18. M XL1H. leto. .Slovenski Narod- velja: bka|a vsak nam svečar ti ■edatie te v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12*— četrt leta........6-— a mesce........ 2 — v upravniStvn prejeman, celo leto.......K 22* — pol leta...... četrt leta...... na mesec...... 11 — 550 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vTacajo. lrednIAr**of Knaflcva ulica it 9, (1. nadstropje levo), teletom it 34. Inserati veljajo: prterostopna petit vrsta u enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naroćitine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. it« vtika velja 10 vlnarlov. - Na pismena naročila brez istodobne vpoalattfC aiaročnine se ne ozira, narodna tlakama telefon it 83. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....... . 13* četrt leta........6 50 na mesec.......„ 230 .Slovenski Narod* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto......K 28* ~- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... K 30- VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Saaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. d) %\mm rgunss-Genos-senscimffin Unter-Schisclic Kak~ suženjske narave so m* nekateri Slovenci, o tem nam jasno pri-ea nekdaj vsi od svoje narodne zavednosti, zdaj pa vsled svoje nemškutar-.'^abnosti in slovanske neznačaj-nosti širom naše slovenske domovine mana Šiška. Zgornja Šiška je sicer rio dan*»s Še '»hranila svoj slovenski značaj, za kar gre vsa čast zavednim tbeanom in njihovemu vrlemu župani, Spodnja Šiška se pa še prav malo loei od nemškutarskega Celja. Obrani so sicer po ogromni večini Sloven-•. i. toda ti ne pomenijo ničesar, kajti eriini človek, ki odločuje v vseh >bčin-sk li gospodar;k i h zadevah v Spodnji S;-ki, to je Bavarec Kreutzer. On je tisti zli duh, ki vodi Spodnjo Šiško s nočjo nekaterih slovenskih občinskih odborniku v v nemški tabor. Mož je pa zadrgi čas s svojo politiko zelo zavozil. Morda bi se mu bilo res posrečilo, da bi bil s pomočjo grofice A nersporgovo in slovenskih kimov-•ev napravil iz naše Šiške nemški Schonau«, če bi mož ne bil pokazal preveč — židovske podjetnosti in ži-Invske pohlepnosti. Dokler je bil K" rer,f^er samo pospeševatel j nem-. toliko ' . a o ga Š»;«nčani pustili pri mini; šele. ko so začutili na smjom životu njegov gospodarski Mf\ šole ko so spoznali, da je v nevar-«;ti njihov denarni mošnjiček, so se iSišenčani, razon par Kreutzerjevih hlapcev, kakor en mož dvignili z glasnim protestom proti nečnvenemu gospodarstvu. Ti splošna ljudska nevolja je rodila včeraj popoldne pri Mo-harju v Šiški protestni shod, U\ pra je na željo občanov sklicalo po-tično društvo >;Vodnik«. Društvo Vodnik« je povabilo na shod dežel-.^pra poslanca g. dr. Ivana Ta v« ar j a, ^a provori o važnem gospodarskem orašanju, ki razburja vse šišensko rebivalstvo, to je o Vodovodni zameri, aii kakor se sama imenuje Vv'asserv^r^nrguncrs -Genossensehaft in Unter Scbis-hka-. Da je vprašanje imenskem vodovodu zMo pereca zadeva, priča pač najbolj dejstvo, da se p sboda udeležilo mnogobrojno štelo šišenskih gospodarjev. — Shod tvori predsednik pol. društva »Vodnik«, g. Seidl, ki podeli besedo g. dr. Ivanu Tavčarju, z vaja približno sledeče: S!svni zbor! Rade volje sem so da trdi so, da so se vodovodna dela ki so bila po večini napravljena z državnim in deželnim denarjem, da so ta drla oddr!a nepravilno. Trdi M lo, kar je nekaj §lJloalac»egn, ako jo resnično, ampak trdi se, da j< na *elnik vodovodne zadrugo dal napravi proračune za MŠH*M vodovod, in Vcrr po *c mn baje zdeli ti proračuni prenizki, je šel k dotičnim stavbe-| -»m. ter iiJi pregovoril, da je vsak vvo.i proračun zvišal. Pri seji Vodo-vn^re zadrnere je načelnik predložil -sled njegovega prigovarjanja zvi-sm» proračune, obenem pa izjavil, da m prevzame napravo vodovoda za nižji znesek. In res so se vsa vodovodna dela izročila načelniku Vodovodne zadruge/Tako se trdi napram meni. Če je pa stvar taka in če se premisli, da sta država in dežela prispevali \ vo-ilovodu 70.000 K, potem je absolutno nedopustno, da. so se v takem položaju oddala dela načelniku Vodovodne zadruge. Po mojib mislih je fe radi tega izključeno, da bi načelnik delo prevzemal, kajti nikjer na sveru ni mogoče, da bi se taka dela, pri katerih je engažiranih 70.000 K, oddala svojemu lastnemu načelniku in celo brez razpisa. Greh za tako neprimerno postopanje zadeva Vodovodno zadrugo. Tako postopanje vzbuja nehote sum. da se bcK-e neko kravo molsti, da se hoče nekaj nepostavnega delati. Zgodila sta se pa še dva dru^ra velika greha, za katera je odgovorna Vodovodna zadruga, ako se je resnično tako zgodilo, kakor se trdi. Trdi se namreč, da so je v Vodovodno zadrugo zanesla politika, kar bi se v kulturni državi ne smelo nikdar zgv>-diti. To je vse obsodbe vredna slabost ! ki razjeda naše javno življenje. Vodovodna zadruga bi se ne smela nikdar postaviti v politične boje, kajti potem, ko je dobila tako izdatno državno in deželno podporo, bi morala na-stopati popolnoma nepristransko. pr«x-| ti občanom brez ozira na njih politično mišljenje. Trdi pa se, da se je odmerila občanom, ki ni-o istega političnega prepričanja kakor odborniki Vodovodne zadruge, višja pritojbina, ktikor pa njtho\iin somišljenikom. Ce je to resnično, potem je to vse ohsod-be vredno. Tudi v Ljubljani imamo politične bojo, imamo po!itične nasprotnike, pa se vendar še nikdar ni čulo, da bi se ljubljanskemu škofu več zaraounilo kot meni. Dan-drnes, ko vsi čutimo grozno breme davkov, je prava bestljalnos:, oe sili političnega nasprotnika, da mora vodo dražje plačevati. Če je to ros. da se je voda političnim nasprotnikom dražje zaračunala, je to bestijalnost, ki ji ni primere v Avstriji. Vodovodna zadruga ne sme misliti, da je sama gospodar. Tista dva faktorja, ki sta dala za vod< vod 70.000 K, imata tudi še nekaj govoriti. Načelnik vodovodne zadru, • ne bo prevračal takih kozolcev tik preti Ljubljano in pred nosom dežel no vlade in d"žolne£v, '.ribora. — Moja *n is« 1 je, da naj oblina prevzame vodovod v svojo la,st, toda ne tako, da bi sedanji odbor vso smetano posnel. Vodovod je dobrodelna naprava in ne sme nikdar postati špekulaeija ali molzna krava za nekatere izvolienoe. Za slučaj, da pride vodovod v občinske roke, bodeta dež* la in država poskrbeli, da ne bode Vodovodna -nadru-.ara zopet mol z! a. Jaz hodom vedno delal na to, da pride vodovodna pravica do polne veljave. — 2e med govorom so poslušalci burno pritrjevali govornikovi m izvajanjem po končanem govoru pa so dali duška svoji nevolji na tako hrupen način, da so *=e načelniku Kreutzerju in njegovim joeTom pošteno hlačke tresle.Iz sploš-neera hmr»a ni bilo drujrefja razumeti kakor: »Zivio dr. Tavčar!« in pa: »Krentzor, v X oče v je jo poberi!to ckn-^a Borštnar, občinski odbornik in odbornik Vodovodn.