¦"l"l...1I..l|iiHt{ililjh. m liiilliP1'' 4 Intervju: Dragoljub Mičunovič, Demokratska stranka 8 Knin-zahodna Srbija 10 KANALA 11 Čigavibodo mediji? 15 MLINvZDA 16 Albanijaiz novinarske beležke Erike Repovž 22 Javnatribuna: študenti vs. vlada 24 Fotolabor 26 Prorektordr. Dragan Marušič 30 Anketa 34 Film: Dolgoletno prijateljstvo 37 Cunjakne gladujeveč 40 Art 44 GaryGray 47 Nagradna križanka EVROPA ZA VOGALOM IN S FIGO V ZEPU Vse več znamenj je, ki kažejo, da jugoslovanska tektonika glasno odmeva v evropskih glavah. Čeprav je "evropski trio" (zunanji mini-stri Poos, den Broek in De Michelis) zapustil Beograd s "pozitivnimi vtisi", je treba to impresionistično gesto razlagati zelo pazljivo. Kljub vsej senzibilnosti, ki jo premorejo evropski diplomati, je postalo jasno - še posebej po Bushevem pismu Markovicu - da je združeni del Evrope poenotil stališče do jugoslovanske krize in ga hkrati uskladil z ameriškim. Tako kot vsakič poprej je dvanajsterica tudi na zadnjem vrhu izrazila interes po enotni in demokratični Jugoslaviji. Takšna evropska pozicija je hkrati tudi največja ovira inter-inacionalizacije jugoslovanskega vprašanja, za katero se zavzemajo nestrpneži v vseh delih države. Če povzamemo pribaltsko izkušnjo, potem lahko ugotovimo, da sta temeljna postulata zahodne in edine "prave demokracije" pravica naroda do samoodločbe in človekove pravice v pragmatični evropski politiki prepuščena svojevrstnemu "tržnemu mehanizmu". Ker Evropa na nove produkte Jugoslavije ali kar je (bo) od nje ostalo (Še) ni pripravljena, ker teh produktov ne pozna, se je odločila za izolacionizem. Njene prioritete so in-stitucionalna izgradnja skupnosti, združena Nemčija in vse bolj od-pirajoči se evropski Vzhod. To, da se Bruselj opira izključno na Beograd, ki izgublja vsakršno avtorlteto, moč in zmožnost akcije. gre pripisati tudi dejstvu, da Evropa nima izdelane Mbalkanske strategije". To se nenazanje kaže v vztrajnem in ponavljajočem se stališču, da mora Jugoslavija ostati enotna država. Če v ta kontekst vstavimo zahteve Demosovega liderja dr. Pučnika po takojšnji odcepitvi Slovenije, potem scenarij odcepitve odpira naslednjo dilemo: bi s tem izsiljenim dejanjem (še preden se iztečejo jugoslovanska pogajanja) Evropo prisilili, da začne razmišljati drugače, ali pa bi se s tem pomaknili še nižje na stopnicah, ki vodijo do vrat dvanajsterice? V prvem primeru bi volilci cenili spretnost slovenske oblasti, v drugem pa bi se pripravljali na predčasne volitve. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061)319-496; telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publikacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter številke 8. Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 29.aprila 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah, lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. KDAJ SE BO DE-POLITIZIRALA JLA?_______ Spodaj podpisani navajam deset tez, ki naj bi po mojem mnenju navajale nato, da je organizem JLA že zrel oziroma dozorel, da se začne leviti oziroma de-politizirati: 1. Ko bodo končno odstranjeni vsi atributi ideološkosti iz t.i. »političke obuke«; 2. Ko bodo izločili vsa Titova, Kardeljeva in še katera »znanstvena« dela iz vojaških knjižnic; 3. Ko bodo pomrli vsi generalski kadri a la Adič, Mamula, Brovet, Mirkovič idr.; 4. Ko bodo lahko vojaki poslušali LILI MARLEN v večernih urah »posle puštanja zastave«; 5. Ko se bo dokončno prenehalo z metodami t.i. »bezbednjaških oficirjev«; 6. Ko bodo poskrbeli za namestitev legaliziranih javnih hiš v bližini kasarn; 7. Ko bodo lahko tudi jugoslovanske vojake intervjuvali različni reporterji ob raznih prilikah, ko JLA zapusti kasarne (sedaj pa se držijo, kot da bi padli z Marsa na zemljo); 8. Ko bodo lahko tudi aktivni oficirji štraj-kali, ko ne dobip plač, ne pa da morajo po ukazu MOLCATI; 9. Ko se bo dokončno uredil status privilegiranosti Srbov v armadi, oziroma da se srbski oficirji de-privilegizirajo; 10. Ko bodo vsi skupaj nehali »bluzit« o frazah, ki so nam vsem že tako in tako znane (Tito, jedinstvo, bratstvo, revolucija, zvezda idr.). puk. WRONSKY MLADINSKI SVET SLOVENIJE_______ Sporočilo za javnost____ Med 22. in 24. marcem 1991 je v Doublinu zasedala Generalna konferenca Sveta ev-ropskih nacionalnih mladinskih svetov (CENYC), ki sejo je udeležil tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije, Zorko Skvor. Generalna skupšdna je sprejela priporočilo svojega izvršnega odbora, da se preloži odločitev o vstopu jugoslovanske strukture in priporoči čianom - nacionalnim mladinskim svetom, da vzpostavijo in okrepijo sodelovanje z nacionalnimi mladinskimi sveti v jugoslovanskih republikah. CENYC, ki deluje v okviru Sveta Evrope, združuje nacionalne mladinske svete iz držav čianic Sveta Evrope in držav podpisnic kulturne konvencije Sveta Evrope. Pri sprejemanju v svoje vrste spoštuje načelo, da iz vskae države sprejme le enega predstavnika in se tako članstvo v CENYC-u veže na članstvo države v Svetu Evrope ali pristop države k podpisu njegove kultume konvencije. Stališče izvršnega odbora CENYC-a kaže na pomemben premik v od-nosu do jugoslovanskega vprašanja, saj prav priporočilo svojim članom dokazuje, da želijo biti pripravljeni na različne opcije razrešitve jugoslovanske krize. Mladinskemu svtu Slovenije pa odpira možnosti, da se v med-narodni areni pojavi kot enkopraven partner drugim nacionalnim mladinskim svetom. Mladinski svet Slovenije je vsvojih dosedan-jih prizadevanjih na mednarodnem področju izhajal iz programske resolutije 1. seje zbora »Za samostojnost Mladinskega sveta Slovenije«, na podlagi katerih smo svoje poglede in interese predstavili na Konferenci evropskih nacionalnih mladinskih svetov na Dunaju v januarju 1991, med obiskom generalne sekretarke CENYC-a v Ljubljani in seveda tudi na zasedanju Generalne skupščine CENYC-a. LJUBLJANSKI STATUT STRGARJA IN VIDMARJA 1. Stranka Viktorja Žaklja je še vedno na oblasti. To pišem na Vrhovnem sodišču, Ar-hivu SR Slovenije, Sekretariatu za notranje zadeve, v pisami Jasmin Držanič itd. 2. Srbi imajo srečo, ker imajo Slovence, ki jim snemajo srbske narodne, četniške, cerkvene pesmi (Helidon). 3. Pred Univerzo so umaknili kip Edvarda Kardelja, Srbi pa že imajo odbor za pos-tavitev konjenika v Zvezda parku. 4. Privatne zveze obstajajo celo v Encik-lopediji Slovenije. Mladi književniki niso predstavljeni, so pa zato nek Bronislav Fajon (oblikovalec) in Irena Grafenauer. Država daje in vzame. 5. Zeleni so dejali, da bodo Demos zapus-tili, če bo morala oditi Držaničeva. Od sedaj se bodo imenovali Stranka ovenelih. 6. Sestanki delavskega sveta v Mladinski knjigarni potekajo v nemščini, prevaja pa jih sbvensko moštvo: Kobal, Bitenc, Prešem, Jereb. 7. Lojze Kastelic, Mestni trg 6, je te dni izdelal švercštampiljko, na kateri piše Krajev-na skupnost Stara Ljubljana in je s tem av-tomatično zamenjal Jako Rozmana brez predhodnega sestanka. Takoj je hčeri dodelil stanovanje in odprl agencijo Biro 90. 8. France Bučar-Proteza je te dni razglasil združitev Avstrije in Slovenije z Nemčijo. Njegovi pomočniki so bili Jože Pučnik-Vohun, Andrej Capuder-Depresivnež, Ingo Paš-Pračlovek, Lojze Peterle- Petelin, Stane Stanič-Režimc, Rajko Pirnat-Turški aga, Jože Strgar-Zelenjavar, Marjan Vidmar-Aligator in brata Janša in Bavčar. 9. Za 2 in pol tisoč mark mesečno so oddali privatniku gostilno Sokol, 500 mark pa dobiva direktor v modri kuverti. 10. Enako veliko gostilno oddaja agencija Gratex za 14 tisoč mark. Razlika je samo v oddaljenosti. Ta je v Tmovem. 11. Arhitekt Braco Mušič, ki ureja Ijubljanski grad, si dopisuje s predsednico občine Center Alenko Žagar, ki se ločuje. Medtem ko si dopisujeta, mora Branko Cvel-bar držati novi zid, da ne bi padel. 12. PTT firma na Cigaletovi poziva vse državljane, da lahko dobijo telefon, če v modri kuverti dostavijo 2 tisoč dem. 13. Integral je svojim šoferjem po mestu napravil nove uniforme, zato se potniki sprašujejo, če niso to nekdanji delavci komunale. 14. Isti Integral je ukinil avtobus št. 7 ob 23. uri, medtem ko dopoldne vozi prazen. To so baje storili zaradi šparanja. 15. Jugotonov prostor pri Ko-Ra baru je že 10 let prazen 16. V eni izmed galerij so januarja snemali film z naslovom Velika slava-Sveti Sava. Ta ista galerija uporablja zemljo sv. Save. 17. Bivši šef Kultume skupnosti, zdajšnji župan Nove Gorice, še vedno ne more mimo spati zaradi nekdanje službe. Marko Jankovič, Ljubljana NEUSTREZEN NADOMESTEK Zavod RS za šolstvo je z blagoslovom ministrstva za VITK naprtil letošnji generacjji četrtošolcev na pleča t.i. ZAKLJUCNI IZPIT, ki naj bi nadomestil maturo. Žal pa ugotavljamo, da je ta »nadomestek« popolnoma neustrezen. Maturitetne teste za posamezne pred-mete v normalnem svetu izdela državna strokovna institucija in so enaki za vse šole, ne glede na to, ali so v državni ali zasebni lasti! Vsak, ki tam želi odpreti zasebno šolo, mora pristati na zunanje preveijanje znanja, sicer se lahko poslovi od koncesije. S tem država ne le preverja znanje učencev, ampak tudi zagotavlja predpisano kvaliteto vseh šol in sili učitelje k dosledni realizaciji izobraževalnih programov. Prav tako matura ščiti učence pred neobjektivnim ocenjevanjem s strani učiteljev. Naš zaključni izpit je seveda z vsem tem skregan, saj teste izdelajo kar lepo po domače učitelji sami in tako zaključni izpit nima nobenega pomena. Sporna je tudi zakonitost uvedbe zaključnega izpita. V Zakonu o usmer-jenem izobraževanju namreč lepo piše, da se program, v katerega je učenec vpisan, med svojim trajanjem ne more spreminjati. Po zakonu bi morali biti zaključni izpiti tako objavljeni v razpisu srednješolskih programov v marcu 1987. Strokovni svet RS za šolstvo pa je zaključni izpit uradno določil šele na svoji seji 4. junija 1987. Kataloge znanja, po katerih »naj bi« učitelji1 sestavljali zaključni izpit, je Zavod RS za šolstvo izdal šele v šolskem letu 1990/1991!! Zato zahtevamo, da pristojni organi v Republiki Sloveniji razveljavijo zaključni izpit za šolsko leto 1990/1991. Zahtevamo, da Skupščina RS na svoji seji dne 17. aprila 1991 razpravlja o nas-talem problemu in sprejme ustrezne sklepe. Od sekretariata RS za šolstvo, Zavoda RS za šolstvo in Strokovnega sveta RS za šolstvo pa pričakujemo, da do 17. aprila tega leta pošljejo na naslov Zveze dijakov Slovenije odgovor na naštete zahteve ter pojasnijo, zakaj niso odgovorili na prejšnja pisma in zahteve dijakov. V kolikor v zgoraj določenem roku ne bomo prejeli odgovorov, bomo smatrali, da so naše zahteve zavrnjene in bomo prisiljeni ukrepati! Iniciativni odbor zaključnih letnikov pri Zvezi dijakov Slovenije in Organizaciji gim-nazijcev Stovenije Intervju: dr. Dragotjub Mičunovič: SRBIJA PO 9. MARCU DRUGACNA« Raziskave javnega mnenja v Beogradu po znanih marčevskih dogodkih so pokazale, da je priljubljenost predsednika demokratske stranke dr. Dragoljuba Mičnnoviča v vzponu... Anketa neodvisnega časopisa Vremeje pokazala, da so prebivalci glavnega mesta ocenili nastop dr. Mičunoviča v vročih marčevskih dneh z visokimi številkami. Kar 59 odstotkov vprašanih meni, daje bil vodja demokratov najbolj pozitivna in konstruktivna osebnost, medtem koje Vuk Draškovič dobil samo tri odstotke takšnih glasov. Tudi raziskava Inštituta za politične študije o priljubljenosti političnih in javnih osebnosti po 9. marcu kaže, da je dr. Mičunovič na tretjem mestu med pozitivci. Pred njim sta samo predsednik srbske skupščine dr. Slobodan Unkovič in srbski patriarh Pavle. Vugotovitvi Inštituta med drugim piše: »Ta dejstva nedvomno govorijo, da Beograjčani ne cenijo več trde roke, prepirljivosti in nepopustljivosti, temveč pri političnih osebnostih ocenjujejo predvsem umirjenost, toleranco in razum.« Slednje je verjetno tudi razlog, zaradi katerega vse več ljudi daje zaupnico dr. Mičunoviču in Demokratski stranki. TRIBUNA: Kako danes, mesec dni kasneje, ocenjujete marčevske dogodke? MIČUNOVIČ: Kljub žrtvam, ki sta padli v Beogradu, menim, da so ti dogodki pomenili napredek, velik korak v smeri demokracije. Nihče ne bo mogel več trditi, da je Srbija komunistična oaza, poslednji bastion demagoškega totalitarizma. Takšno podobo o Srbiji so si, žal, ustvarili v severozahodnih delih Jugoslavije in v svetu. Opozicija, študentje in srbska mladina ter vsi svobodomiselni Ijudje so pokazali, da ima Srbija več demokratičnega potenciala kot kdorkoli v Jugoslaviji. Srbija danes ni več tisto, kar je bila pred 9. marcem. To je definitivno. Srbski oblastniki ne morejo več vladati z dotedanjimi manirami. Avtokratizmu je odklenkalo, ker sta odpadla dva temeljna elementa, na katerih temelji takšna oblast: ni več prepovedi zbiranja državljanov in monopola nad sredstvi množičnega komuniciranja. Demonstracije in vse, kar se je dogajalo okrog njih, so pokazale, da mora oblast sprejeti opozicijo kot enakopravnega partnerja in da je za oblikovanje skupnega interesa potrebno veliko več fleksibilnosti. TRIBUNA: Ko smo že pri tej zadnji besedi - iz Srbskega gibanja za obnovo vam očitajo, da stc konico načelnc koalicije opozicijskih strank skrhali, da ste v pogajanjih z oblastjo radikalne zahteve po odhodu Miloševiča in vlade nekako amortizirali. Ste tudi vi takega mncnja? MIČUNOVIČ: V vseh pogovorih z oblastjo sem želel samo preprečiti nove žrtve in spopade. To je pomenilo, da sem skušal omogočiti mirne demonstracije, saj je le tako mogoče artikulirati določene zahteve in pri njih vztrajati. Zahteve, ki smo jih na teh demonstracijah postavili, so izpolnjene. Zato tu ne vidim nikakršnega gnilega kompromisa. Ljudje morajo razumeti, da je politika sicer boj interesov, toda boj, ki želi imeti rezultat. In rezultat je v demokratičnem političnem življenju vedno kompromis. V politiki torej, tako kot na tržišču, lahko zahtevate več, potem pa dobite manj. Ob tem pa seveda ostajate pri svojem političnem prepričanju in načelih. Toda v dejanskih rečeh morate pokazati veliko prilagodljivosti in vedeti, kaj lahko v določenem trenutku dobite. TRIBUNA: Takoj po demonstracijah 9. marca vas je poklical Slobodan Miloševič, s katerim ste itneli dolg pogovor. O čemje tekla beseda...? MIČUNOVIČ: Predsednika sem skušal na vsak način prepričati, da mora pet vodilnih mož s Televizije Beograd takoj odstopiti. Oni so bili namreč glavni akterji medijske blokade, ki jo je doživljala opozicija. Ti ljudje tudi sicer niso imeli kakega ugleda v javnosti, saj so si že pred demonstracijami nakopali precejšnjo količino srda. V dialogu s predsednikom sem sprejel njegovo mnenje, da on tega ne more početi mimo skupščine, ki kot ustanovitelj TV sprejema odstope in na ta način lahko ohrani integriteto predsednika. Pogovarjala sva se tudi o možnosti za izpus-titev Vuka Draškoviča in drugih priprtih, ki bi se branili s prostosti. Zahteval sem več razumevanja za solidarnost mlade generacije. Prepričeval sem ga, da je poskus zaus-tavljanje nekaj deset tisoč ljudi s policijo, neprimeren. Raz-lagal sem mu, da so kasnejši dogodki šli po nekontrolirani poti in bo šele objektivna analiza pokazala, kaj se je pravzaprav zgodilo, kdo je kriv, kdo je dajal in kakšne ukaze, kdo je delal po čigavem ukazu, kdo je prekoračil pooblastila in kdo se je obnašal vandalsko? TRIBUNA: Vuk Draškovič vam je ta pogovor močno zameril. Prav tako tudi vaš nejevoljen pristanek za sodelovanje na mitingu opozicije 9. in 