propagandnega gradiva. ZDA so hkrati ' sporočile, da same ustavljajo časnik >Amerika*, ki ga je. izdajalo ameriško veleposlaništvo ’ o Moskvi, ker je sovjetska vlada kljub neštetim protestom ovirala širjenje tega lista.
DEKAN JOHNSON PRED BRITANSKI}! SPODNJIM DOMOM
Britanski Spodnji dom je imel te dni zanimivo razpravo o can-tefburrpjskem dekanu Johnsonu, ki je pa vrnitvi s potovanja po Kitajski hvalil inf ormbiro jensko zunanjo politiko in Združeno poveljstvo dolžil bakteriološke vojne v Koreji.
OBISK NAŠIH PARLAMENTARCEV V GRČIJI
Naši parlamentarci so odpotovali, na povabilo grškega parlamenta 20 julija v Grčijo. Jugoslovansko parlamentarno delegacijo vodi podpredsednik Prezidi-ia Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade.
\ ATENTAT V PARIZU
Te dni je bil izvršen atentat s peklenskim strojem na hišo predsednika apelaciiskega sodišča v Parizu. Vzrok za ta napad je iskati baje v odločitvi predsednika sodišča da naj se izpusti iz preiskovalnega zapora tajnik CK K P Francije Jacques Duclos.
NOV PREDSEDNIK VLADE V PERZIJI
Proti koncu preteklega tedna je prispela iz Teherana zanimiva novica, da je perzijska narodna skupščina zaupala mandat za sestavo nove perzijske vlade Gava-mu Sultanehu.
V	teheranskih političnih krogih pravijo,, dg je Mosadik demi-sioniraj, ker je hotel biti istočas- . no predsednik vlade in minister za vojsko, videti pa je, da je perzijski šah' to zahtevo odklonil.
V	Washingtnnu upajo, da bo Mosadikon naslednik podil zmernejšo politika in da si bo prizadeval urediti spor z Veliko Britanijo. Tudi n Londonu so n nekaterih krogih mnenja, da bo novi ministrski predsednik zavzel proti Angliji pomiriiiiiejie stališče kot njegov prednik.
Tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ
in V. kongresa LMJ
Pozivu za tekmovanj« v počastitev VI. kongresa KPJ in V. kongresa LMJ, ki je bil sprejet na razširjenem plenarnem sestanku OK LMS Trbovlje, in na podlagi razglasa CK LMS so se že. odzvali nekateri naši mladinski aktivi. Tako je mladina cementarne V Trbovljah napovedala tekmovanje Ysej delavski mladini našega okraja. Tej. napovedi so se že odzvali mladinci Papirnice Radeče in Steklarne Hrastnik. Kmečki aktiv v Loki pri Z.idanem mostu pa je napovedal tekmovanje vsem aktivom v območju OK LMS Loka. Tekmovanje se je začelo 1. julija.-V nekaterih osnovnih mladinskih, organizacijah, so bili doseženi že prav lepi uspehi, za. kar jim OK LMS Trbovlje izreka pohvalo in sicer:
1.	Osnovni organizaciji LMS Loka pri Zid. mostu, ki je v tem času ustanovila ekipo odbojkarjev-mladincev in mladink ter košarkarsko ekipo mladincev. Nadalje so uredili in opremili igrišče za odbojko in košarko. Opremili so si tudi mladinsko sobo; ustanovili 4-člansko mladinsko godbo ter se dobro pripravili na Mladinski dan, ki je
v Loki pri Zid. mostu.
bil dne 13. t. m
2.	Osnovni organizaciji LMS Papirnica Radeče, ki se je dobro pripravila na Mladinski dan dne'6. julija v Radečah. Na tej mladinski prireditvi so nastopili v lahki atletiki, odbojki; nogometu in šahu,- z namizno-teniško sekcijo pa so sodelovali na Mladinskem dnevu v Loki. Sedaj se pripravljajo na tekmovanje med papirnicami, ki bo meseca avgusta v Krškem,
3.	Osnovni organizaciji LMS Radeče, ki še je ž razriirbi fižkillturnimi točkami dobro 'pripravila na Mladinski dan 6. t. m. Izmed 5 aktivov, ki so nastopili na tej prireditvi, je ta aktiv dosegel prvo' mesto. Na dan 22: julija pa bo aktiv organiziral izlet v partizanske kra je.
4: Osnovni organizaciji LMŠ Cementarne v Trbovljah, -ki je v tem času dvignila število naročnikov na »Mladino« za 20%. Dobre uspehe je nadalje dosegla pri - vključitvi mladine v društvo »Svoboda«. Na Dan vstaje, 22. t. m„ bodo ti mladinci priredili izlet na Dolenjsko v partizanske kraje.
OSNOVANJE GRADBENE EK PE ZA JAMSKA INVESTICIJSKA DELA
obratov glede spremembe dosedanje?1 tarifnega pravilnika, ki razumljivo š
Upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik je na svoji zadnji seji obrav-. naval nekaj zanimivih in važnih vprašanj. O njih naslednje:
Spričo okoliščine, da rudnik Trbov-lje-Hrastnik V bližnji bodočnosti nima posebnih produkcijskih perspektiv, zaradi česar seveda tudi ne bo na rudniku večjih jamskih investicij, je treba že sedaj razmišljati o vprašanju iiy možnostih, kje in kakč naj se zaposli odvečna delovna sila rudnika, med njo seveda tudi razni rudniški strokovnjaki. Ena izmed takih možnosti je sko
rajšnja izgradnja, in pov e č a n je ^S t r oj ne
ki bo zappsljevala do 2000 ljudi. Druga varianta, kako zagotoviti v bližnji prihodnosti jamskemu strokovnemu kadru kruh in zaslužek, pa je zamislek glavnega rudniškega inženirja Vinka Prezlja, čigar predlog je podal rudniški direktor Lojze Ribič na zadnji seji upravnega odbora. Ta predlog je tale: Na rudniku naj se ustanovi speciab zradbena ekipa za jamska investi-
nima svoje dokončne oblike. Vprašanje izboljšanja in poprave tega pravilnika so proučevali že na vseh rudniških obratih ter iznesli svoje predloge. Seveda je treba tukaj pomisliti, če plačni fond podjetja prenese predlagane korekture tarifnega pravilnika. Upravni odbor načelno ni proti spremembi tega pravilnika, vendar stoji na stališču, da morajo biti vse korektur« v skladu s finančnimi možnostmi podjetja. Upravni odbor prepušča sindikalni podružnici1 rudarjev proste roke, da izdela nov tarifni pravilnik, k j, pa se bo moral na vsak način ujemati z denarnimi zmogljivostmi podjetja. Pred izdelavo novega pravilnika plač rudarjev je seveda nujno potrebno, da so vsi sindikalni funkcionarji in člani rudniškega delovnega kolektiva poučeni o financah podjetja, zlasti pa o višini razpoložljivih sredstev za rudarske plače.
5. Osnovni organizaciji LMS Steklarne Hrastnik, ki je v tem času ustanovila svojo samostojno sekcijo v društvu »Svoboda«. Pridobila je 12 novih naročnikov za »Mladino«.
Poleg teh pohval se izreka še priznanje osnovnima organizacijama LMS Žirovnica in Radež, ki sta dobro pripravili kulturno prireditev in sodelovali na Mladinskem dnevu v Loki. Prav tako se izreka priznan je OK LMS Loka pri Zid. mostu, ki je dobro organiziral obisk osnovnih mladinskih organizacij in se prav tako dobro lotil aktivizacije mladine, kar je pokazala izvedba Mladinskega dneva.
Mnogo osnovnih mladinskih organizacij se na poziv na tekmovanje še ni oglasilo, zaradi česar naj vsi mladinski aktivi, ki so tekmovanje sprejeli, pošiljajo redno do vsakega 5. v mesecu poročilo na OK LMS Trbovlje, ki bo tekmovanje ocenil in mesečno razglašal uspehe tekmovanja v »Zasavskem vestniku«.
Vsi aktivi, ki so pohvaljeni, bodo dobili na Dan vstaje, 22. julija, diplome od OK LMS Trbovlje.
Naše geslo naj bo: Sleherni mladinec in mladinka naj tekmuje na čast VI. kongresa. KPJ in V. kongresa LMJ!
OK LM TRBOVLJE
cijsfca dela. Ta ekipa naj bi bila poseben oddelek rudnika, ki bi se pod vodstvom inženirjev-strokovnjakov izvež-bala za izvršitev vseh jamskih investi-
cijskih del, ki bi jih ta delovna skupi-ppravl jala po naročilu. PO
na , potem ------
vseh rudnikih v državi.
Na eni strani bi bila taka delovna ekipa v prid rudniku in nje'govim delavcem, ki bi imeli zagotovljeno eksistenco, na drugi strani pa bo ta ekipa v veliko korist številnim rudnikom v državi, ki še vedno močno pogrešajo jamske strokovne moči. Tej ekipi bi se pridružilo tudi trboveljsko jamsko reševalno moštvo, ki je po svojem strokovnem znanju in po razpoložljivih pripravah prav gotovo najboljše v državi.
Predlog o ustanovitvi take specialne delovne ekipe je upravni odbor brez pomislekov takoj sprejel ter pooblastil direktorja in glavnega inženirja rti d* nika, da osnovanje te ekipe izvršita. Posebna prednost pri ustanovitvi te delovne ekipe je seveda še v tem, da s« lahko najtesneje poveže s strokovnjaki za izdelavo rudarskih strojev v Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah, s katerimi bi zamogla prevzeti verjetno najobsežnejša jamska investicijska dela v vseh rudnikih naše države in jim občutno olajšati izvršiteV raznih projektov, zlasti v vseh novejših rudnikih, saj za izvedbo takih načrtov v državi še nimamo zadostnega števila strokovnjakov.
Toliko o tem vprašanju. — Upravni odbor rudnika je razpravljal na tej seji tudi o predlogih, ki so jih stavili sindikalni odbori posameznih rudniških
Končno besedo o novem tarifnem pravilniku bo. izrekel delavski svet rudnika.
»Cvetka« z našega Kuma
Ko. sem prebral v Slov. poročevalcu z dne 16. t.' m. notico o »Kričačih v domu na Krvavcu*> sem se spomnil na dogodek na našem Kumu v nedeljo 13. julija, ki je žel zasluženo zgražanje navzočih. V družbi mladih razgrajačev je nastopil v gostilniški sobi s plesom na mizi nek mlad človek v »minimal-kah«, seveda že primerno »tempiran« s preveč zaužito kapljico.
Kot civilizirani in kolikor toliko vendar spodobni 'ljudje bi dejali, da niti kraj niti »kostum« tega mladega moža nista bila primerna za tovrstne predstave. Ce že ne odrekamo mladim ljudem neke večje svobode, kot jo je bila deležna mladina nekoč, smo vendar mnenja, da si take atrakcije po svetlih vzorih nesmrtnega Tarzana privoščijo raje kar v šumi, ki pa naj jo v poštev prihajajoči prej primerno zastražijo. Ako pa uganjajo take civiliziranega človeka nevredne predstave morda zato, da bi ljudem »imponirali«, bi jim priporočali, da za take »senzacije« napravijo nekaj dni prej primemo reklamo. Na veliko (ne)udeležbo za svoje neslanosti lahko računajo. Očividci

V skladu z interesi Združenih narodov je tudi Združeno poveljstvo na Južni Koreji izvedlo program zdravstvene pomoči civilnemu prebivalstvu in vojaštvu, da tako omili posledice že dve leti trajajoče vojne in prepreči razširitev nalezljivih bolezni. Rdečemu križu, tej neodvisni mednarodni organizaciji, je omogočen •vedno in povsod nadzor nad zdravstveno službo. Edino Severnokorejci in Kitajci nasprotujejo temu človekoljubnemu namenu. — Zgoraj: Člani komisije RK, ki so prispeli v Pan Mun Jom na pogajanja o možnosti obiska severnokorejskih tajnih taborišč, katere so pa Severnokorejci zavrnili.
Vsah teden nehal
ENAKI MED ENAKIMI
Konec maja so pod pokroviteljstvom krvnika španskega ljudstva Franca priredili 35. evharistični kongres, ki naj M predstavljal *versko manifestacijo« katoličanov vsega sveta. Med drugimi seveda ni manjkalo posebnega papeževega odposlanca — kljub obljubi se vatikanski glavar ni osebno odločil z® potovanje k svojemu ljubljencu Franca — pa tudi ne papeževega »ilegalnega veleposlanika« v ZDA kardinala Speli-mana. Kongres se je v resnici spremenil v veliko fašistično manifestacijo poli vodstvom Rima.
Toda za nas je zanimivo omeniti & naslednje: na tem »kongresu« so se pojavili tudi predstavniki ustaških zločincev, ki so v ta namen ustanovili posebn* »osrednji odbor za evharistični kongres« v Barceloni. Na čelu tega odbora, so bili vojni zločinci-ustaši, med njimi sarajevski nadškof Šarič in Srečko Dragiče-vič, sodelavec jasenovskega zločinca Ljube Miloša. Fašistični značaj tega kongresa je odražala tudi protijugoslovanska usmerjenost. Ustaškim zločincem s® izkazovali vse mogoče časti. Toda Bi so še dalje! Škofje-romarji so poljuba-vali krvavo ustaško zastavo, ki se )e razen tega vila na zgradbi glavne kongresne pisarne. Pojavil pa se je tudi
nadvojvoda Oton Habsburški, ki ie
ustaškim klavcem obljubil, da bo »podprl ustaško stvar*.
In kako so sprejeli ta kongres jugoslovanski »višji dušni pastirji*? Z® splitskega nadškofa Bonifačiča je z*®' no, da je ukazal duhovnikom svoje škofije, naj molijo za uspeh kongresa- ®. tem je javno podprl protijugoslovanske manevre Vatikana ter se izkazal km sovražnik naše države in ljudstva. Kože, da mu je bilo žal, ker se ni mogel sestati s svojimi vzorniki, kakor s° sarajevski nadškof Šarič in frančiškanski klavci v Jasenovcu!
»ZASLUGE« KARABINJERJEV
Ob 138. obletnici ustanovitve itaP' janske žandarmerije — karabinjerjev-' so priredili med drugim večjo proslav? v Gorici, ob sami jugoslovansko-itap' jonski meji. Na njej ni manjkalo na]' višjih predstavnikov oblasti, generala škofa in ostalih nacionalističnih elitni' kov. Škof je karabinjerje blagoslovih nato pa je spregovoril major Latroni"0; Potem ko je z južnaško živahnosti omenil kopico fraz, je major dejal, ®^ se danes spominjajo padlih karabinjer jev v okolici Gorice iz prve svetov" vojne, ko je italijanska vojska osvajaj prirodne italijanske meje. Gorico je im?' noval »mučenico*, ker so onstran ostali kraji, ki ji pripadajo. Dejal P" je tudi naslednje:
»Z višav tega hriba nam naši P®®1 z nasmehom, toda odločno kažejo P po kateri moramo hoditi. Naš odgovm bodi: Poslušajmo jih! Za vsako ceno-Tudi v Tržiču pri Trstu so priredil' podobno proslavo. Tam je govoril P°' veljnik karabinjer, kompanije Tanči*1 »Karabinjerji! Doletela vas je veldfjj čast, da služite v tej obmejni coni, je zaznamovana s stoterimi bitkah1 Njih spomin je še živ v tej coni, ki • je seznanila z nedavnim pokolom, iz*m šenim od barbarskih hord neeivitizR® nega ljudstva, Pohitite s svojimi mi"1 mi k bratom iz Trsta in celotne lstr 1 ki že tako dolgo čakajo vrnitev mate" domovine.*
V njenem imenu je nato pozval W rabinjerje, naj se poklonijo »svoji sv? zaščitnici*, da jim da moči, da izpolnM vse, kar od njih zahteva domovina-, 1 da postanejo vredni svojih prednika ’ ki so že enkrat padli za veličino R® janskega imperija.
Četudi jih bo ščitila »sveta zaščit"■' ca*, pa ne vemo, kako bi se neki kat", binjerji počutili, ko bi se še enkt srečali z »barbarskimi hordami neeW liziranega naroda* (t. j. z nami). S p e'L nimo se samo obupnih krikov »ma?"~ mia*. ki so doneli v noč v času naroda osvobodilne borbet kjerkoli so se P javili naši partizani!
_____
Janez Mohor:
NO VIN C I
Prav ko se je še vse zaspano in brez moči dvignilo sonce iznad sinjih gora na vzhodu, je prilezla po bregu skupina ljudi. Novinci. Med nizkimi borovci so na šepetajoč ukaz mladega fanta z brzostrelko obstali.
»Tako!* je zapovedal. »Posedite med borovce po travi! Ampak brez besed in brez nepotrebnega sprehajanjal Nemci imajo dobre oči; tudi iz doline si ogledajo muhe v planini.*
Ljudje so se razlezli med nizke Veje in polegli. Vse je utihnilb. Male siničke, ki so ob prihodu ljudi zbežale, so se. vrnile ih se brezskrbno podile in čivkale med tacastimi vejami bakrenorde-čih borovcev.
V mali kotanji na levem robu skupine so legli skupaj: učitelj Marko, šolski sluga Tone, kovač Luka in njegova
žena.
Ul.
Marko se je zagledal v dolino. Sonce e trgalo megleno morje, da so se tu in am že. bleščale v rosi oprane strehe mških domov med pisanimi polji. Ostanki megle sp se kakor preganjane •me zaganjale po grapah in drčah proti •nhu, kjer jih je sonce neusmiljeno opilo..
.»Lep dan se nam obeta,* je vedel luka.
»Lep dan za dober začetek,*, je pri-■rdil tudi Tone,
Marko ju je odsotno pogledal, kovačeva žena pa je gledala predse v tla in mela travo med. prsti.
Luka je pogledal po ostalih, Rad bi začel pogovor. Zdaj, ko je spet enkrat prosto zadihal, 'ka ni več treba misliti, kdaj in kako pa. .bo zgrabila zelena pošast in v katerem zaporu bo zvečer nočil, bi se rad pogovoril brez skrbi,. bi rad izplaknil. trpki okus, ki še leži v srcu kakor grenka usedlina zadnjih let. Toda Marko gleda V daljavo, kakor bi se kesal storjenega koraka, Tone, starec, molči, ker molči učitelj, in žena gleda v tla. in nervozno trga med prsti travo. Ali je res ali se mu kar zdi, da se ji prsti rahlo tresejo.
»Hudiča, kakšni ljudje so.to! šaj razumem, da baba ni vojak, do j9 babo strah pokanja in krvi, ampak da ja moža, kakor sta Marko in .Tone, strah, to si pa ne bi mislil, de. pa to. strah, Kaj naj bi pa bilo drugega? In že zdaj, kg še ni.počila niti suha veja pod nogami. Kaj. bo še, (e začne ropotati.
Cas se je počasi pomikal naprej. Marko je često pogledoval na uro in tiho vzdihoval. Sonce je viselo na nebu kakor velika goreča bakla. Težki, vroči zrak je. legal .na. zemljo. Siničke p bo-. rovcih sa utihnile. Zdaj.pa zdaj so leno. zanihale veje, kg je. potegnil .veter skozi nje, vendar pa. je takoj , tudi sam obležal mirno v temnozelenih iglah bo-
rovcev, kakor bi se naveličal šumenja v predpoldanski vročini. Naenkrat pa je v to molčeče, vroče vzdušje udaril strel. Globoko v dolini je treščil v molk, ga razparal, se pognal skozi gozd v vrh planine,, se odbil od golih pobočij nasprotnega hriba in v trojnem jeku zamrl spet v dolini. Vodnik, ki je ležal pri skupini novincev, se je dvignil ih napeto poslušal. Ljudje so se zganili. Marko je s stisnjenimi ustnicami pogledal Toneta in kovača Luko. Tone je stisnil glavo med ramena, kakor bi pričakoval udarca, Luka pa je z mrkim obrazom gledal v dolino.
»Da bi imel vsaj puško,« je godel v brke.
Spet je treščilo. Drugemu strelu je. odgovorila strojnica. Ljudje so postali nemirni, vstajali in menjali mesta., ki so se jim zdela naenkrat nezanesljiva, izpostavljena. Vodnik j e tiho zapovedal:
»Ostanite mirni! Ne hodite okrog! Saj so vendar daleč v dolini! Majhna praska. Morda izvidniki ali kaj.«
Streljanje pa je postalo vse močnejše. Premaknilo se je malo bolj na desno iz gozda med polja. Praskanje pušk. je polnilo regljanje strojnic in naenkrat je pretrgal zrak pok granate.
»Hudiči, še kanone so privlekli,« je robantil še kar naprej Luka,
Prpi granati je sledila druga, tretja. vmes so začele padati mine. Vodnik je stal med vejami bora in gledal v dolino. Vedel je, da je tam brigada. V tistem gozdičku nad vasjo, prav tam, kjer treskajo nune.
»Kaj se je zgodilo? So morda izda**.
Ali so začeli Nemci splošno ofenzivo so se čisto po naključju srečali z b .
po uukijuhju (freuun * ~
gado? Kaj naj napravi on7 Kam noj j obrne z novinci, ki so brez orožja? p. straže so naokrog. Presenetiti jih sttZ, ne morejo, ampak če bi morali «®P*ji viti premik pod ognjem, bodo os‘ skupaj?*	a,
»Zakaj je treba tega,« je glasno ^ slil Marko, ko je gledal tja doli R* brisal znojno čelo.	, e)l
»Res, vsi ljudje bi lahko mirno q drug poleg drugega,« mu je Tone, Luka pa je jezno pljunil d" od sebe v travo in pikro pripomnil-»Zakaj pa nista ostala pri njih? ®,| mo hrbet bi morala ukrivit) in vsak""f teletu, ki po njihovo bleja, dvigniti?0,,! v pozdrav: »Heil Hitler!« — /mž požrtni! Kamen hi mu porinil v 9 , da bi crknil kakor pes! Hu, da nit"" puške!*	ut
Pogledal je ženo; tiho je ihtel" g roki sta se ji tresli. Stresel je ‘ nanjo:
»Kaj se cmeriš, baba! Molči!« 0-
Naenkrat je streljanje‘ponehaloJ\i, stala je tišina in novinci so se rili. Vodnik pa je postal šele zdaj \. miren. Umaknili so se. O tem je bi! P,-pričan. Toda kam? Kam bodo šli ci? Jih bodo zasledovali? Se bodo J nili, ali bodo morda razposlali niče?
Sonce se je prevesilo čez zenR- jit hel veter je začel vleči od vzhodi