* za-drupe, opravičiti postopanje navedene zadruge, kar se mu pa popolnoma ponesreči. Pravi, da se je navrtalna tak«a napravila zato, da se bode voda pozneje eenejš« oddajala Vsak občan bi moral smatrati za svojo dolžnost, la podnira Vodovodno zadrugo, toda nad 80% Sišončanov noče ničesar vedeti in ničesar pomagati. S to izjavo je pač g. Borštnar sam dal Vodovodni zadrugi najkrepkejšo klofuto, kajti, če 80% občanov nima prav nika-kega zaupanja v odbornike pri Vodovodni zadrugi, potem mora biti prav crotovo opra \ i če n vzrok, da so ljudje n^zaupni napram odbornikom. G. BorStnar pravi, da Vodovodna zadruga ni nikak , unikuni«. ako zahteva od nekaterih posestnikov po 25 K, od drugih 100 K in zopet od drugih 200 kron. Po njegovem mnenju tudi nima politično društvo »Vodnik« pravice, sklicevati shode radi Vodovodne zadruge in se tudi ne more nikogar -iliti, da bi odgovarjal na tem shodu. (Dr. Tavčar: Če nečete, i>a mol-Tite!) Nadaljnje vprašanje g. dr. Tavčarja: »Kaj pa je vendar z načolni-kom Kreutzei jem < odgovori gosp. Borštnar, da se njega ne dotika. Ta odgovor je provzročil bučen smeh. Sicer pa, tako nadaljuje g. Borstn.u*, oi b»lo nikogar s kako pritožbo, dokler ni*mo ljudem poslali računov. (Dr. Tavčar: Popolnoma umevno!) Ko po daljšcui besedovanju govornik še pove, da .Je v občinski seji sprejet v soboto predlog obe. odbornika g. Noča, prosi, da bi smel govoriti načelnik Vodovodne zadruge Kreutzer v nemškem jeziku. Ta prošnja je naletela na najhujši odpor. Vse je kričalo: ?Ne, no! Nemško ne bo provo-ril. S tem je bil 6eveda najbolj zadovoljen Kreutzer sam! Nato navede občiilpki odbornik 7. Noč konkretne ^lučaje, iz katerin je razvidno, kako krivično je postopala Vodovodna zadruga pri odmeri na vrta) ne takse. Posestniku, ki ima hišo s 4 stanovanji, so odmerili 25 K navrtalne tak«=o; drugemu posestniku, ki ima ravno tako hišo so odmerili 100 K. G. Noeu, ki ima hišo z dvema stanovanjema, so odmerili 100 K; posestniku, ki ima hišo s 6 stanovanji pa samo 50 K. Lastnik hise s 4 stanovanji plača 25 K, oni, ki ima hišo s 3 stanovanji plača 100 K. Odborniki Vodovodne zadruge pa ne plačajo ničesar. — Nato sta pojasnjevala krivično postopanje Vodovodne zadruge g. Mmier, bivši član zadruge in pa £?. T v. Zakotnik, župan v Zgornji Šiški. Zlasti zadnji je bral gospodom pri Vodovodni zadrugi ostre levite. Bil je revizor imenovane ■sr.dru-ge, toda vsled brezprimemega postotka nja proti občini Zgornja Šiška in radi žalitve njegovega narodnega ponosa je zapustil nemškutarsko zadrugo. Omenja, kako ga je hodil Kreu-t7rr nadlegovati, da naj tudi Zprrrnja Šiška pristopi k Vodovodni zadrugi, ker sicer ne da država rokakega prispevka. Ko jo Kreutzor ujel g. Zakotni ka, je izjavil: ^Dosloj pem jaz hodil za njim, odslej bo pa on za menoj.« Ko je ob neki priložnosti vprašal g. Zakotnik, koliko članov naj nabere za Vodovodno zadrugo, mu je Kreutzer odgovoril, da ne rabi nobe-nega, marveč bo še nioca ven vrgel. Ko je g. Zakotnik slednjič še dobil od načolstva nemški poziv k reviziji, je bilo pač naju mestne je, da je odložil revizorsko ča.-i. — Nato je hotel nekaj provoriti *r. Zelenka, toda Mici; >^Schonau!« so j»opolnoma zadušili njea*ov jrlas. — K besedi se ;,opet oprl asi fr. Borštnar, ki opravičuje neenako razdelitev takse in pravi, da se pra hoče križati. Pri določitvi takse se je prledalo na to, koliko ima kdo premoženja in koliko ima kdo otrok. G. Noe ima lepo premoženje in nič otrok, zato lahko plača. — G. Noč pojasni na to, da je na njegovi bajti 13.000 K doljca, in da je moral zastaviti v Mestni zastavljalnici svojo zlato uro. da je mogel plačati 283 K blagoslovljeni Vodni zadrugi. — Nato se debata zaključi. — Končno povzame besedo g. dr. Tavčar, ponovno zatrjujoč, da se je delo oddalo nepostav-no, in da krivda za to nepostavnost ne zadeva samo Kreutzerja, marveč ves orlbor Vodovodne zadruge. Odbor bi nikakor ne bil smel oddati del brez razpisa svojemu načelniku. Samo, ako bi se bila dela postavno razpisala in bi bil Kreut/er v resniei najcenejši ponudnik, samo takrat bi odbor lahko rekel, da si ni *vest nikake krivde. Tako se je pa zgodilo, da je bil Kren-tzer pri delih za javno korporacijo sam nadzornik svojih del. Znano pa je, da vrann vrani očesa ne i zk t ju je Stvar je bil« nepoatavna in opravi- čiti se ne da. Načelnik Vodovodne zadruge nikakor ni imel pravice graditi vodovod. Ljudje pridejo do zaključka, da se pri stvari ni pošteno posto-nalo. Borštnar nekaj ugovarja. Dr. Tavčar: »Ali je Kreuzer načelnik?« Borštnar: »Da!« Dr. Tavčar: »Ali je gradil Kreutzor vodovod*« Borštnar: »Da!« Dr. Tavčar: »Torej je zame stvar končana! — Tudi odmera takse se je izvršila popolnoma nepostavno, kajti pri tem se nima gledati na to, koliko ima kdo premoženja in ali ima otroke ali ne. Premoženje ne ouloča prav me, arnpr*, k količina porabljene vode določa visočino takse. To so razmere, ki izzivajo javno kritiko. Eno stvar naj še omenim. Dandanes je Šiška še slovenski kraj, zato je pa škandal, da fe pri Vodovodni zadrugi poslovni jezik nemški! (Klici: »Sramota Kreutzerjevim hlapcem!"} Iz slovenko Šiške so nam napravili spa-ko »Schonau!« Edino kar 6e more pametnega storiti, je to, da prevzame občina vodovod v svojo last in sicer tako, da se nihče ne okoristi! (Ponovno, burno klicanje: »Zivio dr. Tavčar! Doli s Kreutzer jem!« Nato je tajnik društva »Vodnik«, g. Cimerman prečital sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija. Na protestnem shod ti pri Mohar-ju v Spodnji Šiški dne 23. januarja 1910 zbrani občani Soodnje in Zgornje Šiške protestiramo proti enostranskemu postopanju odbora vodovodno zadruge v Spodnji Šiški, ki nima pred očmi blasrra prebivalcev, marveč edino le svojo korist Država in dežela nista dali podpore zadrugi, da bi imeli dobiček odborniki, marveč, da bi uživali dobroto dobre vodo prebivalci Spodnje in Zgornje Šiške. Pozi vi jemo visoko c. kr. vlado in slavni deželni odbor, da pregledata delovanje odbora n. pr. kako so se oddajala razna dela, kako se je odmerila navrtalna taksa, kako se zaračunava voda. Prosimo, da se pritisne na občinski odbor v Spodnji Šiški, da prevzame vodovod v svojo last. Ker so odi urniki vodovodne zadruge obenem vplivni občinski odborniki, naj se gleda na to, da občina prevzame vodovod brez kakih obveznosti napram prejšnjim odbornikom zadrugo, da so obenem razveljavljene vse pogodbe, ki so morebiti sklenjene z enim ali drugim odbornikom v njesrovo korist. Končno protestiramo proti temu, da razpošilja predsednik vodovodne zadruge g. Kreuzer samo nemška vabila Slovencem. _ Soc. demohrotle proti klerikalni reformi ljuMj. oN. volilnega reda. Včeraj dopoldne so socialni de-mokratje imeli v »Mestnem domu« shod o klerikalni reformi ljubljanskega občinskega volilnega reda. Shod je bil jako dobro obiskan. Otvoril ga je Kocmur, ki je omenjal, da je ljubljanski župan že leta 1905 obljubil volilno reformo, ki pa jo je objavil šele pred dvema letoma. Po tej reformi bi nedavkoplačevalci dobili le v eni kuriji mandate. Leta 1907. je dr. Lampe v »Narodnem domu« prisegal, da so klerikalci za splošno in enako volilno pravico za Ljubljano. Ta isti dr. Lampe pa sedaj podpira reformo, ki vsebuje pluralno volilno pravico. Po tej reformi bi imel delavec le en glas, ljubljanski škol pa dva glasova. Tako reformo socialna demokracija zavrača. Ko so bili izvoljeni v predsedstvo Anton Kristan, Tokan in Kocmur, je povzel besedo Etbin Kristan, ki je govoril v glavnem sledeče: Kranjski deželni zbor je v zadnjem času nenavadno priden. Število različnih predlog jo naravnost ve- likansko in človek bi skoro mislil, da se je v deželnem zboru naselila kar kuga delavnosti. Ampak, če pogledamo vsebino teh predlogo^, vidimo, da je ta množina le slepilo za volilce. V prvi vrsti skrbi sedanja večina le za nekaj patentiranih krogov. Med drugim se je v deželnem zboru porodila tudi ljubljanska občinska volilna reforma. Pred par leti je občina sama izdelala načrt volilne reforme. Ustavili so poseben splošni razred; ali medtem, ko so ostali razredi imeli po 10 odbornikov, je ta dobil samo 6 odbornikov, nekateri posebno vneti prijatelji delavstva so hoteli dati le 4 odbornike. Proti temu načrtu je delavstvo vstalo in je zahtevalo v splošni kuriji tudi toliko mandatov, kolikor jih imajo ostale. Ta reforma pa se sploh ni rešila, ker deželni zbor ni delal; najprej so obstruirali klerikalci, potem liberalci. Sedaj pa, ko imajo klerikalci absolutno večino, so vzeli tudi to volilno reformo v pretres. Zdelali so jo pa tako, da je živ krst več ne spozna. Sicer klerikalci trdijo, da ni večjih demokratov na svetu kakor so oni. Iu če človek sHši na D'inaju Janeza Evangelista Kreka, bi res to verjel. Kadar govori Krek v poslanski zbornici, Dunajčani kar usta odpirajo in blagrujejo srečne Slovence, ki imajo tako napredne farje. Ali drugače je v kranjskem deželnem zboru in pa na shodih. Tu se klerikalci šele pokažejo, kakšni so v resnici. Tu svoje klerikalne narave ne morejo zatajiti. Njihov demokrati-zem je le prazn?