13. marca... MIČUNOVIČ: Nesporazumi so pov-sod, tudi v odnosih med opozicijskimi strankami. Tem bolj, ker nismo for-malizirana združena opozicija s protokolom, iz katerega bi bilo razvid-no, kdo koga in kako obvezuje. Dogajalo se je namreč, da je vsak izvajal svojo politiko najbolje, kar je zmogel. Težave so dejansko nastale okrog teh mitingov. Določene odločitve se sprejema samostojno, kar popolnoma razumem. Toda ne morete potem pričakovati od drugega, da bo takšno določitev tudi sprejel. Če nekdo skliče miting in vas povabi, potem vam ne more predpisati obnašanja. Demonstracije so bile 9. marca napovedane brez našega pristanka. O njih smo prebrali v časopisu. Kljub temu je glavni odbor stranke sprejel odločitev, naj na mitingu sodelujemo, ker smo menili, da je treba proti monopolu TV Beograd protestirati. V prihodnje bo treba izpel-jati vse akcije v dogovoru z vsemi strankami opozicije, da ne postavljamo nikogar več pred izvršeno dejanje. Nekaj je gotovo: nikoli več ne bomo pristali na to, da bi pod imenom »združene opozicije« sodelovali v dogodkih, v katerih nekateri samovoljno prev-zamejo poveljstvo parade in mitinge spreminjajo v osebne showe. Njihov nivo in način je Demokratski stranki zelo tuj. TRIBUNA: Kako so beograjski dogodki vplivali na pogajalsko pozicijo Srbije v pogovorih o prihodnosti Jugoslavije? MIČUNOVIČ: Možno je več odgovorov. Dogodki so lahko popravili podobo Srbije kot celote, kot družbe, ki je ni moč identificirati z enim režimom in ima močan demokratičen potencial, da ima parlament, v katerem lahko majhno število opozicijskih pos-lancev prispeva veliko pri izoblikovan-jukonstruktivnih sklepov. Menim, da v pogovorih ne morejo sodelovati samo nacionalni voditelji, saj gre za zelo občutljive in usodne teme. V pogovore se morajo vključiti parlamentarne delegacije, v katerih bi bili obvezno tudi predstavniki opozicije. V pogovorih o prihodnosti Jugoslavije in pri graditvi platforme nove Jugoslavije mora sodelovati čim več ljudi. To je lahko tudi eden izmed rezultatov beograjskih dogodkov. Toda zadnji dogodki ob burlesknem odstopu Joviča in nejas-nem statusu vrhovnega poveljstva lahko dajo vsej stvari povsem drugačno barvo. TRIBUNA: Kaj menite o Jovičevem ponudenem, zatem preklicanem odstopu? Je to visoko moralno in častno ali pa neresno dejanje? MIČUNOVIČ: Odstop Borisava Joviča je bilo resno hazardiranje s srbskimi nacionalnimi interesi. Nihče namreč nima pravice, da v današnjih mejah Srbijo meče iz Jugoslavije, saj je ona matična jugoslovanska republika. Ne smemo prevzeti odgovornosti rušilca Jugoslavije in to v svojo škodo, ker bi s tem pustili tretjino lastnega naroda živeti izven meja Srbije. TRIBUNA: Vse glasnejše so zahteve za nove, predčasne volitve v Srbiji. Nekateri ocenjujejo, da bo do teh prišlo že do konca tega leta? MIČUNOVIČ: Prepričan sem, da bo do novih volitev prišlo kmalu. Demok-ratska stranka bo vztrajala pri tem, da bodo nove volitve potekale v propor-cionalnem volilnem sistemu. Sedanja sestava srbske skupščine nikakor ne odseva dejanskega razpoloženja državljanov Srbije. Vlada ni do sedaj rešila niti enega resnega problema, vprašanje pa je, če bo sploh kaj uk-renila, saj njena sestava ne obeta nič dobrega. TRIBUNA: Vrnimo se k demonstracijatn. Leta 1968 ste si pridobili avreolo upornika. Lahko primerjate marčevske in demonstracije pred 23 leti, v katerih ste prav tako imeliglavno vlogo? MIČUNOVIČ: Nekaj podobnosti je, pa tudi veliko razlik. Študentje so v obeh primerih zelo hitro reagirali in na pravi način definirali svoje zahteve. Študentski upor je sledil policijski represiji, iz česar je nastalo or-ganizirano študentsko gibanje. To je omogočilo artikuliranje demokratičnih zahtev in hkrati pokazalo, da so študen-ti civilizirani, nevandalski, premišljeni, hkrati tudi odločni, z zelo jasno retoriko. To je obdržalo visoko raven demonstracij in prispevalo k boljši predstavitvi Srbije doma in v svetu. Razlika je v tem, da je takrat obstajal rigiden enopartijski sistem, zdaj pa obstaja legalna opozicija. Po umirjanju so leta 1968 za vsako ceno iskali krivce, za zgled drugim. Upor so kriminalizirali in levji delež krivde so zvalili na nekaj profesorjev Filozofske fakultete, med katerimi sem bili tudi sam. 68. je bila vsa Evropa v uporu, pa so njihovi valovi zalili tudi naše obale. Sedaj je bil Študentski upor lokali-ziran, čeprav je imel širšo dimenzijo boja. Študentje so se danes borili proti tis-temu, s čimer je dobršnji del Evrope obračunal. Kar zadeva to, smo v manjšem zaostanku. TRIBUNA: Ob vsoki krizi na Hrvaškem, prav tako ob beograjskih demonstracijah, se je veliko govorilo o možnosti, da bi vojska vzela stvar v svoje roke. je to realna opcija ? MIČUNOVIČ: To zgodbo prepogos-tokrat poslušamo. Njen cilj je ustvar-janje negotovosti med državljani. Menim, da takšna metoda ni nikoli dala rezultatov. Znano je, da na banojenith ni moč dolgo sedeti. Vojska bi s tem šla v avanturo in ne bi bila sposobna or-ganizirati kolikor toliko normalnega civilnega življenja. TRIBUNA: Te dni se v Srbiji veliko govori o oblikovanju Srbskcga nacionalnega sveta, nekakšne nadstrankarske organizacije, ki naj bi združevala najpomembnejše srbske organizacije, institudje in stranke. Cilj svetaje najprej formuliranje, kasnej pa tudi realizacija vitalnih interesov celotnega srbskega naroda v Jugoslaviji. Kaj je motiviralo Demokratsko stranko, da se je odločila za sodelovanje v svetu ? MIČUNOVIČ: V normalnih državah ni nikakršnih potreb za oblikovanje nacionalnih svetov. Tam se nacionalni interes uresničuje skozi državne in-stitucije. Če bi bila Jugoslavija normal-na država, bi imel srbski narod v njej zagotovljene institucionalne možnosti za nemoteno in trajno izražanje kolek-tivne identitete. Temeljni nacionalni in-teres srbskega naroda je v tem, da se prizna celovitost srbskega naroda v Jugoslaviji, da ga ne morejo ločevati nikakršne meje: republiške, regionalne, kulturne, ekonomske in celo državne. Ta predpostavka o nacionalni celovitosti vclja tudi za druge narode, ki živijo v Jugoslaviji. Zato je treba ustvariti ustanove, s katerimi se lahko integrira vse dele nekcga naroda. TRIBUNA: Ali gre oblikovanje Srbskega nacionalncga sveta na roko Socialistične stranke Srbije, ki želi zmanjšati napade na njeno politiko? Z oblikovanjem takšnega »nncianalnega dežnika« pa bi zadržala primat? MIČUNOVIČ: Oblikovanje Sveta nikakor ne pomeni, da bodo politični spori manj ostri. Nasprotno. Prava politična vprašanja zadevajo družbeno ureditev, o čemer obstaja med nasprot-nimi strankami pestro nesoglasje. Opozicija meni, da je Srbija 9. decembra na volitvah zapravila možnost, da bi se odločila za radikalne spremembe tako v politiki kot tudi v gospodarstvu. Politiki SSS so govorili, da je do radikal-nih sprememb že prišlo po razvpiti 8. seji CK in je sedaj dovolj samo povleči posledice. Soglasje o nujni integraciji delov srbskega naroda, ki živi v Jugos-laviji, ne približuje oblasti in opozicije niti za milimeter, kar zadeva konkretne politične zahteve. TRIBUNA; Kako vidite skupno jugos-lovansko drzavo/ MIČUNOVIČ: Kot lahko tudi sami vidite, se o prihodnosti Jugoslavije pogovarjajo dovčerajšnji predsedniki Zvez komunistov ali kadrovskih komisij Armade. Za njih je politika vojna, boj, ki pozna samo deljene in poražene. Toda politika mora biti pros-tor pogovorov, kjer se vsakemu pris-luhne, če želite doseči jasen cilj. Jugoslavija ima prihodnosti, če bomo imeli demokratično družbo. V programu Demokratske stranke smo zapisali, da se zavzemamo za federativ-no Jugoslavijo, toda imamo odgovore tudi na drugačne epiloge. Aleksandar Čotrič Zagreb je odgovoril MNOŽIČNO ZBOROVANJE PREKINILO SOJENJE Jugoslovanska demokratična jav-nost se je zmotila, če je mislila, da je bilo sojenje Azemu Vlasiju zadnji politični proces v državi. Pretekli ponedeljek ob devetih zjutraj bi se moralo začeti sojenje proti osmim, obtoženim za t.i. oboroženo vstajo proti Jugoslaviji. Ob uri, določeni za začetek sojenja, so se po Zagrebu oglasile v znak protesta sirene osebnih avtomobilov. Sojenje osmim Virovitovčanom in obrambnemu ministru Špeglju so ljudje razumeli kot sojenje hrvaškemu narodu in novo izvoljeni demokratični oblasti. Pred stavbo Vojaškega sodišča se je zbralo več tisoč ljudi, ki so z rafali jajc, kamenja, konzerv in drugih pred-metov napadli sedež sodišča. Stekla so se lomila, pa tudi fasada stavbe je precej uničena. Številni specialci hrvaškega notranjega ministrstva so množico izpred stavbe umaknili in jo umirili, saj so bile demonstracije na robu krvavega incidenta. Hkrati so se vrstili številni protesti po Hrvaškem, na katerih so podprli Tudjmana in hrvaško oblast. JOCO 2NJDARŠIC Bruno Lopandič BOSNA MED SUVERENOSTJO _ IN VELIKO ^. SRBIJO 0 )d vseh federal-nih enot v Jugo-slaviji samo Srbija ne priznava bosenske su-verenosti, oziroma kotpravi Miloševič - »vi ste suvereni samo dotlej, dokler je Jugos-lavija federacija. V primeru konfederalizacije ali razdru-žitve pa bomo o tem še raz-pravljali«. Tako »brežnjev-sko« teorijo omejene suvere-nosti, ki jo zagovarja Milo-Ševič, podpira tudi Srbska demokratska stranka (SDS BiH, ki je ena od treh najmočnejših strank v BiH. Takemu pojmovanju suverenosti pa se seveda zoperstavlja (muslimanska) Stranka demokratske akcije (SDA) in vsaj deklarativno tudi HDZ BiH. Dogodki v Kninu in v zadnjih mesecih tadi v Bosni potrjujejo tezo, da si Miloševič vztrajno prizadeva za ustvarjanje velikosrbske države. Ta država bi, poleg zdajšnjega ozemlja Srbije, obsegala 1/ ajse bo zgodilo z Bosno inHercegovino? Ali bo ta področje t.i. SAO Krajina in J\^republika v prihodnosti del velike Srbije ali pa je sploh ne bo? Ali je Bosna mogoče bližje Sloveniji in Hrvaški ? Vsa ta vprašanja, na katera vsaj zaenkrat nih.cz ne zna odgovoriti, bi bilo mogoče zaobseči v vprašanju: »Alije Bosna suverena?« BiH. Ker Miloševič izgublja zaupanje v sami Srbiji, se je usmeril k Srbom »v diaspori«, ki so ga podprli, koje 9. marca nad študente indemonstrante v Beogradu poslal tanke. Poglejmo, kaj je Miloševič mislil, da lahko stori z Bosno. In ne samo z njo. Za izvajanje napotil iz Beograda je v Bosni zadolžen Radovan Karadžič, lider SDS-a BiH, ki se vse bolj očitno sprevrača vMiloševičevo marioneto. Pred tremi meseci je Radovan Karadžič na konferenci za novinarje iz-javil, da bo njegova stranka spodbudila ustanovitev »ekonomskih območij« v BiH, pri čemer naj bi bila najprej na vrsti severovzhodna Bosna s središčem v Bijeljini ter bosanska Krajina z Banja Luko. Vedeti je treba, da gre za področja, na katerih srbsko prebivalstvo predstavlja večino, zato je jasno, da bi se »ekonomska območja« sčasoma sprevrgla v politične avtonomije in raz-kosavanje BiH. Tovrstna predvidevanja je potrdil tudi Mirko Blagojevič, pfed- sednik regionalnega odbora Srbske radikalne stranke za severovzhodno Bosno. Blagojevič je javno izjavil, da bodo takoj po Veliki noči radikalci pred-lagali občinskim oblastem na severovzhodu BiH razpis referenduma o priključitvi k Srbiji. »Mi se borimo za izgradnjo velike Srbije, pri čemer bi zahodne meje potekale po črti Karlobag - Ogulin - Kar-lovac -Virovitica, « je bil iskren Blagojevič. Da ne bi bilo nejasnosti, je treba poudariti, da je Srbska radikalna stranka zelo blizu SDS BiH, ker, kot pravi Blagojevič, »naši stranki sta sestrici«. Načrtovalci pa se niso ustavili pri severovzhodni Bosni. Nedavno je celo Radovan Karadžič, predsednik SDS BiH, javno izjavil, da si bo SDS prizadevala uresničiti ideje o »Zvezi srbskih držav«. Cilji velikosrbske politike so tako postali popol-noma jasni. Kaj pravijo na vse to v muslimanski SD A? »Kar se tiče predloga radikalcev o pripojitvi dela BiH Srbiji, menim, da gre za znak norosti voditeljev te stranke. BiH ni nastala z referendumom in noben njen del se ne more odcepiti brez izražene volje vseh njenih prebivalcev. Taki predlogi so sestavni del op-cije, ki predvideva nastanek Zveze srbskih držav do 15. maja. Osebno sem prepričan, da je rok trajanja takšnih ambicij do konca Jovičevega mandata,« pravi Seval Begič, predsednik SDA za severovzhodno Bosno. Veseli pa dejstvo, da se je , po marčevskih dogodkih v 04?&Zfb- Beogradu pojavila tudi demokratična opozicija med Srbi v Bosni, ki jo ses-tavljajo predvsem intelek-tualci. Med njimi je posebej zanimiv dr. Vladimir Srebrov, ki je bil nekaj časa član SDS in SPO. Z njegovim mnenjem se ni težko strin-jati: »Morampoudariti, da je marec zmanjŠal nevarnost državljanske vojne v BIH, do kater# bi prišlo prav zahvaljujoč Miloševičevi politiki, ki je preko svojega releja Radovana Karadžiča spodbujal upor bosenskih Srbov in jih poskušal ločiti od Hrvatov in Muslimanov. Po Karadžičevih nastopih, katerih cilj je bilo razbitje BiH pod krinko ohranjanje federativne Jugoslavije, kar pa je bila samo maska za prevzem Miloševičeve oblasti nad celotnim srbskim prebivalstvom v Jugoslaviji, se s Karadžičem in Miloševičem nimamo večkaj pogovarjati." Sklep je jasen: Bosna mora ostati nedotaknjena. Vse druga variante neposredno vodijo v državljansko vojno, ki pa si jo nekateri na žalost želijo. Se ve, kdo. Hajrudin Redžovič 9. Zahodna Srbija NIJE MALA, NIJE MALA... Vsc knzc, dn kninska »bnlvnn-rcvalucija« (balvnn t> hrvaškcm in $rb$kcm jcziku pumciii hlod, lahko pa tmii tclcban, up.a.) prchnjn v szvju zaključnu fnzu. Libanunizncija in hnjdiiški znkoni, po^njnnja prcko puškinilt ccvi, tnlci na cni in drugi strani, upunibn mchni, ki scjih puslužujchi irskn IRA in bnskovska ETA, niininuijcalbmwkih in hrvaških lukaluv nn pudrocjih, kjcr srbsko pirbizmlstvo predstavljn vcčinu in zastmšcvunjc tujili turistov, snmu dokazujc, da su imcli šc knko prav tisti, ki so zatrjcvali, iia sc srbski naroii uzirumn Sr.bskn licmukratskn stnuikn nc bostn zadovoljila z (kulturnu) nv-tonuniijo, ki jc bila izglnsuvann na rcfcrciuhtmii nvgusta Inni. Vzpostnvitcv Zahodnc Srbijc na hrvaškem ozcmlju jc lc $c kornk vcčk urcsnicitvi idcjc o Veliki Srbiji, kntcrc mcjcsu siccr tudi satnuri avtorjcm tc zamish $e vcdnu prcccj ncjasnc. Bnbičcva varumta od Knrlobaga prcko Knrluvcn in Siska do Viroviticc (z izhuduni na morjcpri Knrirni) nezaduvuljuje vcč »jastrebvv«, ki $c nn^ibnjo k ckstirnuii innčici, ki bi Hivnško zmanjšala nn Zagreb z bliinjo okolicu. Srbi so sc z ustanuvit-vijo svojc drzavc na hrvtiskcm uzcmlju pučluzili podobnc stratcgije, kot so ju ubrnli Ncnici, ko so prikljuali Sudctc in $ tetn Ccškuslovnški odvzcli drznvno suvcrcnust. _____Od kultume avtonomije do države_____ Če hočemo bolj razumeti, kako je potekala »kninska revolucija«, se moramo vrniti dobro leto nazaj. 