SPOMINI NA PARTIZANSKE DNI
Začetki partizanstva v Zasavju
(Pogovor s tov. Strlekarjem — partizanom Jožetom)
,7 ^ pripravah za slavnostno številko zasavskega vestnika« ob Dnevu vstaje i0® obiskal nosilca spomenice iz leta ,, . -tov. Ignaca Strlekarja, ki domuje icAi .kot invalid NOV v Gradcu pri Li-Tov. Strlekar, v času NOV znan j0*1 'legalnim imenom Gorenjski Jože, aV jood vodilnimi političnimi in vo-J skiini osebnostmi lepo razvijajočega l; f^rtizanskega gibanja v zasavski do-«?*•, P° rodu je s Terneniške doline, ■ ®oost je preživel na Gorenjskem, kjer j* bil uslužben vse do začetka II. svetne vojne. Že takrat je bil povezan s regresivnim delavskim gibanjem in po i50r'i okupatorja je stopil v odporniki VtSte *n cel° v komandnem
Pokrajinski komite v Kranju ga je v začetku 1942 v Kamnik, da e^eže tamkajšnje delo OF z delom v tf9« Gorenjski. Takrat pa je prišel Strlekar tudi v naše Zasavje, j.. PK mu je dal takole kratko navo-Uo: >V Zasavju se poveži s študentom Zupančičem iz Dolskega, ki ti bo požugal do zveze z Gorenjcem v Litiji, tiin^-ti P*0 oskrbel tudi potrebne legi-
Litijska OF je bila že tedaj krepko 'ganizirana in je bila njena podtalna ganizacija razvita in dejavna. Prav jat° je lahko oskrbel vse svoje sode-
0	z vsem potrebnim, legitimacijami, °rjem, municijo, obleko, hrano itd.
jL "ekaj dni kasneje sta prišla v Dol-0'z Litije tov. Franc Gorenc in Fran-j Poglajen. Temu obisku so sledili še bugi, vsakokrat sta prinesla Strlekarju j..*rebne informacije in prejela navo-*a za nadalnje delo, in ko je bil se-Sam	/a nadaljnje akcije narasel,
5* določili skupni sestanek z vsemi žilnimi aktivisti v zasavski dolini.
. Medtem je delovala v dolini že re-,irska četa, ki jo je ustanovil in vodil p Jze Hohkraut, tedaj kandidat CK. .itav on je bil med ustanovitelji litij-j4ega okrožja OF, ki se je ustanovil ■ oktobra 1941 na skupnem sestanku gostilni pri Gorencu na Grbinu. Ta ^tanek je bil tik pod bivšo grbinsko |,asčino, kjer je bila nameščena nem-*■ okupacijska oblast. Kasneje so par-.zani to graščino razrušili, danes je le ie L^a' razvalin priča tega gradu, ki 'Piših zaP'san *u<^' ^ v Valvasorjevih
Ob nekem sestanku v Dolskem so
1	ZDiišIjali, kako bi dospel Strlekar na
Pri Litiji, kajti ta prvi pomenek Strlekarjem in Hohkrautom ter talimi aktivisti je bil določen, da se ,Sl na Savi pri Litiji, in sicer v gostil-5-,Vlada Berdajsa, ki je bil že tedaj j°®lavec osvobodilnega gibanja. Pri i rdajsu se je zadrževal Lojze Hoh-i a?t že od septembra 1941 in imel tam si di sestanke s člani OF. Skozi _Zasav-0 dolino je takrat vozil vlak še red-1^ '. vendar so med prevozom potnike Jrtnairali, Strlekar pa ni imel nobene t^diniacije. Domenili so se, da bo po-i val na sestanek na Savo kar z vla-(jj]01’ za osebno spremstvo pa sta mu ta a Gorenc in Poglajen. Za primer, da trlekarja nemška patrulja legitimi-bi Strlekar streljal na patruljo, ^ljevalca bi potegnila zasilno za-or?» in bi nato skupno pobegnili iz M°’ Pa Je Slo vse po sreči in je dn hojica mirno potovala od Kresnic U Postaje Sava. Tako je Strlekar pri-l ‘Jakaj brez motnje. Po prihodu vla-|iajfna ®avo je gostilničar Vlado Ber-
^ ~	......... ’ go-
)iiS ®Pravil Strlekarja v posebno so-• z dan je bilo v hiši precej go-J,.' m ko so ti odšli, so Gorenjskega 5-^ta odvedli v trgovski lokal, kamor bji P.r'bajali še ostali člani OF. Tam je ^ tudi partizanski komandant Loj-Vji hohkraut, zatem Gorenc, Kranjc ter 3 *‘.0r Potokar s partizanskim imenom lin nf’ ta posestnik v malem nase-slhU r°se na desnem bregu Save. Se-3,5, n sta prisostvovala tudi Vlado vjajs in krojač Knaus iz Save.
sestanku so pregledali celotni po-I tako v Zasavju kakor tudi v Kam-
niku. Namen sestanka je bil povezati in vskladiti delo med zasavskimi in kamniškimi partizani ter s skupnim sodelovanjem okrepiti akcije proti okupatorju. Pozneje je nastal iz povezave Kamniško-zasavski partizanski odred. Na tem sestanku so določili tudi prehodna mesta za kurirje čez reko Savo. Tedaj se je namreč partizanstvo že precej razširilo in ker so bili tudi partizani na štajerskem ozemlju agilni, so prav naši zasavski kraji služili za povezavo med partizani na Dolenjskem in na Štajerskem. Najbolj tvegani pa so bili prehodi čez reko Savo. Zato so na tem in na nadaljnjih posvetovanjih določili mesta za kurirske prehode, postavili so ob reki javke in kurirske postaje ter jih opremili s hrano, pa tudi s čolni, da so se z njimi prevažali čez reko.
Od tistega pomenka v marcu leta 1942 je ostal tov. Stari še precej časa v Zasavju. Imel je nalog, da vpelje Lojzeta Hohkrauta v način partizanskega bojevanja, kakor so ga do tedaj uporabljali gorenjski partizani že v več akcijah. Saj so do tedaj gorenjski partizani izvedli že na več nemških orožniških postojank, tako v Dovjem, v Mojstrani in na drugih krajih, svojevrstne napadalne akcije.
Hohkraut in Strlekar sta se nato ilegalno preselila na Okroge, naselje v hribu nasproti Save, oskrboval ju je
eno puško. To je bilo gotovo drzno dejanje, ker sta morama mimo nemške straže na mostu pri Drnovškovi gostilni. Kakor mnogokrat, je bil tudi tedaj nemški stražar precej površen in ni zapazil, da sta šla mimo njega moža z orožjem. Na Savi sta oddala orožje krojaču Knausu, ki je bil tedaj eden najbolj iznajdljivih zaupnikov OF. Vse to orožje je spravljal s svojimi kurirji v vasi pod Sv. Goro.
Na podoben način, kakor so zbirali orožje, so znašali skupaj tudi suho hrano. Predvidena je bila ustanovitev novega bataljona v Zasavju, ki bi začel® poživljenimi akcijami na nemške orožniške postaje, na rudniške naprave, na železnice, skratka: začel bi s povečano borbo proti okupatorju v zasavski dolini.
K opremi in oskrbi predvidenega zasavskega bataljona je pripomogla tudi kamniška partizanska četa, ki je nekaj dni prej napadla nekaj nemških postojank in mlekarno v Št. Vidu v kamniški okolici, kjer so nabrali za poln >oz suhe hrane, predvsem sira.
Kamniški partizani so prav radi poslali precej te zaloge tudi v svetogorske gozdove, kjer so zbrali v aprilu leta 1942 precej orožja, municije in hrane za ustanovitev bataljona.
Hohkraut in Strlekar sta bila z ostalimi sodelavci nekaj dni na Plešah, planoti v bližini Sv. Gore (849 m, danes priljubljena planinska točka v Zasavju z lepim planinskim domom).
Nekaj dni kasneje se je zbralo na Plešah okrog 200 partizanov, ki so bili določeni za zasavski partizanski bata-
Grad na Grbinu pri Litiji, kamor so se Nemci vselili takoj po okupaciji leta 1941. Grad so pozneje razrušili partizani
Viktor Potokar, onadva pa sta se navadno zadrževala na terenu. Prehodila sta obmejni pas in ugotavljala najbolj primerne prehode čez nemško-italijan-sko mejo. Južno od Okrogov je namreč (ekla meja med Hitlerjevim in Mussolinijevim carstvom.
Litijani in okoličani so pridno skrbeli za orožje. Saj so ga imeli mnogo spravljenega že od razpada jugoslovanske vojske. Nekateri so ga imeli shranjenega po hišah, drugi so ga stlačili v kozolce, mlajši Zasavci pa so ga ob razsulu kraljevske vojske zakopali v Sitarjevec, Svibno, pa tudi na Bregu, v Jablaniški in Kostrevniški dolini, v Šmartnem — vsepovsod je bilo še dosti orožja in municije. Prva dolžnost aktivistov OF pa je bila, da so to orožje zbirali in ga oddajali partizanom na določenih mestih. Viktor Potokar je vselej, kadar je imel opravka v Litiji, potisnil pod svoj voz, naložen z mrvo, steljo ali kako drugo ropotijo, tudi po nekaj pušk, ki jih je nato popeljal domov. Z Okrogov so jih ob primerni priliki spravili na levo stran Save.
Neko noč, ko sta šla Hohkraut in Strlekar spet na sestanek na Savo, sta odnesla s seboj pod plaščem vsak po
ljon. Ustanovitev na Plešah je bila izvedena slovesno. Za komandanta te nove enote je bil postavljen tov. Knez — s partizanskim imenom Silas — doma je bil iz Trbovelj. Za komisarja novega bataljona pa je bil Bor.
V novi bataljon je pripeljal Lojze Koman-Marok četo partizanov s Štajerske, v četo so vstopili tudi lovci prve revirske čete ter nekaj novih pristašev partizanskega gibanja — novincev iz zasavskih krajev. Ustanovitev zasavskega bataljona so navdušeno pozdravili komandant Lojze Hohkraut, ki je bil poleg Strlekarja določen za politično del - in vojaško delovanje v vsej dolini, ter komandant Šilar in komisar Bor.
40 mož novega bataljona je odšlo brž potem na akcijo v Moravsko dolino, kjer jih je že pričakoval neki tov. Rudolf. Strlekar njegovega celega imena ne ve več, saj je šlo tudi to, kakor mnogo drugih imen in dogodkov, v pozabo. Ker so Nemci zasledovali napadalce, se je ta partizanski oddelek pre-vrgel v Cicelj in od tamkaj nadaljeval napade na okupacijsko oblast in tako začel s povečanimi akcijami proti fašizmu.	J. Ž.
In potem se je začeto
V maju je bilo. Vse je dehtelo, vriskalo od pomladnega razpoloženja. Le ti nisi opazil tega. Srce ti je kljuvala nam neznana bol. Kot da bi že takrat slutil, da boš še tisto leto moral umreti.
Ob oknu sva poslušala regljanje strojnic in strmela v mesečno noč brez besed. Nisem vedela, da te bo ena od teh ubila. Veselila sem se regljanja, stiskala pesti ter želela oso srečo našim partizanom. Prinašali so nam svobodo.
Nisi hotel izostati. Pridružil si se jim, jaz pa sem ti sledila.
Postal si hraber, ne, postal si drzen! Mene pa je bilo strah podivjanih fašistov. Nisi vedel tega, nikoli ti nisem povedala. Nekam čudno tesno mi je postalo ob prvem sikanju krogel. Počasi sem se privadila. Ti si mi dajal pogum, da sem vzdržala.
In potem se je zgodilo ...
Položil si trudno glavo o moje naročje. V tvojih očeh sem videla smrt. Bila je strašna, neizprosna.
Hotela sem kričati, pa nisem smela.
Bilo je nekje v dolenjskih hribih.	Mara
Napad na nemško postojanko na Savi septembra 1944
(lz pogovora s tov. Peterkom - Miškom iz Spodnjega loga)
Tov. Peterka Franc-Miško Je popularen mož v našem Zasavju. Po osvoboditvi Je bil — kot invalid — vratar v litijski predilnici, pred letošnjo komasacijo občin na pomlad 1952. leta pa Je bil predsednik KLO Sava pri Litiji.
Tov. Peterka Je mož brez roke. Kako Jo Je izgubil, ni v svoji skromnosti niti sam povedal. Na tiste dogodke, ko mu Je zdravnik — neki Tržačan dr. Boris — pri Gra-čanu nad Savo (dne 25. marca 1945) odrezal levo roko, ko Je bil ranjen pri napadu na Nemce, me Je opozoril šele njegov partizanski tovariš Tine Kos-Ciček.
Zadnjič sem se sešel s tovarišem Peterko zaradi pomenka o napadu na Savsko okupatorsko utrdbo. Ta je bila nameščena v nekdanjem župnišču in v sosednjem Prosvetnem domu na Savi, ki je bil med ljudstvo znan pod imenom »dideldom«.
O Savi in njenem župnišču smo namreč poročali v Zasavskem vestniku že ob priliki Prešernovega kulturnega dne, in prav tisto pripovedovanje o našem slavnem pesniku, ki je imel strica Franca Ksaverija na Savi, je dalo pobudo, da sva se s tov. Miškom zapletla v razgovor. Tov. Peterka, ki Je bil aktivist-terenec že od leta 1942, v partizane pa je odšel 30. junija 1944, mi je pripovedoval takole:
»V času napada na župnišče je bilo v njem 28 Švabov, ki so bili dobro oboroženi in prav tako tudi imenitno založeni z najrazličnejšimi vojnimi potrebščinami.
Nalogo, da prežene Nemce s Save, je dobil septembra 1944 partizanski komandant Stojan, ki se je tedaj zadrževal na Mamelu nad zasavsko sotesko. Za vodnika si je izbral mene, ker sem kot domačin poznal vse podrobnosti na Savi in v okolici.
Stojan se je približal s svojim oddelkom —- vseh nas Je bilo okrog 15 — v bližino larovža in tedaj je njegov tolmač tovariš Žurga iz Gradiških lazov zavpil iz skrivališča na nemškega stražnika:	»Deutsche
Soldaten, nicht schiessen!«
Ta poziv smo nekajkrat ponovili iz jarka, ker do poslopja zaradi razpredenih žic nismo mogli.
Nemški stražar pa se je močno ustrašil našega poziva in zlasti še, ko Je uvidel, da so se partizani pod okriljem noči približali zastraženemu poslopju.
Se nekajkrat smo se oglasili in pozivali Nemce, naj ne streljajo, temveč da naj se predajo. Pa ni bilo nobenega odgovora. Nemci so se zbrali k posvetu in so vrata močno zapahnili.
Vedeli smo, da tenko poslušajo, čeprav niso dali glasu od sebe.
Nato je še sam komandant Stojan pozval Nemce, naj se predajo in jim je dal 10 minut časa, sicer Jim bomo zrušili poslopje
Nestrpno smo čakali, ležeč v jarkih in pripravljeni za boj, na nemški odgovor. Preteklo je dovoljenih deset minut in ker ni bilo odgovora, smo užgali z vsem orožjem in ustrelili v zgradbo. Pomagala sta nam dva mitraljeza in tudi nekaj bomb smo vrgli že za prvi pozdrav.
Tedaj je komandant Stojan rrimaknil še pet minut časa, na kar smo še enkrat užgali. V tistem so se naši minerci približali stavbi in pripravili vse, da zaminirajo stavbo.
Tega so se Nemci ustrašili, in ko so čutili, da se jim bliža konec, se je oglasil nemški komandant:
»Kdo je tam?«
»Partizani!«, smo rezko odgovorili.
»Kaj bi radi?« se je začulo nemško vprašanje; po glasu smo zaznali, da se mu trese glas in — hlače ...
»Likvidirali bomo vašo postojanko!« smo odvrnili energično.
Nato pa se je razvijal takle razgovor:
»Kaj pa mislite napraviti z nami?«
»Ce se boste predali brez strela, greste lahko z nami v gozd ali pa kamor hočete. S seboj smete odnesti svoje obleke in hrano in vse, kar je last posameznika, le orožja in drugih vojaških stvari ne!«
Nato Nemec: »Koliko vas je?«
Naš odgovor: »Za vas veliko preveč!«
»Pa povejte vendar bolj natančno, koliko vas je?« se je zanimal Švab. Stojan pa kratko: »Štiri sto!«, čeprav nas je bilo le — ducat, ker so trije stražili pri mostu.
Nato se je Nemec predal. Zahteval pa je, naj vstopijo partizani v poslopje. Vabil je: »Partizani naprej!«
Stojan je to povabilo seveda po tolmaču odbil: »Ne mi, vi pridite iz poslopja!«
Sprva nihče ni hotel popustiti. Sele nato sta se domenila komandanta, naj se opravi predaja pred stavbo, zato naj prideta skupaj partizanski in nemški komandant. Hes sta prišla in si podala roki. Stojana je spremljal tolmač Žurga.
Partizan in Nemec sta se domenila zaradi pogojev. Nato Je nemški zastopnik sporočil pogoje svojim kameradom.
»Ali ste za predajo in pogoje?«, je vprašal ob koncu sporočila.
»Jawohl!« so zavpili vsi v en glas.
Tedaj pa so nam srca od veselja zašklo-potala in usta so se nam razlezla v nasmeh. Zdaj je torej vse — dobro —
Tedaj je sprejel komando nad Nemci naš komandant Stojan in ukazal: »Takoj zbor pred sosednjo hišo.« Nemci so se začeli jadrno zbirati pred Smoletovo hišo. Vsak se je vrnil z nahrbtnikom na ramenih Nato smo napravili pregled, če ni kdo ponesel s seboj orožja. Razen komandantovega namestnika so prišli vsi brez njega. Le pri tem Švabu smo našli skrito pištolo.
»Odvrzi orožje!« mu je ukazal Stojan.
»Ne!« se je branil Nemec. »To je moja privatna last.«
»V vojni ni nobeno orožje zasebna lastnina!« smo ga poučili, nakar je odvrgel orožje še ta, najbolj trdovratni Švaba.
Komandant Stojan jim je nato napravil poslovilni nagovor:
»Bodite pametni tudi v bodoče, kakor ste bili danes. Tako ste si rešili življenje. Hitler tako ne bo več dolgo vladal, ker gre vojna proti koncu.*
Nato je naš komandant Stojan izročil nemškim vojakom pismeno prepustnico, da bi se izkazali pri partizanskih stražah, ki so bile postavljene vzdolž železniške proge. Preden so odšli, se je nemški komandant s kratkimi besedami še zahvalil za lepo ravnanje, segli smo si v roke, na kar je Švaba zakomandiral: »Links um!« In vsa razorožena Hitlerjeva četa se je napotila proti Zagorju.
Mi pa smo nato planili v farovž, znesli iz poslopja vse orožje, municijo, vojaško perilo, posteljnino, odeje, prehrano, zlasti mnogo je bilo konserv, moke in vsega ostalega. Izpraznili smo še skladišče v didel-domu.
Peterka je kot domačin pozval bližnje pomagat k prevozu plena. Brž so bili pri rokah sosed Vladko Berdajs, Janez Tomše, po domače Speletov, in drugi. S polnimi vozovi so nato odšli do Spodnjega loga, kjer so dobili še priprego, nakar je odšel ves plen proti Mamolu, kjer smo imeli našo komando. Z Mamola so del plena poslali k Sv. Križu in še naprej na Dolenjsko.
Komandant Stojan je nato določil nekaj mož, da so znesli v stavbo lesa in ga nato zakurili. Se prej pa so polili lesene dele z bencinom. Najprej so zažgali farovž, nato pa še sosednji dideldom in s tem onemogočili, da bi se Švabi ponovno usidrali na Savi.
Dideldom se je takoj zrušil, farovž pa Je dalj časa gorel.
Ta napad je le dosegel svoje. Na Nemce je tako strahotno vplival, da niso poizkušali maščevanja. Niso več zaupali svojim silam. Na Savo se niso več vrnili, saj pa Jim je bilo to tudi onemogočeno, ker so druge partizanske enote razrušile do temeljev tudi železniško progo, in piski lokomotive so od tedaj utihnili po zasavski dolini.
Nemška moč je tako ohromela tudi v tem predelu naše domovine ...
Jože Zupančič

