Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 13,- , 6 „50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt „ mesec 10,-, 1,70, Z«~po šiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se te vračajo, nefraiikovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 140. V Ljubljani, v četrtek 21. junija 1900. Letnik XXVIII. Nemški državni jezik. N ftekuki. 16. t. m. na Dunaju skovali spomenico glede vladnega jezikovnega načrta. To spomenico je izbrana deputacija slovesno izročila ministerskemu predsedniku, javnosti pa so naznanili, da je mogoča sprava mej narodi le tedaj, ako se zakonito določi nemški kot državni jezik. To je torej vspeh dvadnevnega duševnega dela. Od binkoštnega programa se je združena nemška levica srečno povspela do linškega programa nemških radikalcev. Jurij Schonerer kaže pot nemškim voditeljem v Avstriji, njegova volja je dogma za nemške stranke v avstrijski zbornici. Daleč smo prišli, da »politični klativitez« nosi zastavo pred nemškimi četami, ki se hočejo še dičiti z avstrijskimi barvami. V Hebu je Schonerer prisegel, da Nemci ne odnehajo, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb. Za njim so drli nemški velmožje od Lennša do grofa Stiirgkha. Schonerer je izdal ukaz, da bodi nemščina državni jezik, in v zboru so soglasno pritrdili tej zahtevi svojega Muha-meda vsi muftiji. In če jutri Bismarkov hlapče v uredniški listnici svojega Prismo-deja zakliče: »Galicija in Dalmacija od Avstrije !«, odmevala bode v gozdu nemškega časopisja ista melodija. In vendar je Schonerer mož, ki svoje luči ne skriva pod mernik, ki govori na vsa usta odkrito in jasno. Kaj je njemu država, kaj mu je Avstrija? On ne prikriva, da mu je nemški državni jezik najgotovejše sred stvo za germanizacijo, nemška cesta od Balta do Adrije kapitulacija avstrijske ideje pred prusko hegemonijo. Dr. Sturm je nedavno tarnal, da so nemški liberalci zamudili ugodno priliko, in še 5 svečana tekočega leta je dr. Funke začetkom spravnih obravnav v imenu skupne nemške levice izjavil, da je treba jezikovno vprašanje urediti samo za češko in Moravsko. A dne 16. junija so si dr. Funke in tovariši osvojili Schonererjevo prepričanje, da je bodočnost Avstrije odvisna od nemškega državnega jezika. Ali pa imajo ti gospodje pravico govoriti v imenu države? Država niso birokracija in militarizem, ne državni služabniki, ampak državljani. In v imenu teh držav- ljanov ne morejo govoriti zastopniki nemškega veleposestva in trgovskih zbornic. Grol Stiirgkh v svojem glasilu, dr. Russ v svojem trobilu in Singer v svojem pihalu v imenu države rote slovanske narode, da po-lože svoj obstanek na žrtvenik za državo, ki je vse razdala in razmetala mej narode, da danes berači za skorjo ovsenega kruha. Vse je le pretveza, slepilo za kratkovidne ljudi, ki so še vedno zatelebani v idejo, da je v časlavi brez nemškega jezika nemogoč ponočni čuvaj ali v Ljubljani gasilno društvo. A če je za Avstrijo v istini nemščina »conditio sine cjua non«, zakaj ne velja ta pogoj tudi za Galicijo, Dalmacijo, Bukovino in južno Tirolsko? Tu je ščene zakopano, da govorimo v duhu edinozveličavne nemščine. Da, ko bi se uresničevali vsi programi, vse spomenice in napitnice, že Samo-jedi in Ašanti bi častili Bismarka in njegovega proroka. Zadnja spomenica nemške levice je spričevalo ozkosrčnosti in strankarske sebičnosti. Iz kmetijskega sveta. Piše poslanec Fr. Po v še. VI. Denarni zavodi. (Dalje.) Tudi Moravska ima lepo dehij-oč hipotečni deželni zavod, ki si je dal kot nalog, pospeševati realni, občinski, melijora-cijski kredit s tem, da izdaje hipotečna posojila v zadolžnicah z obveznim vsakoletnim odplačilnim obrokom, stalno obrestno mero in neodpovedljivostjo posojila. Obresti znašajo 4 odstotke. Ta zavod izposojuje posojila občinam, okrajem, oziroma deželi, za javna gospodarska zboljševalna dela, katera deželni zbor prizna za obče koristna in previdno na-črtana. Za mero posojila jemlje ta zavod 25-kratno vrednost katastralnega čistega dohodka. Doslej je konvertiral ta zavod nad 80 milijonov kron. Enaki hipotečni deželni zavodi obstoje na Gor. Avstrijskem (od leta 1891), na Ga-liškem jod leta 1842), v Šleziji (od 1. 1869), na Nižje Avstrijskem (od leta 1889), v Istri (od leta 1881) in na Koroškem (od leta 1896). Izdali so posojil: Gališki zavod...... 400,000.000 K Češki zavod...... 515,000.000 » Šlezijski zavod..... 26,000.000 » Moravski zavod .... 180,000.000 » Istrski zavod..... 10,000.000 ». Nižje-Avstrijski zavod . . 