17. februarja lani je bila namreč v kninskem Domu upokojencev ustanovljena Srbska demokratska stranka (SDS) kot odgovor na »kroatoce^trizem hrvaških strank«. Njen predsednik je postal šibeniški psihiater in akademik dr. Jovan Raškovič. V dveh mesecih do volitev si je SDS pridobila velik ugled med Srbi, ki so v Raškovičevi stranki videli edino možnost v boju z ekskluzivističnimi hrvaškimi nacionalnimi strankami in Račančvrmi sovražno nastrojenimi prenovljenimi komunisti. DR.MtANBMIČ-ŠHrthttridtseikMfaimhzobozdramtiktprtd' sednik SO Knin in Srhskega nachmahtega sveta (pokg iLga ima še $edem funhcij v SAO Krajina). Prvi dovek Krafine, kifez uspešntm vifiigmjem med »mthko« RaŠkcmčevo in »trdo« opcipjasirebooposiat nesporni vodja »Zahodne Srbije«. Jeo&očen, zdo ambictazm, smnozavesten in do skraf-no$ti samotjuben, le redkopripravljtn na kompromis s smjimi nasproiniki. Mtd vsemi krajinskimi politiki je najz&e&iejH oboževalec Stobodana MUoŠevica, Meioda, H p nejpogosieje tiporablja v pdiHčnem bofit, fe provokacija. Nfegovo praoOo je, da ne sme napetost niti za trmuUtk popustiti, Cre za Čl&veka s prttmj,mim ckčttfiom za v\tčm\e radikdnth potez v prmmt trenutku. Tako je SDS na volitvah dosegla nezanemarljiv uspeh na ozemlju, kjer predstavljajo Srbi večino, in tako tudi uradno postala prvi reprezen-tant srbskega naroda v sosednji republiki. Njihov uspeh je bil potrjen s petimi poslanci v republiškem saboru. Toda srbsko pljuvanje proti vetru v »kratocentričnem parlamentu« (med poslanci sta bila tudi srbska ekstremista Jovan Opačič in dr. Dušan Zelembaba) ni trajalo dolgo. Po napadu na Mlinarja, mladega aktivista SDS v Benkovcu, je namreč predsednik stranke dr. Raškovič v Zadru objavil suspenzijo odnosov Srbov z »ustašoidnim« hrvaškim saborom. Nato se je kninska občina, ki jo je od 23. maja vodilzobozdravnik dr. Milan Babič, odločila, da seumakne iz skupnosti dalrnatinskihobčin ter se priključi skupnosti liških občin. Cilj te poteze je bil nastanek teritorialne celote, v kateri bi Srbi predstavljali absolutno večino. Konec junija je bil storjen prvi korak, ki je napovedoval skorajšnjo ustanovitev srbske avtonomne pokrajine na Hrvaškem. Na Vidov dan je bila ustanovljena Skupnost občin severne Dalmacije in Like, ki je pornenila prvi zametek srbske avtonomije. Institucionalizacija srbskih interesov pa je tekla naprej. Tako je bil 25. julija na srbskem saboru v Srbuustanovljen Srbski nacionalni svet, ki je sprejel Deklaracijo o suverenosti in avtonomiji srbskega naroda kot odgovor na amandmaje k hrvaški ustavi, ki naj bi bili »protisrbski, protijugoslovanski in nedemokratični«. Konec julija je poskušala hrvaška oblast, ki je do takrat dokaj stoično prenašala ustvarjanjenemira v svoji hiši, s perfidno potezo diskreditirati Jovana Raškoviča, vodjo SDS, in omajati ugled stranke med hrvaškimi Srbi. Takrat je namreč zagrebški Danas objavil fonogram Tudmanovega pogovora z Raškovičem, v katerem je slednji izjavil, da »z Miloševičem nikoli ne bo sedel za isto mizo in pisal z njim deklaracij in resolucij« ter, da so »Srbi nor narod«. Toda poskus hrvaškega vrhovništva je spodletel, saj se je še okrepilo militantno jedro stranke (Jovan Opačič, dr. Dušan Zelembaba), predvsem pa je napad na Raškoviča uspešno izkoristil dr. Milan Babič, ki je začel DR. JOVAN RAŠKOVIČ - Šibenmhprimošitnski (btograjsM); psihktter, (bivši) htrizmatični vodfa Srbov na HrvaŠkem in pobudnik ustm&vitvt SDS. Vehemen ten retokk., ki pa vdfe za pditimega zmerneia. 2a rodiko od Babičafeprepričtm mtikomuttbt, čepravn i mogeče %m ikati n}egovih vezi z beagrajsh^ hmvnutičm dflastjo. Oovek, ki v visoki 'poliiSti ni od včeraj, sajje že vrsto kt $iva tminenca (pol)uradnih krogov. V ttjegmn mH v lhimošimu naj H bU priprmljm cdo dogk$ni Mmtoran-dum $ANU< h/ktodut ki mu /e v politM najbližja, }e didog, pri čtmer pa femm$ekrutntpredwM}W. Zaradi tegaje bU večkratdeUžen ostrih kritik iako s sirmi svofth $amiM}enikm kot hidi nasproinikov. Zaradi svojega mmstvmega ugleda je ambasador hrvaŠkih Srbov v tujini Mortbitni bodoči zunanji mmister »Zahodnt Srbtfe«. svoj vrtoglav vzpon. Nadaljevanja srbskega upora niso mogle zaustaviti niti čedalje resnejše grožnje hrvaškega vodstva. 17. avgusta, dva dni pred začetkom napovedanega izjasnjevanja o avtonomiji Srbov, je dr. Milan Babič dvignil politično temperaturo do vrelišča, ko je po Srbskem radiu Knin razglasil vojno stanje (kar je kasneje sicer demantiral) in na ta način sprožil »balvan-revolucijo« z barikadami in novo (noro)kom-poniranim hajduštvom. Referendum o (kulturni) avtonomijij srbskega naroda na Hrvaškem, na katerem je lahko glasoval vsakdo (celo sarajevski novinar Nedjelje) je seveda uspel, kar je omogočilo razglasitev avtonomije (1. oktobra) in s tem nadal- MlLANMAlmČ- teAr fl SWZ $AQ Ktvjto* de. Dq tedtf U kninski inšpektorje čez noč (jesmiipmtaledmodprvakm »btinskedržave«. NJegovinasprotnikiga tmmtfefo kninski &rif(tfied drugim $e je proslavil kot podpismk ptUdfe Zveznmu stkrttariatu m tmtmnje zadeve proti hrvaškim simbdom na unifortmh), vmdar %rt za Čfamu hm vtčffk pditičnih sposdbnosti, tipičnega »mftAarevolttcije«, M napržmma moŽnosH, dabis svojoghvo htetotno vplivdna razvof dogodkov p Krafini, jevanje oddaljevanja od Hrvaške, ki je še vedno poudarjala, da so vse odločitve samozvanega Srbskega nacionalnega sveta brez pravne veljave. Toda poteze Srbov s postavljanjem hrvaških oblasti pred izvršeno dejstvo so dosegle svoj namen. Kako so se stvari odvijale pozneje, je tudi nekoliko slabšim poznavalcem političnega dogajanja več ali manj znano. 21. decembra je dr. Milan Babič kar po telefaksu poslal Žarku Domljanu, predsedniku Sabora republike Hrvaške in Franju Tudmanu, predsedniku Republike Hrvaške sporočilo o us-tanovitvi SAO Krajina. Pred slabim mesecem pa je (v trenutku Jovičevega odstopa, Miloševičevega negiranja predsedstva Jugoslavije ter njegovega poziva k mobilizaciji srbstva) odcepil dele hrvaškega, ozemlja, na katerih živi pretežno srbsko prebivalstvo, od Hrvaške. Pri tem se je skliceval na saborsko deklaracijo o razdružitvi. Tako so Srbi na Hrvaškem še enkrat z dejanji zanikali tisto, kar so Hrvati zapisali v resoluciji in dek-laracijah. Hkrati pa je bil Babičev zadnji politični podvig znak vsem Srbom na Hrvaškem, da preidejo v ofenzivo in dokončno obglavijo »hrvaško ustašoidno oblast«. DK. DUŠAN ZELEM3ABA - Velikosrbski ek&tttmist, pckg fown& Opačiča yri$taš nt^bdj mUiimtne inmce srbstva v SDS. <5owlt Uje preštoptt v Dra3wvicew SNO in se fatmeje spet vrnil v staro druščino. J^ddm^mftmmHtdipotm^dAjep&ziTdp0gr^imivčitni^q?nmu Srbskišime btidm,pravty>nekaten, kijepridehil (izguM)pdiHctUr^ng z izjavo, da bo »zaradi &hčuLk& ogroŠetmH odffl vgozd instbo $htV8Šk0 ustaško (Mrntfv ppgajat satno prcko puškim cevi«, Edini, ki fe 2. ctet>bra msejiSrhhganmmdmgasveiavSrhu^lmomlpr<}H^i^imi}iSrb(m w Hrva8cem, češda »mtmomija v itm trenuiku mpommi ničesar, pač fsje tiujna zgradite&motne $rb$he države na Bdkanu«. Vojna in mir Barikade na cestah in v glavah še vedno onemogočajo kakršenkoli dialog sprtih strani. Toda vsaj rahlo distanciranje Republike Srbije od krajinskih dogodkov daje upanje, da boj ne bo prerastel v vojno. Po drugi strani pa je jasno, da se lahko v državi »Zahodni Srbiji« , kjer držita vse niti v svojih rokah zobozdravnik in psihiater, zgodi karkoli. Simon Biziak II Bojan Krajnc Da strankarska trobila nimajo neke ravno bleščeče perspektive, je dokazal primer Demokracije. Da pa sploh nimajo bodočnosti, povsem ne velja. Res je tudi, da v tem trenutku zaradi padajočega ratinga vladajoče petperesne koalicije ne bi uspeval noben strogo demosovski čašopis. Slovenske brazde, kjerkoli so že, so nav-sezadnje le tip stanovsko-strankarskega medija, pri katerem vleče predvsem prvi del etikete. Kakšna bi bila usoda porajajočega se kršcansko demokratskega Slovenca, je ta čas preuranjeno trditi, kajti Slovenci so v povprečju bralci Nedeljskega, lep odstotek pa jih posega tudi po božjih trobilih. Kot pri slehernem mediju je tudi pri strankarsko obarvanem vprašanje, komu je pravzaprav namenjen? Če je bila Demokracija namenjena novokom-poniranim demokratom, fanatikom in patriotom za vsako ceno, se lahko vprašamo, zakaj hudiča je šla k vragu, če je tovrstnih planincev neprimerno več, kot je bilo njenih bralcev. Je bil pač slab časopis, čeprav sem videl še bolj blede, pa se kljub vsemu držijo. Potemtakem uspevanje kakršnihkoli političnih časopisov ni merilo oz. indikator spolitiziranosti javnosti. Javnost je namreč politično naelektrena, tisk s politično konotacijo pa jemlje vrag. Ali morda spet drži hipoteza o Nedeljskem ljudstvu, ali pa je upoštevanja vreden tudi socialni parameter. Če je med državljani Slovenije poldrugi milijon v opoziciji, to vsekakor ni uspeh oblasti ampak medijev, čeprav je oblast k temu pripomogla, novinarji pa še bolj. Zanimivo je, da TV Slovenija kot vlad-no trobilo in medij z največjo manipulatorsko močjo ni uspela zajeziti beg ljudstva na stran pragmatičnega godrnjanja. Komu torej verjeti? Ali tistim misijonar-jem dobrote, ki se trudijo in nič več, ali tis-tim, ki si kapital ustvarjajo na račun utrudljivega niča. Posel je pač posel, tako kot prvi se na svoj način preživljajo drugi. In bolj ko ga fiksajo prvi, višje skačejo drugi. Konflikt med oblastjo in novinarji pa požirajo mrhovinarji. Ljudstvo sestankuje v gostilnah, Demos v Poljčah, žurnalisti pa se sprašujejo, če je že čas miru. In vsi sanjajo na različnih valovnih dolžinah, četudi skupaj in čeprav je vsem jasno, da rumenemu tisku pohaja garan-cijska doba. So pa strankarske sanje dosti cenejše od sklada za pluralizacijo medijev. Opozicijska mora je pa že stvar poklicne deformacije. In tako naprej, do zajtrka z nečednimi vestmi. Kanal A še brodi Vkratkem se nam obeta poskusni program novega televizijskega kanala A na Šmartinski cesti 132. Pos-kusni program bo trajal priblino mesec dni in bo sestavljen iz treh delov: iz razvedrilnega, informativnega in marketinškega programa. Potem, ko so rešili vse formalno-pravne zadeve, pa seje zapletlo pri uvozu tehnične opreme, saj italijanski cariniki s tavkajo in napovedujejo konec s tavke šele konec teva tedna. RTV contra Kanal A Vodstvo Kanala A se srečuje z različnimi poizkusi s strani RTV Slovenije, ki že dlje časa meče polena pod noge Kanalu A, saj le ta s svojim vsebinskim delom programa prekaša slovenskega monopolista in mu ne dopušča, da bi prišlo do lojalne konkurence tudi na tem področju. Z začetnim oddajan-jem je Kanal A začel že decembra prejšnje leto, vendar so ga prekinili na zahtevo vodstva RTV Slovenija. Formalni razlog za uveljavitev ukinitve je bil ta, da testni vzroki ne ustrezajo tehničnemu namenu. Posledica tega dejanja s strani RTV-ja je ta, da je imel Kanal A v desetih dneh kar 72.000 nemških mar izgube. Po naročilu slovenskega glavnega medija je TOZD oddajnik in zveze prenehal oddajati testni signal. Po vsej verjetnosti je slovenski glavni televizijskih medij to storil, ker v Kanalu A vidijo komercialno konkurenco svojemu tretjemu programu. Da je to res, potrjujejo tudi nekatera dejstva, da so si hoteli za TV3 prisvojiti oddajnik in frekvenco Kanala A. Pri tem je pomembno omeniti, da so to frekvenco dobili po sklepu republiškega sekretariata za promet in zveze aprila minulo leto. Po številnih zapletih in razprtijah je Kanal A oddajal poskusno sliko na 55. kanalu in se hkrati pripravljal na pos-kusno oddajanje programa. Številne gledalce so na ta naČin opozorili, da morajo pač prenašati samovoljo nekaterih in si morajo nabaviti filter in urediti kabelski sistem, če hočejo spremljati njihov kanal, katerega oddajnik je na Krimu. V sklopu razširjanja njihovega poslovnega omrežja je direktor Vladimir Polič obiskal nekatere studije in distribucijske hiše v ZDA ter si pridobil številne izkušnje s tega področja, ki so še kako nujne, če si Kanal A skuša utreti pot do uveljavitve na slovenski televizijski sceni. In kako bo izgledal bodoči Kanal A? Po besedah njihovega predstavnika bo program sestavljen iz treh delov, in sicer: iz razvedrilnega, informativnega in marketinškega dela. Razvedrilni program je namenjen vsenfl generacijam. V sklopu tega programa bodo vrteli stare ufl novejše filme, varietejske prestave, avtorske cikluse filmovfl filme s socialno tematiko in druge. Te filme bodo glede nafl vsebino predvajali ob različnih dnevih: ob ponedeljkih pred« vidoma filme avtorskih ciklusov filmov (posameznih igralcev in režiserjev), ob torkih filme s socialno tema tiko, v sredo bomo gledali zabavne filme, ob četrtkih kinotečne filme, ob petkih žanrske, ob sobotah družinske filme, ob nedeljah pa filme za sprostitev. Medtem ko sta hrvaška OTV in beograjski Studio B imela probleme z državo, pa ima naš Kanal A probleme predvsem z RTV-jem. __________Ingrid Bakše presents__________ Glede aktualnosti in zanimivosti Kanala A smo se pozanimali pri Ingrid Bakše, predsednici upravnega odbora. Dejala je, da je bil za registracijo podjetja, delovanje samostoj-nega in neodvisnega Kanala A potreben začetni vloženi kapi-tal v vrednosti 2.600.000 DEM. Takšno vsoto denarja so dobili po javnem razpisu, na katerem so delnice lahko kupovali izključno domači investitorji in podjetniki, čeprav upajo, da bodo v primeru oddajanja rednega programa dobili fmančno injekcijo tudi iz sekundarne emisije. Predvsem pa je poudarila, da je njihov namen služiti gledalcem in bodo v skladu z gledanjem oddaj napravili vrednostno lestvico ter bodo projekte, ki bodo za širše občinstvo nezanimiv, s programa enostavno črtali. Sicer pa so programske delavce izbirali na petih avdicijah ter preko javnega natečaja, nekaj pa so jih tudi določili po lastni presoji. Tako bodo za oddajanje poskusnega programa, ki bo trajal v najbolj gledanem terminu od 20. do 23. ure, potrebovali le šest ljudi, medtem ko bodo za redni program, ki naj bi trajal predvidoma deset ur, morali imeti na razpolago od 15 do 20 programskih delavcev. V poskusnem programu, ki naj bi ga začeli predvajati v kratkem in bo trajal naj verjetneje dva meseca - zaradi stavke italijanskih carinikov uvožena tehnična oprema proizvajalcev Sony in Ampex čaka na italijansko-jugoslovanski meji - pa bodo predvajali predvsem glasbene spote ter filme vseh žanrov z izjemo por-nografske zvrsti. Glede opreme pa bodo od omrežne teh-nologije uporabljali predvsem Beto Sp in Umatic, za reportažne variante profesionalno tehnologijo Hi 8 ter kom-patibilnost Super VHS. Seveda pa nismo mogli zaobiti tudi spora z RTV Slovenija, saj je rana še preveč sveža, da bi se lahko zacelila. Po njenih besedah je bil temeljni problem strah vodstva RT V, da bodo izgubili monopol, ki ga za zdaj še imajo, saj Kanal A za razliko od subvencionarnih medijev, ki imajo po zakonih določene urednike in od katerih se pričakuje lojal-nost do nadrejenih, povsem samostojna komercialna delniška družba. Tako bo njihov glavni cilj v prvi fazi oddajanja prodati čim več projektov ter predvajanje kvalitetnega komercialnega programa najvišjega razreda. V naslednji fazi pa bodo skušali razširiti gledanost na čim širše območje ter pridobiti novo_ investitorje in seveda povečati Število frekvenc. Glec^H dodelitve frekvenc pa je v modi še vedno stari način poslovanS ja. Tako JRT vsaki republiki odda določeno število frekvencB ki se potem porazdelijo po posameznih medijih zblagoslovonfl sveta za Promet in zveze. Drugače pa signal Kanala A sega 5(fl km izven Ljubljane - na Gorenjskem do Predvora, pro1i7nn npfnaicf loinmpfrnv ^"•"•¦i bližno petnajst kilometrov, povezuje pa ju slaba cesta, na kateri moraš paziti, da ne povoziš krav, ovac ali vaŠke mularije, ki nevajena pro-meta nepremišljeno skače pred avtomobile. Cesta pelje mimo vasi, kjer ljudje ročno obdelujejo zemljo ali pasejo ovce. Vsakršna me-hanizacija je tukaj prava redkost. Za tujce so še naj-bolj zanimivi bunkerji, ki se spet na gosto pojavijo pred vstopom v Tirano. Samo mesto se od drugih ev-ropskih mest loči predvsem po svoji revščini, ki je očitna že na prvi pogled. Propadajoče hiše z razbitimi okni, blat-na dvorišča in brezprometne ulice. Le tu in tam smo srečali kakšen taksi, ki je imel na sprednjem oknu pritrjeno oz-nako: PRESS. Tuje delegacije in novinarji smo bili v mestu očitno edini, ki smo se vozili z avtomobili. akaj se mi zdi tako čudno in nenavad.no, je bila moja prva misel, ko je letalo zaokrožilo nad Tirano in se mi je ponudil \ep razgled na albansko prestolnico. Posvetilo se mi je šele kasneje. Tiranske ulice so bile videti kot panj, v katerem rojijo čebele; takšni so bili s ptičje perspektive videti Ijudje, ki so hodilipo cestah, nikjerpa ni bilo opaziti nobenega avtomobila. Prvo, karvidiš, ko stopišna trda tla, sopolkrožni bunkerji, ki štrlijo iz zemlje, in travniki, na katerih sepasejo ovce. Zunaj letališke zgradbe te iznenada obstopijo otroci, ki te cukajo za rokav inponavljajo, kot bi bili naviti: »Cheiving gum, cheiuing gum.