* fraza; vse služi le njihovi koristi. Zato je treba da ?e z ostro kritiko preišče v^ak njih načrt.. Tako tudi načrt občinske volilne reforme za Ljub-jano. So tu stvari, s katerimi jo vsak lahko zadovoljen. Toda podlaga vzame vse kar je na tistih lepih določbah. Narediti hočejo tri razrede, v tretjem bi volili vsi ne volilci: to je že prva laž, ker so izključeni tisti, ki niso še tri leta v Ljubljani. Ta določba je v največjo škodo delavcem, ki se pogostoraa morajo seliti iz kraja v kraj. In vendar tudi nedavkoplačevalci pomagajo vzdrževati občino: z delom in z indi-retni davki in to takoj, ko se naselijo, ne šele tri leta posne je. In procentualno dajejo več kot davkoplačevalci. To določbo so klerikalci postavili z namenom, da škodujejo delavcem; sami so prej zahtevali šestmesečno naseljenost. Še več so zahtevali: splošno in enako volilno pravico brez vsake omejitve. To je bilo koj po demonstraciji za splošno volilno pravico v državni zbor. Takrat jo dr. Lampe zahteval tudi za občino splošno, tajno in direktno volilno pra-.vico. Tukajšnji socialni demo. kratje so takrat izjavili, da se zadovolje z vsako reformo, ki je v danih razmerah najboljša. In tedaj so klerikalci padli po soc. demokratih z izdajalci itd. Zanimivo je prečitati si »Slovenca« iz decembra 1. 1905 in januarja 1. 1906. Zdaj se lahko obrnejo njihove lastne besede nanje: ni jih grših in podlejših ljudi od klerikalcev. Ne-le, da zahtevajo za volilce v splošni kuriji triletno bivanje v Ljubljani, postavili so vanjo tudi vse tiste, ki volijo že v prvi in drugi kuriji. Uspeh tega je ta, da bo sicer delavec dobil volilni listek, imel bo pravico voliti, toda njegov glas bo že vnaprej uničen in ubit. Ne gre se tu za to, da je ena kurija splošna, ampak za to, da delavci res pridejo do svoje pravice. Pluralna volilna reforma pa je največja infamija in lnmparija je govoriti tu o demokra-tizmu. — Nekatere stvari so si klerikalci izposodili od soc. demokratov. Na pr. proporcijski sistem. Socialna demokracija proti temu sistemu ne more biti na noben način. Vsi izgovori je ne morejo zapeljati. Če je proporcija poštena, je poštena pod vsakim pogojem. Kdo pride potom proporcijo v občinski svet, po. tem se ne vprašuje. Volilna reforma se ne Ma zato, ali bi se vsaj ne smela delati, da prida te ali oni do veljave. Klerikalci pravijo, da bi morali so-eialni domokratjo biti veseli, ker bodo s pomočjo tegra sistema tudi »prilezli« v obe. svet. To je infamija. Socialni deiuokratje ne znajo lezti, temveč hodijo in bodo hodili tako, da bodo marsikomu pri tem stopili na kurja oče&a. Socialuo demokracija je za propv>rcijo negleilc na to, ali je že kje drugje ali ne. Naj uiagari Ljubljana napravi začetek. Sove, če jo klerikalci vpeljejo v Ljubljani, jo morajo tudi v kmečkih občinah in v deželnem zboru. Ampak dr. Lampe je matematično dokazal, da to ni mogoče. V Ljubljani ima namreč, tako pravi dr. Lampe, vsak razred po 15 članov, to s*- že da razdeliti. Toda na kmetih voli vsak okraj st:mo po enega po-. klanca, toga p;i ni mogoče razdeliti. Dr. Leni] j pa je pozu bil povedati, da pri u;*s splošna kurija v deželnem zboru šteje 11 poslancev iu ti se dajo čisto dobro voliti po prcpor-ij>keiu sistem n. Volitev yo okrajih je sama sleparija, ker dane* niso več zastopani okraji, temveč stranke. V Idriji in Logatec na pr. niso volili Gostin-čarj zato morda, ker je tako brih-teu. temveč zato. ker je to diktiral dr. Sustersič; če bi jim ta tako uka-zal, bi volili magari tudi s tango. Vo-lilci dane-, tke vprašujejo več f«>!iko za ime, temveč predvsem za program, te bi bili klerikalci pošteni, bi rekli: Krar.jskn ima 50 zastopnikov, < ela dežela naj bo enota in voli naj jih po proporc i jskein sistemu. Ce pa tesra ue .-.tore. je podan dokaz, da samo sleparijo velike. Sicer pa kakor rečeno, i um uji-hov načrt marsikaj dobrega. Tako na pr.. da se voli na en dan pov?od. To je dobro iz ozirov na nepošteno agitacijo: 7000 volilce v je težko nakrmiti na en dan. Tudi lažje glasujejo po svojem prepričanju, ker nimajo pred očmi uspehov volitev nrešnjih dni. Dalje so vpeljali raznobarvne kuverte. To je sicer pametno, pa ni dovolj. Preskrbeti bi se moralo, da dobi volilce glasovnico še!e pri komisiji, odkoder ni nobene poti več do agitatorjev. Tudi to ni prav, da >o klerikalci razdelili ženske v damo in babuice. i u tem zadnjim niso dali nobene volilne pravice. Vpeljali so volilno dolžnost. Pravijo, da je to dopolnilo volilne pravice. Ne .to je navadna lumparija, ker je nasilje. Imeti volilno pravico je vse kaj drugega kakor pa sil jen biti k volitvam. Šo ru indiferentne mase,ki sploh ne vedo kaj volitve pomenijo. Seve klerikalcem so ravno tisti najbližji, ki so najbolj neumni. So pa tudi učenjaki, ki ži\e le svoji znanosti in se za politično življenje prav nič ne brigajo; kako naj si ti izbirajo. In slednjič so taki, ki jim kar njih politično prepričanje brani, da bi sli voiit, na pr. anarhisti. Nasilji političnemu pre-prieauju se pa vendar ne sme delati. Sicer pa uaj klerikalci nikar ae mislijo, da bo volilna dolžnost dolgo u jim v korist. To bo eden tistih žeb-Ijev, ki se bodo sami nanj obesli. Ko dobi nezaveden človek v roke volilni listek in mora k vol i t vi, je prvi tre-notek ko se začne za politično življenje zauimati. Da m? pa kdo zanima za politično življenje, to nikdar kl"-rikalcem ne koristi. Z volilno dolžnostjo jim 1h» potem hitreje odzvonilo. Sieer so se pa tudi v deželnem zboru začeli nepričakovano hitro raz-krinkovati. Začeli so ustanavljati inštitute in mesta in so privlekli iz vseh kotov svoje agitatorje in jih posejali tja. Ampak tistih »lačenber-garjev« j«« vedno več in kmalu ne bo več dosti piče za ni*«. In vsi ti. ki danes opletajo »roženkrane , bodo najhujši brezverci, ko bodo videli, da vera ne pese več dosti. — Tudi temu ni ugovarjati, tla se voli naenkrat 45 občinskih svetovalcev in 45 namestnikov, da odpadejo dopolnilne volit-\c; kajti pri teh dopolnilnih volitvah se je vedno uganjala velika korupcija. Bolje da jih ni. V posameznostih je torej volilna reforma večinoma dobra; vse pa po k /i plurali teta. Zadovoljni bomo s njo, ko se odpravi pluraiiteta in zahteva triletnega bivanja za nedavko-placevjihe. I>a se bo v deželnem zboru kaj popravilo na nji, ni skoro misliti; drugo vprašanje pa je, ali bo sankcionirana. To pa je odvisno od u> I v-tv.j. Treba je tršega dela; treba je preprečiti sankcijo. /Bodočnost - je sestavile spomentoo, ki se posije dež. zboru. Shod naj se tej spomenici pridruži. Pokazati je tre-da je za to volilno reformo le klerikalna stranka, večina pa je nasprotna in jo odklanja. Nato se o#]a.-i k besedi deželni poslanec Gangl. Izjavi, da ni od nikogar pooblaščen govoriti, da govori le v svojem imenu. Izjavlja pa tudi, da so narodno-na prodni poslanci istega mnenja z njim. Napake volilne reforme so očitne; glavna je plurali-tetni sistem in zahteva po triletnem bivanju v občini. 