hladil. Vročina je popuščala. IjJ.tonje v dolini je bilo pozabljeno in ktn3? ,0 se sprostili. Slišal si tu in tud’ že šalo in smeh. Tone je po-h0rif.dvorne jši. Pripovedoval je o »pi; * v Galiciji in pri Goric i, kjer je v tUet^Kajstem pešpolku pretolkel prvo o	vojno; Marko je pripovedoval
v Jugoslaviji, o oficirskih t>4 ■’ o oficirjih in še marsikaj. Luka k, hirko sedel na strani. Jezilo ga 2^“° se žena tako bedasto vede. ^ibi Pa ie z velikimi očmi gledala po to, u nevzdol, skrbno ogledovala vsak ki se je tu in tam belil izmed Se in dolinice, kjer so bile razme-Lni "jibe kakor velike zaplate na ze-'sk^eprogi. Naenkrat zgrabi moža za .,'n zavpije:
HoJ.kor bi treščil jastreb med jato o,,1’ *e je razgibal ves hrib. Nekateri ^ ri*L drugi trepetali, ženske jokale.
‘Kje* ie priSel k njej in vprašal'
J«	S tresočo roko je pokazala
)u^o * ki se Je kakšnih tisoč metrov ?5’he*°<1 nith vila v pobočje hriba. Po-Bostave so lezle počasi po njej, »j, 6 se sPet prikazovale.
zJij0 vendar naši! Nikar ne delaj-
^*el je k drugim in jih miril.
>aIhi 5re*pWo pol ure, ko je prišel po h r*r' 'Pu sPod“i I50 zavzela po-ri0ada. Nemci lezejo za njimi v
hrib, pa jih hočejo v tej globeli naklestiti.
Kmalu za kurirjem, ki je izginil spodaj na cesti, so videli posamezne borce, ki so se plazili pod njimi med grmovjem in skalami in zavzemali položaje. Droben fant s strojnico se je vgnezdil prav pod njimi onkraj pota, ki je v velikem loku oklepal pobočje hriba. Vznemirjenje med novinci je raslo. Ženske so spet tarnale. Nekateri možje so jih tolažili, drugi kleli, nekateri spet molče opazovali premikanje brigade pod seboj.
»Kaj praviš, se bodo udarili?« se je nekdo obrnil k vodniku.
»Prav gotovo,* je bil kratek odgovor. »Kar mirni bodite, saj to ni nič hudega/«
»Nič hudega, lahko pa še bo,s je ihtela žena ob možu, ki je ves bled požiral vodnikovo tolažbo.
V splošno vznemirjenje je zaregljala strojnica. Zdaj ni bilo več tako hudo kot zjutraj, ko je prišlo, čeprav daleč od njih, tako iznenada. Spet se je začelo prasketanje in pokanje; utihnilo, se spet oglasilo, postajalo srdito in spet raztrgano, se prelagalo iz sredine na krilo in spet nazaj, valovilo kakor voda na razburkanem morju: vmes so padala povelja, kriki, podžiganje, navduševa-nje, kletve, zasmehovanje.
V to drobnjarjenje je udaril top. Najprej eden, potem drugi in še tretji. Granate so padale v gozd pod njimi in trgale zelenje in veje, da so za njimi ostajala gola oskubljena debla, se preti-
pavale preko položajev in udarjale posamezne že za njimi. Oglušujoče treska-nje je dušilo prestrašene krike, zrak se je napolnil z dimom in smradom po žveplu. Zemlja se je krčila. Star bor se je zrušil v polnem zadetku, vmes je padala toča krogel iz strojnice.
Marko je ležal bled v obraz in s tresočimi rokami grabil drobne veje, Tone je tiščal glavo v travo in šklepetal z zobmi. Slabo mu je bilo, Luka je čepel za deblom in opazoval borce. Sklenil je, da bo takoj, če bi videl koga pasti, skočil na njegovo mesto. Zena je ležala poleg in se ga krčevito oklepala. Jokati ni mogla več. Le drhtela je po vsem telesu. Posamezni izstrelki granat, ki so v začetku trgali zemljo in živce, so se združili z minami, ognjem pušk in strojnic v divje rjovenje, ki je tiščalo k tlom in ni pustilo oddiha niti misli.
Izstrelki so tipali više v breg. Že so treskali tik pod njimi, da se je zemlja krčila in v cape raztrgana, kakor toča, padala po njih in jih pomešana s prahom in dimom, dušila. Ves hrib je bil zavit v žvepleno meglo, ki je kakor m6ra ležala nad njimi. Postalo je mračno in sonce je viselo v megli kakor krvavordeč kolobar brez sijaja in brez toplote.
V divjem trušču se je Luki zazdelo, da je strojnica pod njimi utihnila. Pogledal je doli. Res: borca ob njej ležita na obrazu, strojnica pa je obrnjena počez. Iztrgal se je iz ženinega objema in skočil po bregu navzdol, planil z enim skokom čez cesto i« legel k stroj-
nici. Potegnil jo je k sebi in poskušal sprožiti. Toda nič. Tudi strojnica je mrtva. Ogledoval jo je, poskušal, prožil. Niti čutil ni, kako so udarjale krogle v kamenje krog njega. Slednjič! Zapela je! Zavpil je kakor blazen in iskal ciljev. Da, tam! Tam iz onega grmovja, kakšnih sto metrov pred njim na mali vzpetini. Od tam ropoče sovražna strojnica.
»Nate, hudiči!* Stisnil je strojnico k sebi, nameril in sprožil. Strojnica na oni strani je utihnila. Vendar že naslednji trenutek se je še bolj srdito oglasila.
Luka se je stisnil k tlom:
»Le daj, pes, vrnem ti!«
Komaj je popustilo sikanje krogel okrog njega, je udaril spet on. Prožil je, dokler je bilo kaj v redeniku. Nato se je stisnil k tlom in potegnil k sebi zaboj z municijo. Vzel je iz njega nov re-denik, ga vlagal in divje klel, ker mu ni šlo čisto posreči. Naenkrat je čutil ob sebi roko. Pogledal je: bil je Marko.
»Pomagal ti bom.«
L uka je prikimal.
»Te je le premagalo! Dajva, da pokažemo tem hudičem/«
Skoro je spet zapela strojnica. Z desne je nekdo vpil povelje:
»Pripravite se na juriš!*
Luka je divje streljal, Marko pa je zbiral municijo.
»Juriš, juriš, juriš!* Divje rjovenje je prevpilo treskanje granat in regljanje strojnic. Kakor hudournik so se vsuli borci iz zaklonov navzdol proti
sovražniku z divjim vpitjem in streljanjem.
Luka je vstal, stisn . strojnico k sebi, skočil preko meje v gozd, streljal in kričal. Marko je planil za njim.
»Juriš, juriš, juriš!*
Bombe so se raztreščile med grmovjem in v njihov dim so planili borci. Skoraj brez sape je treščil Luka v grmovje, od koder je še pred nekaj sekundami sikal smrtonosni ogenj v njihove vrste.
Ob strojnici je ležal vojak s prestreljeno glavo. Marko, ki je bil tik za Luko, je planil naprej, jo pograbil, vložii nov redenik in že hitel za ostalimi, ki so podili bežeče.
Ko so se pod večer zbrali v borovju kjer so še vedno čepeli novinci, se je ob pregledu čete začudil komandir:
»Od kod pa vidve?*
»Nova,* je zinil Luka.
»Naša in ne več nova,* je vrnil ko mandir, jima stisnil roko in odšel dalj? Luka in Marko sta se spogledala.
»Luka,* je rekel Marko, »veš, nisem mogel takoj s teboj, bilo mi je take slabo, da sem mislil, da bom umrl.* »Ah kaj,* je bilo nerodno Luki, »da smo jih le naklestili, hudiče zelene!*
OGLAŠUJTE V •ZASAVSKEM VESTNIKU«!
Obračun Partije Trbovelj pred Vi. kongresom
V sredo 16. julija so se zbrali člani Partije mesta Trbovlje v Domu kulture, da pregledajo svoje delo. Konference so se udeležili izvoljeni delegati osnovnih partijskih organizacij, prav tako pa tudi številni predstavniki množičnih organizacij. Med gosti sta bila navzoča tov. Janez Vipotnik, član CK KPS, tov. Janez Jesenšek, sekretar OK KPŠ Trbovlje in še drugi.
Konferenca je bila plodna po svojem delu in vsebini. Člani so kritično ocenili dejavnost prejšnjega mestnega KP, kjer je delalo
komiteja
samo nekaj tovarišev, ostali pa se niso zavedali svojih dolžnosti, zato jih člani Partije niso ponovno volili v novi mestni komite KP.
Tov. Jože Piki, sekretar MK KPS Trbovlje je v svojem poročilu podrobno analiziral delo Partije mesta Trbovlje, hkrati pa obravnaval naloge, ki sto je pred nami.
Ko je govoril o delu naših sindikalnih organizacij, je dejal, da svojih nalog niso v celoti izvršile — pohvalil pa je ndcaj dobrih sindikalnih podružnic, med njimi organizacijo v trboveljski cementarni, sindikalni pododbor, elek-. troobraia in avtoparka na rudniku Trbovlje, grajal pa je sindikalno podružnico rudarjev v Trbovljah. — Osvobodilna fronta mesta Trbovlje je napravila korak naprej. S podrobno, izdelanim delovnim načrtom ji je uspelo učvrstiti organizacijsko plat svojih terenskih odborov, kar se zlasti odraža pri pobiranju članarine ter v pomoči pri kukurno-prosvetnem delu in podobno. V okviru QF deluje prav dobro ženska sekcija.
Knlturno-prosvetno delo je sicer napredovalo, vendar ne v toliki meri, da bi smeli biti z uspehi popolnoma zadovoljni. Lepo se razvija novoustanovljena »Svoboda« na sektorju Dobrna, prav tako {»a napreduje dejavnost društva »Svoboda — Zasavje« v spodnjem delu Trbovelj.	-
Napredek zaznamuje v Trbovljah Ljudska univerza, ki je imela letos več uspelih predavanj, prav tako je velika pridobitev za Trbovlje nova knjižnica in čitalnica, ki sta se pred kratkim odprli
Redni študij - obveza članov pred VI. kongresom KPJ
Študijski sestanki Partije so bili do nedavnega zelo slabo obiskani, čemur pa je bil v veliki meri kriv mestni komite KP, ki je posvetil temu vprašanju vse premajhno pazljivost. Pred mese-
Pevski zbor »France Prešeren« '	v Trbovljah"*-'*
Na povabilo del. pevskega društva »Zarje« v Trbovljah, je prišel moški pevski zbor »Fr. Prešeren« iz Kranja v Trbovlje, kjer je izvedel pevski koncert. Ob svojem prihodu so doživeli lep sprejem. Pred rudniško restavracijo jim je zaigrala Delavska godba, nato pa so jim pevci »Zarje« zapeli pesem v pozdrav. Gostje so se za sprejem zahvalili s Fdrsterjcvo pesmijo »Gorenjski ljudje smo veseli«. Po sprejemu, kateremu je prisostvovala velika množica občinstva, so si gostje odpočili, zvečer pa so priredili v Delavskem domu pri polni dvorani koncert, ki so ga odlično izvedli. Mnogo pesmi so morali na željo poslušalcev ponoviti. Po koncertu jim je priredila »Zarja« v rudniški restavraciji družaben večer, kjer so se pevci ob prijetnem razgovoru spoznavali med seboj.
V nedeljo zjutraj so si-gostje ogledali Trbovlje, nekaj si jih je ogledalo tudi premogokop, nakar so se nadvse zadovoljni z doživetji v Trbovljah in z obljubo, da se bodo v avgustu udeležili velikega festivala,- vrnili zopet v Kranj.
Strokovno oceno o koncertu bomo še objavili.
oem pa je ta študij ponovno oživel. Vsakih 14 dni se vrše predavanja o določenih vprašanjih, ki jih poslušajo člani posameznih OPO.
Važen pripomoček za politično vzgojo je tisk, vendar se ga člani ne poslužujejo v zadovoljivi meri. Tako je imela »Ljudska pravica« 1950. leta 500 naročnikov, danes pa komaj še 148. Napredek pa zaznamuje »Delavska enotnost«, pri kateri se je število naročnikov dvignilo od 112 na 170. Prav tako se. je zboljšal položaj z lokalnim tednikom »Zasavski vestnik«, ki je imel lani 1475, sedaj pa 1990 naročnikov. Teden tiska, ki ga je organiziral okrajni odbor OF v okviru MK KPS Trbovlje, ni dosegel svojega namena, ker so se elani komiteja za to vprašanje premalo zavzeli.
Gospodarski m komunalni napredek mesta Trbovlje
Gospodarski in komunalni napredek mesta Trbovlje beleži večji razmah šele od lanskega leta dalje. V prejšnjih letih, tako tudi leta 1948, na bilo nobenega pravega napredka in iniciative. Po raznih sejah in konferencah se je mnogo govorilo, konkretno pa zelo ma- ' lo napravilo. V tem pogledu se je položaj od leta 1950 dalje izboljšal. Silno slaba lastnost članov Partije in vseh odgovornih je bila, da so na več krajih začeli z raznimi deli, ki pa se potem sploh niso skončala. Konkreten primer za to so n. pr. Trgovski dom, Sindikalni dom in Kulturni dom na trboveljskem stadionu. Šele sedaj, po štirih letih, se bodo spet nadaljevala ta dela, izvzemši Trgovski dom, kjer pa je treba omeniti, da si je SŠD Rudar na sta-* * * * v dionu svoj športni dom že sam uredil. Napredek v komunalni dejavnosti se opazi od lanskega leta dalje, saj se je v tem času. začela urejevati trboveljska glavna oesta. Prav tako se je v rekord- . nem času zgradil; Partijski dom v Trbovljah, ki je najlepši v Sloveniji.
Letošnje leto ih v bližnji prihodnosti pa stoje pred člani Partije' in pred vsem prebivalstvom mesta Trbovlje sledeče naloge:
Dokončno se bo uredila trboveljska cesta od Vod do Dimnika. Na Vodah gradimo mogočen spomenik padlim borcem. Delavsko kulturno društvo »Svoboda — Zasavje« (ki deluje v Spodnjih Trbovljah) sd bo pri Sušniku uredilo svoj lastni kulturni dom z gledališkim odrom in kinematografsko aparaturo. Gradnja novih objektov Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah je že v polnem teku: ker se zaradi teh novih objektov podirajo zastarele stanovanj-' ske hiše nekdanje Glažute, se v pospešenem tempu skončavajo: stanovanjska hište za IZ družin na Vodah , ter enako poslopje na Dežmanovem travnika, prav tako tudi Sindikalni dom pod Pa-rašuhom' — predvidena pa je gradnja' stanovanjskih hiš na Limberku. Društvo »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah bo dokončno dogradilo in adaptiralo Dom kulture.
Mestna občina popravlja poslopje osnovne šole na Vodah, v teku pa je gradnja novega trboveljskega pokopališča. Rešuje se nadalje vprašanje izpopolnitve trboveljskega vodovoda za pitno vodo ter zajetje novih studencev — v Gabrskem pa se gradi velika mizarska delavnica, ki bo s svojo zmogljivostjo popolnoma krila vse domače po-trebe. rreureju je se Telovadni dom TVD Partizana v Trbovljah, v kratkem pa bo otvoritev Športnega doma SŠD Rudarja. ■— Vse te naloge pa zahtevajo predvsem od članov Partije, da v redu izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Na konferenci se je precej časa obravnavalo tudi vprašanje članarine. Nekatere OPO je ne plačujejo redno. Diskusija je pokazala, da je pač boljše, če nekdo ni član Partije, ako ne izpolnjuje vseh določil partijskega statuta. Tako je ta konferenca obsodila posamezne člane Partije, ki so podlegli vplivu klera ter se cerkveno poročili, ka-
kor sta bila to na primer dva tovariša iz Strojnih tovarn »Miha Marinko«, ki sta bila na partijskem sestanku v tovarni iz Partije izključena.
Podrobno-je konferenca razpravljala o delu MK KPS Trbovlje in odnosu posameznih OPO do članskih sestankov. Živa diskusija je nastala pri obravnavanju predloga kandidacijske komisije za novo partijsko vodstvo mesta Trbovlje. -V novi MK KPS Trbovlje je konferenca izvolila 15 članov, -ki so najboljši in preizkušeni ter delavni borci za izgradn jo socializma.
Delovne naloge, ki jih je sprejela ta partijska konferenca, obsegajo vprašanje ideološke izgradnje članov, študija, kultumo-prosvetno dejavnost v »Svobodi« in delo v TVD Partizan, nadalje organizacijska vprašamja, članarino, gospodarske naloge, med katerimi je pač najvažnejša izgradnja Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah, kar pa seveda ni dolžnost same partijske osnovne organizacije v tovarni, marveč naloga vseh članov Partije mesta Trbovlje.
Kakor je ta konferenca ocenila delo in osvetlite, napake MK KPS Trbovlje in posameznih Članov Partije, tako je
bila na drugi strani vendar pomanjkljiva, da rri obravnavate tekmovanja naših delovnih kolektivov na čast VI. kon-
gresa KPJ (akoravno se je konferenca štela kot predkongresna 0- Prav tako ta konferenca hi obravnavate napak v izvajanju naših javnih nalog, kot je na primer počasno napredovanje tlakovanja trboveljske ceste, nadalje' počasna dete na trboveljskem stadionu, ki mora biti pripravljen za izlet društev »Svoboda« meseca avgusta, in še podobna vprašanja. Kakor je konferenca na eni strani rodite pozitivne uspehe in kritično analizirala dejo Partije mesta Trbovlje, tako so imeli razgovori na njej še razne pomanjkljivosti, ki jih bo moral novi MK KPS Trbovlje v bodoče odpraviti.
Mehiški film BISER
Sloves mehiškega Ulma, ki se je po zadnji vojni tako močno zasidral med prvimi v črno-beli umetnosti, Je prišel tudi do nas, a doslej samo sloves.
V »Biseru« pa imamo sedaj prvega glasnika umetnosti dežele, ki Jo poznamo pri nas z malimi izjemami samo po Imenu. »Biser« je čudovito odkritosrčna in človeška povest o preprostem ribiču, njegovi ženi in o biseru. Skozi mehki sij bisera pa vidimo temno plat življenja In ljudi: pohlep, zlobo in brezobzirnost.
Vasica ob morju živi svoje revno, a mirno življenje kakor podobne vasice ob obalah vseh morij ln jezer: delo od jutra do večera, da se prežive družine, tu in tam pa skromno veselje, če kdo najde kak biser, kajti v školjkah na dnu morja se skrivajo biseri, vir bogastva in sreče v domišljiji preprostih ljudi. O njih sanjajo, zanje tvegajo življenje.
Ce odštejemo zanimivost, ki jo Ima za nas zaradi eksotičnega ambienta, v katerem se povest razvija, je »Biser« stara, čestokrat
pripovedovana zgodba • tem, da bogastvo
zelo zelo redkokdaj. Toda kako je ta povedana in prikazana! Nemajhno zas*"! za to Ima čudovita fotografija Gabbj Figueroa, ki ga po pravici prištevajo “H prve snemalce na svetu.
:
KINO TRBOVLJ®
bo predvajal te dni mehiški fil®1
»BISER«,
prihodnji teden pa angleški ffl®
»zasebno Življenje
HENRIKA VIII.«
Spored predstav bo razviden & reklamnih omaric in lepakov.
Odprta mestna partijska konferenca v Zagorju
Pne IS. t m. so imeli v Zagorju prvo odprto mestno partijsko konferenco. Zanimanj« zanjo vidimo iz tega. da se je je udeležilo 40% nečlanov Partije. Ne pomnilno še konference, ki bi ji prisostvovalo 90% delegatov kot tokrat. Zato je bila tudi dvorana premajhna in ni mogla sprejeti vseh, ki bi se radi pobliže spoznali z delom Partije.
POLITIČNO POROČILO
Sekretar MK KPS Zagorje tov. Budovi ko je v svojem izčrpnem političnem gospodarskem poročilu podal pregled o politični situaciji doma in v svetu, kjer je »lasti poudaril napadalno politiko SZ in njenih satelitov kakor tudi osvajalna prizadevanja sosedne Italije. Ko je govoril o protijugoslovanski vatikanski politiki in njenem podtalnem delovanju pri nas. je navedel pri; mer župnika Goloba iz Zagorja, ki se jeni nad ukrepi naše,-ljudske oblasti za zatiranje koloradskega hrošča, češ: država naj se sama briga« da'■uniči ta mrčes ti Gospodu župniku bi trito menda všeč,- če bi se ta nevarna žuželka razširila v takšni meri« da bi ljudje v jeseni ostali bre» krompirja, tega najvažnejšega ljudskega hraniva). Poročilo omenja nadalje delo proti!judskih prosvetnih delavcev in navaja primer učiteljice v St. Gotar; du. ki sama vodi otroke v cerkev kot v dobi najhujšega klerikalnega pritiska. Tudi učiteljica v Izlakah- razume bitko proti misticizmu na ta . način,. da. svari ljudi, »da m varno hoditi v cerkev«. Prav tako je v Zagorju prosvetni delavec, ki šteje za svoje iz-venšolsko kultucnoprosvetno delo to, da hodi pet na kor (gre za učitelja na rudarski šoli v Zagorju, tov.. Guno, o katerem smo že pi-
zdrpfcitev <-v — - —- t - -—. -ritr-.z-T .
prve uspehe, s katerimi so zadovoljni celo tisti, ki so se temu prej najbolj upirali. Iz referata tov. sekretarja smo izvedeli še razne zanimivosti iz dela naših delavskih svetov, zlasti pri rudniku, nadalje o kultnrno-prosvetnem delu, o dejavnosti rudarske sindikalne podružnice in o gospodarjenju na rudniku Zagorje, o čemer bi pa bUo preobširno razpravljat) pa tem 'mestu. Velik del referata je tir posvečen borbi proti misticizmu in protiljudski' duhovščini ter nosilcem vatikanske politike kakor tudi pojavom in-form biro jeva tva in njegovi lažnivi propagandi«	• - "
ORGANIZACIJSKO POROČILO
Zanimivo je'bilo nadaljo organizacijsko poročilo, ki is io imela tov. Ančka Pečarjeva, članica MK KPS Zagorje. Ta pravi med drugim tale:
Partij« v Zagorja Je v preteklem obdobju opravljala svoje naloge v glavnem uspešno. Pri mestnem komiteju KP so se v okviru agitpropske komisije ustanovili odseki za ideološko izgradnjo, za tisk. za kulturo in prosveto in za pomoč pri telesnovzgojnemu dedu v TVD Partizan.
Delo trti odsekov je bilo dobro. Odsek za ideološko vzgojo je priredil seminarje, ki so jih in jih že obiskujejo vodilni funkcionarji množičnih organizacij in ustanov. Odsek za tisk jo priredij Teden tiska in pridobil 3M naročnikov n« našo liste. Ta odsek je usta-
____ti ,i- »	j ; : l   rv_l _ — ADA
novil nadalje klub dopisnikov. Dele v OPO se je s malimi izjemami izboljšalo. Iz Partije je bilo od zadnje partijske konference v lanski jeseari zaradi nedelavnosti, nemoral -
--- ži-i:—-- 4- - - javov opotunizma kakor
nega odnosa do religije
nega življenja in pojavov opotunizma kakor tudi zaradi nepravilnega odnosa do religije izključeno 10 članov. Glede plačevanja člay
narin« in obiska sestankov je v OPO boljši položaj kot v rudniškem komiteju KP: v prvih se plačuje članarino 93^)dstotno, v drugem pa samo 70-odstotno.