« Novica dneva Naslednji komunistični režim bo padel v Albaniji, je bila skupna misel vseh, ki smo sredi Tirane v Kongresni palači, začasno prirejeni v tiskovno središče, čakali na še neuradne rezul-tate prvih albanskih svobodnih večstrankarskih volitev. V to sem bila takrat prepričana in danes, po zmagi komunistov, sem še veliko boli. Vladajoči albanski partiji dela so dnevi šteti. Pa ne samo zato, ker Albanci sedaj vedo, da po sedeminštiridesetih letih želijo nekaj drugega, čemur pravijo demokracija in svoboda, pa čeprav si mogoče tega ne znajo niti predstavljati, ampak ker je bilo v povolilnih dneh jasno, da so časi in ljudje na strani opozicije in da se komunistična stranka pod vodstvom reformista Ramiza Alije lahko obdrži na oblasti le s pomočjo režima trde roke in strogo nadzorovanih sprememb. Toda sprememb ne bo mogoče več dolgo nadzorovati. Virus svobode, demok-racije in predvsem želje po boljšem življenju je okužil ljudi, ki se ne pustijo več voditi za nos s pomočjo pompoznih komunističnih parol in si ne želijo več nobenih delovnih zmag v duhu socializma. Preden sem se odpravila v Tirano, sem doma prebirala dokumentacijo in sama pri sebi seštevla pluse in minuse, ki jih je v boj za oblast nesla s seboj mlada albanska opozicija. Pričakovati je bilo, da bo njen glavni adut, Demok-ratska stranka, ki jo vodita znana al-banska intelektualca, kirurg dr. Sali Berisha in doktor ekonomskih znanos-ti, univerzitetni profesor Gramoz Pash-ko, večino svojih glasov pobrala v večjih mestih: Tirani, Draču, Elbasanu, Kruji, Kavaji in utrdbi albanske opozicije Skadru, kjer morate imeti veliko srečo, da naletite na koga, ki je oddal svoj glas za partijo dela. Jaz te sreče nisem imela. Nihče sicer ni bil povsem prepričan, kako se bodo stvari iztekle na podeželju, še posebno na agrarnem jugu države, od koder je bil doma Enver Hoxha in kjer je kult komunizma še vedno zelo močan. Toda očitno je, da je bil kratek stik v komunikaciji med mes-tom in vasjo odločilen za izid glasovan-ja, drugače si zmage komunistov ni mogoče racionalno razložiti. Med-narodne komisije, ki so spremljale potek volitev ob koncu, niso imele nikakršnih bistvenih pripomb. Vse je torej izpadlo kot fair play in komunisti so dobili legitimno pravico, da nadal-jujejo s svojo staro politično prakso. Človek to zares težko verjame, še posebno, če en teden živi albansko real-nost. Tako dolgo je namreč veljala al-banska viza za tuje novinarje. Spominjam se zaprepadenega izraza na obrazu precej starejšega in izkušenega nizozemskega kolega, dopisnika za vzhodno Evropo, ki mu je bila Albanija verjetno zadnje službeno potovanje pred upokojitvijo. Dick je doživel že marsikaj, vdor Rusov na Ceškos-lovaško, rojstvo Solidarnosti in novo poljsko državo, romunsko revolucijo, padec Berlinskega zidu in nenazadnje demonstracije in tanke na beograjskih ulicah. Ko je slišal za zmago albanskih komunistov, sprva sploh ni mogel ver-jeti. Z obema rokama se je prijel za glavo, se nejeverno zastrmel vame, kot da se pravkar rojeva eno izmed novih svetovnih čudes, in dejal: »Ali mi, po vsem, kar si tukaj videla - lačne, bose, umazane in raztrgane otroke, ki prosijo za hrano, prazne trgovine, tovame, ki jih v svojih knjigah opisuje Charles Dickens, propadajoče zgradbe, prazne ulice brez avtomobilov, povsod sama brezosebna socialistična gesla, ki vzklikajo komunizmu in Ramizu Aliji in zrak, ki ga dihaš in smrdi na Onvel-lovo 1984 - lahko razložiš, kako je mogoče, da jih je komunizem pripeljal tako daleč, pa so se ob svobodni izbiri spet odločili zanj^« Tudi sama sem os-tala brez besed. Morda naivno vprašanje, saj je mar-sikdo pred volitvami napovedoval tudi takšen izid in za vse vendarle ni bil presenečenje. Toda eno je brskati po suhoparnih političnih analizah in papiranatih poročilih o tem, kaj se v neki državi dogaja, nekaj drugega pa je hoditi po blatu povsod tam, kjer bi morale biti asfaltirane ceste, ostati lačen, ker je v trgovinah že opoldiie zmanjkalo hrane, preklinjati ob večerih v svoji hotelski sobi, ki sicer ni v hotelu za tujce, ampak imajo vanjo vstop tudi Albanci, ker vodo zaradi pomanjkanja vsak dan zaprejo in si tako prepuščen kolegu v boljšem hotelu za tujce, da ti odstopi svojo kopalnico. To ne piše v nobenem prospektu albanske turistične agencije. V knjižici, ki sem jo za pet dolarjev kupila v recepciji paradnega hotela Dajti, kjer se za dolarje dobi skoraj vse, z albanskimi lekami pa ni mogoče priti niti do kozarca navadne vode, tudi ni nobene slike neštetih bunkerjev, ki so na gosto posejani po deželi. Glede na njihovo število človek začenja dvomiti v zdravo pamet al-banskega političnega in vojaškega vodstva. Oba s taksistom, ki me je vozil mimo teh spomenikov človeške neum-nosti, sva se na koncu na glas krohotala. Očitno je užival, da se je v njegovi državi končno našel nekdo, ki o tej stvari deli z njim enako mnenje in se mu zdi vredno tvegati celo glasen krohot. Sprva sem bila nad zmago albanske delavske partije le presenečena. Kas-neje, ko sem obiskale Skadar in doživela pogreb treh žrtev sredinih demonstracij, pa sem postala razočarana, na trenutke skorajda besna, kot da bi se tudi sama nalezla tistega nemočnega besa, ki sem ga čutila v ljudeh okrog sebe. In če sedaj pomislim nazaj, se je, to lahko napišem brez pretiravanja, v tistem trenutku mar-sikateremu Albancu zrušil svet, novinarji pa smo pričeli sestavljati svoja poročila. Za nas je bil to le še en politični dogodek. Novica dneva sicer, toda nič več kot to. Tujina - obljubljena dežela Aida Luzati je bila en teden moja prevajalka in mi je sledila skoraj na vsakem mojem koraku. Po naključju sva se srečali v avli hotela, kjer sem že dve uri zaman čakala na direktorja, da mi bo povedal, če je v hotelu še kakšna prosta soba. V Albaniji namreč takšne informacije niso v pristojnosti nobenega od treh receptorjev, ki so tam samo zato, da delijo ključe in ti krajšajo čas, medtem ko čakaš na direktorja hotela, ki je verjetno politično prever-jen, da lahko opravlja tako odgovorne delovne naloge. Opravek s tujci spada v Albaniji namreč med »rizične posle« in le redki so kos takšnim »zahtevnim opravilom«. V začetku sem sicer mislila, da je bilo moje srečanje z Aido popolno naključje, zame zelo srečno, kajti nujno sem rabila prevajalca, da sem bila kos vsem vprašanjem, ki so potrebna, da v Tirani človek najame hotelsko sobo. Toda, ko sem kasneje premišljevala - z Aido sva medtem postali skorajda neločljivi -sem ugotovila, da je bila to zanjo enkratna priložnost, da sreča tujca, se z njim spozna, spoprijatelji in ga končno prosi, da ji pomaga priti do vize. Za Albance je bila v dneh okrog volitev, ko je tam mrgolelo tujih novinarjev, to veliko lažja pot kot brezupno obleganje jugoslovanske, italijanske ali grške am-basade, kjer so možnosti za uspeh zelo majhne, pot do pridobitve vizuma pa mučna in dolgotrajna. Toda kljub temu zaprosi za jugoslovansko vizo vsak dan več tisoč albanskih državljanov, v prevolilnem času pa se je pritisk Alban-cev na tuje ambasade le še povečal. Sanje vsakega Albanca so priti v tujino, kar je zanje isto kot obljubljena dežela. Niti malo ne obžalujejo, da bodo za seboj pustili dobro znano in vajeno življenje, dom in morda celo najožje sorodnike, in vse to zamenjali za negotovo življenje v tujini. Večina pa resnično nima kaj izgubiti. Povprečna plača Albancev je deset do dvajset dolarjev na mesec. Avto in celo kolo sta še vedno luksus, avta do nedavnega sploh ni bilo mogoče kupiti. Obiski v tujini so dovoljeni le redkimizbrancem, prav tako pa je težko priti tudi do blaga, ki ga za dolarje kupujejo redki zahodni turisti v še redkejših duty free shopih. Velikega premoženja si povprečen Al-banec v življenju ne more ustvariti in velikokrat so sanje in zaupanje vase edino, kar mu še preostane. Tudi Aidina edina želja je, da bi lahko z vizumom v potnem listu legal-no prestopila albansko-italijansko mejo in si tam ustvarila novo življenje, kajti albanska prihodnost se ji zdi črna in tudi v hitre spremembe na bolje ne ver-jame. Čakanja pa se je že zdavnaj naveličala. Stara je dvaindvajset let in uči albanščino na eni od srednjih šol v Tirani. Z mamo, ki je prav tako profesorica, stanujeta v enosobnem stanovanju, oče pa se je že pred leti odselil. Ob ločitvi sta si starša, kot je v navadi, razdelila premoženje. Oče je odnescl hladilnik, Aida in njena mama pa sta obdržali pralni stroj. Sedaj že pet let varčujeta za nov hladilnik in upata, da ga bosta lahko kmalu kupili. Na avto ali kolo niti ne mislita. Aida se zateče k črnemu humorju in med smehom pravi, da imajo v Albaniji to samo tisti, ki ne vedo, kam bi z denarjem. Govorila je in govorila, vesela, da ima končno priložnost klepetati s tuj-cem v angleščini in vsake toliko časa bolj sama zase zaključila: »We are so poor.« Tako kot večina njenih prijatel-jev ima tudi Aida že navezc v Italiji -neke bližnje sorodnike, ki so si v Rimu našli stanovanje in delo. Sedaj čaka na garantno pismo, ki ga potrebuje, da lahko zaprosi za vizo na italijanski am-basadi, ki so jo Albanci te dni dobesed-no zasuli s prošnjami. Beseda »viza« ima zanje čarobni učinek in Aida sploh ni nobena izjema. Ure in ure je bila pripravljena govoriti samo o tem, kako bo živela v Italiji, pri tem pa se je tako razvnela, da je že skoraj kričala in mahala z rokama in so se ljudje na cesti smeje ozirali za nama. Pri vsem tem pa nima čisto nobene predstave, kakšno je življenje za albansko mejo. Najljubša zabava Albancev je gledanje televizije, ki jo ima skoraj vsaka hiša, pa naj bo še tako revna, in vsi skrbno pazijo, da ne zamudijo italijanskih zabavnih oddaj. To je zanje hkrati poučno, saj Albanci, vsaj v večjih mestih, skorajda tekmujejo med seboj, kdo se bo bolje naučil italijansko in komu bo prej uspelo priti v to obljubljeno deželo. V Albaniji še kako drži, da je televizija okno v svet. V to se lahko prepriča vsak, ki le prestopi jugoslovansko- albansko mejo in zapelje v Skadar, prvo večje mesto na skrajnem severu Albanije. Prvič sem bila v Skadru na pogrebu treh žrtev protikomunističnih demonstracij, ko je dobilo mesto zaradi izrednih okoliščin čisto drugačno podobo in je bilo po sredinem razdejan-ju videti še bolj žalostno, kot je v resnici. Med potjo nazaj v Jugoslavijo sva se z novinarjem Associated Pressa spet us-tavila v Skadru. Mesto je bilo mirno, kot da se pred tremi dnevi tam ne bi nič zgodilo. Edino znamenje nemirov je bila pogorela stavba albanske partije dela, na katero danes spominjajo le še ožgani zidovi in opustošenje daleč naokrog. Ljudje so se spet umirili, ven-dar le navidezno. Kajti v Skadru se z zmago komunistov ne bodo nikdar sprijaznili, pa če bodo le-ti na oblasti še naslednji dve leti. Toda tako razmišljajo le največji pesimisti. Drugi so prepričani, da njihove žrtve niso bile Z glavne ceste, ki je edina asfaltirana, sva zavila v bližnje naselje stanovanjskih blokov, ki so najbolj žalostna podoba real- socialistične ar-hitekture, kar sem jih videla do sedaj. Bilo je ravno po dežju in otroci, kot večina albanskih otrok, bosi in slabo oblečeni, so tekali po blatu in skakali v luže. Ko sva sredi dvorišča ustavila avto in stopila v blato, so naju obkrožili, se prerivali okrog avta in vpili drug čez drugega. Starejši so vljudno pozdravljali: »Mr driter,« ali »Bon gior-no«, mlajši pa so kričali: »Parlate italiano?« Medtem ko je šel Tony po svoje, neki starec mu je namreč obljubil, da mu bo izročil svoje zapiske, za katere je želel, da bi mu jih natisnili v tujini, sem bila jaz povabljena k neki albanski družini, ki semjo zalotila sredi zadnjibJ priprav pred odhodom v Italijo. Vsi so zelo dobro govorili italijansko, celo šestletni Gianni, ki je sedel pred televizorjem, jedel pirhe in poslušal? Tota Cutugna. Gostoljubnost Albancev me je vedno znova spravljala v zadrego. Tudi tokrat se mi je zgodilo, da so vsi skakali okoli mene, se me dotikali, kot da ne morejo verjeti, da sem prišla iz Jugoslavije naravnost v njihovo hišo. Vsak je hotel dobiti svojo priložnost, da pove kaj v italijanščini ali angleščini, vsi pa so govorili, kako veseli so, da sem jih obis-kala in kako so se jim končno uresničile sanje, da bodo zapustili Albanijo. Prosila semjih, naj mi povedo, kaj se je dogajalo med demonstracijami in vsi so se naenkrat zresnili, le Gianni je končno odmaknil svoj pogled od televizorja, naperil prst vame in zavpil: »Bum, bum!