155,000.000 » Gor. Avstrijski zavod . . 27,000.000 » Koroški zavod..... 3,500.000 » in sicer odpade od teh svot: v Galiciji vse na veleposestva; na Češkem 120 milijonov na mala kmetska posestva; v Šleziji 14 milijonov na mala kmetska posestva ; na Moravskem 40 mil. na mala kmetska posestva ; v Istriji 6 milijonov na mala kmetska posestva ; na Nižje-Avstrijskem 33 milijonov na mala kmetska posestva (115 mil. na hiše); na Gor. Avstrijskem 15 mil. na mala kmetska posestva; na Koroškem 3 milijone na mala kmetska posestva. Preobširen bi moral postati, ko bi vse nadrobnosti navel od teh posameznih zavodov. Le toliko bodi omenjeno, da noben zavod ne izposojuje proti obrestim nad 5 od-i*totkov (isterski 5 odstotkov, koroški 4 odstotke, šlezijski 4 odstotke, nižjeavstrijski 4, celo 3'/, odstotka, istotako gornjeavstrijski, češki 4 in 31/, odstotka i. Prav zanimivi so pa podatki o visokosti obresti od dolgov, katere so ti zavodi konvertirali. Navadno so bili ti dolgovi nad ali veaj 6odstotni. Isterski zavod pa je celo dolgove konvertiral v 5odstotne, od kojih so dolžniki poprej celo do 20 odstotkov obresti imeli plačevati. Važen faktum je tudi pri teh zavodih, koliko prihranijo na izvršilnih in tožbenih troških. Le pri nižjeavstrijskem zavodu so v enem letu prihranili toženim nad 15.000 K in več teh zavodov sploh ne zaračunava nič za spisovanje tožb in vtoženje sploh, kakor le izdatke za koleke. V tem pogledu se mora priznavati velika prednost teh zavodov in moramo tudi pri nas delovati na to, da se osobito malim dolžnikom, ki le par sto posojila dobe, pri- hranijo navadno nerazmerno visoki, narav nost pretirani, neopravičeni troški. Ce še navajam, da večina teh zavodov za slučaj hudih uim, toče, povodenj itd. dolžnikom za dotično leto ali odpišejo obresti, vsaj pa dovoljujejo odlog za vplačilo obresti in odplačilnega letnega obroka, jasno je, da imajo taki deželni hipotečni zavodi mnogo prednosti in je le želeti, da se povsod osnujejo. Poučljiv je tudi izkaz, koliko je od teh posojil velikih, koliko malih in srednjih. Tako na pr. ima Istrski hipotečni zavod izposojenih 8 in pol milijonov kron v sledeči meri : od 100 do 2000 K 1,760.000 K (1690 strankam) čez 2000 do 4000 K 1,108.000 K (360 strankam) „ 4000 do 6000 K 716 000 K (140 strankami 6000 do 10000 K 921.000 K (110 strankam) 10000 do 20.000 K 1,320.000 K (90 strankam) , 20.000 do 40.000 K 1,326.000 K (40 strankam) 40000 do 100.000 K 1,050.0(XJ K (20 strankam) „ 100.000 do 200.000 K 258.000 K (2 strankama) kar spričuje, da večina denarja je izposojenega na mala in srednja posestva. Približno enako razmerje velja pri Koroškem zavodu. Koliko je v tem oziru še koristi, moremo presoditi iz številk, katero nam kažejo, koliko posojil imajo vknjiženih razne hranilnice po Avstriji. Vse skupaj imajo izposojenih 2.137,241.182 K torej 2137 milij. kron, kar pomenja 3kratno večjo svoto, od one raznih deželnih hipotečnih zavodov. Eno pa se sme z vso gotovostjo trditi, da so deželni hipotečni zavodi kaj mnogo pripomogli k temu, da so drugi denarni zavodi — hranilnice — znižali obrestno mero. Pri nas velike hranilnice posojujejo po 4'/,, kar je proti obrestni meri omenjenih deželnih hipotečnih zavodov še vedno za pol odstotka višje. A koliko je denarja od raznih denarnih zavodov izposojenega po 5, LI K Svetnik. Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil —a — (Dalje.) »Čakajte, da končam povest«, je začela miss Mary, ki ni imela prav nič smisla za predrafaelovo dobo; a bila je razumna, kar je v našein času estetične razblinjenosti prav redko. Očividno so ji težko dele prebojevite razlage njene tovaršice. »Draga miss Roberts, boste pa pozneje govorili . . . Kaj naj storim, si je mislil vrli duhovnik, tla slečem steno apnene obleke, ne da bi poškodoval freske ? Čakajte, kako je ravnal! Prevlekel je platneno rjuho na steni s klejem in počakal, da so je vse posušilo ter prav trdno sprijelo; nato jo pa platno odtrgal ter strgal in strgal košček za koščkom . . . Seveda je dobri mož rabil več mesecev, predno je odluščil prvo plast, pod katero je bil naslikan sv. Tomaž, ravno ko deva prst v rano Odrešentka, in predno je odkril drugo sliko, ki predstavlja apostola pred indakim kraljem Gondoforom«. ljivo vprašala miss Klara. To pot ji nisem več privoščil zmagoslavja nad francosko površnostjo. Da, čital sem to legendo, — o, prav slučajno, v knjigi pri Voragine-u, ko sem nekega dne iskal snovi za povest za neki list, ako moram