2e leta 1908 je govornik izjavil, da zahteva za deželni zbor splošno in enako volilno pravico: isto V zahteval pozneje za občine. Vedno je s trojimi predlogi propadel, akoravno je večine vfdpo po-vdarjala, da stoji na statistu splošne, enake, direktne in tajne volilna pravice. Tudi v torek bo govornik v deželnem zboru izjavil,de napredne javnost tako volilno reformo odklanja. V ustavnem odseku so se napredni poslanci mnogo trudili, pa so s vsemi svojimi predlogi pogoreli. Govornik izjavlja, da zahteva za vse javna zastopstva, splošno, diretno in tajno pravico s proporcionalnim aiateniom. Dokler se to ne izvede, ne more biti noben napreden človek zadovoljen. Treba je pa, da za uresničenje te zahteve vsi napredni elementi delujejo skupno. Antou Kristan nato predlaga, da se spomenici doda še protest proti volilni obveznosti. Ktbin Kristan pravi, da je hvaležen poslancu Gan-glu za izjavo. Vendar konstatira, da socialna demokracija v deželnem boru nima nikogar, ki bi od njega mogla zahtevati, da zastopa njeno stalile. Same simpatije tu ne odločujejo. Socialna domokracija gre da J je po svojem prepričanju in se ne o ira ne na levo ne na desno. Nerad nastavlja nogo tistemu, ki je tepen; ali konstatirati mora. da so liberalci >emi mnogo krivi, da je do toga prišlo. Soei.-dui de-mokratje so ze leta ! v«U* v sredo definitivno sklepali o stvari v izvr-še valne m odboru stranke. Vsled tega - bo končno odločilo o usodi deželnega zbora šele koncem meseca. Ogrsko. Z napetostjo pričakuje vee prihodnje seje poslanske zbornice, v kater: se odloči usoda Khuenovega kabineta. Stranka neodvisnosti, ki se je zedinila, kabinet nikakor ne misli podpirati; istoteko ne ljudska stranka- Pstavna stranka je izdala slede-(-■, vi-solncijo: Stranka projrlašuje, da vst raja nepremično na članku XII.za- j k ona iz leta 1807, kei- je prepričana, j da ta zakon najbolje odgovarja inte- j resom kralja in. naroda. Stranka se oe strinja z vlado in ji ne more obljubiti podpore, ker se boji, da smer in poltika vlade ne razrešita teške krize, t' mveč jo le poostr, -a, kajti nima takega vladnega proirrama, ki bi omogočal sodelovanje o- minštiri-desetnikov in neodvisnih ^rank ali pa (»al sred-tva, da so zedi? jo stranke, ki mislijo ustavno. K temu stališču je prisilila stranko predvsem okolnost, t\i\ n«- pozna staji ra vlade v vprašanju volilne reforme. — Ker pa je obenem stranka tudi t^gn mnenja, da je v interesu ustavnosti, da se ne vlada še naprej brez zakonite i>ooblastitvo in ker stranka smatra za veliko zlo. če bi se brez dovolitve indemnitete pojavila zopet dolga nova v laf! na kriza ali pa potreba razpustiti poslansko zbornico, kar je ustavni nasledek nezaupnice, ue bo stranka predlagala nezaupnice, iu če bo katera stranka nezaupnico pred- \ lagala, bo nasprotno ona predlagala resolucijo, naj >e vprašanje nezaupnice odgodi. Svoja pogajanja s strankami je Kliuen ze dovršil. Turčija. Zbornica je imela sejo, v kateri so se pročitale sožalne brzojavke z ozirorn na požar parlamenta. Zborni- j ca je sklenila naročiti vladi, da razpiše natečaj za stavbo novega parlamenta. Iz Carigrada se poroča, da je požar parlamenta zanetila zlobna roka. Vlada ima baje dokaze, da je v to stvar zapleten bivši sultan Abdul Hamid. Vse parlamentarno osobje — okoli 100 ljudi — so zaprli. Predsednik parlamenta Ahmed Riza je zbolel; baje hoče resignirati na svoje mesto. Naprednjak!, prispevajte za Narodni sklad! f^BVSe le Itajsfce realko nf nobene kempemeneije. lese ne mere biti govora o premestitvi tega učnega seveda. Te Je ebaolntne isUJneene! Idrije je ustanovila in vsdrševeia realko s ogromnimi žrtvami in realke ostane Idriji! Slovencem v Ljubljani pa gre posebne slovenske realka! Pooblaščen sem Izjaviti, de so % mano vred istega mnenja vsi slovenski napredni deželni poslane!. V Ljubljani, dne M. jenu. arja 1*10. E. Oang! deželni poslanec. Dnevne vesti. Iz dežejnega odbora. Dr. Pavel A g r a m o v i č je imenovan sekunda rije m v deželni bolnici. Deželna kisa se bo podrla, ter bo dežela zgradila novo hišo na podrtiji v Go-?>}H>ski in rialendiovi ulici. Načrti so dogotovljeni, ter se napravi predlog na deželni zbor. Stavbinski urad dobi nalog, da napravi načrte o »deželni k let t.v, ki se bo namestila v deželnem dvorcu. Mestni občini idrijski se pakira znesek 2 kroni 80 vin. za znano stavbo, vse drugo, nekaj čez 8000 K se pa iz računa za leto 1908 črta. Vse to na pritožbo kateheta Os w a Ida, ki je dandanes absolutni vladar idrijskega inesta. Potem se nadaljuje jahanje nad omenjeno idrijsko občino! Iz proračuna se črtajo zneski: K M HM l K za popravo mestnih poslopij; 1000 K za nakup zemljišč; 1000 kron za |>odporo vseučiliščnikov; 8485 K za prevzet je profesorskih tak>; istotako se črta znesek, ki je ootreben za povišanje plač mestnih uslužbencev. Deželnemu zboru se nasvetu je. da se za »odaj dovoli mestni občini ljubljanski, da najame za gradbo državne obrtne šole, za kanalizacijo, za napravo in popravo mor sto v in za podvoz na Martinovi cesti posojilo, vsega skupaj 1.803.200 K Klerikalci in učiteljstvo. Sobotni -Slovenec« ?sc norčuje iz pripravniške mature, oziroma iz učiteljev z maturo. Na to mu odgovarjamo, da imajo vsi učitelji, če ne že primernih plač, pa vsaj maturo, dočim poznamo več duhovnikov, ki nimajo ne ft-imuazijske, ne pripravniške mature in vendar si domišljujejo, da so -akademiško« izobraženi. Sicer pa mi ne pokladamo največje važnosti na maturo, ampak bolj na sposobnost iu uporabnost, in časi, ko se je delala med nami razlika med akademikom in neakademikoni, so za nami in nimajo v sedanji demokratični dobi veljav«*. Poglejmo na naša učiteljišča. Tamkaj imamo učitelje s priora vniškri maturo, ki imajo plačo X.. IX., VIII. iu celo VII. činovnega razreda, a so popolnoma kos svoji nalogi. SlovcnčevemiKv dopisuiku je gotovo tudi znano, da sta bila lansko leto dva okrajna šolska nadzornika s pripravniško maturo pomaknjena v VIII. činov ni razred. Znano mu je tudi, da pridejo vsi vadniski učitelji s pripravniško maturo v IX. činovni razred in tisti, ki imajo izpit za me-M-anske sole ali kake druge posebne a^luge, pa tudi v VIII. činovni razred. Klerikalcem je znano, da Ijud-skošolsko učiteljstvo teži po plačah zadnjih štirih činovnih razredov državnih uradnikov, zato ugovarjajo m nasprotujejo tej nameri, kjerkoli morejo. To naj si zapomnijo naši Siomškarji! Občinski svet ljubljanski hoče iti klerikalcem z dobrim vzgledom naprej in 1k> polagoma plače učiteljstva ua licejski vadnici rogu 1 oval tako, da bodo enake plačam učiteljstva na državnih vadni-cah. »Slovenec« in njegov sebični dopisnu se bojita posebno učitelja E. Oangla! Verjamemo! Saj so klerikalci že načeloma nasprotni vsakemu nadarjenemu, pridnemu in naprednemu učitelju. V tem slučaju strašijo javnost i grdo lažjo, da hi imel učitelj Gangl kar 16.524 K plače, dočim bi jo imel, Če bi res prišel v Ljuhljano, v istini samo 3280 K. — »Slovenec« in njegov dopisnn sta se zlagala samo se 13.244 K. Fej! -f- Jeseniški gerent obsojen v zapor. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori se je vršila te dni kazenska obravnava proti jeseniškemu arereutu, oskrbniku Čebulove hiše. Tožen je bil, da je žalil c. kr. okrajnega glavarja v Radovljici, in sicer ga je žalil kot uradno osebo. Čebul j je bil obsojen na pet dni strogega zapora a dvema postoma. Ker pa Čebul j ni zadovoljen, da bi v Kranjski gori v Maruški uši pobijal, se je pritožil na deželno sodišče v Ljubljani; vložena je pa tudi pritožba zaradi prenizko odmerjene kazni. Čebul j pa še vedno ne da miru okrajnemu glavarju in ga opravlja po vseh gostilnah. Cebulj se igra % ognjem. Deželna vlada naj se enkrat naredi konec s gerentom Cebuljem, sej blamaž in škandalov je ie bilo dovolj; gospodu glavarju pa priporočamo, naj Čebul ju še enkrat ušesa navije, saj ime večje kakor Markotov sivec in se ga lahko snuje prime. 