« Tisto sredo so bili očitno tudi otroci priče, kako je policija streljala v ljudi. Pred hišo sem se soočila z razočaranim in jeznim Ton^jem, ki ni dobil obljubljenih zapiskov. Starec jih je v strahu pred albanskimi oblastmi raztrgal še pred najinim prihodom. zaman. Erika Repovž (nadaljevanje prihodnjič) foto: Roman Rems ALI SE KURDOM OBETAJO BOLJŠI ČASI? Stem, dti $o z vojsko prodrli ncknj dcsct kilometrov nn ihiško oiemlje in hiko znščitili bcžcčc Kunic prcd mmljcm Huseinovih Jioni, so sc Turki lc dcloma odkupili za pošastcn genocid, ki so gn vsc od prve svcfovnc vojnc dulje sawi -izvnjnli nad tcw stnlno pregnnjnnim mirodom. Dasc s turškc stnmi Kunhmi obctnjo boljši aisi, je žc neknj dni prcd tem uaknzal premicr Ozal, ko je odprl titrško-irnško mcjo in tnko omogočil umik stotisočcin beguncern, ki bi sicer končali pod Huseinovimi gnmnhnni. Pod pritiski javnosti so se za pomoč Kur-dom odločile tudi druge članice med-narodne skupnosti. Kot prve so se izkazale Velika Britanija, Francija in Nemčija, ki so preganjanim poslale pomoč v hrani, obleki in zdravilih, sledile pa so jim Danska, Japonska in Kanada s finančno pomočjo. Ne gre prez-reti geste sosednje Avstrije, ki je zatočišče ponudila 1200 kurdskim beguncem. In naposled je skrb za Kurde dosegla vrhunec, ko so Združeni narodi sprejeli resolucijo, ki obsoja Irak za nasilje nad tem narodom -z ekskluzivno argumentacijo, da takšno počeije ogroža mednarodni mir. V podobnem duhu je nekaj dni zatem reagirala Evropska skupnost, ki je sprejela pobudobritanskega premiera Majorja za for-miranje posebne enklave na severu Iraka, ki bi pod nadzorstvom modrih čelad Kurde varovala pred samovoljo Huseinovih ek-sekutorjev. Od kod nenadoma toliko milosti za prezrte gorjance? Odgovor je preprost: V devetdesetih letih dvajsetega stoletja, ko elektronski mediji sprotno seznanjajo milijardno javnost o dogodkih v svetu, bi bilo svinjarijo takšne vrste, kot je iztrebljenje milijona ljudi, težko prikriti. Za svetovne sile je veliko lažje stopiti na stran Kurdov in pridobivati politične "pike" z dobrim imidžem. Kdo so Kurdi? Kurdi so avtohtono prebivalstvo, ki je na področju današnjih Turčije, Iraka, Irana, Sirije in Sovjetske zveze živelo že pred 2500 leti. Njihov jezik je bil indoiranščina, ki jo v nekoliko modificirani obliki govorijo še danes. Ob arabski osvojitvi so Kurdi prevzeli islam (so suniti) ter druge elemente arabske kulture - poznalo se je predvsem na jeziku. Prava nesreča pa je Kurde doletela ob nas-tanku Otomanskega imperija: Turki so iz-koristili kurdske plemenske razprtije in si 1639 s Perzijci razdelili Kurdistan. V nadal-jevanju so eni in drugi izkoriščali Kurde za medsebojne spore. Plačali so seveda slednji. Največjo priložnost za lastno državo so Kurdi zamudili po prvi svetovni vojni. Zmagovite sile Antante so poraženi Ototnanski imperij skušale onesposobiti z razdelitvijo na čimveč samostojnih držav. Tako so nastale na primer Sirija, Libanon in Irak. Pogodba izSevresa je predvidevala tudi kurdsko državo, vendar so se kratkovidni Kurdi postavili na stran Turkov, ki so zah-tevali njeno razveljavitev. To jih je stalo državnosti. Po novi pogodbi so si Kurdistan razdelile Turčija, Iran in Irak. Mešetarjenje s Turki je Kurde drago stalo. Ko je po prvi svetovni vojni na čelo turške republike prišel reformator Mustafa Kemal paša, imenovan tudi Ataturk, so se resnična grozodejstva za Kurde šele začela. Turški vodja je državo centraliziral in v želji po Čimve^t nacionalni kompaktnosti povsem izničil pravice ostalih narodov, živečih na ozemljuTurčije.Kurdisojoodneslikomajkaj bolje kot Armenci, nad katerimi je bil storjen strahovit genocid. Ataturk je Kurdom prepovedal politično organiziranje, odvzel jim je jezik ter z njimi vojaško obračunaval. Kurdi so se trikrat uprli, zadnjič leta 1937, Turkipa souporetakokrvavozatrli, da sojih podobne želje minile za nekaj desetletij. Moteči element na Bližnjem vzhodu Po drugi svetovni vojni, ki je Kurde pus-tila prav tako praznih rok, se je prizorišce njihovih uporov preselilo v Irak tn Iran. V obeh primerih so drago plačali. Najprej jth je leta 1976 okrutno dotolkel Sadam Husein, nato pa še v začetku osemdesetih let Homeini. Tako v I^aku kot v Iranu so bili Kurdi moteč faktor za nivelizacijsko politiko vodilnih politokracij oz. teokracij. (Pred)zadnje nasilje so Kurdi doživeli pred tremi leti, ko je Huseinov režim pod obtožbo kolaboracije z Iranom s plinom pomoril nedolžno civilno prebivalstvo. V Zalivski vojni so Kurdi dolgo časa stali ob strani, nato pa jih je - ob pogledu na poraženi bagdadski režim - premamila skušnjava, da mu šesamizadajo smrtonosen udarec. Nihče, niti Kurdi sami, sicer ni verjel, da bi lahko bili resen nasprotnik Sadamu Huseinu, gotovo pa so uporniki upali na tujo pomoč. Zavezniške sile so v času, ko je Husein najbolj mesaril po severu Iraka, filozofirale o nevmešavanju v notranje zadeve Iraka, čeprav so se malo predtem vanje še kako mešale. Medtem je umrlo na tisoče Kurdov, predvsem civilnega prebivalstva. Ob teh dejstvih imajo sedanja še tako plemenita prizadevanja mednarodne skupnosti nekoliko grenek priokus. Matjaž Šuen D A T A L I F E SHOPPING 1 Imate »keš«? Recimo 300 Hsoč mark? In vam je dovolj sončne strani Alp ter dotikajočega se »Balkana«? Torej bi se radi nekam preselili. Možnosti imate dovolj: za ta denar lahko kupite 12- sobno mini graščino z zemljiščem v severni Franciji (mimogrede: v Normandiji dobite kmečko hišo tudi za 55 tisoč DEM, gradiček iz 17. stol. obLoarizzemljo vasbo pa stal desetkrat več - 550 tisoč); grad v Highlandsu (škotsko višavje), vendar brez zemljišča; v Londonu bi za 300 tisoč DEM lahko dobili obrobno hišico, ali pa dvosobno stanovanje -podobno stanje je npr. v Liz-boniali Milanu; v Amsterdamu morda trisobno zadevo, v Bruslju kvečjemuenoinpolsob-no, v Parizu bi mogoče staknili kakšen atelje, medtem ko je Bonn najbrž zunaj dosega (za študentarijo pa je baje najdražji bavarskisvetMiinchen, kjerso mesečne najemnine za drob-ceno dvosobno stanovanje okrog 1.400 DEM). Kar se Švabov tiče, naj povem, da bo raj za trgovce z nepremični-nami Berlin, pa tudi oatali deli ex-NDR, saj je to edini del nek-danje socialistične Evrope, kjer tujcem nakupovanje lastnine ni prepovedano. V boljših pre-delih vzhodnega Berlina (MLtte in VVeissensee) se hiše proda-jajo od 190 do 900 tisoč mark, v Pankovvu, četrti z najboljšimi stanova nji, pa boste za 300 tisoč lahko nabavili prostran tri do štirisoben apartma. Sicer so cene v vzhodni Evropi v zadnjih letihskokovitonarasle, Poljska, ČSFR in Madžarska pa so iz strahu pred »nacionalno razprodajo« uvedle restrikcije za zahodne kupce, poleg tega pa se tu srečujejo s problemom verodostojnosti cen. Med ev-ropskimi glavnitni tnesti pa je še zmerom najcenejši Dublin, kjer lahko za zgoraj omenjenih 300 tisoč kupite veli ko, štirisob-no hišo, skupaj z vrtom. Skrat- ka: če imate denar, ni problema nikjer. Problem pa je stakniti tol'k keša, ne?! NAJSTNISKISEKS 1 Ko smo že pri Irski, ki je nedav-no - začuda - dobila ženskega šefa države (Mary Robinson): irska vlada je pred kratkim pod pritiskom katoliške cerkve, ki na otoku (razen na Severnem Irskem, ki sodi pod Združeno kraljestvo in kjer so v večini protestanti) dominira, in kon-zervativnega krila vladajoče stranke Fianna Fail bila prisil-jena porušiti načrte za razširitev prodaje kondomov mlajšim do 18 let. Koliko to moti mladoletne Irce, ne vemo, najbrž pa to ni ravno d'best. Ta meja naj bi se pokrivala z zakonito starostno mejo za poroke. Bogjim daj sreče. SHOPPING 2 ' Vrnimo se spet k shoppingu v pravem pomenu besede. V Ev-ropski skupnosti namreč začenjajo 1. julija veljati nove omejitve glede pros-tocarinskega prenosa blaga -vsakemu popotniku po ES-u, starejšemu od 17 let, bo names-to sedanje vrednosti 390 ECUjev (uradno 1 ECU = 18,5 din) dovoljeno preko meja prenašati nakupljeno blago v višini 600 Ecujev, torej za cca. 54 % več. Ta ugodnost pa ven-darle še ne zajema alkoholnih pijač, cigaret, kave (& čaja), ki bodo ostali omejeni vse do ukinitve meja 1993. Tri države, v katerih so davčne stopnje visoke (Da nska, Grčija in Irska) pa lahko vpeljejo posebna uk-repeza preprečitevnenadneiz-gube državnega dohodka; tako se bodo enodnevni izletarji lahko vračali v Grčijo in na Dansko z največ 340 ecujev vrednosti, na Irsko pa celo s samo 95 ecujev blaga. Blagor Ircem, ni kaj! Poleg tega, naj dodam, bo popotnikom vstop na Irsko ter Dansko dovoljen z največ 12 litri piva in pol litra žganega...! Pazite torej poleti, ko se boste vlačili po Evropi. Če bo sreča. NAJSTNISKISEKS 2 »Pejmo mal' čez lužo«. V ZDA je Alan Guttmacher Institute iz N.Y.C.-ja ugotovil, da se je skozi 80. leta seksualna aktiv-nost med najstnicami v vseh družbenih slojih izredno dvig-nila. Zlasti pri hčerah belih družin in tistih z visokimi prejemki. Mediana za prvi spolni odnos (za vsa dekleta) je trenutno 17,9 let. NOVISVET Ostanimo v Ameriki. O čudovitem in idealnem kazenskem sistemu ZDA (po zveznih državah) bomo nekoč kaj več povedali, tokratle nekaj suhih številk: 476 zapornikov na 100 tisoč ljudi (najvišji odstotek na svetu), v prvi polovici lanskega leta je populacija državnih in zveznih zaporov narasla za 42.862, da bi privedla do rekorda 755.425 zapornikov ob koncu 1990. V 1988 in '89 so zvezni sodniki obsodili 40 tisoč obtožencev samo v zvezi z drogami, na državnih nivojih pa so jih v 1988 zaradi trgovine z drogo še 112 tisoč. Droge pač polnijo zapore... Sicer je 29 % Američanov prej ali slej žrtev kriminala (velja za '88). V 1990 je bilo v ZDA umorjenih 23.200 ljudi (kar je tudi nov rekord), v prirnerjavi s katerimi so ameriške žrtve zalivske vojne naravnost smešne - v letalskih napadih je odletelo med ak-cijami v nebesa 24 vojakov, v istem času je bilo samo v Dal-lasu 52 umorov. Ja, se zgodi. ZUMBAHAUS Nazaj čez Atlantik, malo južneje: Lagos (Nigerija). Kakor piše Playboy v svoji zadnji številki, je v uličnih nemirih umrlo najmanj šest Ijudi (pretepeni, kamenjani, ustreljeni). Pretepanje je izbruh-nilo v nekaj ulicah in trgih zaradi domnevne kraje spolovil!! Nekaj oseb je namreč trdilo, da jim je neznanec »ukradel« genitalije, množica pa je nato navalila na nekaj nasrečnežev, ki naj bi spretno odstranili in sunili penise ter ženske joŠke in to kar med rokovanjem. Policija je potem izjavila, da so zdravniški pregledi »oropanih« oseb pokazali, da so »organi na narav-nih mestih ter da funkcionirajo«, kar pa je za šest »pegul« sedaj irelevantno. Čuden je ta svet! No, brez sekiranja - JanŠa & Bavčar nas branita! M.D. STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZEVUUBLJANI ŠTUDENTSKAVLADA - Ljubljana, Kersnikova 4 razpisuje: JAVNINATECAJ >30 STUDIJSKIH PROJEKTOV« 'Studentska vlada Studcntsko organizacije v Ljubljani, razpisuje N ATEČAJ za finančno podporo 30 študijskifi projektov rcdnih študentov Univerze v Ljubljani za lcto 1991. Za vsak študijski projckt, ki bo izbran, bomo zagotovili podporo v obliki nepovratnih sredstev. ¦*¦ POGOJI NATECAJA: 1. Na natečaju lahko soddujcjo vsi redno vpisani študcnti Univerze v Ljubljani v ^tudij^kem lctu 1990/91. 2. Na natečaju ne mt>n%jo sodclovati člani Študentskc vlade, člani izbirnc kt^misijc, niti njihovi ožji sorodniki. 3. Obravnavani bodo ki programi projcktov, ki bodo vsebovali z navodili prodpisano dokumentacijo. NAVODILA ZA SODELOVANJE NA NATECAJU: ,Natečajni projukt naj vscbujo: I Predstavitev študijskc aktivnosti (polotnc šok>, k-čajo, sominarje,...), ki se ga prosilcc žoli udoložiti. IPričakovanja ostrokovnom naprodovanju iz študijskc aktivnosti/ ki se jc udclcžujo. ¦ Finančno oprodolitov projt-kta in čas trajanja. Prosiloc naj prilbži: ¦ Potrdilo o vpisu na Univerzo v Ljubljani. JMnenje univerzitotncga učitclja o strokovhi upravičenosti. ISeznam do sodaj obiskanih, izvodenih, izdclanih,... projektov ali strokovnih dosožki>v s strani prosilca. Prošnjc moraji) prispoti-na naslov »Študentska or-ganizacija Univorzc v Ljubljani, Studontski ministcr za izobraževanje, Kersnikova 4, Ljubljana«, v 14 dnch po objavi razpisa. • Projektebo izbrala neodvisna strokovna komisija, ki jo bo imenovala Studontska vlada. Kandidati bodo o izboru obveščeni do 1.6.1991. Študcntskci vlada^Otfv Ljubl].ini Radio Študent, revija Literatura in sponzorji: Državna založba Slovenije, Nama ter Cankar-jeva založba razpisujejo NATECAJ ZA RADIJSKOIGRO ____________Pogoji natečaja:____________ 1. Radijska igra mora biti doslej neobjavljeno avtorsko delo poljubne tematike in dolžine. 2. Dva izvoda radijske igre, označene s šifro, pošljite na naslov: Radio Študent, C. 27. aprila 31, blok VIII, Ljubljana, najkasneje do 15.5.1991. Avtorstvo se dokazuje s tretjim izvodom. 3." Žirija bo v sestavi dveh sodelavcev RŠ, dveh sodelav-cev revije Literatura, uveljavljenega dramatika in režiser-ja med največ tri nagrajence razdelila nagradni sklad 27.000,00 din. 4. Radio Student in revija Literatura si pridržujeta ekskluzivno pravico do objave vseh primernih del. Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih medijih v roku 14 dni j)o njegovem izteku. STUDENTJE IN PROFESORJI PROTI PETERLETUIN MINISTROM Velika dvorana študentskega naselja v Rožni dolini je bila polna do skoraj zadjega kotička. Na vrsto vprašanj jebilo slišati predvsem vrsto obljub. Nekaj odgovorov je bilo opremljenih s humor-jem, nekaj jih je bilo izžvižganih, nekaj pa jih je pospremil aplavz. Če sklepamo po besedah predsednika študentske vlade, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da bo srečanje uspelo, če bo odgovor dobil vsaj en študent, je bilo srečanje uspešno. Studentski množici nasproti so sedeli: predsednik vlade Lojze Peterle, mini-strica za zdravstvo in socialno varstvo dr. Katja Boh, ministrica za delo Jožica Puhar, minister za raziskovalno dcjavnost in teh-nologijo dr. Peter Tancig in podpredsed-nik vlade Matija Malešič. Prve vrste na študentski strani pa so zasedli med drugimi: oba rektorja, prorektor za študentska vprašanja, predsednik Univerzitetnega sveta in vodstvo Študentskega centra, tribuno pa sta vodila dr. Manca Košir in predstavnik študentov Branko čakarmiš. Prisostvovala pa je tudi posebna delegacija mariborske študentske or-ganizacije. Pogovorje bil razdeljenna štiri sklope: prvi se je nanašal na študentsko politiko, drugi je zadeval politiko Studentskega centra, v tretjem je bilo govora o zdravstvenem zavarovanju in na koncu še o položaju univerze danes. Največ besed je bilo namenjenih sis-temu štipendiranja. Vprašanja na to temo so se dotaknila znatno manjšega števila razpoložljivih štipendij, usklajevanja le teh s standardom, ohranjevanja Titovega, Kraigherjevega ter podobnih skladov,pa tja do štipendiranja mladih raziskovalcev in tistih, ki študirajo v tujini. Jožica Puhar je povedala, da je usklajevanje štipendij odvisno predvsem od produktivnosti in dodala, da bo skladno z boljšim gospodarjenjem priŠlo do revalorizacije republiškega proračuna in s tem štipendij. Slišati je bilo pobude o štipendiranju na principu kreditiranja ter vprašanje, kdaj bomo imeli študentje svoje predstavnike v organizaciji, ki odloča o vprašanju štipendiranja. Zapomniti si velja besede Lojzeta Peterleta, ki pravi, da bi se mu vključevanje študentov na ravni odbora v ISzdelo normalno. Dalje se je izkazalo, da možnost vštetja rednega študija v delov-no dobo še ne obstaja. Na vprašanje, kam in na koga se obrniti ob pomanjkanju sredstev za preživetje, ni bilo odgovora. Metaforično pa se je glasil: vsi smo v istem kotlu. Studente je zanimalo, kako bo s štipendijsko politiko ob osamosvojitvi Slovenije in za koliko se bodo v tem primeru zmanjšala sredstva. Lojze Peterle je odgovoril z vprašanjem: Zakaj bi bila v tem primeru sredstva manjša, saj štipen-dij ne dobivamo iz Beograda. Aplavz je požela izjava Matije Malešiča, ki je dejal, da o uvedbi šolnine v vladi ne razmišljajo. Glede nastanitve študentov je bilo precej pobud o subvencioniranju tudi tis-tih, ki stanujejo v zasebnih stanovanjih. Subvencionirala naj bi se tudi prehrana v študentskih menzah. Na vprašanje, kako se vlada pripravlja na višek 2000 študen-tov jeseni, je Lojze Peterle odgovoril, da je v letošnjem republiškem proračunu iz deleža za armado preusmerjenih 200 milijonov dinarjev v šolstvo, ki ima prav tako prednost pri črpanju denarja iz proračunske rezerve. Glede zdravstvenega varstva študen-tov je bilo v ospredju plačevanje zdravil, če se ta nahajajo na takoimenovani vmes- li listi. Katja Boh je odgovorila, da so itudentje še vedno oproščeni plačevanja participacije in pripomnila, da mnoga dravila, za katera bi bilo treba plačati, ihko nadomestimo z domačimi. Študentke matere imajo sedaj enake pravice kot vse nezaposlene ženske, kar pomeni leto porodniškega dopusta, o vrednosti denarnega nadomestila pa se še dogovarjajo. Vprašanje Študenta iz zamejstva, zakaj se zamejski študentje obravnavajo kot tujci, se bo po besedah Bohove reŠevalo kdaj kasneje. Na koga se obrniti, ko naletiš na nemožnost mini-strovega posredovanja, je odgovoril min- ister vseh ministrov, kot je Lojzeta Peterleta poimenoval eden izmed voditel-jev: TAM, KJER DENARJA NI, ŠE VOJSKA NE MORE VZETI! Položaj univerze bodo obredelili tudi novi programi, za vsebinokaterih se bo zanimala tudi vlada, oblikovanje le teh pa je prvenstvena naloga univerze. V tem Matija Malešič vidi tudi njeno avtonom- nost. Veliko besed je bilo namenjenih sodelovanju študentske organizacije pri oblikovanju odločitev, ki zadevajo vprašanja študentov. Glede sprejetja Teološke fakultete v Univerzo, se je iz-kazalo, da ni preprek. Vprašanj je bilo še veliko, vendar je za odgovore nanje žal zmanjkalo časa. Sergeja Hadncr POTEK DELA: SPOZNAVANJE STRUKTURE IGRANEGA, DOKUMENTARNEGA, AL-TERNATIVNEGA FILMA / VIDEA , ELEMENTI VIZUALNEGA MIŠLJENJA, VAJE KAMERE, ŠTUDIJSKA SNEMANJA, FILMSKE / VIDEO PROJEKCIJE ; DELOVNE SKUPINE SODELUJEJO PRIIZDELOVANJU SNEMALNE KNJIGE, SNEMANJU, REŽIJI, FINAUZIRANJU (KRATKEGA) FILMA / VIDEA! TERMINI: APRIL (18.