povedati. — Spomnil sem se lepega simbolizma, ki je v legendi skrit, in tujega značaja, s katerega odseva nekaj čarovitega, slikovitega. Ko je sv. Tomaž bival v Cezareji, se mu je prikazal naš Gospod in mu ukazal, naj gre k Gondoforu; ta kralj je namreč iskal stavbenika, ki bi mu sezidal lepšo bivališče kakor je palača rimskega cesarja. Tomaž je ubogal. Prišel je na kraljev dvor, se ponudil v službo in bil prijazno sprejet. Ko je Gondofor odhajal na daljno vojsko, je dal sv. Tomažu neizmerno zlata in srebra za zgradbo palače. Ko se je vrnil domov, je vprašal svetnika, kje je zgradba. Sv. Tomaž je pa bil razdelil do zadnjega vinarja med uboge zaklade, ki so mu bili izročeni, in ni se dotaknil niti enega kamena za obljubljeno palačo. Ves besen da kralj zapreti tujega stavbonika in razmišlja, kako bi povišal muke, s katerimi bo trpinčil vznožju postelje stati prikazen pred štirimi dnevi umrlega brata, ki mu pravi; »Mož, ki ga hočeš mučiti, je služabnik božji. Angelji so mi pokazali čudovito zgradbo iz zlata, srebra in dragih kamenov, ki jo je zate zgradil v raju«. Razburjen vsled prikazni in tega govora je tekel Gondolor k jetniku ter se mu vrgel k nogam ; ta ga je pa dvignil in mu rekel: »Kaj nisi vedel, o kralj, da so edino trajne hiše le one, ki jih zgradita za nas v nebesih naša vera in naša ljubezen? . . .« »Gotovo«, sem rekel, ko sem spomnil to legendo no brez neke zlohotne zadovolj-noati, »gotovo je to zelo zanimiv predmet za slikarja, kakoršen je Benozzo, ki je zaljubljen v dragocene obleke, zamotano stavbe, v pokrajine z bohotnimi cvetlicami, v prav ljične živali«. »Ah!« je vzkliknila miss Dobson in v tem navdušenju porinila od sebe krožnik s črnimi in zelenimi smokvami, ki jih je ponujal strežnik, dečko napetih lic, s šestdnevno brado, čegar črna, obdrgnjena sukna je mahala na obe strani velikanskih koralnih o-um- »Ne morete si predstavljati veličanstva Gon-dolora, nekakega tipa Mavrov, v zelenosvi-leni obleki, svetlo pretkani z zlatom, v rumenih skornjih z zlatimi ostrogami; in pa ta krasno prolivajoč se kolorit, in to življenje!... Pomislite, to apneno plast so skoro gotovo nametali na zid koncem XVI. stoletja. Zato ni nikjer nič pokvarjenega, nič popravljenega. V tej sobici, ki je bila menda molivnica za škole, kadar so obiskali samostan, bo treba še veliko steno odkriti in pa zgoraj nad oknom . . .« Do tukaj smo prišli v razgovoru, in ker me je nekaj šiloma vleklo, da bi videl nepoznane umotvore priljubljenega slikarja, sem vprašal miss Mary nekaj podrobnosti o potu med Piso in samostanom ; kar se odpro vrata in v sobo vstopita dve osebi, ki sta bili brezdvomno znani Angležinjama, kajti miss Mary je zardela in povesila oči, miss Klara je pa rekla po angleško svoji prijateljici: »To sta pa oni Francoz in ženska, ki sva ju srečali v Florenci v tratoriji. Kako mfipn na^ \utpri liotol tabo lin,): ,„„ 5'/, celo 6% ! in prav glede tega naši ljudski denarni zavodi tudi ne izvršujejo zadostno naloge pripomoči, da se vsaj v obrestih razbremeni naš preobloženi kmetski stan. Posebno pa bo našim domačim zavodom delovati na to, da se po vsej možnosti deluje na osebni kredit. Pa tudi v drugih deželah delujejo kreditni zavodi — hranilnice in posojilnice s previsokimi obrestmi. Tako kaže statistika, da deluje 21 zavodov a 5%, s 5-6% —: 57 zavodov, in čez 6°/o 187 zavodov. Ljudskim posojilnicam po Raifeisenu bi bilo sploh priporočati, da se ogibljejo kolikor mogoče izposojevanja na hipoteke in pododsek je to tudi obžalovaje konsta-tiral, ker nad tretinjo (36 ?„) je denarjev takih posojilnic izposojenih na hipoteke, kar ni pravo, ker one imajo v prvi in odločni meri gojiti osebni kredit. Prav tako je pododsek grajal, da posojilnice preveč denarjev vlagajo v nepremično premoženje, kar kaže statistika, da imajo ti zavodi 24,600.000 Iv naloženih v posestvih; ta denar moral bi služiti v zadoščenje osebnega kredita. Pododsek je konečno kmetijskemu svetu stavil glede tega vprašanja sledeče predloge : 1. Kmetijsko ministerstvo naj porablja svoj vpliv v to, da stvari primerno organi-zuje snovanje kmetijstvu potrebnih in slu-žečih kreditnih zavodov. 2. Želeti je, da stopijo vsi ti kreditni zavodi v ožjo zvezo s kmetijskim minister-stvom kot oblastjo poklicano v varstvo kme tijskih interesov. 3. Kmetijski svet priporoča kmetijskemu ministerstvu, da uporablja ves svoj vpliv na to, da hipotečni deželni zavodi dajejo posojila le pod pogojem vsakoletnih odplačilnih obrokov, to pa, da se tako ob enem doseže vsaj delno razdolženje kmetskih domov. 