4* Sekaj namešča deželni šolki svet koroški nemška učitelje na slo« venskih, slovenske učitelje pa na nemških šolah. Nedavno se je oglasi* la deputacija koroških Slovencev pri deželnem predsedniku in deželnem šolskem nadzorniku, da protestuje proti nameščanju nemških učiteljev na slovenskih šolah. Deželni predsednik in šolski nadzornik sta zagovarjala Šolski sistem na Koroškem cisto v smislu »avstrijske kulture«. Rekla sta, da je potrebno, da se nastavljajo nemški učitelji na slovenskih šolah zato, da se učitelji od učencev nauče slovenskega jezika, slovenski učitelji pa se ua nemških šolah bolj izurijo v nemškem jeziku. To je res čisto v avstrijskem duhu. Pčitelj naj se uči od učenca! -f Velik protestni shod Narodne delavske organizacije v Trstu. V nedeljo dopoldne se je vršil v »Narodnem domu« v Trstu velik in viharen protestni shod N. D. O. v pravem pomenu besede. Velika dvorana je bila natlačeno polna slovenskega delavstva, ki je pazno sledilo vsem govornikom in jih na mnogih mestih spremljala z viharnim odobravanjem, vzklikanjem in opravičenim ogorčenjem. Govorili so dr. Brnčič, dr. Mandič, Krajne, Križinančič, oba predsednik in tajnik češke narodne socialne zveze iz Prage in državni poslanec dr. Rvbaf. — Vsi govorniki, posebno še Mandič in Rvbaf — so ostro kritikovali nezaslišano postopanje ne le kapitalističnih podjetnikov in nam sovražnih fabrikantov, ki že iz sovraštva do nas jemljejo na delo italijanske podanike, katerih je v Trstn okoli 40.000, ampak tudi podjetjih, ki so v režiji c. kr. vlade, kjer vidiš uslužbene večinoma same reg-nicole. Govorniki so zahtevali od vlade, naj v interesu domačega delavstva, kakor tudi v svojem interesu neha s tem prakticiranjem. — Temu škandalu, ki je mogoč edino le v naši državi, se mora mipraviti konec! — V prvi vrsti naj bo pri vseh podjetjih e. kr. vlade uslužbeno domače delavstvo, ki mora tej državi tudi dopriuašati svoje dolžnosti v krvi in davkih. In šele, ako bo kruha ostalo domačinom, naj se ga deli — tujcem. — Ali temu je danes ravno nasprotno: tujec služi, domačin pa lačen — gleda, ker nima dela. — »Ako pa vlada nas ne bo poznala tam, kjer se deli kruh, — je vzkliknil eden govornikov — nas bo dovedla do tega, da tudi mi nje ne bomo hoteli poznati tam, kjer se plačuje krvni in davek v denarju!« — Ob viharnem odobravanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od vlade, da preskrbi kruha najpoprej svojim lastnim otrokom, avstrijskim državljanom, potem, ako ga kaj preostaja, deli šele tujcem. — Resolucijo ima izročiti šest članov N. D. O. e. kr. namestniku Hohenlohu. Ob splošnem odobravanju je bil sprejet prediog predsednika Mandiča, uaj se poslanca Rvbara naprosi, da stopi v dogovor z drugimi slovenskimi poslanci, ki naj glede varstva domačega delavstva spregovore resno besedo tudi v parlamentu. — Po končanem burnem shodu se je delavstvo na priporočilo govornikov, mirno razšlo in ni nič demonstriralo. + Iz deželne šolske službe. Učitelj kmetijske šole na Grmu A. L a-1» a j n e je imenovan za pisarniškega pristava. — Za Ciril - Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 034. Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu (plačalo 30 K); 535. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v B rasi ovcah (plačala 200 kron); 53(5. dr. Gabrijel Hočevar, okrož. zdravnik na Bledu (plačal 50 K) ; 537. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Bledu (piačala 50 K) ; 538. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici na Pohorju (plačala 200 K) ; 539. Občine Dekani, Istra (plačala 200 K) ; 540. Amalija Cernetova v Tomaju .'plačala 100 K); 541. Županstvo občine Metlika (plao*io 200 K) ; 542. in 543. Akadem. ferijalno društvo »Balkan« v Trstu (plačalo 400 K); 544. Skupina rodoljubov v Kobaridu (poslal 200 K c. kr. notar Miroslav Premrov v Kobaridu — »Slov. Narodu«). — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Vinko Šket iz Ilirske Bistrice 73 K 36 v, prispevek nabiralnikov »Hotela Tomšič«, »Ilirija« in gostilne Samsa. Največji del te vsote, 50 K, dal je nabiralnik v gostilni Samsa, za kar ima rodoljubna gospa Joaipina Samsa posebne zasluge. Hvala častitim darovalcem! — 2ensko telovadno društvo v Ljubljeni« V poročilu o občnem zboru »Ženskega telovadnega društva« je navedena kot odbornica gospa Cešnovarjeva, a izvoljena je bil a gospa Marije Cošnikova. — KegUeski klubi v Narodnem dem«. Ljubiteljem kegljanja in neprisiljene zabave se daje s tem na znanje, de m tudi letošnji kegl iaški klubi zelo številno obiskani, kakor prejšnja leta. Posebno vztrajno in t veliko vnemo a« jih vdeležujejo naši zavedne narodne gospe in gospođicu, — Ne. le za kegl jače same se nudi pri. lika za zabavo, tudi dame ali go. spodje kvartavci najdejo v lepo za. kurjenem in udobno urejenem prostoru prilko, da si s kartami kratij,, čas. — Kakor smo izvedeli, se je ke gljišče, koje je bilo za teden dni nepo. rabno, zopet na novo praktično ur. dilo. Gg. udeiezenci torkovega klub; se s tem opozarjajo in vabijo, da bla, govolijo v torek 25. t. m. polnoštc vilno se udeležiti kegljanja! -— IX. občni zbor > Slovenskega trgovskega društva Merkur« se je vršil minulo nedeljo v društvenih prostorih v Narodnem domu ob zelo povoljni udeležbi. Ker je bil cej. svetnik g. M u r n i k zadržan, jV otvoril zborovanje društveni prv podpredsednik g. A. L i 11 e g , ki s* spominja ni3d letom umrlih člano. ter imenuje zapisnikarjem g. d r. M a r n a. Nato poroča o delovanj; društva tajnik g. Fr. Golob. Naj prej omenja, da se. je pred kratki i ustanovila v Sarajevu trgovska in obrtna zbornica, kar bode gotovo dobro vplivalo ne samo na trgovske razmere v Borni, marveč bo v kori tudi nam. ker se bomo bolj in bolj zanimali za razvoj in gospodarskr odnošaje v Bosni. Omenja belo kranjsko železnico, katere zgradba se je žal zavlekla. Nadalje omenja zakon o trgovskih nastavljencih h; zakon o zapiranju trgovin, ki sta bila sprejeta v poslanski in gosposki zbornici. Oba zakona sta za trgov stvo velike važnosti. Slednjič omenja še penzijski zavod za privatne uslužbence. S tem zavodom so tako trgovci kakor nastavljenci ueza dovoljni. Ne glede na to, da nimajo vpliva na upravo, so tudi bremena neprimerna dajatvam. Trgovstvo dela na to, da se odtegne zavarovanju Iz odborovega poročila povzamem«' sledeče: Kakor prejšnja leta, tako -je tudi v preteklem letu delo razdeli lo v odseke. Posebno marljivo so d lovali redakcijski odsek, učni odsek, ki je prirejal laške tečaje, katere je vodil g. d r. E r že n. Ta odsek je priredil v pretekli poslovni dobi tri predavanja. Predavala sta eksportu, akademik g. Tome in g R. Š o g a, ki je predaval onkrat tudi v Kranju. Odsek se bavi s vprašanjem o Izdaji neke nove slovenske trgovske knjigo Zelo uspešno je bilo delovanje posredovalnica za službe. Posredovalnic;! je imela 563 K 50 v dohodkov, dočim je za člane posredovala brezplaei Nato poroča o veseličnem in pevskem odseku. Omeni naj se le, da je pevski odsek pogostil člane pevskega zbora hrvatskoga trgovskega drv šiva ->Merkur«, ki so bili v Ljubljani povodom »Slavčeve« 251etnice. Lari se je ustanovil »Podporni zaklad«, ki ga je upravljal kuratorij, kateremu je načelnik g. A. Š a