-23.) MAJ (9. - 13.) (30. - 3.6.) JUNIJ (13.-17.) JULIJ (27.6. - 8.7.) kotizacija 500,00 din (študentje, nezaposlenv dijaki in člani filmskih klubov imajo popust) DODATNEINFORMACIJE: ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana tel: 061/ 211-828 int 37 ali 217-860 ojzeK se arzi svoj ln ninistrovkotpijan jlota. Drugega mu za edaj niti ne jreostane. Še vedno »oljevslabidružbi lad oblaki kot doma ?rezdelapod iežnimioblaki! .M Kdo je to? Odgovore posljitenajpozneje do naslednj ega zasedanja slovenske skupščine. Zaradi tega štosa se zna zgoditi,dabodo TRIBUNIodvzeli akreditivza poročanje izskupsčine. Dr.NikoToš(FSPN, slovenskojavno mnenjeipd.):po previdnem preštevanju je ugotovil, da je Pravni faksštevilčneje zastopan v vladi kot FSPN, saj drži pokonci Ustavno sodišče in vitalne dele vlade. m Polkovnik Sili še zmi edaspati prebivalcem Zupanči inPrežihove ulice. Generator še zmeraj | vaja hrup in smrad. Njegova zadnja izjav niJanša štrom, jaz vamtišino! Gospa Oman bo kandidirala za namestnico obrambnega ministra in tako zaokrožila družinskodinastijo. Liska, Šeka in pujčeki bodonadomestili Bučarja, Rupla in Bavčarja. Metka se ne niore več žogati! JasminDržanič, solastnica agencijeOmnia zaposredovanje nepremičnin (sicerše neregistrirana,a delujočažedve leti),odstopla ministrica za dodeljevanje stanovanj (pod mizo) mesta Ljubljane,bojda kanikandidirati zadirektorico ljubljanskega SDK.Toje seveda izmišljotina! Omerza pa Zombi. Daj;mar Šuster, predsednik Gospodarske zbornicejugoslavije, bosvojedirkasko znanje še kako potrcboval. Sto na urobo dosti premalo zaspiz.....(junijsko) izBeograda. jVssssssssssss.:•.*.•.'.'.".'.•.•-•.".'.' »Oče,jazbom minister,pače namvsekrave crknejov hlevu!« Bavčarseže zmerajvozipo Poljanskiv napačnismeri. Tudi varnostnega pasu ne uporablja.Red morabit! Krambi (spet) kandidira z besedami: »Mi moramo delat, dragi Slovenci, samo delat! Jaz poznam enega predsednika občine. Bil je pravi pijanček, pravi lump. Dragi Slovenci, zdaj ma penzijo, pa tolko dnarja,pa avto, pa v vsaki stranki je bil. Mi rabimo strokovnjake, ne pa propadle ludi!« Zdaj, ko je Krambiju crknila opica, mora nastopati sam. Odborza pohod po poteh partizanske Ljubljanc jcostal brczcvcnka. Kmccl, Kučan \n Zlobcc se ga bodo udeležili v lastni rcžiji. Scvcda z družinami. Beli ¦jim pripravljajozascdo. PROREKTOR ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE DR. DRAGAN MARUŠIČ VSE JE ZAČARAN KROG! Težko je nekoga, ki je doktoriral v Angliji, preživel štiri leta kot profesor matematike v ZDA, torej okusil sladke sadeže dobrega študijskega sistema, soočati se z okrnelimi principi našega šolstva. Pravi, da je sam veliko poskušal, pa je največ časa potrošil za preprečevanje neumnosti. Nič optimizma ni čutiti, ko govori o stanju Univerze. Če ne bo hitre spremembe, se bo vse skupaj sesulo, pravi za konec. TRIBUNA: Kol\ko so resnične govorice, da študentov in profesorjev, tistih torej, bi radi odstopili z mesta prorektorja za študentske zadevc? MARUŠIČ: Takšna misel me je obšla pri sprejetju Zakona o javnih zavodih prejšnji mesec. Pozicija vodstva Univerze je bila eksplicitno izvzetje Univerze iz tega zakona. Skladno s tem je bil predlagan ustrezen amandma. Brezuspešno. Potem so prišle na vrsto teze Zakona o Univerzi - ta bi seveda moral biti kompatibilen z Zakonom o javnih zavodih. V zvezi s tem pa je sklep zadnjega ZPS-ja nedvoumen. Zakon o univerzi lahko ureja samo njene zunanje relacije do družbe, te pa ne morejo spraviti na raven srednje šole, kot hoče slediti iz Zakona o javnih zavodih. Vse drugo pa je stvar univerzitetnega statuta. Dovolj zanimi zasuk torej, da velja počakati na razplet. TRIBUNA: Kolikšen naj bi bil torcj vpliv drzave na univerzo za sprejetju tega zakona? zaradi katerih univerza sploh obstaja in preveč zato, ker je prepolna - v pedagoški, raziskovalni in ad-ministrativni sferi - nesrečnih recidivov najprimitivnejšega razumevanja samoupravljanja, tako lepo vidnega v malih lokalnih mafijah in zaprtih klikah, ki zavirajo njeno predrugačenje. TRIBUNA: Kaj vas je v času,' ko sledite delovanju univerze, najbolj ujezilo? MARUŠIČ: Okornost in odzivna nemoč se morda najlucidneje odraža v njenem Centru za razvoj Uriiverze (CRU). Eden od projektov, s katerim se pridno ubadajo tamkajšnji raziskovalci je t.i. DRVS- dolgoročni razvoj visokega šolstva.Taprojektjeuspel v petih,inkar je še čez, letih »pokuriti«več milijonov DEM. Ob vsem tem raziskovanju pa ni prav nič bolj razvita kot prej. TRIBUNA: Ali vidite kakšno rešitev, da bi Univerza kot takšna delovala drugače? MARUŠIČ: Za tiste, katerim je Univer- MAR^ŠIČ:X ^isli^ da ™oram° Pre^ za najvišja institucija, kjer se pretaka na razumu utemeljeno vedenje in znanje, vsekakor prevelik. Danes je temu moderno reči, da se posega v njeno av-tonomijo, izraz, ki ga zaradi prevečkratne izrečenosti nerad uporabljam. TRIBUNA: Kljub tcmu bi vas vprašala, kolikšna je po vašem mnenju avtonomnost sedaj. MARUŠIČ: Moj odgovor bo na prvi pogled protisloven. Avtonomije je premalo in hkrati preveč. Premalo zato, ker je onemogočena resnično svobodna, odgovorna in ustvarjalna interakcija zeti čimveč karakteristik anglo-sak-sonskega univerzitetnega sistema, ki je bistveno bolj propulziven kot evropsko-kontinentalni sistem. Torej soliden dodiplomski del, brez odvečne razvlečenosti in nepotrebnega podaljševanja študija. Ob tem pa večja teža na organiziranem podiplomskem študiju, seveda. Bolj kot tehtanje med večjo in manjšo centralizacijo (oddelki ali fakutete kot neposredni sogovorniki rektorata) se mi zdi pomemben prenos odločanja o sami organiziranosti in poteku študija na študente in profesorje brez posrednikov. Zlasti pa je pomem-ben večji pretok študentov z možnostjo poslušanja predavanj po lastni izbiri tudi na različnih fakultetah. Spremenili se bodo tako študentje, postali soodgovorni za svoj študij in spremeniti se-bodo morali profesorji, pripravljati kvalitetnejša in sodobnejša predavanja. Država oziroma družba, ki daje denar za univerzitetno izobraževanje, pa naj poskrbi, da o njem res odločajo nepos-redni udeleženci univerzitetnega izobraževanja. TRIBUN A: Bili ste v prvi vrsti pri pripravi drugačnega programa za profesorja matematike. MARUŠIČ: Res sem v sodelovanju z drugimi učitelji pripravil nov program. Imenovali smo ga interdisciplinarni, ker menda ime »eksperimentalni« ni bilo v skladu z obstoječim zakonom. Veliko smo se o tem pogovarjali s študenti in mislim, da bi tak program zelo ustrezal. Predmetnik je sestavljen iz dveh delov: obveznih in izbirnih predmetov v raz-merju približno 60 proti 40 %. Sploh je neobstoj izbirnih predmetov velika pomanjkljivost današnjih programov. Novost so tudi obvezni in izbirni nematematični predmeti. Npr. kreativ-no pisanje, retorika, glasbeni inŠtru-ment, estetika itd. Gre za sistem »kreditov«, za zbiranje točk tako pri prehodu v višji letnik pa vse do same diplome. Pogoji tedaj niso več fiksni predmeti, ampak ustrezno število kreditov. Novost tega programa je tudi institucija gostujočih profesorjev, s čimer se študentom omogoča spoz-navanje drugih kultur in vsaj približen stik z zunanjim svetom. Dolžina trajanja študija se ob takem programu precej skrajša. Kljub vsemu temu s tako prenovljenim programom na Univerzi zaenkrat nismo uspeli. Nekaj upanja pa še imamo, saj je zdaj čas za prenovo programov podaljšan do konca aprila. TRIBUNA: Kot prorektor zn študentske zadeve zastopate mnenja študentov, ki jih oblikuje Študentska vlada s pomočjo Študentskega parlamenta. Ali mislitc, da se Študentska vlada preveč vtika v delo vodstva? MARUŠIČ: Na rektoratu poskušamo predstavljati tudi interese študentov. Prav nič na moremo storiti, če Znanstveno pedagoški svet zavrne celoten paket študentskih pobud. Glede vtikanja Studentske vlade v delo vodstva ne želim dajati nobenih izjav. Na to vprašanje bi odgovoril le, če bi bil z nami še kakšen predstavnik Studentske vlade. TRIBUNA: Zaradi funkcije, ki jo opravljate, poznate tudi položaj študentov. Kako ga bi opredelili? IMARUŠIČ: Zelo slabo. Ne samo, da nimajo študentje kje spati, tudi hrana je na zelo nizki kakovostni ravni. Poglejte npr. to menzo na Pedagoški fakulteti. Hrana je približno taka kot v kakšni vojaški kasarni. Pa je res čudno, da ob vseh teh vegetarijanskih, makrobiotskih in podobnih prehrambenih bizarnostih, za katere je ta čas tako odprt, še nikomur ni prišlo na misel, da bi študentkam in študentom ponudil raznovrstnejšo, zahtevnemu umskemu delu primer-nejšo prehrano. S stanovanji pa vemo, kako je. V študentskih domovih prebiva zgolj tret-jina študentov ljubljanske Univerze. Tega problema ne bo mogoče rešiti brez pogumnega reza v sam režim študija, ki mora postati učinkovitejši in do diplome - za večino fakultet - dolg največ pet let. Vendar je to kot začaran krog. Seveda pa je treba študentom omogočiti primerne pogoje za takšen zahtevnejši študij. Vprašanje je ali je apartmajski tip domov najprimernejši. Boljša rešitev so majhne enoposteljne sobe s skupno kuhinjo in družabnim prostorom za 10-15 ljudi. TRIBUNA: In kje presekati začaran krog? MARUŠIČ: Na to sem posredno že odgovoril malo prej. Z naslonitvijo na tiste posameznike in posameznice med študenti in profesorji, ki imajo še dovolj ustvarjalne moči. TRIBUNA: Pravite, daje innenje vas kot prorektorja za študentske zadebe v rektoratu marginalno. Zakaj ta obrobnost? MARUŠIČ: Pozicija prorektorja za študentske zadeve je marginalna toliko, kolikor je vmesna, na meji med študentskimi in profesorskimi interesi. Sicer pa je življenje bb mejah med različnimi svetovi precej bogatejše in pestrejše kot življenje v varnih središčih. A to je že tema za drugačen pogovor. Sergeja Hadner PROFESURA_______ Ker seje dr. Rupel v tetn semestru srečal s svojimi študenti le enkrat, je poslal pismo, v 'katerem. koordinira poletni semester predmeta zgodovinaslovenskekulture. Najšepripišemo, da U rnoral itneti predavanja pri tem predmetu (samo) dve uri tedensko. Draga kolegica, dragi kolega, pišem Vam v zvezi z izvajanjem pred-meta Zgodovina slovenske kulture. Moje delo v Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije me kar naprej ovira pri izpolnjevanju mojih profesorskih dolžnosti. To delo me ovira pri pripravljan-ju predavanj, predvsem pa pri fizični navzočnosti na FSPN. Upam, da se pred koncem semestra še enkrat sestanemo in se obširneje pogovorimo o problematiki predmeta. O tem srečanju boste pravočasno in pisno obveščeni. Da bi lahko vsaj za silo izpolnili obvez-nosti in mirno študirali, Vas še enkrat opozarjam na naslednje publikacije: Zgodovina slovenskega slovstva v izdaji Slovenske matice; Linhartov Poskus; Prijateljeva Socialna in politična zgodovina; moji deli Slovenski intelek-tualci in Slovenske slovesnosti in vsak-danjosti. Posebej Vasopozarjam na zadnje poglavje v moji knjigi Besede božje in božanske. Izpite boste lahko opravljali po koncu semestra, bodisi pisno, bodisi ustno. Ce želite pogovor o temah predmeta ali kakršnihkoli študijskih vprašanjih, me lahko vedno pokličete na Republiški sek-retariat za mednarodno sodelovanje - Ura.ja koK-.!ic-a. J.-.i.ii k.-l.-i.i. piiom Vam v zvuzi z i zv.ij.ia ]¦¦:: |irpiiiin-ta a.iinhivln.i ;;lnvn5ti. kulturo. Mojo dolo v I!it»i,.'= :-,votu Skupiii-in.' Hi.puM i 1:.- !il<>-vonijo mc kar naproj ovira pri inpolnjrvamu no|i!. |M-r'' --r.-.-f.n.v.: !><;:::.' i r .¦.'..¦¦.-.r.n.. 2qodovina slovenskega slovstva v izdaji slovcnsko m.itice; nosti in vsakdanjosti. Posobcj Vas opozarjam na zadnjo pp-glavjo v moji knjigi Bcscdo bo->.jo in božansko. Izpitc boste lahko opravljali po koncu sefflcstra, bodir.i nin~ no, bodisi ustno. Čc žollto potjovor o tcmah prodinotn ali ka- na Republiški sekretariat 2a mcdnarodno sodelovanjn - tclp-ljiv. ¦ ¦ ¦ Opravičuiem se Vam za takSno noobieajno ro6itcv in Vas pro-sim za razumevanje. S to zadovo jo soznanjeri tiidi Uckanat, ki jc žg z razumevanjctn sprcjcl na znanje tc2avc» ki r.o na~ stopile zaradi moje sodanjc zaposlonostt pri zaticv.Th nlovcn— sko državo. Lop pozdrav! V Liubljani, 4. aprila 1991 telefon št. 224-324 in Vam bo tajnica povedala, kdaj setn dosegljiv. Opravičujem se Vam za takšno neobičajno rešitev in Vas prosim za razumevanje. S to zadevo je seznanjen tudi dekanat, ki je že z razumevanjem sprejel na znanje težave, ki so nastopile zaradi moje sedanje zaposlenosti pri zadevah slovenske države. Lep pozdrav! ;i prof. dr. Dimitrij Rupel Ce se je nova oblasi odločila, da politika ne bo.več popoldanska reč, je s profesuro očitno povfiem drugače. V nopih časih imamo Uidi popoldanske in dopisne profesorje. INFO O ŠTUDENTSKIH ŽURIH 23. aprila 1991 bodo gospoda iz četrtega letnika živilske tehnologije iz-volili krstiti bruce taistega faksa. Krst bo potekal v ritmu Petra Pana, bruci pa bodo morali pokazati svoje plesne, pevske in pivske sposobnosti. Seveda jih ne bodo hranili iz hladno toplega bifeja, kot se bo to zgodilo tistim, ki bodo kupili karto, s katero bodo imeli dostop do njega. Bruci bodo žrli pomije, kdt se to spodobi za zelence, ki se žabijo po faksu že vse leto. Gostje sebodo lahko naslajali ob trpljenju brucov in se zraven mastili za samo 120,00 din (cena v predprodaji na dan trpinčenja 150,00 do 23h, po 23h 60,00 din)» V veliki dvorani študentskega naselja v Rožni dolinisebo tc brucovanje odvijalo. Ob 20h pričakujejo prve goste in upajo, da boste med njimi tudi vi, saj so vam pripravili srečelov z bogatimi nagradami. Dobite lahko buteljkice viricka, kolesa sira, salamice in še druge pripbmočke za boljse liživanje življenja. Vidimo se 23.aprila ob osmih zvečer v veliki dvorani študentskega naselja v Rožni dolini. PARLAMENT V sredo, 3. marca se je v Kapelici na Kersnikovi-4 zbralo 25 poslancev Študentskega parlamenta ter Študentska vlada. Oblikovanju dnevnega reda ter sprejetju zapisnika prejšne seje so sledile volitve direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. S strani Študentske vlade je bil predlagan Tone Bricman, ki je že opravljal to funkcijo (podaljšanje man-data). Novi direktor je bil izvoljen z večino glasov poslancev ŠP. Sledilo je glasovanje o nastanitvi pomočnice ministrce za social-no svetovanje. Predlagana je bila Lučka Poznič (l. letnik FF). Tudi ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Izpitni režim na Univerzi Trenutno veijavni Zakon o usmerjenem izobraževanju vsebuje člen, ki določa, da ima študent pravico opravljati izpit trikrat v študijskem letu. Opravljanje izpitov študentov, ki nimajo statusa, ponavljajo letnik ipd., pa uredijo fakul-tcte s svojim statutom. Nekatere fakultete so v Statutarnih sklepih, s katerimi so spreminjale statut, uveljavile spremembe izpitnega režima. Med njtmi najbolj izstopa medicinska fakulteta, ki že drugo leto uveljavlja režim, po katerem študent po četrtcm neuspešnem opravljanju izpita konča s študijem na tej fakulteti. Položaj otežijo še fiksni roki, ki so dani v začetku šolskega leta. Kerso v teku pripraveosnutka predloga Zakona o visokem šolstvu, je Matjaž Tavčar, minister za izobraževanje v ŠV pozval