4. Ministerstvo naj s svojimi sredstvi pospešuje snovanje Raileisenovih posojilnic, katere naj oskrbujejo in goje personalni kredit, ter deluje na to, da te posojilnice dobivajo od večjih kreditnih zavodov obratni kapital, s katerim zamorejo pomagati kmetovalcem s posojili potrebnimi za obratne stroške. Prav tako naj vpliva na to, da osobito od ministerstva podpirane posojilnice le personalni kredit goje in se ne spuščajo v hi-potečna posojila. Istotako naj ministerstvo skrbi za vspešni pouk o tem vprašanju, da bo kmetijsko ljudstvo poučeno in imelo pravi razum in razsodnost za osebni kredit. Dejansko moramo priznati, da je tu še širno polje delavnosti za olajšanje skoro obupnega stanja, v kakeršnem se nahaja kmetijski stan, ki trpi pod vsakovrstnimi njemu nasprotujcčimi|vplivi — draginja delavcev, prekmorska ptuja konkurenca, pomanjkanje mogočosti za izvoz naših pridelkov. Tu je vsaj mogoče deloma pomoči mu, da se mu olajša breme obresti, in če vpo števamo, koliko milijonov znašajo dolgovi vknjiženi na kmetskih posestvih ter da le za 1—2% znižamo obrestno mero, jasen je velik pomen te akcije, vredne truda slehernega domoljubnega moža. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. junija. Levičarski rešilni načrt. O avdi-jenci načelnikov levičarskih klubov pri mi nisterskem predsedniku in pravosodnem ministru se je dogovorila mej levičarji in vlado stroga tajnost in tako javnost ne bi imela o tem prav nikakega poročila, ko bi se je ne bil usmilil poslanec dr. Grabmayr. Ta mož je bil opoludne še na Dunaju, zvečer se je pa že predstavil svojim volivcem v Meranu. Govornik je bil seveda že toliko previden, da ni poročal naravnost o avdi jenci, izjavil pa je naravnost, da se z njegovimi izvajanji strinjajo vsi njegovi tovariši. Grabmayrov govor je bil tokrat izredno dolg. V prvem delu govora je poučil svoje poslušalce, da je bila levičarska obstrukcija nravno-resna, mladočeška pa nasprotno ko-medijaška frivolnost. Levica je sedaj premagata obstrukcijo in razbila staro desnico. malo časa, toda govornik ne dvomi, da se sedaj združijo z levičarji Poljaki in katoliška ljudska stranka (?) in tako tvorijo novo močno veČino. Da bo pa ta večina mogla pričeti z delom, mora izvesti dr. Koerber tri reči: prvič mora odrediti nove volitve, drugič s § 14 ustvariti jezikovni načrt in tretjič na jednak način tudi novi poslovni red. Vporaba § 14 na to materijo je tirabmaj ru jasna kakor solnce. To je dokazal mož s temi le besedami: Ona državna stiska ali beda, za katero je bil namenjen § 14, se je pokazala danes v toliki meri, kakor še nikoli. Ako zastane vse državno življenje, dokler se ne odstrani s sveta ta pogubni jezikovni prepir in ako je vsak temeljito prepričan, da avstrijskemu parlamentu v dogledni dobi z rešitvijo jezikovnega vprašanja ni mogočo zagotoviti parlamentarnega reda, tedaj se pokaže gotovo ona nujna potreba, za katero je izdan zasilni § 14. Nasprotna trditev v češki spomenici glede kršenja §§ 14 in 19 osnov, zakona je torej neosnovana (?). Z novim poslovnim redom bi bila sicer onemogočena tudi nemška obstrukcija, toda boljše je manjše zlo. — Poslanec dr. Grabmayr je torej, kakor iz teh stavkov razvidno, povedal nekako vse, kar so levičarji zahtevali v oni znameniti avdijenci. Govornik je s svojim Meranskim shodom dal dovolj gradiva za nadaljne razprave. Poslanec dr. Grabmagr se je s svojim govorom na shodu v Meranu precej zameril svojim somišljenikom in tudi svojim nasprotnikom. Prvim radi tega, ker je prenaglo razbobnal v svet, kar se je govorilo v zadnji avdijenci pri ministerskem predsedniku in važne zahteve levičarskih strank, radikalnim nasprotnikom pa radi tega, ker se njegova izvajanja ne ujemajo s pretiranimi njihovimi zahtevami z ozirom na konečno ureditev parlamentarnih razmer. V obče je pa mož razvijal take misli, kakoršne goji nova levičarska-poljska koalicija, s katero se baje strinja tudi osrednja vlada ali vsaj nje merodajni faktorji. Mož se raduje, da bo v jodoče nemogoča v parlamentu vsaka ob strukcija, in pravi, da je to edino le zasluga imenovane koalicije. V tem se pa Grabmayr grozno moti Vsak nepristransko sodeč politik mora priznati, da gre za to zasluga je dino le Mladočehom in njih taktiki v zad njih dneh minule parlamentarne dobe. Ko bi Mladočehi ne bili tirali obstrukcije do skrajnih mej, bi nihče ne prišel na to radikalno misel. Vsaj se povodom jednake taktike nemških levičarjev