Razširitvi organizacije se posveča premajhna pazljivost, saj je bilo od lanskega septembra do danes v KP sprejeto samo »30 novih članov. Glede tega vprašanj* imajo nekatere OPO še zelo ozko gledanje.
Po socialnem sestavu je v OPO 72% delavcev in gospodinj, 27% uslužbencev, ostalih Pa 1%.
Organizacijsko poročilo ugotavlja, da se še ni«mo naučili pravilno razdeliti funkcije na posamezne člane. Ni redek primer, da dobe nekateri tovariši dnevno po več vabil na sestanke, posvete, konference in podobno, in dostikrat za eno in isto uro. Tej nevšečnosti se je posvečala velika pažnja, ker so pri mestnem komiteju KP vodili plan sestankov — žal pa se še vedno najdejo množične organizacije, društva, ustanove, podjetja itd., ki predvidenih sestankov ne priglasijo, tako da pride čestokrat do nezaželenih nasprotij, ki jih povzročajo razni sestanki na enem in istem področju na en in isti dan.	,. ,	■ .
Tudi glede razporeditve partijskega kadra ne moremo biti zadovoljni. Partijska organizacija v mnogih primerih ni delala s to-vaTiši, ki so dovršili partijsko šolo ali tečaje. ni jim dala možnosti za nadaljnji pravilni razvoj, ni jih postavila na ustrezajoča jim mesta. Zato ni čudno, če mnogi od teh tovarišev danes ne koristijo organizaciji kakor bi lahko po svoji osnovni ideološki izobrazbi.
O partijski morali se danes vee premalo razpravlja. Premalo govorimo o liku komunista. V Zagorju se je zgodilo, da je bil izključen član Partije, ki ie bil zadolžen na svojem delovnem področju za ideološko delo.
Ta mož pa (nek bivši paznik na rudniki j
je rajšj izživljal z ženskami, s kateri&^jj imel več nezakonskih otrok. Kolektik $ tudi izključil iz svojih vrst«	. P
Pri obravnavanju vprašnja o čuvanj .* stosti Partije je bilo rečeno, da n*ora y tijska organizacija izločiti iz svoje	j
nepoboljšljive člane, kakor tudi tiste;^ s svojim delom dokazujejo, da so na e*L-J pristaši Informbiroja, čeprav bi na *
radi veljali za dobre partijce.
Pr	----:	—
ino skrb svo;
'i ga .	,
zanimamo se pa, kako se jim godi v
posvc*« vse.^ samo pri delu. ki g* terjamo od nj®^
_ artijska organizacija majhno skrb svojim članom. Člane
enm. n»i /4«tl«i V-:	rv n tariamA A/f 71
oaiiiuiouit' oo j/o.	rnt j	A • gp
nem življenju. Marsikakšen član živi Vj« bih socialnih pogojih, pa si ne upa s*\> vati izboljšanje, da ne bi bil ošiban ta ®& tunista. Za člane Partije — mišljeni se K,' delavni člani — je treba skrbeti, da imeli vsaj toliko, kot imajo največji n««Ji in reakcionarji. Vsako zapostavi jan je,& tijoev v socialnem pogledn'moramo o®*Jjij viti.. Pri tem pa je treba. upoštevati a® m tudi to. da se Partij* bije na jnboljžanj« *» ljenjskih pogojev vsega delovnega ne samo na svoje člane. Zato tudi ** jaflj Partije ne sme biti nobenih privijJSjH tudi nanje velja pravilo: kdor več RKuwifj da, naj od skupnosti tudi več dobi! N®? člani Partije v Zagorju so bili nelo dJJJffl dokler so se borili na izboljšanje svojssj^r cialnoga položaja (boljša služba, lepše vanje itd.). Ko so pa to dosegli, so P" i( nedelavni. Partija mora pariti tudi i> ljudi, ki ee jim je »zavrtelo« v glavi ®° seienih materialnih uspehov.
O društvih pravi to poročilo, da se "jJ teta še vedno ne morejo otresti ozkosti »jj vključevanja novih članov. Od lanskcB*, t se 6icer opani inholjšanje, ker so skotf^r" partijci včlanjeni tudi v rannih drug’"^ stvih in organinaeijah. vendar pa ne Uit čaje zadostne pažnjo vključevanju d?*1jjJ.
v to ustanove. Drugo resno vprašanj®^/ nib društev je boj na obstanek iu deloTijf pomanjkanja denarnih sredstev. Se kažejo ostanki povojne prakse, ko »o dr ji prejemala od raznih ustanov in podjettt M pore, ki pa jih čestokrat niso znala I>r<L«lJ uporabiti. Danes, ko se uveljavlja jpi gospodarski plan. bodo morala društva ,t sama gledati, d* bodo našla potreb«® rv dohodkov, ki jim bo omogočil uspešn‘rri voj. Skoraj za vsa društva pa da ne posvečajo zadostno pažnjo 'o%t»! in politični vzgoji svojih članov. Ne*,> društva imajo le redko članske	'
druga pa celo po enkrat na leto. nfltnP;,/ letnem občnem zboru. Zato je tudi P0,', med članstvom v čestih primerih' sl-1'j), (Nadaljevanje na’5.	.
EARL BIGGERS:
Skrivnost
EVE ELE
Cha« se je vrnil v konec dvorane. Za-Imal ga je rahel šum, ki Je prihajal 1* redsohja, in Je zato odšel, da bi videl, kaj dogaja. Nekdo je Set skozt vrata, kt so •žala v spodnje nadstropje. Chan Je spota! v njem zaradi svetlih las Garrigueja ndbarryja.	,
»Pokadil sem cigareto na stopnicah,« Je ejal. »V sobi Je strašno zakajeno,«
Oba sta tiho prišla v sobo in sedla na ol.
Iz kuhinje se Je slišalo ropotanje s po->do, ki Jo Je urejal Parady; mešalo se Je brnenjem filmskega aparata ln besedami olkovntka Beatema, ki Je nepretrgoma
"»Utrudil sem se že,« Je končno pristavil redavatelj. »Sicer pa pri slikah, ki pridejo ■daj na vrsto, razlaganje ni potrebno.«
Umaknil se Je iz ospredja ln se usedel a stol.	,	. , .
Čez deset minut se Je film lzvrtel ln olkovnik Je dal v aparat drug zavoj filma, pet Je začel govoriti. Ravno Je povedal, a bo čžz nekaj minut predstava končana, o se Je zavesa na steklenih vratih nena-oma razgrnila in neka bela postava Je topila v sobo. Nekaj trenutkov Je stala icd vrati ko strah, osvetljen z lučjo Izza irbta.
»Nehajte!« je vzkliknila. »Prenehajte ln irlžgite luč! Hitro, hitro, prosim vas!«
Glas F.llane Andberry, kajti prikazen Je illa ona, Je bil nenavadno razburjen.
Kirk Je skočil k steni ln prižgal elek-rično luč. Gospa Andberry, vsa bleda ln irestrašena. Je drhte stala med vrati.
»Kaj Je?« Je vprašal Kirk. »Kaj se Je godilo?«
»Neki človek,« Je rekla Eliane s pretrga« lim glasom. »Rilo ml Je neprijetno v temi n sem zato .odšla na vrt, Tam sem zagle-
iai« nekega človeka, ki Ja skočil a okna
v spodnjem nadstropju ln se potem spustil po reševalni lestvi. Nato Je izginil v
m'»Spodaj Je moja pisarna,« Je rekel Kirk mirno. »l ahko gremo gledat, da bomo videli, če je bil mogoče v njej sir Frederik.«
S pogledom Je šel čez skupino svojih gostov.
»Kje je sir Frederik?«
Parady se je prikazal iz kuhinje.
»Gospod, sir Frederik Je odšel v pisarno pred kakšnimi desetimi minutami.«
»V pisarno? Čemu?«
»Zvonil Je alarmni zvonec nad vašo po-steljo, namreč tisti, ki Je v zvezi s pi«™o. V trenutku, ko sem to opazil, Je sir .Fre”,. derik ravno stopil v vašo sobo. Rekel mi Je: »Ni treba nikogar vznemirjati, grem sam
pogledat.« ^ obrJlU k charlieju Chanu: »Ste
tako ljubeznivi in greste z menoj?«
rharlie Je stopil brez besed za njim ln molče sta hitro prispela v spodnje nadstropje.	„ .	,
Pisarna Je bila razsvetljena. Soba, oil koder so držale stopnice, Je bila prazna. Vstopila sta v srednjo sobo.
Okno Je bilo odprto. Čeprav Je bila zunaj megla, je Chan videl železne palice reševalne lestve.	.
Zdelo se Je, da Je soha prazna. Toda Kirn, ki Je šel naprej. Je naenkrat zavpil in pokleknil na tla.	,
Chan Je stopil mimo mize. Prizor, ki ga Je zagledal, ga ni niti najmanj vznemiril, vendar ga Je prevzela Iskrena žalost: sir Frederik Bruce Je ležal na tleh, zadet s kroglo v prša. Zraven njega Je bila tenka knjiga, vezana v svetlorumeno platno.
Kirk Je vstal bled ln razburjen.
»V moji sobi,« Je rekel polahko. »To Je nekaj strašnega! Samo poglejte!«
8 prstom Je pokazat na Frederlkovc noge:
Na njih so bile črne svilene nogavice, čevljev pa ni bilo.
Tudi Parady Je prišel v pisarno. Nekaj trenutkov Je opazoval truplo na tleh, po-, tem pa se Je'obrnil h Kirku:	. ' •
»Ko Je sir Frederik odšel dol. Je Imel na nogah copate. Slino čudna copate, gospod.«
Barry Kirk Je *tal kot prikovan ln bil ves razburjen. Ni »1 mogel razlagati, da se Je ta žaloigra odigrala ravno v njegovi sobi. Toda stvar Je bila Jasna: na tleh Je ležalo nepremično truplo sira Frederlka Brucea, človeka, ki Je bil še pred nekaj trenutki poln življenja.
»Ubogi sir Frederik!« Je dejal. »Kolikokrat mi Je danes pripovedoval, da se njegovo potovanje bliža koncu. Zdi se ml, da Jc ta konec prišel mnogo hitreje, kot pa Je sam pričakoval.«
Umolknil Je za nekaj trenutkov, nato pa se je obrnil k Chanu:
»Gospod Chan, vsega skupaj nas )• le nekaj ljudi, ki vemo, da Je trajalo to potovanje skoraj dvajset let.«
Chan Je prikimal z glavo. Nato Je potegnil svojo zlato uro. pogledal nujo, pritisnil na pokrov ln Jo spet vtaknil v žep.
»Smrt pomeni odhod v Taj,« Je rekel. »Toda v tem primeru se ral zdi odhod nekoliko skrivnosten.«	.	....
»Dobro, kaj naj zdaj storimo? Ali naj pokličemo policijo?	*• ,m*» “* noben
policist ne bo znal pojasniti te uganke, mislim namreč na tiste policiste v uniformah.«
Barry Kirk se Je poskušal nasmehniti.
»Gospod Chan, mislim, da bi morali vi začeti s preiskavo o tem dogodku.«
Trmast ln uporen pogled Je zasijal iz Kitajčevth oči.	,	......	«
»Gospodična Morrow je zgoraj. Mislim, da Je ona člahtea pisarne preiskovalnega sodnika. Ali smem staviti skromen predlog?«
»Vidite, na to nisem pomislil.«
Kirk se je obrnil k svojemu slugi:
»Parady, prosite gospodično Morrow, naj pride k nam. opravičite me pri povabljencih in prosite Jih, naj me malo počakajo.«
Parady Je odšel-
Kirk Je začel ppč«»' korakati po sobi. Vst predali velike pisarne mize so bili od
prti ln njtbova vsebina razmetana, _______
»Nekdo Je brskal po predalih,« Je pripomnil Kirk.
Ustavil se je pred priprtimi vrati bla-
»Blagajna Je odprta,« Je pripomnil Chan.
»Da ... Vidite, sedaj mi Je šinila v glavo nenavadna misel. Danes popoldne mi Je sir Frederik svetoval, naj vzamem lz blagajne vse vrednostne predmete in Jih prenesem v zgornje nadstropje. Ubogal sem ga, ne da bi ga vprašal, kaj s tem misli.«
»Razumem... Toda zvečer za mizo ml Je mimogrede omenil, da Je pustil blagajno odprto. To sl Je vredno zapomniti. Eno Je Jasno: sir Frederik Je hotel nekomu nastaviti past; pustil Je blagajno odprto, da bi privabil hudodelca.«
Chan Je s prstom pokazal na malo knjigo, ki Je ležala zraven trupla.
»Ne dotikajmo te ničesar. Toda bodite tako ljubeznivi ln poglejte to knjigo, potem pa ml povejte, kje se Je nazadnje nahajala.«
Kirk se Je nagnil ln 'pogledal knjigo.
»To Je šemam članov Cosmopnlltan Ciuha. Po navadi Je bil poleg telefonskega aparata. Toda to nam ne bo nič povedalo.«
okrog oči C.hana so se pojavile gube.
»Kdo ve? Tudi to utegne biti kažipot... Ali je sir Frederik prihajal v klub?«
»Da. Jaz sem mu dal člansko karto. Tja je odhajal, da Je opravljal svojo korespondenco. Toda ... ne razumem.«
»Mislim, da gre za tole: ta genialni človek Ja prej, preden Je podlegel rani, poiskal način, da bi nam zapustil znamenje, po katerem bi ml lahko prišli do sladi za hudodelcem.«
»Toda,« Je naenkrat vprašal Kirk, »kje so ropate?«
Chan Je skomlzgnil z rameni.
»Te copate so v prejšnjem primeru Imeli za glavno sled. In kakšen Je bil uspeh? Nikakršen. Ce bi te vprašal pri sedanjem primeru, bi jas sam zase Iskal sled rajši ▼ drugo smer.«
Ta trenutek Je stopila v pisarno gospodična Morrow. Njen obraz, po navadi svež In rdeč. Je bil sedaj smrtnobled. Spregovorila ni besedice, le stopila Je k pisalni miat ln pogledala na tla. Tedaj »e Je »tresla in omahnila. Kirk JI Je priskočil na pomoč ln Jo obdržal.
; »Ne,« Je rekla, »ni potrebno! Ne bom se
onesvestila. Ta trenutek tun v svoji dolšno-
»A
/
spalnico, da bi
prepričal, če
res glas tega zvonca. Istočasno pa JLoA v sobo sir Frederik. Bilo Je videti, kf pričakuje, da se bo nekaj zgodilo. R zakaj sem Imel ta vtis ....	-flK«
»Nadaljujte,« mu Je rekla Morrow, »ali Je šel sir Frederik * sobo?«	p. ,,
»Da, gospodična. Rekel sem mu:ti:. Je nekdo, ki ni 1* te hiše.' Sir Fre° Jf J šel za trenutek gledat v salon. popolnoma temen. Smehljal se Je. ia Je: .Prav Imate, toda nikar se "j. ra mlrjajte! Sam bom šel gledat. vznemirjati niti gospoda Kirka ln "j, >’■ gostov.' Odšel sem z njim do njeg0 Sezul Je čevlje. .Stopnice najbrž ni5® rt. noma čiste,' sem pripomnil. Mož smehnll. ,Dobro, že imam, kar Rdeče copate so bile poleg njegove Fj,fjl Nataknil Jih Je n« noge. ,V teh '■ hom neslišen,' mi Je odgovoril. Ko p-šla do vrha stopnic, sem ga ustavil- ^ me Je strah ... Imel sem občutek ■ •
I stl ln bom vzdržala do konca. AH v mojo hladnokrvnost?«
I »Ne,« ji je odgovoril Kirk.
I Gospodična Morrow je sedla za i prijela za telefonsko slušalko, i »Dawnport 20,« Je rekla. »A11 Je stična palača? Prosim vas, pokličite I tena Flannerja. Halo! Kapitan? TuM^rJI I Morrow. V pisarni gospoda Kirka, v nem nadstropju Kirk Butldlnga Je bi* ri Jeno hudodelstvo. Potrebna Je v* J vzočnost.«	šji
Vstala je In se nagnila nad truP’s;» Frederlka. Njen pogled se je najprej na mali rumeni knjižici, nato pa n» brez čevljev. Vprašujoče Je Chana.	t„..
»Ko Je odšel, Je Imel na nogah Hllarlja Gotha,« je dejal Kitajec. • ,, I“ji spomin na nepojasnjeno hudodelstvo Ju gove policijske prakse. Tu Je P 1 vam bo lahko povedal, da Je videl t*
I na njegovih nogah.« *
' Sluga Je ta trenutek stopil v s®®,^ spodtčna Morrow ga Je pogledala * j pogledom naravnost v obraz:
»Povejte vse, kar veste,« mu J* u Alj »Delal sem v kuhinji, ko sc ml .	,
da slišim zvonenje alarmnega zvonC»’se^j nad posteljo gospoda Kirka. S^Pj1
Naši čitatelji pišejo
j
V trboiePskem obrata so des’d našli 463 holoradshih hroščev
Poleg tega pa so uničili še 4320 ličink in 308 jajčec
Po pravici je nekdo pred kratkim *apisal v »Zasavskem vestniku«, da je koloradski hrošč za nas vse sovražnik *{• 1. Lansko leto niso našli v našem okraju toliko teh škodljivih žuželk, tudi pravočasno so se vsi lotili uniče-vanja tega tako nevarnega sovražnika P^ih poljskih kultur. Prav tako 60 bila fptos izdana navodila za pokončava nje *®ga škodljivca, toda na žalost niso vsi vzeli resno, zato je bilo že več »Setov po sodniku za prekrške pri vjLO Trbovlje za njihovo molamarnost obsojeno. V celem okraju so ugotovili ?° 15. julija t. 1. 4-250 ličink, 308 jajčec 111 463 koloradskih hroščev.
Zanimivo je, da v ljudski občini Cemšenik dosedaj niso naleteli na tega bevarnega škodljivca, prav 'tako so ?ašli v Podkumu le tri hrošče. Na Trojanah so se prav dobro lotili tega dela 'er našli samo dva hrošča in 445 ličink, Jajčec po nobenih. Ker so ljudje že Prvikrat resno prijeli za delo, pri družni pregledu niso našli tega poljskega mrčesa.
. Zelo nevarno pa je okuženo področ-ljudske občine Zagorje. Tukaj so Poslej ugotovili v krompirjevih nasa-
dih 115 hroščev, 1648 ličink in 4 jajčeca. Ker pa so v Zagorju posamezniki odrejeno kontrolo slabo vršili, je bilo več ljudi zaradi njihove malomarnosti kaznovano. To delo je v Zagorju hvalevredno opravila šolska mladina ter uradna kontrola, ki je prišla za njo.
Pa poglejmo še, kako je s tem mrčesom po drugih naših občinah. V trboveljski občini so naleteli na 16 hroščev, 760 ličink in 15 jajčec, v Hrastniku so našli 20 hroščev, 55 ličink in 20 jajčec, v Radečah pa so izsledili 269 hroščev, 802 ličinki in 176 jajčec. V Loki pri Zidanem mostu so ugotovili 24 hroščev, 204 ličinke in 41 jajčec, v Polšniku 2 hrošča, 140 ličink in 43 jajčec, v Senožetih 2 hrošča, 12 ličink in 2 jajčeci, v Mlinšah 8 hroščev in 135 ličink, na Dolu pri Hrastniku 15 hroščev, 14 ličink in 6 jajčec — v Dolah pri Litiji pa so našli dva hrošča in 15 ličink.
Ker se je ta ljudski sovražnik po naših njivah tako razpasel, je OLO Trbovlje ze storil vse potrebne korake za zaščito krompirjevih nasadov v našem okraju. Krivci, ki ne bodo pregledali svojih njiv, bodo najostreje kaznovani.
USPEH DRAMSKE DRUŽINE V ZAGORJU
Prejšnjo soboto in nedeljo je gledališka skupina »Svobode« v Zagorju uprizorila Miklovo Zalo. Zanimanje za to igro je bilo silno veliko, saj so bile že dva dni pred premiero razprodane vse vstopnice. V dveh predstavah je videlo Miklovo Zalo 850 ljudi. Za tretjo predstavo v 6oboto 19. julija je bil prvi in drugi prostor razprodan že tri dni prej. Prav gotovo bo treba igrati to gledališko delo še četrtič, da bo občinstvo zadovoljno.
Ta uspeh dramske družine ▼ Zagorju privoščimo igralcem in vsem sodelujočim, saj so se res pošteno potrudili. V Miklovi Zali je sodelovalo 64 igralcev, statistov in pevcev. Brez pevcev je nastopilo 36 igralcev. Tudi sam sestav igralcev predstavlja velik napredek, saj je bilo med njimi 27 delavcev. od teh 9 rudarjev, ki delajo v jami. Imeli so 42 vaj, kar ni malenkost, za katere so tvegali 3900 prostih ur. Dobro je, da občinstvo to izve, da ne bo godrnjanja, češ »saj dramska družina nič ne dela«l
Za kvaliteto uprizoritev te igre je bilo treba dobrih priprav ter mnogo časa in potrpljenja, prav tako pa res vztrajnega dela režiserja in igralcev. Režiser Ivan Šmon je svojo nalogo izvrstno opravil. Igralci so bili disciplinirani in so pridno obiskovali vaje, zato je bilo njihovo delo nagrajeno z navdušenjem gledalcev, ki igre niso mogli prehvaliti.
Dramski družini v Zagorju želimo
še mnogo takih uspehov.
Tudi francoski rudarji se bodo udeležili izleta društev „SV0B0DA“ v Trbovl ah
Komaj mesec dni nas še loči od velikega izleta delavskih kulturnih društev »Svoboda« v Trbovljah, ki bo trajal od 17. do 24. avgusta L 1. Poleg kulturnih društev »Svobode« iz vse Slovenije, ki bodo nastopila v Trbovljah na glavni izletni dan v nedeljo, 24. avgusta, so napovedali svoje sodelovanje ng tej prireditvi tudi Slovenci, ki žive in delajo v Franciji.
Izletni odbor v Trbovljah je pred dnevi prejel pismo, v katerem sporočajo v mestu Merlebach (Alzacija -Lorena) živeči rojaki, ki delajo tamkaj kot rudarji, da pridejo tudi oni na izlet »Svobode« v Trbovljah. Ti rudarji so vključeni v svoje kulturno društvo »Sava«. Naši dragi gostje iz Francije dopotujejo v Trbovlje predvideno v soboto, 23. avgusta, kjer si bodo ob ve-
černih urah ogledali Golouhov© igro »Kriza«, ki jo bo gledališka družina »Svobode — Trbovl je-cen ter« uprizorila na prostem in sicer na trboveljskem stadionu. Na glavni izletni dan v nedeljo, 24. avgusta, pa bo pevski zbor »Sava« poleg drugih zborov nastopil samostojno z našimi pesmimi.
Prihod naših rojakov iz Francije na izlet »Svobode« v Trbovljah bo skupno z ostalimi delavskimi kulturnimi društvi »Svoboda« iz cele Slovenije mogočna manifestacija hotenja in prizadevanja našega preprostega delovnega človeka po napredku, izobrazbi in kulturi Ob tej lepi slovesnosti se bodo naši revolucionarni borci spominjali velikih dni svoje veličastne borbe proti delavskim zatiralcem.
Občinski odbori ZB okraja Trbovlje tudi tekmujejo
V smislu sklepa na zadnji seji Okrajnega odbora ZB Trbovlje tekmujejo na čast VI. kongresa KPJ vsi občinski odbori Zveze borcev v trboveljskem okraju. To tekmovanje je posvečeno predvsem organizacijskim vprašanjem in ideološkemu dvigu članstva ZB. Po razpisanih tekmovalnih točkah bodo občinski odbori ZB poročali vsakih 14 dni na OO ZB Trbovlje o doseženih uspehih, — ob zaključku tekmovanja, ki bo trajalo do začetka VI. kongresa KPJ, pa bodo objavljeni končni rezultati tega tekmovanja.
Občinske ZB okraja Trbovlje tekmujejo po naslednjih točkah:
Verski nestrpnež fizično napadel aktivista
Plitviika jezera, kjer so bili na izletu zagorski planinci
V	Zagorju in okolici smo imeli že več primerov verske nestrpnosti in prevelike gorečnosti v službi vatikanske politike. Tudi v tem kraju je nekaj ljudi, ki se ravnajo po navodilih škofove okrožnice, v kateri se verniki pozivajo, »da tudi na zunaj pokažejo svojo udanost cerkvi«. Sedaj pa je ta gorečnost zavzela že ostrejše oblike, kar nam kaže primer, ki seje dogodil pred nekaj dnevi.
V	komunalnem svetu Ljudskega odbora mestne občine Zagorje je opravljal tajniške posle tov. Albert Hauptman. Znan je kot verski nestrpnež, saj je dostikrat pred- prihodom v službo šel k jutranjim mašam. Njegova posebna »bolezen« (kot bi to on sam rad prepričal ljudi) pa je pijančevanje.
A N 1M1 V O S TI
J
SVET PRED 5« LETI