ŠP, da izoblikuje stališče, ki ga bodo študentje zagovarjali in ustanovi komisijo za študijsko problematiko, ki bi v teh časih pomagala pri izdelavi smernic dela na aktih, ki urejajo topodročje. ŠPjeoblikoval sklep: vztrajanje na sistemu, ki je veljal do sedaj na večini fakultet: Študent lahko opravlja izpit trikrat letno, vsa nadaljnja opravljanja dovoli fakulteta. Komisijo, ki bo skupaj z ministrom za izobraževanje zagovarjala tako stališče, oblikujejo: Feliks Ciglar, Robert Krajnik Ln Marko Korelc. Ljubljanska ŠO bo usklajevala svoje zah-teve z mariborsko ŠO. Nadaljevali so z rednim poročilom SV v obdobju od prejšne seje 26.2. do 3.4.1991. Zaključno poročilo o delovanju in pos-lovanju ŠOU v Ljubljani še ni oblikovano, zato je bil pregled tega preložen na nasled-no sejo. Finančni načrtza leto 1991 -je sestavljen iz treh delov: finančne politike, bilance prihodkov in odhodkov za leto 1991 ter ukrepov za izvajanje. Po&-lanci so finančni načrt sprejemali po resor-jih, razpravljali pa sq predvsem o točkah, kjer sta itneli pripombe poprej ustanovljeni Finančna komisija ter Nadzorni odbor. Finančna politika Ciljifinančne politikeŠOU so predvsem zagotavljanje pogojev za delovanje študentskih društev. Študentskim or-ganizacijam po fakultatah se s finančnim načrtom ne zagotavlja sredstev, ker imajo na voljo sredstva, ki jih zagotavlja republika za izvajanje obštudijskih aktiv-nosti na fakultatah, omogoča pa se jim najem prostorov K4 za minimalno ceno in vir zaslužka s pobiranjem vstopnine. Glede načinov uresničevanja velja omeniti načrt vlaganja v podjetja, ki bi se izvajalz ustanavljanjem kapitalsko nezah-tevnih d.o.o. za dejavnosti, ki pomenijo iz-boljšanje kvalitete življenja za študente. S tem so mišljene raznorazne agencije, prodaja potrebščin ipd., katerih cenovna polittka bo nadzorovana preko upravnih odborov. Po kriterijih za razporejanje neraz-porejenih sredstev na projektnih delav-nicah itnajo prednost projekti, ki so dopolnitev študija. ŠOU tudi ne daje finančne pomoči za absolventske izlete, brucovanja in podobno. Bilanca prihodkov in odhodkov (534.084.038,30) Prihodki izhajajo iz : presežka prihod-kov, prenešenega iz prejšnega leta (1.112.963,30); prihodkov in prispevkov iz članarin za mednarodna združenja (32.500,00); prihodkov iz proračuna R Slovenije (3.267.975,00); prihodkov od drugih organizacij - mednarodna dejav-nost in socialnoekonomska vprašanja študentov (423.000,00); prihodki iz lastne dejavnosti - študentski servis, založniška dejavnost in kulturni center (526.810.600,00); prihodki od obresti (2.000.000,00) in drugi (437.000,00). Pri ODHODKIH je za sredstva za pro-gram dela ŠV za dejavnost na področju mednarodnega sodelovanja, namenjeno 19.080.514,00 din. Za založništvo in infor-miranje, kamor spadajo časopis Tribuna, revija Časopis za kritiko znanosti, knjižna zbirka Krt, RŠ ter medijska promocija je namenjeno 6.623.984,00 din. Za izobraževanje je namenjeno 686.000,00 din. Sem spadajo raziskave študentskega javnega mnenja, okrogle mize ter programi dodatnega izobraževanja. Pri slednjem velja omeniti takoimenovano podjetniško šolo, kjer bodo posredovane različne infor-macije naših in tujih predavateljev. Za štu-dente bi bila taka šola brezplačna, medtem ko bodo drugi slušatelji plačali šolnino. Kulturi je namenjeno 7.037.576,00 din, vštevši delovanje kluba K4 (3.979.000,00), ki s prenovo organiziranosti in delovanja postaja bolj študentski klub. Športnim društvom, prvenstvom Univerze, rek-reaciji, raznim tečajem je namenjeno 1.368.306,00 din, 1.340.000,00 dinje namen-jeno socialnoekonomskim vprašanjem študentov, drugim dejavnostim 642.518,00 din. Reprezentanca: 200.000,00. Poseben sklop so sredstva, namenjena volitvam poslancev v parlament ter študentsko vlado (200.000,00). Osebnim prejemkom članov organov ŠOU, kamor spadajo ŠP, ŠV, svetovalci ŠV, volilna komisija, ured-ništva Tribune, Krta, ČKZ, Študenta je namenjeno 2.096.000,00 din. ZPS - sklepi o Univerzi V skladu z Magno Charto evropskih univerz se tudi Univerza v Ljubljani kot najvišja znanstveno-raziskovalna in izobraževalna institucija sklicuje na svojo svobodo in zgodovinsko poslanstvo slovenskemu narodu. V tej luČi je njen znanstveno-pedagoški svet na seji 26. marca sprejel naslednje sklepe: *I*Univerza je zgodovinsko utemeljena in svobodna skupnost študentov in učitel- jev. *!"• Univerza vztraja pri svoji pravici do us-tavno določene in zagotovljene av-tonomije, *r Univerza nebo urejala svojega statuta v okviru Zakona o zavodih, *!* Zakon o Univerzi naj se omeji samo na tista določila, ki opredeljujejo odnos med Univerzo in širšo družbeno skup-nostjo, *!* nekateri elementi avtonomije Univerze, od katerih neodstopajo, so: Univerza se bo konstituirala s svojim Statutom in bo sama urejala svoj način upravljanja, vztrajanje na zahtevi, da je Univerza javna, neprofinta korporacija in da se bo financirala iz neod visnega republiškega sklada za visoko šolstvo. 3. RAZDELEK - ŠTUDENTI 27. teza Študentjeoseba,kisevpišenauniverzo. 28.teza Študent ima pravico in dolžnost sodelovati v študijskem in raziskovalnem procesu na univerzi v skladu s študijskim programom. Članica lahko prilagodi posameznemu študentu izpolnjevanje študijskih obvez-nosti. Pogoje in postopek za uveljavitev te pravice določa statut članice. 29.teza Pravice in dolžnosti ter disciplinsko odgovornost študento v podrobneje u rejajo statuti univerz in spošni akti članic. 30. teza Univerze lahko organizirajo posebne načine izpolnjevanja študijskih obveznos-ti, ki jih določi splošni akt članice. 31.teza Študent ima pravico do hkratnega študija po dveh študijskih programih. Pogoje in postopek določijo univerze. 32. teza Študenti napredujejo v višji letnik pod pogoji, ki jih določa študijski program. 33.teza Vpis se lahko omeji, če število prijav za vpis presega zmogljivosti visokošolske or-ganizacije (prostorska, oprema, kadrovska). O omejitvi vpisa odločajo univerze v soglasju s pristojnim republiškim uprav-nim organom. 34. teza Status študenta preneha: *$* ko diplomira, *frče ne diplomira v šestih mesecih po koncu zadnjega semestra, •f* če se izpiše, •J* če se med študijem najkasneje do 1. ok-tobra ne vpiše v skladu s statusom, H* če je bil izključen iz univerze, 4* če tudi četrtič ne opravi posameznega izpita. 35.teza Med študijem lahko študent enkrat ponavlja letnik, ne da bi izgubil status študenta. Iz upravičenih razlogov, ki jih določajo statuti univerz, lahko članica posatnez-nemu študentu podaljša status, vendar največ za eno leto. 36. teza Študenti imajo pravico sodelovati pri upravljanju univerz in njenih članic na način, ki ga določa zakon ter statuti univerz inčlanic. _________INFOSOV_________ Matematiki tokrat brez števil Kdo pravi, da se matematiki, pa tudi fiziki, ne znajo zabavati. Na tokratnem brucovanju so brez posebne muke vsaj začasno pozabili na polarne enačbe, koor-dinate in kote, tako da je razpoloženje glede na prazne steklenice eksponentno narašČalo vse do zgodnjih jutranjih ur, ko ' množica že dolgo ni bila več urejena. Boštjan Brešar, eden od marljivih delil-cev in nenazadnje tudi uživalec piva, je za točilnim pultom skupaj s tovariši izvajal' pravi sferični eksces, saj je bila vsota prodanih steklenic že pred uradnih začetkom večja od 180. Znani fizik Biznis je vztrajno poljubljal Angesin koder - pravijo, da ni bil slučajni dogodek - kar je v vsesplošni ztnedi ušlo ne t dovolj budnim matematikom. Na Fakulteti za narauoslovje in tehnologijo natnreč že nekaj časa divja računalniška vojna, ko fizikom prepovedujejo uporabo »matematičnih« računalnikov in obratno. Morda pa jih je burna noč le spravila. , G.P.. USTANOVITEV SKLADA ZA SAMOPOMOČ ŠTUDENTOV Ker vztrajno naraščanje življenjskih stroškov, dvigovanje stanarin, zmanjšanje, števila štipendij, pomanjkanje dela preko. ŠŠ, participacije nekaterih zdravil,.; morebitna uvedba participiranja nekaterih zdravstvenih storitev za študente... potis-kajo študente na dno socialne lestvice in, ker pomoči prav gotovo ne moremo pričakovati od države ali Univerze, si tnoramo pomagati sami. Zato svetovalka ŠV za socialna vprašanja študentov Petra: Globočnik predlaga ustanovitev sklada za študentsko samopomoč. Tako bi si lahko študent ob najbolj kriznih trenutkih sposodil nekaj denarja, da bi preživel do konca meseca. Pravila sistema, samopomoči bi skušaii pripraviti in uskladiti do novega šolskega leta. Zatoje, tudi v finančnem načrtu pod rubriko socialnoekonomska vprašanja študentov namenjenih 1.000.000,00 din za ustanovitev, tega sklada. Sistem bitemeljil na neke vrste kreditiranju. Študent bi dal vlogo in se s, tem uvrstil na listo čakajočih. Tisti, ki bi, prejeli pomoč, bi denar vrnili z naslednjo, štipendijo. Pravico do pomoči iz sklada naj bi imeli študentje, ki delajo preko Študentskega servisa. Infofaks uredila Sergeja Hadner »OČITNO JE, DA SE NEKAJ 1A000 Prihod nove direktorice Ksenije Preželjv Študentskem centru ni med tam bivajočimi študenti prinesel pretiranega razburjenja v sicer že ustal-jeni red življenja. In medtem ko nekateri študentje, očitno zaposleni z bolj življenjsko pomembnimi stvarmi, o zamenjavi na vrhu nimajo niti naj-manjšega pojma, so drugi, očitno bolj pozorni ter tudi po naravi bolj dovzetni za tovrstne dogodke, nekatere pozitivne spremembe že opazili. Očitno je, da se nekaj dela, čeprav je vprašanje, koliko je to dobro. DAVID NEDELJKOVIC, štuck-nt 4. letnika eluktro fakulk-te: Moram poudariti, da se nekatere spremembe že dogajajo, to pa je opaziti glede samih aktivnosti tudi v našem bloku. Tudi menza je prešla v privatne roke in po pripovedovanju drugih sklepam, da je zdaj precej boljše. Ob-navlja in zazidava se tudi blok 4, čeprav sem slišal, da bodo mogoče rekonstruirali tudi blok 14. Govori se tudi, da bodo odprli razne lokalčke. drugem nadstropju plačujejo polovično. Sicer ne vem, kako je bilo urejeno prej, vendar menim, da bo zdaj boljše. SUZANABRATUSIC, študcntka zg<»dovine: Po pravici povedano, o tej zamenjavi res ničesar ne vem in vam res ne morem povedati, ali je boljše ali slabše kot prej. Ne poznam tako dobro razmer tukaj, pa čeprav moram poudariti, da sem z bivanjem v študentskem naselju, konkretno v bloku 7, zadovoljna. Tudi če bi bila na mestu te nove direktorice, res ne vem, kaj bi spremenila na boljše ali slabše. O tem vprašanju, ki je precej kočljivo, bi morala razmisliti. MARJETAFERLAN, absolvcntka si)cit)U)gijf iici FSI'N: Prišlo je kar do nekaj sprememb, čeprav tega vsi študentje še niso opazili. Predvsem bi poudarila zadevo z infor-miranjem, torej s plakati, ki so precej bolj vidni kot prej. Tudi cene stanarin so se nekako ustalile. Delajo se tudi novi programi za obnavljanje Študentskega centra, poskrbljeno pa bo tudi za pare, ki imajo otroke in istočasno študirajo. Programov je torej kar precej, vendar pa je zaradi pomanjkanja denarja vprašanje, kaj bodo storili. MIRKO BOZIC, študcnt 1. k-tnika iiu-tcilurgijr: V študentskem naselju sem od ok-tobra leta 1990 in odkar je prišla nova direktorica, so vidne nekatere spremembe. Predvsem se to najbolj vidi na blokih4 in 1, ki jih obnavljajo. Najbolj fer od nje pa se mi zdi to, da v nadstropju, kjer se obnavlja, študentje ne plačujejo najemnine, medtem ko v prvem in IRENAVEDRINEK, šhidcntka 2. Iftiiika pcdagogikc, s^ciologijc kulture Konkretno za zdaj nisem opazila še nobenih sprememb, mogoče še bodo, vendar pa mislim, da je še prezgodaj karkoli ocenjevati. Je pa res, da bi bilo treba malo bolj poskrbeti za čistočo ter rešiti problem s telefoni. Mogoče bi omenila edino to, da nova direktorica meni, da nočne kontrole po študentskem naselju niso potrebne. Kot sama pravi, ni potrebno ponoči maltretirati študente, ker se tako sami prijavijo, ko se priselijo v naselje. BOJAN BEVCAR, študont 4. k 22. aprila ob 18 uri, s projekcijo filma Prisrfno dobrodošli (Herzlich vvilkommen, 1989) Harka Bohma, ki bo tudi prisoten na otvoritvi. Njegov film je postavljen v Nemčijo sredi petdesetih let, ki je v procesu povojne obnove. Glavni junak, kaznjenec in begunec, skuša poiskati mir zd obzidjt zaprtega vzgojnega zavoda, vendar ldiub temu pride v konflikt z okoljem, kjer so nekdanji SS oficirji, zapeljive ženske in nasilni najstniki. Seveda se najde tudi dobra vila... V torek se bo predstavljala Margarethe von Trotta, sicer precej znana nemška režiserka. Njen film Bati se in ljubiti iz leta 1987 je priredba romana A.P. Čehova Tri sestre. Ljubezenske zgode in nezgode brata in treh sester se dogajajo v Italiji, happy end je napovedan. Istega leta je bil posnet tudi sredin film, črno-beli Hrana za zmaje (Drachenf utter) Jana Schiitteja. Film in režiser sta pred štirimi leti v Benetkah pobrala precej pozitivnih kritik s strani festivalskega tiska. Zgodba je majhna, skromna in preprosta: Shezad in njegov kolega Rashid sta dva Pakistanca brez delovne vize v Hamburgu. Rashid skuša priti v Ameriko, ker ga nemške oblasti nameravajo izgnati, Shezad pa hoče s kolegom Xiaom odpreti restavracijo v vzhodnem Berlinu. Toda stvari se zapletejo in vse izpade drugače, kot je bilo predvideno. Poslednja dva filma se sicer dogajata v sedanjosti, vendar je tema obeh preteklost - nacistična Nemčija. Abrahamovo zlato (1989) Jorga Grasserja, kjer igra v eni od glavnih vlog tudi Fassbinderjeva diva Hanna Schygulla, razkriva razmerje med pobeglo hčerko, ki se po dolgem času vrne domov, kjer je nihče. več ne mara poznati, in očetom, ki je med vojno kot paznik v Auschvvitzu zakopal zlato iz zob pobitih Židov in se odloči, po petinštiridesetih letih poiskati skriti zaboj. Seveda je vse bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Poslednji, petkov film Grozno dekle (Das schreckliche Madchen, 1989) Michaela Verhoevna ste lahko na tehstraneh zasledili v najavi filmov na letošnjem FEST-u. Tam je film zmagal v konkurenci srednjeevropskih filmov (BESEF), sicer pa je lani v Berlinu pobral tudi srebrnega medveda za režijo. Glavna junakinja, ljubljenka mesta iz ugledne družine, zmaga na evropskem tekmovanju v pisanju spisov. Za temo nas-lednje naloge si izbere "Rodno mesto v 3. reichu." Toda sedaj nenadoma naleti na gluha ušesa inzaprta vrata ter jeprisiljena. odnehati. Čez nekaj let pa se - že poročena in z otroki - odloči nadaljevati s svojo raziskavo. Pet filmov torej, od ponedeljka do petka. Če pa vam to ni dovolj, pa še vedno lahko obiščete prireditev kakšne izmedi ostalih, parcialnih umetnosti. Uroš Prestor Ch vl: Mel Glkson, Kutt Russell, KiiminalJka z zv«z, mrnM katere je W* mitii- tifipeSiuca tudi v naSih kinih inJe zelo veliko Sc iz ottQ$tv&, mdmi »h*Ae«%e bivši y#$&m*4fa v primer, It^r 8ta vsak na svoji »tt*av maemm |e fie Ženska, s katero se zipfeleta obf. Fr^atefjatvo |e m reimi prelzkušrai. 0o ttt|€ zapktanje zgodbe 2elo poftvaino, kot se za Tmvnea (acenarfst - oak«|evec Kita|ske julia igrati pins-^m^*^ bo pravi I vir>i:#>Ti:i:A I ¦ +*++*• I I OAiCRUn tCUC SteritrgZI l;ublione I I pen~eit K-21 t(l<21( 5« I (Ruinena podmornica) |Itežj|l||^j^e Duiming. lCL ^|l|||;|ea:tleš, $l|p|I|:ia*ek skofc v glasbeno vid^^^ši-Emm&na podmoftika je +«ev||| fesem Jegendarnili Liver-llNMD^i^' i» po x«|ej tuM naslov tega že i|»r lliltiifga: celoveieiivega iisanega: :ia^j||;|i^::i968. juiiaM. $o:.