r a b o n. Društvena čitalnica daje na razpolago svojim članom 36 raznih časopi sov. Knjižnica se vedno bolj spopo: nuje, in je zanimanje zanjo vedno večje. Dne 25. jul. m. 1. je »Merkur ustanovil svojo prvo podružnico v Kranju, ki se zelo lepo razvija. Podružnica ima 72 članov. Načeluj vrli narodnjak g. F r. Oniersa. S trgovskima društvoma v Celju in Mariboru je vMerkur« v stalni zvozi. V obrtno razsodišče so bili Lzvo ljeni kandidati, ki jih je postavil1 društvo. Po Štiriletnem opravljanju blagajniških poslov se je ločil g. Jos. V 1 a c h , ki je bil imenovan za dirigenta podružnice kreditne banke v Sarajevu. V znamenje njegovih za slug se mu je priredil v Švicarij'. časten večer. Blagajniške posle je prevzel g. II. Krof ta, prokuris Kreditue banko v Ljubljani. Vsled prodaje Jugoslov. tovarne je pren« hala pogodba z g. J e 1 a č i n o iu . napravila pa se je nova pogodba -Kolinsko tovarno. Zborovalei se pozivajo, da spravijo čim več izbornih kavinih primesi domače tovarne ^ promet, Tajnik izreče v imenu dru štva zahvalo onim korporacijarn, ki so z večjimi ali manjšimi zneski pod pirali »Merkurja«. Društvo je izpo slovalo za svoje člane 20 % popuši za slovensko gledališke predstave in za oba tukajšnja kinematografa. Splošno je bilo društveno delovanj* zelo živahno. Rešilo je 56S dopisov, dajalo različna pojasnila o peuzij-skein zavarovanju, o poškodbah na železnic itd. — Društvo je štelo kov. cena Me 586 članov in pa onih TJ članov kranjske podružnice. Poročilo je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem. — Iz poročila blagajnika g. H. K r o f t e je razvidno, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 14.251 K 96 v dohodkov in 6627 K 64 v stroškov. Čistega imetja ;ma društvo 35.5^6 K 42 v. Tudi to poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Nato so se vršile volitve. V predsedstvo so bili Z vzklikom izvoljeni sledeči gospodje: predsednik ces. svetnik Murnik; I. podpredsednik: A* Lilleg; IT. podpredsednik: I. T>r-čar. Volitev odbora se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili: iz vrsto samostojnih trgovcev: Ivan Jelačin, Ignacij Kessler, Iv*an Kostevc, Karel Meglic, Andrej Sar«bou; iz vrste sol rudnikov. Pavel Fabjani, Franc Jam, Fran Kovač, Hanuš Krotta, Konrad Lisac, Ignacij Novak, Josip Selovin, Josip Tiear, Ljudevit Vasic, Ivan Volk; iz vrste podpornih članov: Fran Golob, dr. Viktor Mur-tiik, dr. Fran VTindischer. Revizorja: gg. Ivan Mejač. Avgust Permu. Za pravnega zastopnika je bil izvoljen g. dr. K. Triller. --- Vsled želje g. Drčarja je nato g. dr. VVindiseker pojasnil v daljšem govoru razmere v i>en-zijskem zavodu, ki je osnovan tako, da bodo uživali sad truda slovenskega trgovstva t«mo nekateri Italijani. Slovenski trgovci in trgovski na-stavljenci ne morejo imeti do zavoda nikakega zaupanja. Po splošno «">dobravanem govoru g. dr. \Yindi-scherja zaključi podpredsednik g. A. Lilleg občni zbor. — Slovensko deželno gledališče. Iz gledališke pisarne: Jutri, v torek, se vprizori prvič na slo\in-keni odru najnovejša Fallova opereta v 3 dejanjih »Ločena žena«. Režijo vodi g. BohusTav, dirigira gosp. kapoluik Tali<~h. Izvajajo se tudi vsi plesi ter je opereta tudi najskrbneje opremljena. PrecUtava so vrši za nepar - abonente. Opozarjamo, da se moro vršiti repriza šele v nedeljo zvečer. Ker so bile poslednje tri predstave zelo slabo obiskane. ne je za jutri nadejati razprodane hiše. — V četrtek je repriza opere »Tosca«, ki se šele v sredo prvič vprizori na dvorni operi na Dunaju. Naša opera producira torej najaktuvalnejša moderna dela. — Slovensko gledališče. V dveh dneh so bile tri dramatične predstave, vse tri prav dobre, a gledališče je bilo pri vseh treh slabo ubi>kano. To je zelo žalostno dejstvo, kajti to ni slučaj. Občinstvo zanemarja dramo na način, ki zua imeti še prav »labih "r^jpclic. Burko »Pereant možje« so vprizorili v soboto. Občinstvo se ni glo nasmejati komičnim situacijam in izvrstnim dovtiporu. Priljubljeni igralki gdč. Kandlerjevi -ta bila izročena dva krasna šopka, pač dokaz, koliko priznanja si je pridobila. — V nedeljo popoldne so igra-: Razbojnike«. Predstava se je izborno razlikovala od običajnih jiopol-danskih predstav: igralo se je s primernim respektom pred Schillerjem. Gosp. D a u i 1 o je vrlo ltrral Marega Mora, gosp. X u č i č je z resno ainbi-poskusil samostojno ustvariti prestavljeni značaj in reči se mora, da ni igral po šabloni. V primeri z njim jo seveda gosp. Skrbinšek zelo zaostal, dasi se je |>ošteno potrudil. Ljubezniva in prikupna je bila gdč W i n t r o v a, a tudi vse drugo ►je so je zelo zavzelo za uspeh predstavo. Z Moralo gospe Dulske« >mo se seznanili v nedeljo zvečer. rna igra je to. ki drastično kara kterizuje brezsrčno špisarsko moralo, slonečo na brutalnem egoizmu. -ka ima malopridnega sina. ki se peča z domačo deklo. Mati ve in vidi vse to, a ne ugovarja nič; bolje, da sin pokvari deklo in ji uuiči življenjsko srečo, kakor da bi uhajal z doma in zapravljal denar. To je moralno -tališče gospe Dulske. Seveda, ko hoče sin, razljueen nad neusmiljenostjo svoje matere zape.jano deklo vzeti za ženo. se mati odloči plačevati dekli raje 1000 K. kot pa doživeti rodbinski škandal. Ijrra je jako spretno grajena in vseskoz zabavna. Predstava zasluži, da so jo imenuje odlično. Gospa B u k š e k o v a, ki se je v tekoči sezoni prav posebno izkazala, je igrala z naravno in nepretirano komiko, zelo je ugajal gosp. X u č i č m veliko veselosti je vzbujal gosp. M o I o k. Gdč. Danilova je pokazala toliko talenta in spretnosti, da s< je občinstvo kar čudilo. Presrčna je bila gospa f 1 i č i č e v a, elegantna jrde. \V i u t r o v a, gdč. K a n d -i e r j e v a je pa s svojim krepkim karakteriziranjem zapeljane deklo napravila velik utis. Res, škoda, da take predstave niso bolje obiskane! — Narodna delavska organizacija. Poročilo o plesu smo morali odložiti za jutri. Izpraznjena srednješolska mesta. V času od 7. do 21. januarja so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Dunaj (uč., 15. II.) — Verouk: Kuf^tein (r., 20. II.) — Klasična filologija: Smiohov (g., L. G. d., 15. II.), Solnograd (g., L. Gr. (Fr.), 15. D.), Rumburg (g., L. G. rk, 15. ID, Asc-h (g., L. Gr. d., 15. II.). Praga-Novomesto (g., L. G. d., 20. II.) - Mod. filologija: Fiirsten-Feld (r., Fr. D., » ID, Olomuc (r., Fr. K., 31. IH.), Nikolsburg (g., D. I. g., 20. ID, Rovereto (r., 2 mesti, D. 1. g. in Fr. D., 20. II.), Brno (g., D. L g., 20. II.), Dornbirn (r., Fr. D., 15. II.) — Zgod.-zemlj. skupina: Brno (fr.. H., 20. II.), Kufstein (r., H., 90. ID — Mat. fiz. skupina: Heb (g., M. NI., 10. II.), Dunaj X. (obrtna š., M. NI., 31. I.), Rumburg (g., M. NI., JI5. II), Dornbirn 'r.. M. NI. 15. II.) — Prirodopiana skupine: oraoee (u. r., C. ng.f 15. n.), Bruck ob Muri (r., Ng. m. ul-, le. II,), Brno g solnca. prišel sedaj na severno nase obnebje. V prisolnčju se je razvil njegov rep v kratkem času ;ako močno, tako. da ga vsakdo -.pazi, kdor le pogleda na večerno zapadno nebo. Rep je dolg do 6 ločnih stopinj. Novi komet ni stalen gost našega o^dnčja. ampak je takorekoč 1» zašel v naš solnčni sestav, in bo nas zopet zapustil. 