Vedno znova so stolpci Časnikov polni ? naravnih, letalskih, železniških in drugih **tastrofah. Marsikdo bi si mislil, da so "Jnogovrstne in pogoste nesreče pridobitev •odobnega sveta in da )e življenie teklo a začetku sedanjega stoletja veliko bolj 2?'rno in brez večjih pretresljivih dogodkov. Toda raje poglejmo, kaj pravi kronika pred Petdesetimi leti. Res je, da je čas ob prelo-!"’> zadnjega stoletja bil čas miru, pa tudi F** naglega in nervoznega vzpona tehnike, ** Je prinesla med ljudi naglico.
t-ETO 1902 JE PRIČELO B KATASTROFAMI
2e takoj ob pričetku, 14. Januarja, je našlo smrt ob veliki rudniški nesreči v ®ruexu 44 rudarjev. Dva dni pozneje je po j,el Evropi divjal silovit vihar, ki je po-gročll velika razdejanja zlasti na Dunaju. ?,*«viio ponesrečencev, mrtvih ln nesreč Je “o v tisoče. Vihar le Izruval tisoče ln tisoče njeves. podrl ogromno število tovarniških Jhhnikov ln drogov telefonske in električne napeljave ter celo povzročil iztirjenje nekega '*aka. v noči med 19. in 20. januarjem je “gorelo kraljevo dvorno gledališče v Stuttgartu. Na srečo ni bilo nobenih žrtev. V Isti “»Si Je pogorel do tal mlin Concordia, ki je jnljal za največjega na Madžarskem.
STRAHOVITO NEURJE NAD MARTINIQUOM Osmega maja je pretresla otok Martinique v Karibskem morju strahovita katastrofa. Nekaj po osmi url zjutraj se je zemlja hudo zamajala, iz otoškega vulkana Mont Pelee pa je švignil v nebo ogromen oblak, ki se je začel pomikati s strahovito hitrostjo preko otoka. V tej minuti smrti je v tem oblaku utonilo in zoglenelo 26.000 ljudi. Sele po treh dnevih so se drznili trije ameriški časnikarji podati v mesto smrti. Bili so v stalni nevarnosti. Pod razvalinami ln pepelom niso mogli odkriti niti ene ulice. Pol leta po strašni katastrofi je bilo na otoku »bohotno rastlinstvo in brez skrbi so rasle lepe rdeče cvetlice«. Tako je tudi tukaj zmagalo življenje nad smrtjo.
OB DOGODKU JIM JE ZASTALA SAPA
Zgodilo se Je 14. julija 1902. leta okrog 10. ure dopoldne. Potniki parnika »Benetke«, ki se le bližal beneški luki. so nenadoma bili priča velike nesreče. Pred njihovimi očmi se Je porušil Markov stolp, ki Je bil nad tisoč let star simbol beneškega gospostva. Na mestu, kjer je stal poprej zvonik, se Je dvigal kakih 30 metrov visok kup samih ruševin. V vsej Italiji je zavladala narodna žalost. Pozneje so na Istem mestu zgradili nov stolp, ki še danes stoji.
Gospodarska podjetja okraja Trbovlje upravlja 13,4 odstotkov vseh delavcev in uslužbencev
V naslednjem prinašamo zbirne podatke volitev v delavske svete in ^Pravne odbore industrijskih in drugih £°djetij okraja Trbovlje, ki bodo morda *ahimali tega ali onega našega bralca. , 57 našem okraju imamo 17 podjetij , delavskimi sveti in upravnimi od-®rl nadalje 26 podjetij, ki imajo sa-upravni odbor ter 56 podjetij, kjer ,,elavski svet in upravni odbor p'red-avlja celotni delovni kolektiv. i v Molitev v delavske svete se je ude-v 7547 delavcev ali 84,7 % vseh °uvnih upravičencev.
„ Spravne odbore je volilo 739 61a-Vs v na®*h delavskih svetov ali 74,2 % upravičencev. Od prvotnih članov va:*‘h delavskih svetov je bilo spet izmoljeno le 18,2 %. V teh svetih je 21,1 % v 12,3 % udarnikov, 3,1 % odliko-^Ocev z redom dela ali kolajno dela J" 27,9 % Članov Partije. V upravnih 9«ror>h je 25 % žena, 8 % udarnikov,
luje 1346 članov naših delovnih kolektivov ali 13,4 %.
V prednjih navedbah niso zajete naše KZ, ker nimajo delavskih svetov, prav tako ne podjetja, ki imajo svoj sedež izven trboveljskega okraja (na primer DES, Triglav, NB itd.). Tudi družbene organizacije in ustanove niso upoštevane v tem prikazu.
STAVKE Z MRTVIMI IN RANJENIMI
Pred petdesetimi leti ni manjkalo tudi stavk ln političnih demonstracij. Leta 1902, 16. februarja, so se uprli kurjači tržaškega Lloyda, ki so v mogočni stavki terjali svoje pravice. Policija je stavko krvavo zatrla in je bilo več mrtvih ln ranjenih delavcev. Na Poljskem je 2. Junija prišlo v več mestih Galicije do uličnih bojev med stavkujočiml in vojsko. Bilanca teh nemirov je bila: sedem mrtvih ln 40 ranjenih.
Kronist, ki bo čez petdeset let zapisoval kroniko katastrof in nesreč leta 1952, bo Imel vsekakor več »materiala«, kajti letošnje leto je sedmo leto po končani svetovni vojni — ni samo polno oboroženih spopadov skoraj na vseh koncih sveta, ampak je tudi polno velikanskih, elementarnih letalskih ln drugih katastrof. Veliki snežni zameti, poplave ln druge nesreče se vrstijo letos lz meseca v mesec.
Od kod smo dobili sadje In zelenjavo
Večina našega sadja ln zelenjave je v naših krajih samo udomačena. Zanimivo je vedeti, kje je pravzaprav domovina teh sadežev.
Ozemlje Sredozemskega morja je pradomovina kolerabe, solate, artičoke, pora, česna, petršllja, graha m lana.
Prednja Azija nam je dala spet različne pšenične vrste, rž. mnogoštevilno sadje, kakor Jabolka, hruške, češnje, kutino, lešnike, mandlje, smokve ln vinsko trto.
Iz Srednje Azije smo dobili špinačo, pšenico, različne vrste graha in leče.
indija je pradomovina riža. sladkorne trstike, limone, pomaranče, soje ln še nekaj drugih vrst sladkega sadja, ki se pa pri nas še ni dodobra udomačilo.
Iz Srednje Amerike smo pa dobili bombaž, buče, poper ln različne vrste fižola — krompir, paradižnike ln tobak pa lz Južne Amerike.	<
Leta 1947 je bil opominjan in kaznovan od KLO Zagorje zaradi malomarnega opravljanja in izostajanja iz službe. Leta 1948 ga je disciplinsko sodišče okraja Trbovlje kaznovalo z znižanjem prejemkov za dobo enega leta. Lani je bil zaradi večtedenskega izostanka iz službe spet izročen disciplinskemu sodišču v Trbovljah, vendar je bil še puščen v službi iz socialnih ozirov do njegove družine. Od sredine junija pa še ni prišel v službo: dobil je bolniški dopust ter bi moral spet nastopiti službo že 27. junija. Med tem časom je večinoma pijančeval. V alkoholiziranem stanju je prišel k predsedniku mestne občine, ki pa ga zaradi pijanosti ni hotel sprejeti, rekoč, naj pride na razgovor v treznem stanju. Nekaj dni nato pa je Hauptman na vrtu pred gostilno »Križišče« fizično napadel predsednika; močno ga je udaril s pestjo po ušesu, na katerem je bil operiran, tako da se je bati, da bodo imeli ti udarci resne posledice za prizadetega aktivista.
Iz te geste Alberta Hauptmana vidimo, da je sovraštvo tega prikritega nasprotnika naše ljudske oblasti prestopilo dovoljene meje saj se je ta možakar dejansko lotil dobro znanega zagorskega aktivista in izvrstnega funkcionarja. Ta primer bo treba na vsak način resno obravnavati in primerno kaznovati napadalca, kajti drugače bo klerikalna reakcija še bolj dvignila glavo in začela fizično napadati aktiviste in organe ljudske oblasti.
ZASAVSKI VESTNIK JE NAJPRILJUBLJENEJSl TEDNIK V ZASAVJU
a)	katera organizacija bo najprej uredila vprašanja vseh tistih borcev, ki stoje še izven svoje organizacije, izdala nadalje še manjkajoče legitimacije ter pobrala članarino do 809S;
b)	katera krajevna ZB bo priredila svojim članom in mladini največ predavanj iz dobe naše socialistične revolucije;
c)	katera organizacija bo najprej in najboljše uredila vprašanje življenjepisov padlih in ustreljenih borcev
d)	katera ZB bo priredila največ obiskov pri družinah padlih borcev, zlasti pa na podeželju pri vseh tistih, lft so od začetka podpirali narodnoosvobodilno gibanje;
e)	katera krajevna organizacija bo zbrala največ zgodovinskega materiala iz NOV ter izpred vojne za Muzej narodne osvoboditve v Trbovljah;
Pl katera ZB bo bolj pospešila gradnjo spomenikov padlim borcem (v Hrastniku, Zagorju, Radečah in Trbovljah);
zakl jučku tekmovanja dostavil okrajni ZB Trbovlje najrednejša in v podrobnosti izdelana poročila, ki morajo obsegati delo ZB v letu 1952 in v tem tekmovanju dosežene uspehe.
Občinski odbori ZB smejo to tekmovanje samoiniciativno še razširiti ter poročati o tem- na OO ZB. — Z uspehi v tem tekmovanju bodo naše krajevne Zveze borcev najlepše počastile VI. kongres KPJ.
Tekmovanje ZB se je začelo že 1. julija t. 1. in bo trajalo do začetka kongresa Partije.
Naročaj,
čita/ m dopisuj v naš list/
Košaršarji Rudarja v STO
Prve dni julija so gostovali košarkarji Rudarja iz Trbovelj v Kopru, Piranu ln Izoli. Dosegli so naslednje rezultate: Aurora Rudar 38:31 (19:17), Rudar : Piran 41:15 (15:0), Rudar : Isola 17:15 (9:8). Tekma z Auroro v Kopru je bila odigrana v veliki vročini. To srečanje so trboveljski košarkarji prvič odigrali na betonskem Igrišču. Tekmo je sodil koperskl sodnik po starih italijanskih pravilih, kar je goste preveč zbegalo. Rudarji so bili tehnično mnogo boljši, vendar pod košem nišo bili učinkoviti. Tudi za tekmo v Piranu je bilo veliko zanimanje. Tekma je bila za spremembo odigrana na asfaltu tik ob morju.
Odprta mestna partijska konferenca v Zagorju
(Nadaljevanja s 4. atranl).
VOLITVE
Po organizacijskem poročilu je konferenca prešla na volitve. To pot je način izvolitve novega razširjenega meetnega komi-tejt PK predstavljal novost. Nečlani so utegnili videti kakšna demokracija vlada v partijski organizaciji. Kandidacijska komisija je sicer predvidela kandidate, ki bi prišli v poštev za člane komiteja, toda volitve so se vršile brez prej pripravljenih kandidatnih list, kot je bii to običaj doslej. Kandidate so predlagali sami delegati in za vsakega podali kratko karakteristiko.-Le te so bile v nekaterih primerih nepopolne. Delegati so za vsak predlog posebej glasovali z dviga njem rok. Na jati način so glasovali ob neodobravanju kandidature. Na tj način sta bila izvoljena dva tovariša, ki Jih kandi-daeijaka komiaija ni predvidela, katerih
kandidaturo in izvolitev, zlasti kandidata iz vrst mladine, so pa delegati e ploskanjem sprejeli.
DEBATA
V diskusiji, ki se je razvila po volitvah, so delegati obe poročili še dopolnili. Vsebina debate je v kratkem tale:
Lažn.vo propagando in razne parole bomo zamoglj uspešno pobijati samo takrat, če bomo izpopolnjevali naše —-J je. Za
2%
odlikovancev in 34 % članov KP.
a'.®d skupnega števila članov naših ,'^vskih svetov je zaposleno nepo-«tr n° v proizvodnji 82,3 %, v admini-tJaciji itd. pa 17,7% — upravne od-(C* Pa sestavlja 81,7 % ljudi lz Prodije ter 18,3% iz administracije in
^obno.
^ upravljanju naših podjetij sode-
pozabi se oglasiti v gostilni pri
Scurnkt RanUngct
v Zagorju
v ka(iar greš v kino „TRIGLAV“!
*' vabljeni na dobro kapljico in jedačo'
Kako je kolektiv Trboveljske elektrarne preživel vojna leta od 1941—1945
Ko je nekdaj vsemogočni pruski iz Londona, Moskve, New Yorka in Pa- da so klicani na razne takratne nemške škorenj leta 1941 pregazil našo sloven- riža ter obveščali osebje v elektrarni urade, ki jih je bilo na pretek. To 30
sko zemljo, je tudi kolektiv trboveljske električne centrale začel gledati s strahom v bodočnost. Okupator je ob tivu trije tovariši,
o stvarnem položaju na frontah. Celo delali samo zato, da sabotirajo delo. med službenim časom so bili v kolek- Ko pa je vodstvo naše KPJ odredilo so poslušali v splošno mobilizacijo vseh naših zaved-
je
svojem Prihodu v naše kraje na široka obratovodski pisarni zavezniška radio nih ljudi, se je temu velikemu klicu gmotnega^položaja^našeg1^6 delovnega prepara^drug^ dta^? sta s^Sm °dZVal tudi kolektiv trboveljske centra-
je začel množeno0 i«eljevlti naše šte- Seveda s« * fašistifni okupator jetja, kjer jim je prigovarjal in grozil,
at	jasa s	s *■
so bili tovariši, ki so bili po naših Potencial na svoji višini; začel je z bil ta sestanek končan, izdajalcih okupatorju napoti Naši de- P10"13*0 velikega turbogeneratorja za Leta 1945 pa je fašistični okupator lovni ljudje so bili nad početjem faši- 24-000 kW. Kolektiv električne centraie neslavno in potepeno pobegnil iz naših stične pošasti zastrašeni, obupani, de- pa po sv°iih moieh sabotiral delo, krajev. Ob •velikanskih žrtvah je zasi-moralizirani.	’ kjer je le mogel. Ker okupatorski pri- jala našim narodom svoboda, z grenko-
,	... ..	,	ganjači niso dosegli pričakovane de- bo v srcu pa smo ugotovili, da se pre-
Morala naših ljudi pa se je začela lovne storilnosti, so odredili, da so mnogi naši tovariši niso vrnili; pustili in«o	1 e ”kuPat°r v zimi leta	morali uslužbenci	elektrarne	delati	so življenje na bojnih poljanah. Kakor
1942-43 doživel svoj usodni poraz pred	vsak drugi dan po 12 ur. Pa tudi tukaj	drugod, je tudi kolektiv trboveljske
Stalingradom. Akoravno je bilo med	so bili naši ljudje	iznajdljivi;	da bi	elektrarn* vzidal svojim žrtvam spo-
vojno poslušanje zavezniških radio od-	sabotirali delo • za	okupatorja,	so si	minsko ploščo. Ta plošča naj bo nam
daj najstrožje prepovedano, je bilo mnogi Izmišljali najrazličnejše izgovore in našim potomcem v spomin in opo-vendar tudi v tem kolektivu nekaj in opravičila, da so izostali od dela. min, koliko mora vsak narod žrtvovati ljudi, ki so na skrivnem poslušali vesti Navajali so obratovodstvu elektrarne, za svojo neodvisnost in svobodo.
politično in ideo 'eba učiti, treba je več brati zlasti »Ljudsko pravico« in »Naše razglede«, ki nam pr.našata, kar potrebuje Član Partije %& izpolnjevanje svojih vsakodnevnih nalog. — Glede ljudske univerze je treba pripomniti, da so bila njena predavanja dobro obiskana, vendar m bilo predavanja. ki bi razlagalo nastanek ver in verskih organizacij in kako so te že od nekdaj izkoriščale neznanje ljudskih množic v svoje posebne, ljudstvu škodljive namene. — Članice partijske organizacije naj bi v prihodnje bolj delovale v sekciji AFŽ, žene naj boli strnjeno nastopajo in se uveljavljajo pri organih ljudske oblasti in v drugih ustanovah. —- Mladinska organizacija je šibka, ker ji ne pomagajo mladinci, ki so člani KP. pa tudi od OPO ne dobiva mladinska organizacija zadostne pomoči, ali pa sploh nobene.
SKLEPI
Konferenca le sprejela več sklepov, med katerimi so najvažnejši: izboljšanje ideološke izgradnje članov in politične izobrazbe Urokih ljudskih množic, pomoč* množičnim organizacijam zlasti še sindikatom, delavskim svetom in 'mladinski organizaciji, več budnosti proti vsem sovražnikom naše socialistične domovine n pomoč organom ljudske oblasti Važen le sklep, da se vsak član Partije naroči na partijsko glasilo »Ljudsko pravico«.
Zaključne besede je spregovoril član politbiroja OK KPS Trbovlje, tov. Viktor Bur-keljc. Poudaril je, da se člani Partije vse premalo brigajo za svojo ideološko m politično izobrazbo ir za vzgojo socialističnega človek« na splošno. Člani premalo berejo, dokaz za to je majhno število naročnikov na naše časnike. Ob tem bi bilo treba pomisliti na to. naj bi demokracija veljala samo za tiste, ki skupnosti nekaj dajo. neha »e pa seveda pri naših sovražnikih. — Sklepa, ki jih je konferenca sprejela, je treba tudi .V	—, Glede sovražnikov naše ljudske
oblasti je tov, Burkeljc dejal, da se motijo tisti, ki pravijo, da i« država ©no. ljudstvo pa drugo. S takimi, ki bi to miselnost podpirali, bo delovno ljudstvo samo obračunalo. . S konferenc© Ro poslali resolucijo CK KPS in KPS Trbovlje.
Po izjavah nepartijcev je bila konferenca prekratka, akoravno je trajala pet. ur. Po živahnosti in razgibanosti ter po snovi je bila med najboljšimi v zadnjih letih. Nečlani so odnesli s konference dober vtis o delu partijske organizacije, kar bo utrdilo v njih še večje zaupanje v vodilno vlogo to napredne delavske organizacije.
Štev. 29.
Mladinski dan v Radečab in loki
Vse mladinske organizacije v Sloveniji se pripravljajo na svoje vsakoletne praznike -7 Mladinske dneve. Njih j amen je pokazati dejavnost naše mladine, kaj zmore v raznih področjih, zlasti pa na kulturnoprosvetnem in fizkulturnem torišču.
Občinski komite LMS Radeče je imel pred kratkim svoj Mladinski dan. Na njem so nastopili mladinci s fizkulturnimi točkami in pokazali radeškim športnikom in fiakultur-nikom, da so pripravljeni sodelovati na teni področju mladinske dejavnosti. Mladinci in mladinke iz Zidanega mosta, Vrhovega, iz Papirnice in iz samih Radeč — biJo jih je okroglo petdeset — so se pomerili v raznih fizkulturnih disciplinah, t. j- v teku na 100 metrov in 1500 metrov (fantje), v teku na 60 metrov (dekleta), v skokih v višino in daljino, v odbojki in šahu — v nogometu pa so se kosali mladinci iz Hrastnika in Radeč. Doseženi uspehi so pokazali, da je radeška mladina na dobri in pravilni poti. Ob zaključku tekem je sekretar OK LMb Radeče podelil sodelujočim pohvalne diplome, na kar »e je mladina sprostila s petjem in plesom.
Glede Loke pri Zid. mostu smemo reči, da je bil tukaj spored Mladinskega dne bolj popoln. Sam -program so v Loki izvedli v treh etapah, v treh zaporednih nedeljah. Tako sta mladinska aktiva Radeža in Žirovnice nastopila s kulturnim programom — z igricami, deklamacijami in pevskimi točka mi — mladinci iz Loke in papirnice v Radečah pa so se pomerili v namiznem tenisu, medtem ko so pionirji izvedli prvenstveno tekmovanje v šahu. Sam zaključek Mladinskega dne je imel bolj slovesen značaj ter je Dil prav tako kot v Radečah usmerjen na
prikaz fizkulturne dejavnosti in sicer v odbojki. košarki, streljanju z zračno puško, kar so bile točke dopoldanskega spbreda, ki ga je zaključila podelitev diplome najboljši osnovni organizaciji in posameznim tekmovalcem; v popoldanskih urah pa se je tukaj razvilo rajanje v parku, kjer so si mladi in stari dali duška o-b zvokih domače mladinske godbe.
Če je mlad.na Loke in Radeč s svojo prireditvijo potrdila, da njena vodstva razumejo svoje naloge, ki v svojih organizacijah že ustvarjajo nove oblike dela. s čimer so pokazala zadovoljivo samoiniciativnost, — smo ob teh mladinskih dneh vendar pogrešali obisk in zanimanje starejših ljudi za dejavnost mladine in s tem premajhno udeležbo na teh prireditvah, z izjemo posameznih vodilnih ljudi, ki so si ogledali kulturni in fizkulturni spored mladine. Upajmo, da vaške organizacije na radeškem sektorju ne bodo ostale na • pol poti;, razmišljajo naj. .0 takih in podobnih oblikah dela, s katerimi bomo mladinske organizacije poživili in utrdili.	A,- K*
Rešitev križanke št. It
Vodoravno: 1. Čipka, 4a. kokos, 9. Amor, 11. rosa, 12. pregovor. 13. nos, 15. sel. 16. on, 17. pogin. 18. bo, 19. dim. 20. nor, 22. ' Refm, 23. ekof, 24. Riko, 26. oba, 28. Idaho, 31. kreda, 32. Abano, 34. la. 36. ar, 37. nagrada, 40. pi, 41. Lathe. 42. os.
Navpično; 1. čarodej, 2. imenik, 3. pok, 4. kr., 5. or, 6. kos. 7. osebek, 8. Salamon, 10. pogodba. 13. non, 14. sir. 20. moč, 22. Rim, 25. oda, 26. aha. -27. ara. 28. ideal. 29. .obide, 30. Ana. 31. klop, 33. oris, 35. krt, 38. ga, 39. ah-
OBJAVE
OBVESTILO
V svoji zasebni zobni praksi spet redno ordiniram ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 15. do IS. ure.
Dentist Teo Kus, Trbovlje
PREKLIC
Preklicujem proti tov. Ivanu Seliču iz Hrastnika izgovorjene besede ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Gizela Sketako, Hrastnik St. Tl.
OPOZORILO
Razglašam za neveljaven vsak nakup od Mihe Terlepa prodanih predmetov, ker so tl last Jožeta Terlepa. Ani Terlep, Trbovlje.
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. UTejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Stane Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice, v Ljubljani. Naslov uredništvo in nprave: Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-Hrast-nik. Telefon št. M. — Bafcun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah št. 614 90332-3
—	List izhaja vsak četrtek — Rokopisov ne vračamo:' prispevki *a' tMf morajo bit} V uredništvu lajkaSDeJe vsako nedeljo zjutraj.
—	Mesečna naročnica 20 din, četrtletna 60 din. polletna 120 din, celeletna 240 din.
—	Posamezna številka na 4 straneh stane v kolportaži 5 din. na 6 straneh pa 6 din
KOMUNALNA PODJETJA
LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE ZAGORJE
ČESTITAJO VSEM VOLIVCEM NA PODROČJU MESTNE OBČINE ZAGORJE K DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU
Kolektiv in uprava
čestitata k DNEVU VSTAJE vsemu prebivalstvu v Zasavju
Kolektiv in uprava se priporočata za obisk svojih poslovalnic
Mi za vas - vi za nas!
■