nihče ni povspel do te misli, da treba onemogočiti vsako obstruk cijo. Ob jednem so pa Mladočehi tudi pri sili vse merodajne faktorje, da so jeli resno misliti na rešitev jezikovnega vprašanja, do čim se ob času nemške obstrukcije nihče ni drznil pričeti z reševanjem jezikovnega vprašanja. Sicer je res, kakor trdi naš dunajski dopisnik v svoji »zagati«, da Cehi niso mogli izposlovati niti češkega uradnega jezika, niti razveljavljenja Kindingerjevega ukaza, res pa je tudi nasprotno, da so vladi pokazali, da je nemogoče vsako parlamentarno delo, dokler se ne izpolnita ti dve zahtevi. To se jim mora vendar šteti v zaslugo. In ako so razbili desnico — v resnici so jo razbili le Poljaki in gotovi nemški »konservativni« krogi — so odstranili le jedino napravo, ki je vedno ovirala radikalno akcijo v dosego njih smotra in konečno ureditev parlamentarnih razmer. Vlada mora izdati jezikovni zakon, to sedaj zahtevajo tudi Nemci, kakor pravi Grabmayr, a izdati mora tak zakon, s katerim bota zadovoljni obe stranki, torej tudi Čehi. Ako se pa to zgodi, potem je kriza rešena in zasluga za to gre le Cehom. S sostavo novega italijanskega ministerstva je poveril kralj senatskega predsednika Saracco, moža blizu 79 let, ki je v 1. 1851 posegel v polit, borbo. Saracco, ki je bil že dvakrat minister, poslednjikrat v Crispijevem kabinetu, je vsprejel težavno nalogo in sedaj poskuša svojo srečo. Osebno moža ceni prijatelj in sovražnik in že več krat so ga že imenovali mej prihodnjimi možmi, in bi mu torej v normalnih razmerah ne bilo težko zbrati okolu sebe po trebno število ministerskih kandidatov, oedaj je pa položaj silno resen. Pred vsem se bo treba resno truditi, da se pridobi za preos novani kabinet Visconti-Venosta, katerega tike. A težavo provzroča notranja politika, posebno poslovni red. Treba je dognati spravo s skrajno levico, ki pa odločno zahteva, da se izvoli poseben odsek za spremembo poslovnega reda, v katerem naj bi imeli ministerijalni le pet članov izmej devetih. Temu se pa mej drugimi odločno vpira ravno Visconti Venosta. Kako se Sa-raccu tu posreči rešitev iz zagate, dosedaj pač se nihče ne ve. Doslednost francoskih socijalistov. V zadnji seji francoske zbornice je prav malo manjkalo, da ni bil strmoglavljenWal deck-Rousseau ov kabinet. Rešila ga je le stroga »doslednost« socijalistiških poslancev. V tej seji so namreč ti zastopniki zatiranega delavstva silno napadali vlado radi tu-multov v Cbalons sur Saone, kjer so orožniki streljali na delavce. Pri glasovanju je pa velik del teh mož glasoval za vladni predlog. Dobro jim je povedal neki Melinist: »Ti socijalci so komični ljudje. Najprej za peljujejo delavce v štrajk in jih hujskajo proti žandarmom; ko pa pride do boja in orožniki streljajo na delavce, pa glasujejo z vlado.« Tako »doslednost« poznamo tudi pri naših voditeljih raznih »Mastfondov«. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. junija. Pnnvaftgnja presv. Srcu Jezusovemu vršilo se Tfo""v—Ljubljani peTeETdne 22. junija bo v stolnici ob 10. uri dopoldne govor in potem pontilikalna sv. maša s posvečenjem presv. Srcu Jezusovemu. Slovesni obhod v nedeljo 24. junija z Najsvetejšim se bode vršil nastopno: Ob 2. popoldan bodo v vsaki župni cerkvi litanije presv. Srca Jezusovega, potem prihajajo procesije po navadnem redu k stolnici, kjer se združijo s procesijo stolne župnije. Med procesijo se bodo pele litanije presv. Srca po napevu P. Ang. Hribarjevem. Sprevod poide po glavnem trgu, čez Ra d e c k i j e v most, Turjaški trg, skozi Gosposke ulice, Zvezdo, nazaj v stolnico. Odbor za osuševanje ljubljanskega močvirja se je danes iznova osnoval in iz volil predsednikom g. Fr. T r t n i k a , njegovim namestnikom g. nadinženerja Fran Žužka. Imenovanje. Finančni koncipist gosp. I. M i 1 o h n o j a je imenovan finančnim komisarjem. Železnica Vrhnika-Logatec. Danes so pričeli meriti črto za železnico od Vrhnike do Logatca. V cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani se bo praznik presv. Srca Jezusovega po nastopnem redu obhajal: Danes zvečer bo ob Vi8. uri pridiga, potem slovesen sveti blagoslov in pete litanije presv. Srca Jezusovega s spravno molitvijo. Najsvetejše ostane izpostavljeno celo noč in jutri celi dan do večerne službe božje. Po noči od 9. do 4. ure bodo prečuli moški častivci svetega Rešnjega Telesa v molitvi pred izpostavljenim Najsvetejšim. H temu ponočnemu češčenju in zadoščenju presv Srca se vabijo sploh vsi možje in mladeniči. Jutri