10r odšel v neskončne svetovne daljave, odkoder se nikoli več ne povrne k nam. Te vrste kometov moremo vsako loto po več opazovati, ki so pa ]kj večini vidui samo v daljnogledih. Leta 1907. smo tudi opazovali komet ke! vso obleko izvzemši spodnje hlače in ogovoril presenečeno gledajoče ga ljudi. Poklicali so tele fonično Trevesa, ki je nemudoma pritekel na lice mesta. Ali ko je Degrassi videl, da se mu bliža Tre ves, je bliskoma slekel še spodnje hlače, skočil z vodnjaka ter bežal po velikem trgu naravnost v — kavarno Specchi, ki je bila polna gospodov in elegantnih dam. V kavarni je vsled tega nepričakovanega »poseta« nastala velikanska zmešnjava. No, Treves je bil Degrassijn ze za petami, ga vjel, vtaknil v prisilni jopič in odpeljal v opazovalnico za umobolne. Samomor v Kopm. Pišejo nam: Marko Stoeh 66 let star, posestnik in vinski trgovec v Kopru, je bil znan kakor velik družabnik in veseljak. Del j eesa sem je bil ločen od svoje žene, kar mu je grenilo življenje, da je pričel zanemarjati svoj posel in domov je, in sešel nezednje v elabo gmotno stenje. Vse to je naposled pripravilo starega m ose do obupnega koraka, katerega je izvršil v četrtek ponoči. Obesil se je v kleti. Cerkvam tatvine- Posedaj še ne. znani tatovi so v Kastovu v Istri is farne cerkve pokradli 5 češ (kelhov) in monstranco, tren najtnpom ee svari. Velike resoeeranje so doživeli priselniki v Braziliji, zlasti v Parani, Sen Paulo in Minas Geraes, ki so ae začeli v zadnjem času zopet živah-neje seliti v te kraje. Silno izkoriščanje delavcev je sploh v navadi, poleg tega je zaslužek silno pičel in še tistega zadolženi gospodarji le deloma izplačujejo in še to često samo z nakaznicami za živila. Našelniki veliko trpe vsled neugodnega in nezdravega podnebja, pridelki se težko iz-pečajo v denar, varnosti ni skro nobene in so na milost in nemilost izročeni posuroveli svojati, ki se klati od farme do farme, nadlegujoč zlasti mlajše ženstvo. Razmere v teh krajih so torej naravnost obupne in gre vsak izselnik, ki se namerava naseliti v Braziliji, v naročje gotovi pogubi. Statistika o delovanju mestne policije leta 1909. Mestna policija je aretovala lansko leto 1368 oseb in sicer zaradi nudodelstva razžal jenja Nj. Veličau&t\ a 2, zaradi hudodelstva javnegra nasiistva 2f>, zaradi motenja verel, zaradi izvrševanja nečisto obrti 5, zaradi težke telesne i>oškodbe. 12, zaradi vloma 3, zaradi tatvine 66, zaradi poneverbe 4, zaradi goljufije 14, zaradi prestopkov javnih naredeb 10, zaradi prestopka zoper vara. življenja 3, zaradi telesne poškodbe 38, zaradi manjših nepoštenosti 175, zaradi nen ravnost i 4. zaradi izvabi en ja izseljencev 6, zaradi pregreška § 45. voj. zak. 26, v policijskih listih preganjanih in u begi i h 38, zaradi pijanosti in razgrajanja 456, zaradi pomanjkanja sredstev in brez prenočišča 173, zaradi beračenja in postopanja 179, zaradi prepovedanega povratka v mostno okrožje 87. zaradi vlačuganja 34. Izmed teh se je izročilo c. kr. deželnemu sodišču 177, okrajnemu pa 265 oseb. proti ostalim se je pa postopalo po obstoječih polieijskih naredbah. — Izvršenih samomorov je bilo 16. devet oseb, med njimi 5 vojakov se je ustrelilo, 4 osebe so se obesile, 3 so skočile v vodo. Poskuše-nih samomorov je bilo 7, med njimi 1 vojak. Vsled lastne krivde, odnosno po naključbi ah neprevidnosti je bilo 7 oseb usmrtenih in sicer je eno žensko zabodel vol, druga je padla po stopnicah v klet in se ubila, 1 osebi se je deska pri pleskanju mostu vlomila ter je padla v vodo in utonila, ena je padla v vodo v pijanosti in tudi utonila, ena je utonila vsled krča pri kopanju, ena je bila med prepirom z železnim drogom sunjena in ubita, ena pa po neprevidnosti od svojega tovariša ustreljena. Omeniti sta posebno predrzna vlomilca Stanislav Ahac in »Jožef Rukovina, ki sta v noči 11. marca vlomila v trgovino g. Jožefa Bahovca >er bila pri tem po policiji zasačena in aretovana in nevarnega tatu koKs Avgusta Olive, ki je bil istotako aretovan. Ogenj je bil največji lanskega leta na Bleiveiso-vi cesti, pri katerem jc zgorelo strankam za 20.000 K pohištva. Trpinčenje živali. Pot do 11 klada! išča večjega blaga na južnem kolodvoru je sicer z gramozom posuta a še vendar mehka. Tu jc težko voziti in se močno otovorjeni vozovi ~ blato vdirajo. Na tej poti je pogosto-ma videti, kako pijani hlapci neusmiljeno pretepa vajo živino. Tako so 22. t. m. ob 4. popoldne pretepali nekega konja, da jim je od slabosti padel in še ležečega so grozovito prete-pavali. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 70 Hrvatov, 24 Macedoncev in 25 Dalmatincev. V Buks je šlo 40, v Heb 25, v Line 35, v Bad Gastein pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 27 Kočevarjev. Na hodniku padel. V soboto zjutraj je padel, grede v Šolo dijak Adalbert Schafler na hodniku pred hišo št. 4 na Tržaški cesti in s; pri padcu spahnil desno nogo. Ponesrečenca je prepeljal izvošcek na dom. Izgubljeno in najdeno. Trgovec Frane Zadnikar je izgubil papirnat zavitek z modro svilnato bluzo, rokavice in zlato brožo, skupne vrednosti 60 K. — Sluga Ivan Slapničar je izgubil otročje hlače. — Hlapec Ivan Stefanšek je izgubil črno usnjato denarnico s srednjo vsoto denarja. — Mesarski mojster Ivan Kozak je našel v svoji mesnici črno usnjato denarnico s srednjo vsoto denarja. Denarnica se dobi pri njem. Dne 22. t„ m. je nekdo pozabil v poslopju justične palače havelok in dežnik; oboje dobi dotičnik, čigar je pri gosp. vratarju justične palače. Književnost. Slenklewies, Quo ved is t Roman iz Neronova dobe. Druga po* prevljcna izdaja. Tiskala in založila »Goriške tiskarne« A. Gebršček. Cene v oelopletno vezeni knjigi 5 K 50 vin., s poštnino 30 v več. Sienkicwicz, slavni poljski pisatelj, je še dobro-snen Slovencem. Njegovi kresni romani iz poljske preteklosti so že vsi preveoeni na s*ov«»l& 2fr jimi drugimi Ml se Je proslavil m med te spada v prvi vrsti VJ*9°V znameniti »Quo vaditi« — Delovanje prvih rimkih imperatorjev na. eni in skromni pričetek nove v«re z dosedaj še neznanim geslom: »Ljubi svojega bližnjega« in s svojimi idejami bratstva in enakosti na drugi strani, to je dalo že marsikateremu romanopiscu hvaležno snov, toda lahko se trdi, da ni nihče dosegel Sienkiewicza.. Značaji so krasno narisani: Ligija, Vinicij, Petronij, Ursus, Neron itd. V romanu je vse polno krasnih mest in skoraj v vsakem odstavku so dobivali slikarji dovolj gradiva za svoje podobe. Posebno ona borba med orjaškim Ligom in bivolom. Sicer naj pa vsak sam prebere to krasno delo in uver-jen je lahko, da 6e ne bo kesal. Bo man toplo priporočamo. Vse tu naznanjene knjige so do« bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljub' ljani, Prešernova ulica št. 7. Telefonsko in brzojavna poroilla. Jugoslovanski minister. Dunaj, 24. januarja. Danes je izšla prva številka novega ponedelj-skega lista „Morgen". Ta list debu-tira z novico, da se je ministrski predsednik baron Bienerth izbral za bodočega jugoslovanskega ministra načelnika pomorske oblasti v Trstu, Dellesa, ki je rodom paC Slovenec in Slovanom v obče pravičen, ki pa ga tudi Italijani smatrajo za svojega somišljenika. Khcen in Hrvatje. Budimpešta, 24. januarja. Kbuen je imel včeraj najprej pogovor z banom Rauchom in potem z bivšim ministrom Tomašićem in bivšim pod-banom Šumanovićem. Ta poslednja dva sta se udeležila tudi posvetovanja hrvatsko srbski koaliciji pripadajočih poslancev. Šlo se je za podlago, na kateri bi se mogle na Hrvatskem ustvariti normalne razmere. Khuen neče nič premeniti na železniški pragma+iki. Khuen in nemadiarske narodnosti na Ogrskem. Budimpešta 24. januarja. Khuer je konferiral s posi. dr. Mihaelijem kot zastopnikom nemad^-sk'.h narodnosti na Ogrskem. Zastopniki teh narodnosti zahtevajo splošno in enako /o-lilno pravico, volitve po občinah in pravično razdelitev okrajev po narodnosti. Bovo ogrsko ministrstvo ired parlamentom. Budimpešta 24. januarja. Khue-novo ministrstvo se je danes predstavilo poslanski zbornici. Sprejeto je bilo s klici ^Izdajalci domovine* — »Iz-žvižganciw — »Ven s cesarskimi*. — Khuen je predložil kraljevske reskripte. Pri čitanju naslova „Mi . . . cesar avstrijski . . .a je vpila zbornica „Torej cesar avstrijski vas je poslal", pri Čitanju besed „. . vam pošiljamo svoj kraljevski pozdrav" pa je vpila zbornica „Hvala — se zahvaljujemo". Potres. Pariz 24. januarja. Observatorij je zabeležil s;lno močan potres; sodi se, da je bil v Armeniji ali na Kavkazu. Trst 24. januarja. Tukajšnji observatorij pravi, da je bil v oddalje nosu' 1500 km silno močan potres. Angleške volitve. London. 