|ohiv Paul/. ;<^|pli|;:i:3|iji$o, narisam seveda/ in ^l^llill^-la^ z ogrom- ipsL> d|i|i|M v feattseri reStiEJejo Pepper-^l^|i||::;:ieabavna pravljica pa je v prvi ^i^l|iiyarie glasbeni film. Vrstijo se f pedlie: 'nasbvna,, Eteanor Eigby, Lucy im ^Ul;iky' With Diamonds, All You f|»ifeeip3U>v^ When I'm 64 itd. . ^ 1; |||i|i^:.j«..kJasisJen dol«ira«nt časa, ^^^^^bifl^c^ davwčetverice: j|||lll|||||^f:Om. - pop art stiiom,. pppil:iii v štosi, Llower-p0wer |3pdft>č3i Dofero, osvežilno delo (fcifiib Haxosti)y za oboževalce skupine pa *>itti|nica«. , FIJHERALIN BERLJN (Pbgreb v JBerlirm) Reži|a: Guy Hamiltoii. Gl. vi: Mkhael Caine, Paul HMbschatud,; Oscar -Homolka. Eva Renzi, Gwf Doleman... Kriminalka s poiitičnimi kcmotaci|ami. Caim je angleŠki voltttstt, ki mora otganizirali pi^b^g #Ovjftt$fcig^ vo|Bega oficirja preko zfeglasri^ga l*|c* Hnskega zidu. Filmje tako-tako-solMeiv z nekaj napetimi treatutki, gledl| jv> a nil kaj več. Ža zaspano nedeljsk^ popoldne. Popularna tema tištili iet (sredina Sestdesetih) |e bolje obdelana v Rittovem filntu Vohun, ki je piišel it hlad«, Za |ubitelje pa podatek, da ima Pogreb v Berlinu predhodnika (The Ipcress Fikn«, režija Sidney J. Furie) m nasiednika (Billion Dollar Brain, režija Ken \RusseM). Gre za serijo jBlmanŽN romanov Lena Deigktona o vohunt«! Harryjii Pamerju - vedno ga igra| Mkhaei Caine. Priporočamo Pgledi omenjertili dveh filmov. Primerjava ne bopottrebna. ¦ _________ MJ^ SE SPLACA UMRETIZA SLOVENSKO KULTURO? Dušan Cunjak, banjaluški Srb, ki že skoraj desetletje živi v Ljubljani, misli torej zares. Založnik, lastnikprve in največje zasebne založbe »Emonica«, ki je v štirih letih izdal 42 slovenskih knjig, samostojni kulturni delavec in eden od letošnjih kandidatov za Župančičevo nagrado, je v petek, 5. aprila začel gladovno stavko. Razlog naj bi bilo dejstvo, da kljub večkratnim poskusom ni uspel dobiti prostorov za knjigarno na Starem trgu. Cunjaka smo obiskali v Hotelu Bellevue, kjer je najel sobo (cena je 300 dinarjev na dan). Pravi, da ima odtod najlepši razgled na »belo Ljubljano«. TRIBUNA: Ali ste v času gladovne stavke imeli stikc s predstavniki mestne oblastne strukture? CUNJAK: Ne, nihče me ni prišej pogledat. Očitnojimje vseenoza usodo Neslovenca, ki je z dejanji dokazal, da mu je slovenska kultura ijubŠa in bližja kot marsikateremu slovenskcmu dušebrižniku. Sicer pa so me pustili na cedilu tudi mnogi, ki so prav preko moje založbe zakoračili na slovensko Uterarno sceno. V nesreči pač spoznaš, kdo je pravi prijatelj. Obiskujeta me le pesnika Novica Novakovič in Ivan Črnič. Oglasil se je tudi Dragan Živadinov, ki mi je prinesel filtrirno posodo za vodo, ki jo je tudi sam uporabljal. Vsi ti obiski mi dajejo upanje, da vse vendarle Se ni iz-gubljeno. • > TRIBUNA: V torck ste organiziralt novinarsko konfercnco. Kakšen je bil odziv? TRIBUN A: Ali tnenite, dajegladovna stav-h pravi način protesta proti mestnim vel-jakotn ? CUNJAK: Drugega izhoda nisem videl. Prostore sta mi namreč obljubljali tako stara kot tudi nova oblast občine Center. Toda od obljub se pač ne da živeti. Lokal na Starem trgu je bil oddan drugemu prosilcu, kljub temu, da sem bil prvi kart-didat. TRIBUNA: Zadevo stepostavili ultimativ-no - ali lokal na Starem trgu lla aligladovna stavka. Alije bila to edina rešitev? CUNJAK: Ne, pripravljen sem tudi na kompromis, to je, da dobim nadomestni prostor enake ali večje površine na ustrezni lokaciji. Čakam na odgovor Marjana Vidmarja, ki naj bi me menda že jutri (t.j. v četrtek) obiskal. CUNJAK: Dokaj slab. Prišli so le štirjc novinaiji. O6tno tudi njih ne zanima preveč usoda človeka, ki je plovenski kulturi dal mnogo več, kot je od nje dobil. Kljub temu pa sem optimist in upam, da se bodo stvari dokaj hitro, oziroma še pravo&tsno uredile. TRIBUNAi Gospod Cjmjak, kMdolgo UT^ CUNJAK: ;t?anes^ ^e &ti daif^ (pogovaijali smo se v sredo, op.a.j. Ocj^ včeraj sem pod zdravniškim nadzorom^ sa} sem želodčni bolnik (rana n* dvanajsterniku), .Zdravnica mi j^; svetovala,. naj z; gladovno stvak^' -? preneham. Ker mislim, da se za ; slovensko kulturo kljub vsemu ne splača ~ umreti, bom v soboto prekinil gladovno stavko. Simon Bizjafc> Gledališka afera MARIBOR V LASEH S CAPUDROM VMariboru tako rekočvre. Ne samo v mariborskem Radiu, koje Svet RTV Slovenije na svoji zadnji seji mariborski radijski hiši preprečil, da bi se oblikovala kot samostojno podjetje znotraj slovenskega RTV sistema, temveč tudi v mariborskem gledališču. Slednje je namreč s predstavo Faust tako kot tudi Slovensko mladinsko gledališče z Odisejem in sinom kandidirab za denar iz republiškega kidtumega prorahina, s pomočjo katerega naj bi se udeležilo gledališkega Gran Festivala v glavnem mestu Mehike. Pa Faustu ni uspelo, kar je njegov režiser in direktor mariborske Drame TomažPandurpokomentiral kot »kulturni škandal, kakršnega ne pozna razvita duhovna Evropa,« a obenem dodal, »da pri tem ne gre za spor med dveina gledališčema.« Sicer pa si najprcj oglejmo kronologijo dogodkov, ki so pripeljali do tako velikega razočaranja v Mariboru, kjer prihaja do vsc bolj ogorčenih protestov proti »načrtni centralizaciji denarnih sredstev in politične moči na nivoju republike -v Ljubljani.« Začelo naj bi se s prenosom sedeža Elektrogospodarstva Slovenije iz Maribora v Ljubljano, nadal-jevalozodklonilnimiodgovorirepubliških gospodarskih ministrov na prošnje po finančnih injekcijah mariborskim podjct-jem ter kulminiralo radijsko in gledališko afero. Direktor festivala g. R. Osorio je na gos-tovanje že lani povabil tako Fausta kot Odiseja in sina, obe gledališči sta svoji predstavi tako uradno prijavili. Ker republika po besedah ministra Capudra nikakor ne bizmogla zbrati dovolj denarja, da bi nas v Mehiki zastopali obe predstavi, so se morali odločiti le za eno. Vidcti je, da zacenejšo,čepravjeFaustvsvetupoželveč laskavih ocen kritikov kot Odisej in sin. Republiški sekretariat za kulturo je šc v prejšnjem letu za med na rod no sodelo va nje v okviru svojega proračuna rezerviral približno 100.000 dolarjev, vendar pa bi vsota zadostovala le za polovico stroškov, ki bi nastali z udeležbo Fausta na festivalu. Ostalo naj bi poravnal mariborski izvršni svet. Če torej odštejemo participacijo gos-titelja, bi za Fausta v celoti porabili okrog 240.000 dolarjev, za Ijubljansko predstavo pa le 37.000 dolarjev. Ker bi Maribor prispeval 130.000 dolarjev, Ljubljana pa le 10.000 dolarjev, bi bili končni vsoti za republiko 110.000 in 27.000, oziroma bi bila razlika med predstavama vcenilešeštirik- ratna. Drugače povedano: ministru Capudru manjka za gostovanje obeh gledališč le »ušivih« 37.000 dolarjev, seveda pa bi moral že v prvi polovici leta (festival je junija) izčrpati vsa sredstva, namenjena mednarodnemu sodelovanju. »Primanjkljaj« bi moral poiskati pri kolegu v vladi, zunanjemu ministru Ruplu,ali celo ministru za turizem Pašu, saj je takšen fes-tival idealna priložnost za promocijo Slovenije in z usklajeno akcijo tudi njenega turizma. Dejstvo je, da je Faust od ljubljanske predstave občutno dražji, ker je v celoti tehnicno zahtevnejši. Iz Maribora bi moralo v Mehiko namreč potovati kar 100 Ijudi, tz Ljubljane pol manj. Ocenjevanje obeh uspešnih predstav je po kvaliteti Rcpubliški sčkreteriat za kulturo $e na tibte&be iz Mttnbom brmi tudi s pedaški o nttčrtovmik ktoštijihgostamnjik Odisejin sin mj Ugostoofd Še v Zarttgvzi, Grencblu in &mu, kjer bi uečino $tr&fO f^krili or~ ganizaiorji. F&u&t naf U odšel v Mudhdm, Mffskm in Gradec, stroŠke pa U mardtt potmmH mesfo Maribor in repubtiktt. skorajda nemogoče - razsojanje so zavrnili tudi sami selektorji festivala - zato bi bilo v vsakem primeru eno od gledališč prik-rajšano oziroma na nek način oškodovano. Kljub nasprotnim zagotovilom obeh direk-torjev sta bili tako postavljeni v vlogo rivalov. Zanimivo je, da se je lani na mehiški festival brez konkurence uvrstila Šeherezada - skupen projekt Slovenskega mladinskega gledališča in režiserja Pan-durja. Sekretariat pa naj bi bil tudi tokrat po ministrovih besedah pri izbiri povsem nevtralen - o celotni zadevi je zbral kar 18 strani gradiva - a ni niti poskusil najti dodatnih sredstev oziroma poiskati zainteresiranih sponzorjev. Zato pa naj bi to storilo mariborsko gledališče samo. Tomaž Pandur: »Dogovori z direkcijo Jetiivzla trajajo že dobro leto, or-ganizacijsko in tehnično je gostovanje popol-noma pripravljeno, zato se rnu kar čez noč ne moremo odpovedati. Naslednji mesec bomo v Mariboru pripravili tri predstave Fausta z dražjimi vstopnicami. Ves izkupiček gre za Mehiko, iščemo pa tudi že sponzorje med pod-jetji.« Režiser meni, da so jtm bila potrebna sredstva že obljubljena in zagotovljena, zato je ministru Capudru med drugim od-pisal:»... sporočamo globoko nestrinjanje z vašo odlcčitvijo in ostro protestiramo proti neargumentiranemu, manipulativnemu in centralistično-ozkoglednem prikrojevanju slovenske kulturne politike, ki se maniferstira prav v mačehovskem odnosu do našega gledališča in naše produkcije, ki doma in v svetu brani čast, ugled in ponos slovenske umetnosti. Vaša samovoljna odločitev blati dostojanstvo in smisel našega ustvarjanja in življenja v umetnos-ti.« Iz vsega tega, ne da bi zato potrebovali še mnenje kulturnega ministra, lahko le zaključimo, da mora biti slednji v slabih časih predvsem le dober finančnik, saj ga drugače kulturniki raztrgajo. Če ne Faus-tovci, pa Odisejevci s sinovi! Nihče pač noče biti nag, nikogar pa tudi ne zanitna, zakaj krojač nima dovoij platna. Gregor Preac V TAKTU TAKTA Vteh dinamičnih časih, ko tudi tostran Alp vznikajo (in ugašajo) nove revije in časopisi malone tedensko ter praviloma brez pretiranega pompa, se bo morda komu zdelo čudno, da si nisem mogel kaj, da se ne bi obregnil ob Takt, novo slovensko revijo za kul-turo. Toda dobro zamišljen in izpel-jan projekt (govorimo lahko seveda samo za nulto številko) daje upanje, da ne gre samo za muho enodnev-nico in ustvarjalcem ne bo pošla sapa že na začetku. Spiritus agens Takta je Miha Zad-nikar, bivši kulturni urednik Mladine, Telexa in Podmornice, danes pa novinar v kulturni redak-ciji Dela. Seveda je zraven (kje pa ni?) tudi Marko Crnkovič, ki nič več ne sesuva, ampak mirno (saj ni res, pa je !) sedi v fotelju direktorja kul-turno-umetniškega programa Cankarjevega doma, ki je, mimogrede povedano, ustanovitelj revije. Tu so pravzaprav zbrani vsi tisti, ki hodijo na pir v Prago ali na Dunaj (Mittelevropa, pač!), Pariz (Crnkovič se menda v pariški haute volee počuti kot doma) ali pa v Nevv York (prestolnica 20. stoletja, bi rekel Debeljak) namesto v Spodnje Gameljne ali Zgornjo Kungoto. Aleš Debeljak, Tadej Zupančič, Andrej Blatnik, Tomaž Toporišič, celo Fran-ci Zavrl (kdo se ga še spomni?), Jure Potokar... so zagotovilo, da gre zares. Najvidnejši predstavniki najmlajše že profilirane generacije slovenskih kulturnikov so ustvarili prepoznaven kolaž, užiten pele-iinele, zb(i)rko povečini kratkih in-formativnih prispevkov, ki se spogledujejo tako z zahtevnejšim bralstvom kot z ljubitelji limonadarskega bulvarskega bran-ja. Gre skratka za revijo, iz katere izvemo, da Miša Molk obožuje ribe, Toneta Hočevarja in Janeza Čučka ter da jo fascinira logika (tega gotovo še niste opazili!); preberemo lahko zanimiva članka o jazzovski legendi Milesu Davisu, seveda pa ne manjka prispevek za s Twin Peaksi zasvojene Sentflorjance, na čelu katerih je nepoboljšljivi fil-mofil Tadej Zupančič. Kot je Zadnikar napovedoval že več mesecev pred izidom revije, iz-haja potreba po tovrstni publikaciji iz dejstva, da Slovenija ne premore niti ene splošne revije za kulturo v najširšem smislu. »Ta sega od množičnosti do elitnosti, od spek-takla do intimnega vsakdanjika, od urbanega pragozda do metod pogozdovanja, od razkričanosti do sanjarije, od cerkvene procesije do cirkuške vragolije,« pravi Zadnikar. Pravzaprav je Takt prva slovenska treitdovska revija in je kot taka seveda, kot že rečeno, močno generacijsko obarvana. Toda prav to omogoča prepoznavnost imidža in harmoničnost, saj revija kljub svoji raznolikosti deluje kot dovolj skladna celota. K temu še dodatno prispeva jezik pišočih, ki je svež in večkrat »crnkovičevsko« (tren-dovsko?) sproščen. Prav tako navdušuje grafična podoba, ki je delo Alena Ožbolta. Končno smo torej tudi Slovenci dobili revijo, namenjeno širŠi populaciji, ki ni zmazek in že na videz pritegne. Res pa je, da bodo tisti butasti Slovenci (ali sploh so taki?), ki se prerekajo, ali je boljše Delo X ali Lady, razočarani, ker se Taktovega papirja skoraj ne da uporabiti v »skatološke« namene (bolj primeren je za zavijanje solate). Vendarpa bodo tudi oni prišli na svoj račun, saj jih bo navdušila Cankarjeva sovaščanka (Ivan se obrača v grobu) z (najbolj) butastimi odgovori na (ne najmanj) butasta vprašanja (vse pač »because you asked for it«). Projekt je delo ljudi, ki so se odločili, da prehitijo čas, še predenjih le-ta povozi. Zavedajo se, da morajo biti povsod, če hočejo sploh kam priti. Vsaj na Slovenskem devet-deseta ne bodo kastrirala junakov osemdesetih. Le-ti imajo poleg širine (ali liberalnosti, če hočete) še eno od-liko, ki je prednjimci niso imeli. Spoz-nali so namreč, da je vse merljivo z denarjem in je pravzaprav bistvo vsega, kako in predvsem za koliko se prodati. Zato obstaja nevarnost, da si bo ta generacija nesramno prisvojila vse tisto, česar nikoli ne bo imela. In tudi Takt je lahko, in upajmo, da tudi bo, korak k temu cilju. Simon Bizjak ZIGA V KUDU Žiga Koritntk vzpostavlja na prtčujoči razstaviposeben fotografeki načtn zrenja v svet njegov objektitv itoče btti zgolj vizoko estetiziran travelter'$ eye, temveč prej pripomoček za povsem avtorsko, zdaj Uriač ne želijo vmešavati v iraške notranje zadeve. Cemu takšen cinizem verjetno ne vesta ne Alah ne kakšcn manjši Bog, za Scheisskopfa pa tega seveda ni mogoče trditi. Kajti Kurdi nimajo nafte in ker, vsaj severni, še zmeraj v glavnem živijo pod nomadskimi šotori, kar pomeni, da Američanom niti pri najboljsi volji ne morejo ponuditi stoletnega črpanja nafte in zahodnim gradbenim podjetjem izgradnjo z zemljo zravnanega Kurdistana. Nejasno je seveda tudi to, zakaj predsednik ni poslušal generala,in mu odobril še en dan luftanja Sadamove vojske. Ce je šlo za prekinjeno delovanje analne zapiralke ali kaj več, je s tega stola namreč prekleto težko ugotoviti. Morda pa je šlo za kaksno ameriško življenje, ki se ga seveda ne da primerjati z življen-jem celega milijona Kurdov. Nekdo se je v odločilnem trenutku pač podelal, kar bo nek majhen narod pač »koštalo« milijon človeskih življenj. Pa kaj potem?! Takšni časi so in tudi naslednji cinizem je povsem današnji: kakor dirkalni avto ni za vsakdanjo rabo, tudi majhen narod ni za na vsako zemljo. Sploh, če tega nima s čim plačati. In Bog obvarji nas Slovence ob vseh teh Scheiss-, Schwarz- in Wasser- kopfih. In kot Jamesu Bondu dovoljenje za ubijanje vpišejo v delavsko knjižico, ga prav lahko tudi komu drugemu - na primer v ustavo. In vsako posredovanje bi bilo zgolj vmešavanje v notranje zadeve države, ki ima pač malo bolj nerodno ustavo. Pa lep pozdrav in kak drug planet Vam želim! V Ljubljani, 11. aprila 1991 Vaš Hamf ri Bogart P.s. Nekoč na tem mestu sem že omenil, da bo ta svet še prekleto pogrešal Thatcherjevo Maggie. Z njo in Reaganovim Rolandom bi se zgodovini in kurdskim rabljem še marsikje zataknilo. In meni pri izbiri naslova. Takrat takšnega drekaštva namreč ni bilo na tako silni oblasti. Na žalost je za Kurde to le slaba tolažba! 3 OIIMPDSKF v o4 _!