na praznik presv. Srca Jezusovega bo prva sveta maša že ob tri četrt na štiri, pri kateri se bo tudi obhajalo; ob polu peti uri bo pridiga, za pridigo slovesna sveta maša in potem še tihe svete maše dopoludne. Popolu dne imajo ženske častivke sv. Rešnjega Te lesa svoje molitvene ure pred Najsvetejšim. Zvečer ob 6. uri bo sveti rožni venec, evha ristični križe v pot; ob 7. uri pridiga; po pridigi pete litanije s spravno molitvijo in zahvalno pesmijo. »Narod" in kapitalisti Leykamove papirjjice "V torek smo osvetlili »Narodove« laži o nedeljskem shodu kršč. soc. v Vevčah. Po »Narodu« je tudi »Tagespost«, okolu katere se senčijo kapitalisti Leykamove pa pirnice, prinesla popolnoma neresnično brzojavko, da je dr. Krek hujskal delavce zopet v stavko in da je vladni komisar v obrambo dr. Kreka moral poklicati orožništvo. Tako gredo »Narodovci« in tovarniški kapitalisti v blatenju kršč. soc. roko v roko. Zakaj ? Zato, ker vedo, da so kršč. soc. ljudska stranka, ki povedo — resnico. Nedeljski shod, na katerem so najeti kričači kričali, je vevškim delavcem odprl oči, kako se jih »Narod« in »Tagespost« še tako lažeta, židovskim kapitalistom simpatični soc. dem. je v Vevčah odklenkalo. Poslanec Robič je minulo nedeljo pri Sv. Barbari poleg Maribora poročal svojim volivcem o državnem in deželnem zboru. Glede češke obstrukcije je omenil, da je Jugoslovani sicer niso z veseljem pozdravljali, toda ovirati je niso ne mogli ne smeli. Češki poslanci so bili prisiljeni do odločne opozicije in v zadnjem trenotku do šumne obstrukcije, ker so levičarji skušali poslovni red zlorabiti proti njim. Bil je grol Stiirgkh, ki je v prvi vrsti spletkaril proti desnici. Vlada se bode dvakrat premislila, predno razpusti drž. zbor, ker tega ne žele Poljaki, nemški konservativci in liberalci. Redno delo bode v parlamentu le tedaj mogoče, ako se reši jezikovno vprašanje in predrugači poslovni red. — V dež. zboru štajerskem Slovenci ne morejo ničesa doseči, ker jim nemška večina odkloni vsako opravičeno zahtevo. Slovenci morajo prispevati za nemške šole. Nemci imajo na Štajerskem 19 meščanskih šol, a Slovencem ne dovolijo nobene. Za dijaške ustanove dežela plačuje okoli 70.000 K, toda slovenske dijake dosledno prezirajo. Nemški dijaki v L,elju dobivajo podpore, revnih slovenskih dijakov ne vidijo. Brezobrestna posojila so Nemci dajali nemškim kmetom, ki imajo do 50000 premoženja, slovenskih ne poznajo. (Klici: ,-Proč od Gradca !) Zato so slovenski poslanci zapustili dež. zbor, ker niso mogli dalje prenašali zaničevanja in preziranja. (Živahno odobravanje.) Zbrani volivci so soglasno vsprejeli resolucijo, v kateri izražajo zaupanje poslancem in zahtevajo administrativno ločitev slovenske Štajerske od Gradca. Musica sacra. V petek 22. junija v stolni cerkvi po pridigi ob 10. uri pontifikalna maša : Missa »Panis angelicus« zl. Frederik Koenen, graduale Anton Foerster, ofertorij Kašpar Aiblinger. Na vseučilišču v Inomostu je rektor prepovedal dijakom nositi društvene trakove pri promocijah. To se je zgodilo, kakor smo že omenili, ker nemški nacijonalci niso dovolili hrvatske trobojnice povodom promocije dr. Račiča. Dne 19. t. m. pa so nemški | dijaki zopet prišli z barvami k promociji. Rektor je zahteval, da se dijaki odstranijo. Ker tega niso storili, se promocija ni vršila. Gospod Rudolf Inemann, mnogo-etni velezaslužni režiser in igralec našega gledališča, sklenil je z novim vodstvom »Narodnega gledališča« v Pragi ugodno večletno pogodbo za engagement. Imenovano vodstvo, ki prevzame upravo »Narodnega gledališča« z dnem 1. julija 1.1., obrnilo se je na »Dramatično društvo« v Ljubljani s prošnjo, naj izpusti gospoda Inemanna iz tukajšnjih obveznosti ; obljubilo je hkratu naš »prijateljski slovenski oder« po svojih močeh podpirati in ž njim ostati v trajni zvezi. Iskreni želji gospoda Inemanna samega, ki je sedaj dosegel vzor in cilj vsakega češkega gledališkega umetnika, se »Dramatično društvo« ni moglo upirati; odvezalo ga je od tukajšnjega engagementa, a hkratu si zagotovilo njegovo gostovanje za več večerov prihodnje sezone. Umesten nasvet družbi sv. Cirila in Metoda. »Edinost« prinaša danes naslednji nasvet, ki bi zaslužil resnega uvaže-vanja: »Družba sv. Cirila in Metoda naj bi izvolila iz svoje srede poseben odsek, kateremu bi bila naloga, v slovenskih obmejnih mestih, kakor: v Celovcu, v Celju, na Dunaju, v Gorici, Gradcu, Mariboru, Ptuju, v Trstu itd. s pomočjo tamošnjih požrtvovalnih rodoljubov ustanovljati brezplačna poučna predavanja v pisanju, čitanju, računstvu itd. V gori imenovanih slovenskih, ozir. nemških mestih imamo na tisoče analfabetov, toliko starih, kakor mladih.