MESTNO PODJETJE
MESO
TRBOVLJE
čestita vsem potrošnikom k Dnevu vstaje ter vas vabi na obisk svojih poslovalnic, posebno pa opozarja na poslovalnico pri Plevčaku, kjer dobite razne mesne izdelke po konkurenčnih cenah
Kmetijska zadruga
Trgovina in mlekarna
Sprejemamo mleko z vsega zagorskega sektorja. — Izdelujemo sir ■ v in surovo, maslo . - •

POSLOVALNICE; Izlake - trgovina, ' Izlake rftoriopolni izdelki, Izlake -mlekarna, mlekarna Loke, Toplice, Zagorje, Potoška vas - Kotredež
KDOR OGLAŠUJE -TA NAPREDUJE!
Želiš dobco kapljico In leda to?
v
Vse to dobiš v zakupnem gostišču	S fj. 011114*
v Trbovljah II
Postrežba tudi na vrtu — izkoristite lepe nedelje in dneve!
Vsem svojim-obiskovalcem čestita k Dnevu vstaje- liHC PllSt
KRIVEC JOŽE
krojaštvo v Zagorju
se priporoča za obisk in naročila
CIRIL ZALETEL
strojno mizarstvo, Zagorje-Loka,
izvršuje vsa mizarska dela ter se priporoča za naročila.
Nove čevlje dobiš poceni in hitro pri čevljarstvu
MIRKO LEBENIČNIK
v Zagorju.
Izvršujemo vsa popravila.
STANKO NARAD čevljarstvo Toplice pri Zagorju
se priporoča za naročila, izdelavo in popravila čevljev.
Ce hočeš biti dobro obrit in ostrižen, se oglasi v brivskem salonu
PETER MERVA
V ZAGORJU
Ako želiš dobro pohištvo in opravo za svojo hišo, potem se oglasi pri
Strojnem mizarstvu
Franc Drnovšek
ZAGORJE
Ui x' '.
Najboljši sladoled in razno pecivo vam nudi SLAŠČIČARNA
Rakih Kadri
Zagorje.
Vsa ključavničarska in inštalaterska dela ter popravila vam izvrši
JOŽE TURK
ključavničarstvo in inštalaterstvo
Zagorje — Toplice
ste
Obleke po meri
solidna izdelava in poceni
ALOJZ STANKO krojaštvo — Zagorje
Vsa kovaška dela
izvršuje poceni in hitro
FRANO VOLAJ
kovaštvo — Zagorje
FRANC SPOLENAK
kolar v Zagorju
se priporoča za izdelavo vseh kolarskih in v to stroko spadajočih del.
Obleko po meri
dobiš hitro in poceni pri
VINKU VODOPIVCU
krojaštvo v Zagorju.
kr*
* j .*•■«**	v' ■ ’"‘V** .1
ZDRUŽENJE GOSTINSKIH PODJETIJ OKRAJA TRBOVLJE
oziroma na novo ustanavljajoča se
GOSTINSKA ZBORNICA
čestita v imenu vseh svojih članov delovnemu ljudstvu v Zasavju k DNEVU V S T A J E. —: 22. juliju
Sostinstuo - poiot!

Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem iz Zasavja, da smo odprli svoje skladišče za prodajo vina na debelo gostinskim obratom v Retju št. 54, pri ,rSusmku", v bližini železniške postaje Trbovlje
Nudimo vam naša najboljša odprta namizna bela, črna in rdeča vina, kvalitetna, sortna, steklenična vina in najbolišo slivovko. Stalno imamo v zalogi vse vrste odličnih „Mara-ka“ likeriev iz Zadra kot edmi zastopniki za Slovenijo.
Cene solidne. Dobra postie^ba. Poslužite se našega skladišča!
Slovenija vino
UUB1JANA - PTUJ
Ob narodnem prazniku slovenskega ljudstva
DIEVU VSTAJE - 22. JULIJO
*
Zveza borcev lr0V
čestita
L
JUDSKIODBOR
Zagorje
vsem volivcem k njihovim naporom za izgradnjo socializma ter mmmmmm jih poziva k delu za uresničenje ciljev, ki jih je pred nas postavila skupnosti
MESTNE OBČINE
ZAGORJE
izreka ob narod, prazniku slovenskega Ijndstva 22. juliju, iskrene čestitke vsem svojim članom in borcem N0\ ter vsem delovnim ljudem v Zasavju


STROJNO
MIZARSTVO
ZAGORJE
čestita vsem odjemalcem k prazniku slovenskega naroda 22. juliju.
Izdelujemo vse vrste pohištva in stavbene opreme po najnižjih cenah
Mestno klavnica
čestita vsem potrošnikom k Dnevu vstaje Obiščite naše poslovalnice, kjer dobite vedno sveže meso in različne mesne izdelke
Zapcie
TRGOVSKO
PODJETJE
POTROŠNJA'
ZAGORJE
čestita vsemu delovnemu ljudstvu Zagorja in okliee
k 22. juliju
narodnem« prazniku, ter vabi vse na obisk svojih poslovalnic, kjer dobite vse, kar si poželite, v dobri kvaliteti in po nizki eew
SteciiuT nfetilistim A
čestita vsem k narodnemu prazniku — 22. julju ter se pViporoča za nakup >n naročila pletilnih izdelkov, ki vam jih nudimo po ugodnih cenah
Zagone
imminnmmmnirmtnmiiuHnimHnmni
Obiščite nas!
M4MM4»4M444»444HMMi»4*MM44tM<MtMMm»44mMIM44»4«»44M*M»4>44Mt4444M»»
Čestitkam ostalih kolektivov se pridružujeta HIŠNA UPRAVA
Ljudskega odbora mestne občine Zagorje io Korivopromet
Potrošnike opozarjamo na nakup kuriva v poletnih mesecih na potrošniške karte po-znižani cenil
t