24. januarja. Doslej je izvoljenih 21/ unijonistov, 184 liberalcev, 33 delavskih poslancev in 67 irskih nacijonalcev. Pojasnilo. Z ozirom na »Poslano11 g. Jos. Carla v sobotni što« vilki „Slov. Naroda-1! nanašajoče se na prodajo likerja „Florian", izjavljam to-lei 1. Gosp. Josip Carl nI več Clacilni natakar v „Narodni avarni" in 2. pod firmo 9.FIorian" aa jo prodajal drugi liker v kavarni pri „Slonu", no pa pri meni v „Narodni kavarni", ta liker pa jo g. Carl Brodal iz avoje zaloge kot ivii kavarnar v Kranju In v Vodmatu. V Ljubljani, dns 24. januarje 1910 Fran Krapež, lastnik „Narodno kavarne". • Sa vveblao tega spita Jo areHultr* od*trrorno to toliko, kolikor dolom emkoe> Gospodična IMe sa L fekruar pri bolj« vdov* v bitimi Mesmega trg« hrano in stanovanje. Ponudb« m prosi pod -P. »•Mm tototo, UallJaM. ao McteoniosKno porotno. «3» ] J T mm fZ ■ Vetrovi Nebo 22 23. pop. 719 2 9 zv. 7218 7zj. 0 2 M vzhod oblačno 00 brezvctr. del. jasno 724 0j —50 si vzhod megla 2. pop 726 7 j -2 2 br zvctr. 'del oblač. 9. zv. 730 2 - T7 si. jvzhod. jasno 7. zj. 730 6 -117 m gla Srednja predvčerajšnja temperatura* 0 1 sorm —22 in včerajšnja —3 0, norm —12*. Padavina v 24 urah 14 7 mm in 0^) mm. Sprejmeta se 2 potnika proti dc'h pmn 7j»sTtiž^u pri Fr. p. Zajcu v LJcbljanL 301 WsipOC8!llP Vsak dan svefe k!ano! 5 kg govejega ali telečjega mesa (od stegna) »Ti ovčetine samo 4 krone frank3 po povzetja. Točna postrežba, ker si hočem pridobiti dobra odjemalce. H. fMmiH. Mm 83 tursku. v■■; z zadostno lolsk » i*obra/.bo. poštenih atarsr*. CO ©prejme v rj<-vm> rr smjfak'i;'rvn m pri IftnlKs Sfesta v JJ!r*ki B^iriai na Ko- trantsPicrs. iu3 21 fet -—.ra, želi prevesiti fijftDO, bi-disi v m* * u ali r ^ « t >-t ; Let kcSta* rlca ali gobar!ca, Naslov p«»ve uprava štvo »Slovenskega Narod««. 243 S t 19^3 299 4 mm za gimnazijce. Pri mestnem rr^^i»t?9rc se» od pr-vejj* semr" ' n< 4 mes*a Jcrne! Sal-Iccl.arjevc dijaške ustanove po 100 R na loto. L)u ie l si a nove imajo prav;co na Krsniskem rojeni, obogi, \ ndni in b »g« nravn: učenci ljubljanskih gim raz Pr< Šnje za pr-de! t*»v teh eetonee-R h nest je z dokazili o rojstvu na Kranjcem, pot* m o ubo^ivu in o ucnrrn u sr* hu i lagati do 24* februarja letos pri žslskcm ravnateljstvu« jLCestmi magistrat 1 ub janski, a»tna»', ce lile er-aMer se neonfo aH ka*ern i'rjrm t^m^u. Na* « v pose upravaiMvo »Stores s''r{a Nen da«. Ze S eseat. 4 SOttJs ciotoo t/fcraaje* hlew s pripacls/oetni p^si^ojem *c v sredini rreafa Ultel l4li. Na sin? pove upravninA o »Sloven- •pr|iaa m takeg potnik pi Nssei maajefr^i plači ra ort>vi£{ji. Ime« m<>r« sekaj fa^t«*-««« rip^«r<^. T nuifrre ped nT. J. 10§€" na eprs.t. »5low. Naroda. ff| Sprejme se gfospica iz bol}fe« hi^e in ilmm e«fntualno ee eddJL dami sEessčaa ss^a. K r, p^»ve u»>ravni^To »Sloven s k c pS Na roda «t. 24i ^i;an Vahčič trgova z žani Vahčič roj™ Lavrinš^K poročena, — 1 je /adi^i sacr.o 40 sjremev ee % H trs zavrele vode in najboljši punč nar-, n. ^eprk^orao sSo^raga okrji-i in &lastL Saja& naa |e Pr utr>au« n*a»rac*jsb :s Učenka se sprejme takoj ▼ trgovino s pa parfem m galanterijo. Polove se v upravništvu »Slovea-skese Naroda« 23" Gavetnlika pisarna dr. FEANJl SBHČIČA £s ar. MAT. PRETOBBJA v Trate, VSa Nnova žt, 13, XI sprejme izurjenega vešerga slovensko-nemške stenografije Strojepisci imajo pradndst. g Sttiaai Sjt< Č'\a oa itdrl«valca 7aut9 Patini • Tnrntu, T>reJssre ah pn ».a jj»»sa < z»*t' 'O^fTo i z L^vbljeeo io Kmieko Jaalre Traua*, dnm jmnumrfm t9W, jBajtanse Kes s 1. *cbnw*-j*w 5rw«t»!?rf»ina crpa^tim t?\t>k> slavBS *rg*Yl*^ v tieftlfcmi, Mc5t«i trg to*\. W t«r j* fr«8«Iijii v Gorico. Šelsha mM m mm mn po jako ugodni ceni. R«*ltktan*^ prosim, naj ne zaratui- tc redke orilitie. vlfua>--« tfa protfafasri đ-> I. it- { bmsria 3f:^t» %«ar »akiKSiE« »ca» rrr epo- i 2arjam. d« bom acii^l «4 s. Ssee ■asta eeaes| sv«4e tr£*rlss v !^«er«ee£ ?9prš Planinki" mm J«rf*dSce-»«m tr^o, '.atero bom znatno poveća!. 161 Engeibert Skuše k, Ljubljana. mi xu 11 ta boljea moč, Tojažčinc prost. Nastop ic phiča po dogovoru. Fanudb^ pod „Enfraslsi" »3 ur»as] aae«a t* C«»W$a«e leM "OS z i ju-mu Os«bm v r.k v sv en: Tržič", IrmKs, Trtefi, flc.iait. jw£ it'.. Gotico, ert ial.jtTrat, e. kr. drf. Isi, Beljak (coc »<»^rr*č'Co', Calov«c. fSt zt%šr.rmh Or.hii r!ak v smeri: Grcr^pije, feaeotfov*, Srrafio- i •»lice, irrenp, e>ae Osebai vi. k t sraer!: lese- »icr. Be'laa, (eaa PndrcSčiee*«, Olorec, Prafo, uVaE^cfaaa, Berlim pee «ap«!«n*. OsebDi vlak v smeri: Tržič, Jaai a:ce, Trb»l, Brijak, joi. iel, Gorico, **« Isl. Trst. e. kr. dri Sol., Beljak, (£e* r#er«fčcs>, Celovec. tsa p»!••'«•«* Osefeai vlak v sneri: Qro-•Kfrfj*, Rudolto7». Strasa-Toplice, Kočevje. S-lt p*a>«itfn«, Osebai vlak v saieri: Trfič, i—asce, Trbti, Heijak. jui iei. Gorico, ar«. 3«! , Trst, c kr dri. Žel., Beljak, (čet redrollco), Celovec O SS jcv«6«r. Oiebai vlak v meri: l.-£ič, Jeseaice, Trbii, BeijSk, (čet FodroSčico), Celovec, Pra^o. Drašdane, Berla r*40 rveder. Osebai vlak s smeri: Grosuplje, Sedoifeve, 5trara-TopIice, Kočevje. 19 p«n«6t. Osebai vlak v smeri: /eseniee, Trbii, Betjak, jui. ?ei., Gorco. dri. ie!., Trst, c ar. dri. £cl., Beljak, ju£. ie!n «,čex PedrcŠČiC«) Prago. Dra^dare, Beri ta. It P^eeS v Lfaaljaee (Jr^tas selsaelee ; 7ta aiutran Osebni rlak is Berlina, Draždan Pra^«, Beljaka, ja£. tel , Trbfa Jesenic ! Gene« Trrtsk Trfcčm Mae« Is lieelteae fereei r-a s f)ut aj t Osebai vmk s Kamnik. BOS s>aaotdnaB Osebai vlak ▼ Kamnik, v-io zveOar: Osotrni vlak s Kamaik. a*SS zjutraj: Osebai vlak iz Kočevja, StraJo* Tra^c Radolfovega, Grosuplis. Ir^lS dea+tena: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Png«, Celovca, Beljaki, jui ieL, če« PodroSČiCo in Trbii, Gorice, dii. ieC Jeaeaic, Triiča 2*99 pano a na t Osebni vlak iz Kočevja Straic-Toplic, Rndolfovepi, Grosuplja. na: Osebni vlak is Beljaka, jnl. žel., Trbiia, Celovca, Beljaka, (čez Podre- Aca), Gorice, dri. iei, Trsta c kr. dri ial., Jesenic, Trikča. ea*0 svaOar: Osebai vlak iz Berlina, DraJ-daa, Prage, Celovca, Beljaka, Čez Podrt« šč.r.o\ Jeaeaic S-41 z«e6«r: Osebni vlak tz Beljaka, j al ieL, Trbtis, Celovca, Beljaka (čes Podre sčico). Trsta, s. kr. dri. žel., Gorice, dri, 2eU Jesenic, Tržiča, S"07 zveoer: Osebni vlak it Kočevja, Straže-Toplic Rudolfovega, Grosuplja. H-08 penadl: Osebni vlak it Trbiža, Celovca Beljaka (čee Podrolčico), Trsta, c kr. dri Žal, Gonce, dri. tel. Jesenic. rrtee* e MeSl|eae (driaves talssales) e-ae zjutraj: Osebni vlak it Kamnika. IO OO eopaldna: Osebni vlak it Kamnika ••tO zva6«rz Osebni vlak it Kamnika, Caai prihoda in adboda so navedeni v sreda) evTopejskem času. C. kr. drla?no-ieleiniiko ravnateljstro t Trsta 99CROATIAM9 tvornica portland cementa a«lnltk« dfuitvo v Zagrebu ■Ml prima portland cementa Brzojavi! Creetli esitt Centralna pealevnioai Zaareb, Ilica 19« Izdajatelj in odgovorni urednik R a * t o Pustoslemiek. Lastnina ia tisk »Neredne iiakarne«. A.