« — Tudi naše mnenje je, da bi se s takim poukom neizmerno koristilo narodni zavesti v imenovanih mestih. Celjani „lutris - vere" so v nedeljo dobili svojega vikarja ter so se ločili od ljubljanske protestantske občine. Po »slovesni instalaciji« novega vikarja Frica Maya iz Gradca je bil »Festessen«, pri katerem je superintendent achack z nemštvom agitiral za protestantizem. Tudi Ambroschitsch in Rischlavy sta večkrat odprla usta in slavila novo protestantsko dobo nemškega Celja. Da se kričanje ne sme smatrati resnim, priča .1» nnmftkfl rciiBkc device zbrale za »Sudmark« le 277 kron. Protestantizem v Celju se bo širil le, ako bode dosti »Festesaen«-ov — zastonj. Načrti sa »Nemški dom" v Celju so ocenjeni. Prvi dar ni dobil noben načrt. Tako so si celjski Nemci prihranili nekaj denarja. Namestu 1000 K je dobil 600 K najboljši načrt dunajskega arhitekta Branga, drugi dar sta dobila arhitekta Kraus in Folk z Dunaja in tretji arhitekt Teodor \Vasser iz Nemčije. Celjski Polanec je imel včeraj, 20. t. m. zopet smolo, — gorelo je v njegovi kleti. Nesreče sicer zanj ni nobene, pač pa kakor svojedobno za časa čeških slavnostij, za zavarovalnico. Ljudje pravijo, da je ta človek sila srečen pri zavarovanjih. Je pač pri njem vedno sreča v nesreči ! Kap zadela je v Celju Rud. VVillnerja inšpektorja južne železnice v p. Umrl je v Gradežu poštni olicijal Maks VVresnik v 33 letu svoje dobe. Prepeljali so ga v Maribor. Iz mariborske kaznilnice. Ju9tični minister je kaznilničnega oskrbnika v Mariboru Viktorja Wenedikterj a imenoval oskrbnikom kaznilnice v Garstenu, adjunkt mariborske kaznilnice Alojzij S e r d a je postal kontrolor istotam. Obsodba na smrt. Pred mariborskimi porotniki je stal 19. t. m. 24 let stari Jožef Gošnak, neoženjen hlapec iz Osela, radi za-vratnega umora. Dne 12. aprila je pil v gostilni Jožeta Paka v Gornji Novi vasi, kjer je za plačilo pustil svoj klobuk. Gostdničar ga je nato zapodil iz gostilne in v gostilni navzočni hlapec Fr. Gracej je pri tem Goš-naka brcnil. Ko se je Gracej vračal domov, pokvaril se mu je voz. Mej tem, ko je popravljal voz, priplazil se je za njim zahrbtno obtoženi in ga s sekiro dvakrat močno udaril po glavi ter ga potem udaril še po obrazu. Gošnak je ukral tudi Martinu Pli-beršku obleke za 9 gld. Obtoženi svojega dejanja ni tajil. Po kratki razpravi so porotniki z 8 proti 4 glasovom potrdili vprašanje o zavratnem umoru in Gošnaka je sodišče obsodilo k smrti na vislice. Pek Ornig mej graškimi akademiki. Ptujski župan Ornig hrepeni vedno bolj po slavi, odkar ga je rukljal Wolf radi njegovih nemških lepakov. Sedaj je povabi v Ptuj »Deutsch-akademischer Gesangsver ein«, ki je odgovoril, da dne 29. junija radostno pride v Ornigovo družbo. Ptujski ob činski svet je sedaj sklenil, da določi program in naroči pijačo. Celovški tramvajski uslužbenci so naznanili občinskemu svetu, da zahtevajo zvišanje plač, sicer opuste delo z dnem 24. junija. Tržaška sodba o vevški stavki. V včerajšnji »Edinosti« čitamo: ».Narodovo1 večkratno veliko hvalisanje pridobljenih rezultatov o tej stavki se nam vsekako zdi zelo pretirano, nikakor pa nismo v zahtevah vevškega delavstva našli nič pretiranega, kar pa je »Narod« opetovano zatrjeval. Ako se take skromne zahteve, kakor jih je stavilo vevško delavstvo, zde pretirane, potem pač nimamo smisla za delavsko gibanje. Tudi se nam zdi zgrešeno podvzetje, tirati naše ljudi v naročje »mednarodne« socijalne demokracije, ki, kadar gre za slovanske interese, ■vedno rada meče od sebe svoje mednarodno načelo, ter se prikloplja najhujšim nacijo-nalnim fanatikom in — proti Slovanstvu«. Umrl je včeraj zjutraj v ŠkofjiALoki gospod Pavel Guldenprein, c. kr. dav-kar v pok., 82 let star. Bil je obče priljubljen gospod. V šestih tednih je nameraval obhajati svojo zlato poroko. Iz Kranja. Osmina po r. g. dekanu Anton Mežnarcu je v ponedeljek 25. t. m. ob polu 9. uri. Postajališče v Preserji je popolnoma dodelano in bodo prihodnji teden odprto. Dokler ni bilo železnic, posebno pa pred odprtjem gorenjske železnice, so Ljub-ljančanje najraje pohajali znamenito Božjo pot na Žalostni gori in grič sv. Ane, od koder je prekrasni razgled na Ljubljano in daleč proti Dolenjski. Z odprtjem postajališča se gotovo nekdanjo zanimanje zopet oživi, ker ni ga kraja, da bi