MESTNI ODBOR OF ZAGORJE
čestita vsem svojim članom
K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE
Z vztrajnim delom bomo dosegli če večje uspehe!
MESTNI KOMITE KPS ZAGORJE
izreka svojemu članstvu in preko njih vsemu prebivalstvu občine Zagorje čestitke
OB PRAZNIKU DNEVA VSTAJE
ter jim želi še nadaljnjih uspehov pri gradnji socializma!
★
Pogled na Zagorje
..........................................................................min ...........................................................
Ob prazniku Dneva vstaje čestita vsem
Okrajna Inkama Zagorja
Nudimo vam vsakovrstna zdravila I
Vsem ženam
čestita ob narodnem praznfkn Dnevu vstaje, 22. juliju
Mesina sekcija
A92
Zagorje
E lefctro delavni« MIO Zagorje
čestita k Dnevu vstaje vsemu prebivalstvu.
Razni električni materij al dobite pri nas, izvršujemo tudi vsa instalacijska dela in popravila
Ključavničarska
delavnica MLO
Zagorje
se priporoča za naročila ter čestita vsem k narodnemu prazniku
22. juliju
*»4MMM»44MM4M44M»444444*MlM*M444>44Mt44M»4»4a>»M4l>4l»MI>limMIM4*MMM>IMt44IMMI*4»4MIM»M>MMMM»
STROJNO MIZARSTVO
Z A 6 0 R J E - TOPLICE,
državni obrtni mojster Habs Škrinjar, čestita k . 22. juliju vsem delovnim ljudem I
Oglejte si mizarske izdelke, ki so kvalitetni proizvodi!
Izvršujemo vsa naročila po ielji *» nizkih cenah!
'Ht*******~~-
Kmet 4ska
zadruga
ZagocJcofrSmti
čestita vsem svojim Članom in ostalim k Dnevu vstaje
V	■ .'ti' AjP. ■><
Kupuje in prodaja lea. Odkupuje in prodaja kmetijske pridelke. Obiščite trgovino z mešanim blagom!
Sedaj je čas,
da se oglasiš pri
la
ISfltj®
izvršujemo vsa pleskarska in slikarska dela Vsem odjemalcem čestitamo k Dnem vstaje, 22. juliju
MMM>»MM4MMMM»l>MAA»IMM4M>4«M»444»444m>m44»4444444>444MtM4MM4»4»M444»»444>4M
Planinsko
društvo
Zagorje
čestita vsem planincem in ostalim k 22. juliju. Obiščite naše planinske postojanke, kočo na Sveti Gori in Čemšeniško planino!
Q»44MM<»4MM»MM»*M444WtM40MMM»»(
Kleparstvo
HLO ZAGORJE
j^vršuje vsa kleparska dela in ^Pravila po zmernih cenah. Ce-ler>im naročnikom čestita k godnemu prazniku Dnevu vstaje — y- iuliju I
roV.7,*18 m* 77
delovni kolektiv
KI 10
čestita vata avojim obiskovalcem ter te priporoča za obiske. Tudi v bodoče bo uprava skrbela za predvajanj« dobrib in kvalitetnih filmov
RI G LAV
ZAGRRIi SATI
Najlepše izdelano obleko dobiš v
Krojaški ___delavnici
MLO Zagorje
Delovni kolektiv čestita prazniku, 22. juliju I
Najhitreje,
najbolje,
najceneje
izvrši popravilo vaše ure
DAVID
ČATER
URAR, Zagorje št. 60
Ne povabite na to!
Za obisk in naročila se priporoča
FOTOATELJE
„OLGA“
ZAGORJE
»4«MM444M4<4M44H44»444»444M»M44MM4«MMI
Cenjenemu
se priporoča Modtli SOlOlt
Filipina Uršič
Zagorje


...........M..........
Štev. »
IIIIIMH........
Štev
Ljudski odbor Mesine občine Radeče
čestita vsem svojim volil cem k prazniku slovenskega ljudstva,
DNEVU VSTAJE!
Radeče
■	F ; s ■	•	'
se pridružu> čestitkam drugih delovnih kolektivov te vabi vse potrošnike na obisk svojih poslovaje, kjer bo vsak postrežen po želji in okusu.
1941
davnina ii
Radeče
vam nudi vedno sveže meso vseh vrst, razne mesne izdelke. Cene nizke, solidna postrežba. Priporoča se kolektiv Mestne klavnice in prekajevalnice, Radeče.
1952
Mesine gostinstvu Rodete
Karivoproit Radeče in Pridobivanje premoga ne Savi
vam nud’ v svojih gostiščih dobro: pijačo in jedačo. Ko prideš v .Radeče, se ne pozabi oglasiti v hotelu Jadran in zadovoljen bpš.
vam nudi razne vrste premoga po nainižjih dnevnih cenah. Preskrbite si kurivo že sedaj in ne čakajte do zime. Delovni kolektivi in uprava podjetij se pridružujejo čestitkam ostalih delovnih kolektivov tn kličejo:
Naj živi 22. julij - Dan vstaje slovenskega naroda !
...........iihimm mm—•
V
			

Kmetijsko zortrngn RmUte

čestita vsem svojim članom zadružnikom in preko njih ostalemu prebivalstvu k prazniku DNEVA VSTAJE
Obiščite našo trgovsko poslovalnico v Radečah in Vrhovem. Vabimo nadalje vse na veliki izseljeniški praznik, ki bo 'v Radečah. Ne pozabite nanj!

Trgovsko in gostinsko podšetje Dol pri Hrastniku
čestita vsem svojim potrošnikom in ostalemu delovnemu ljudstvu k Dnevu vstate
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
čestita k prazniku slovenskega ljudstva, DNEVU VSTAJE
POTROŠNIK
V HRASTNIKU
STROJNA
TOVARNA
JIM MARINKO"
TRBOVUE
čestita svojemu delovnemu kolektivu in vsem svoiim odjemalcem R prazniku slovenskega ljudstva, DNEVU VSTAJE, 22. juliju
Tudi v bodoče se bomo potrudili, da bomo nudili samo kvalitetne izdelke, ter izvrševali naročila ločno in solidno

Opozarjamo pa vse prebivalstvo Hrastnika in ostale, da si vse potrebno lahko nakupijo v trgovski poslovalnici, v gostilni okrepčila, v pekarni pa poleg
ostalih dobrot tudi sveže pecivo Vedno se bomo potrudili, da vas zadovoljimo 1
		
mMHIIHI>lllllttt*t-**“““““““............................................
Vsemu delovnemu ljudstvu v Zasavju čestita k prazniku Dneva vstaje
OBRTNA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
V TRBOVLJAH II
Obrtniki, pa tudi ostali st oglelte pri nas razni material, ki vam ga nudimo v vseh vrstah po najnižjih cenah
lmi*>k*t*tMBmn itt.............................—------

TRGOVSKO
PODJETJE
reskrba
V HRASTNIKU
čestita vsem svojim potrošnikom k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva
Obiščite naše poslovalnice, kjer boste hitro in poceni postreženi. Ne pozabite na tol

Kmetijska zadruga
Bol (ul Hrastniku
Državni mojster
MIRKO KOVAČ J
V HRASTNIKU
častita vsem k prazniku Dnev* vstaje.
Oglejte si kvalitetne mizarske izdelke tega podi e tli Naročila se izvršujejo po telit in po nizkih cenah.
		

čestita vsem svojim členom, kmetom zadružnikom m vsem ostalim k prazniku Dneva vstale Obiščite našo poslovalnico na Dolu, kjer boste dobili marsikaj za vas poceni In v dobri kvaliieii
ARBI FRANC, pe&cn
ZAGORJE
s« priporoča nt naročila in k Dnevu ostaja
tet#*
.............IH........I...........................
: .......... . ; . : :
Č E ST IT A
CELOTNEMU KOLEKTIVU K DNEVU VSIAJE, 22. JULIJU, NA-ŠEMU NARODNEMU PRAZNIKU
Upravir odbor
RUDNIKA ZAGORJE OB SAVI
Vsem cenjenim gostom čestita k prazniku Dneva vstaje
Uprava delavsko-
uslužbenske
restavracije
rudnika Zagorje ob Savi
Priporočamo se ie v bodoče za vaš cenjeni obisk. Nudimo vam stalno sveže laško pivo, prvovrstna dolenjska, štajerska in istrska vina, vse vrste žganih in brezalkoholnih pijač ter izbiro toplih in mrzlih jedil. Pridite in prepričajte se!

Uprava
termalnega kopališča
Medija - Izlake pri Zagorju
čestita vsem gostom in ostalim k prazniku Dneva vstaja
Ljubitelji sončenja in kopanja — izkoristite lepe poletne dneve! Ugodna prilika še vam nudi za oddih in razvedrilo, če obiščete termalno kopališče Medi;a-lzlake, ki je bilo obnovljeno in pred kratkim odprto. Poskrbljeno je tudi za jedačo in pijačo.
Izkoristite svoj dopust v Izlakah!	Vabi vas Uprava

•»•UMI...............................................................................................................................................................................................TT
Sindikalna $$ podružnica lil rudarjev v Zagorju
čestita vsem svojim članom ^ prazniku slovenskega naroda — 22. JULIJU
MESTNI MAGAZIN
■ *
V	naših manufakturnih in špecerijskih poslovalnicah dobite vse, kar potrebujete, poceni in hitro, zato kupujte samo v poslovalnicah MESTNEGA MAGAZINA Zagorje
V	ZAGORJU ob Savi

............................................................................I4IIIIIIII........
Kolektiv Keramične tovarne v Izlakah pri Zagorju se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov in opozarja vse, da izdeluje kvalitetne keramične ploščice, ki po kvaliteti ne zaostajajo za inozemskimi. Cene konkurenčne!
It
eramična tovarna
Make pri Zagorju


INDUSTRIJA GRADBENEGA
materiala v Zagorju
I	o
6®^ta vsem k narod-neiT,u prazniku Dnevu vstajQ _ 22. JULIJU
Nudimo vam apno, opeko in cementne izdelke
	Kje bomo ^ praznovali C Dan vstaje •	♦ Rudniški
Uprava gostinskih		komite KPS
podjetij o Zapeti u		Zagorje
	—• čestita vsem svojim obiskovalcem k narodnemu prazniku 22. juliju. — Za obisk se priporoča v svojih gostiščih,	*
A	kjer boste dobro in solidno postreženi	Čestita vsem svojim članom in preko njih vsemu
-ZA.	Hotel Kum s prenočišči -	prebivalstvu k prazniku Dneva vstaje, 22. juliju
Obiščite nas in prepričali se boste,	Križišče - Rudar - Apne-	
da se v gostiščih Mestnega gostinstva	niče - Planina - Kolo-	Tekmujmo za
Zagorje res najbolje počutit«	dvor - Ravenska vas -	VI. kongres KPJ

Delovni kolektiv in uprava
EMENTARNE
v Trbovljah
čestitata vsem delovnim kolektivom v
Sloveniji in preko njih vsem tistim, ki
✓
uporabljajo znani trboveljski cement, k prazniku delovnega ljudstva Slovenije, DNEVU VSTAJE

Tudi v bodoče bo naša skrb da bomo vedno in povsod zadovoljili naše odjemalce
K prazniku, Dnevu vstaje slovenskega naroda, čestita vsem delovnim kolektivom
PREDILNICA
L I Tl J \
Izdelujemo vse vrste preje iz bombaža in stanične volne
Izboljšujemo kvaliteto, znižujemo cene!
bmtiinmnvfflmBtiminniiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiuuii

UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV
ELEKTRARNE
TRBOVLJE
čestitata vsemu delovnemu ljudstvu k zgodovinskemu prazniku delovnega ljudstva Slovenije, Dnevu vstaje
Naša pot je — samo naprej!
..............................................................................M HIHIWI«l4lHM;:	.........................mm........... ............................................****** j
Ob revolucionarnem prazniku slovenskega ljudstva, DNEVU V STAJE, pošiljamo vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije revolucionarne pozdrave. z zagotovilom, da se bomo še vztrajneje borili za napredek in razvoj naše kemične industrije
Kolektiv in uprava
(emične tovarne
v Hrastniku
Industrija gradbenega materiala
Radeče — Zidani most
čestita k prazniku slovenskega ljudstva, DNEVU VSTAJt, ter se priporoča s svojimi izdelki. Nudimo vam cement, izolit plošče, apnenčevo moko, apno in mleti barit
Pri vseh naročilih se obračajte neposredno na
Radeče — Zidani most
# '

STEKLARNA
HRASTNIK
čestita svojemu kolektivu ter vsem svojim odjemalcem k prazniku — Dnevu vstaje 1
Naši izdelki so solidno izdelani; še vnaprei se bomo borili za čim boljšo kvaliteto za široko potrošnjo
in v zadovoljstvo ljudskih množic
*
DOBRA IZDELAVA, PROMPTNA DOBAVA
V...........................................IIIIM......
J


OKRAJNI KOMITE KPS
TRBOVLJE
ir
čestita vsem osnovnim partijskim organizacijam mestnim, rudniškim in občinskim kom tejem t\PS (er po njih vsem borcem in delovnim ljudem okraja Trbovlje in vsega Zasavja
k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva !
S TITOM V BORBI - S TITOM V MIRU!

		
OKRAJNI ODBOR OF
k
SINDIKALNA PODRUŽNICA
RUDARJEV-TRBOVf
* P

:
■ ■

TRBOVLJE
čestita vsem članom OF v industriji in na vasi. borcem, invalidom in pionirjem, k prazniku pričetka upora slovenskega ljudstva,
»Dnevu vstaje**
Nadaljujmo našo bitko za dokončno zmago socializma!
★
čestita vsem rudarjem v Zasavju in Sloveniji ter preko njih vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku upora slovenskega ljudstva
»Dnevu vstaje“
Vse pa poziva, da .storimo vse, da bomo z delom dostojno m slovesno pričakali
KI. kongres KPJ,
***............................... MM ...................................I................. ......................................................
i-f/■
**♦••••**
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA V TRBOVLJAH
čestita svojim članom in preko njih vsemu delovnemu ljudstva v Zasavju k prazniku upora slovenskega ljudstva,
»Dnevu vstaje“


Proizvajamo in nudimo:
Vse vrste bombažnih nogavic: ženske dolge in kratke otroške dolge in kratke bombažne nogavice, moške do-'	f	kolenke in moške kratke nogavice,
od zimskih do najfinejših
*	f	Nadvse konkurenčni so novi izdelki
svilenih nogavic od debelih do najtanjših kvalitet s črto. Barve po želji kupca


Sindikalni počitniški dom
NARODNEGA HEROJA FRANCA SALAMONA
NA PARTIZANSKEM VRHU (Sv. Planina)
vas vabi na obisk
Od 15, julija penzion, dnevna oskrba, dobra postrežba, prenočišča, lepi sprehodi, prijeten oddih
Pridite ne bo vam *ali
............................IIIIIIIHIHI4III...............................................
SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC
*****.........................................................-....n-trmimir---TTtm.......
OPRAVA
KINA TRBOVLIE
čestita delovnemu ljudstvu Trbovelj k prazniku Dneva vstaje. Opozarjamo vse kino obiskovalce, da predvajamo v teh mesecih razen .dveh filmov same premiere
'***HeeM>eeoeoeeeeeeeeeeea»+»»«e*eee*4ee.......................................................................................................................................“f***‘TtttttTttiTtttttTTt (

KOLEKTIV
Mestnega čevljarstva Trbovlje
se pridružil/e čestitkam ostalih delovnih kolektivov J
Priporoča se za naročila svojih izdelkov, ki vam lih nudi po želji in okusu od na|enos'avnejših do najbolj luksuznih. Izdeluje ludi rudarske čevlje po meri. — Obiščite nas in prepričajte se o naši kvaliteti, ki je najboljša!
Mestno trgovsko
In gostinsko podletie
v Hrastniku
čestfta vsemu delovnemu ljudstvu Hrastnika in okolice k Dnevu vstaje!
V vseh naših poslovalnicah, trgovskih, gostinskih, mesnicah in mlekarnah dobite vse, kar potrebujete za prehrano, obleko in obutev. Prav tako pa tudi dobro kapljico, na kar ne pozabite. — Na svidenje!
Vabita vas uprava in ves delovni kolektivi
♦♦♦M IIOHMMMM
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA
V ZIDANEM MOSTU
nudi svojim cenjenim gostom kvalitetna in izbrana vina. Vsak čas so na razpolago topla in hladna jedila. Kadar ste na potovanju, se okrepčafte v naši restavraciji, kjer boste vljudno postreženi
iVaj iiivi 22. julij - Dan vstaje /
...........................................i......................................................»..i...,.
SPIOSNO STROJNO MIZARSTVO V TRBOVLJAH
se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov in vas opozarja na svoje izdelke, ki vam jih nudi po nejnižjib cenah. Izdelujemo vse vrste pohištva in stavbne opreme
Naše geslo je: Dobra kvaliteta in nizke eene'!
			
5*«n 12.	»ZASAVSKI VESTNIK«
......................................Ml..... .ONMMMtMMMMtNNNMI
............................
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
TRBOVLJE
Koča na Sr. Gori
Sindikalni počitniški dom rudarjev na Partizanskem vrbo
čestita vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje
k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva
Naše planinske postojanke so bile središče vsega gibanja v NOV
Mrzlica — priljubljena izletniška točka v Zasavju
Obiščimo v teh dneh naše planinske postojanke in spomnimo se na slavne junaške dni iz NOV
1941
1952

Izlake, sindikalno kopališče rudarjev
Kal, najlepša planinska točka v Zasavju
V miru zasluži naš delovni človek za svoje prizadevanje v izgradnji naše socialistične domovine prijeten oddih in razvedrilo
štev.

UMI......
m*«»«»iiimuiiiiiwHiHiiMMmmz