romarjem in izletnikom v vsakem oziru nudil toliko znamenitosti, kakor Prcuerjo s svojo prekrasno okolico in znamenitimi cerkvami po hrib-lil Ljubljanske novice Drž posl. dr. Pacak na ženitovanjskem potovanju je s svojo soprogo danes prišel tudi v Ljubljano in si je ogledal mej drugimi znamenitostimi tudi deželni muzej v družbi z deželnim vojaškim poveljnikom. — Kap zadela je v Zvezdi danes dopoludne ob '/,12. uri mater soproge kavarnarja Krapša. SOletna Marija K r a š n a je sedela na klopi in bila takoj mrtva. — U b e g 1 i kaznjenec Deutschmann se je sam prijavil orožnikom v Mekinjah. Na mestno policijo je dalje prišlo naznanilo, da je ušel mariborski kaznjenec Alojzij Spindler, ki je delal pri sv. Kunigundi pri Pesnici. Ubežni kaznjenec je rojen pri Mali Nedelji in bi moral radi tatvine presedeti tri leta ječe. — Tatico, ki je pri trgovcu Schusterju vzela več jopic, so prijeli. Dobila je jopice z izgovorom, da ponje pošlje neka znana gospa Tatica je brezposelna natakarica Ivana Li-pUš. _ Tlakovanje Karlovske ceste od Florijanskih ulic do mosta se bodejskoro pričelo izvrševati. — S koso grozil je včeraj občinstvu pijanec Anton Zlobec. Ukradel je koso na Glincah posestniku Kutnarju in se podal v mesto. Na poti se je zadržal v raznih žganjarnah, kjer se je tako napil, da je postal skoro občinstvu nevaren. Zlobec se je postavil proti stražniku, vendar ga je stražnik premagal in pripeljal v zapor. — B i c i k 1 i s t Rajko Lavrenčič je podrl na Marijinem trgu I. Sterleta. — Licitacija hiše št. 7 v Dijaških ulicah, ki je bila last pokojne Pavline Mauser, se je vršila danes ter je hišo kupila za 11.500 kron gospa Alg berta Miklavec, soproga g. Ivana Miklavca. Samomor realca. Ustrelil se je sinoči v gozdu pod Rožnikom učenec 5. razreda na tukajšnji realki Bruno E i c h e 11 e r , sin bivšega tovarniškega ravnatelja v Trbovljah. Sinoči okoli V,7. ure je zapustil črno oblečen stanovanje pri svoji teti v Gosposkih ulicah, ob 8. uri ga je že našel lOletni dijak F. Lekan mrtvega in na obrazu ležečega v gozdu. Policija je danes zjutraj našla truplo. Ustreljen je bil v glavo. Vzrok samomora je bil baje strah pred dvojko, kakor naznanja v pismu na mater vdovo, katero prosi oproščenja, da ji je povzročil toliko žalost. Samomorilec je bil star 16 let. Njegova teta se piše Amalija Dell. Njegovega brata je lani zasulo v rudokopu. V Ljubljanico padla je iz čolna ob Francovem nabrežju Marija Košir. Dve ženski ste jo rešili iz vode. Mestna godba v Ljubljani. Ker pripravljalnemu odboru ni mogoče naprositi vsakega meščana osebno za prispevek, je zategadelj naprošeno p. n. občinstvo, naj ustmeno ali pismeno naznani »vodstvu civilne godbe v Ljubljani«, s kakšnim letnim ali mesečnim doneskom je kdo pripravljen podpirati to godbo. Zglasitve podpornikov sprejema tudi uredništvo »Slovenca«. Prijateljem godbo, ki so pripravljeni nabirati doneske, so nabiralne pole pri odboru na razpolago. Ker v Ljubljani res živo pogrešamo civilne godbe in ker je mogoče, da na ta način pridemo do dobre, za stolno mesto Ljubljano primerne civilne godbe, priporočamo izproženo misel, želeč, da bi se čimpreje posrečilo odboru dobiti dovolj rednih prispevkov. Strela udarila v zvonik. Dne 18. t. m. je strela udarila v zvonik cerkve sv. Križa pri Tomaju. Škode je kakih 500 gld. Načelnik mariborske železniške postaje je postal Karol aeidler iz Spiel-felda. Novo ognjegasno društvo se snuje v Motniku pri Kamniku. Slovenska ruska profesorica. Slovenka gdč. Marica Strnad, bivša štajerska učiteljica, je na krakovskem vseučilišču napravila izpit za učiteljico nemškega jezika za vse razrede ženskih gimnazij in za nižje razrede moških gimnazij ter še to jesen nastopi rusko državno službo. Iredenta na delu. Iz Tridenta poročajo, da so laški delavci z dinamitom razstrelili državne mejnike pri Folgariji na ti-rolsko-italijanski meji. Strela. Iz Peč se poroča: 18. t. m. je treščilo v bukev, krog katere se je pasla čreda ovac. V trenutku sta bila oba pastirja na tleh. Mladega šolarja vrglo je vznak, odrasli mu tovariš pa je silno zakričal, se po , stavil na edavo in obležal v omotici. Vzbudil u je hud naliv Ena ovca je ostala na mestu mrtva. Kolesarski klub »Ilirija" napravi v nedeljo, dne 24. t. m. izlet v Toplice na Dolenjskem. Odhod ob 5. zjutraj. Sestanek pri »Virantu«. Koprskim županom je izvoljen dr. Nikolaj Belli. Ob času kislih kumar prinašajo listi večkrat gorostasne novice. Tako je te dni hrvatski uradni list svojim bralcem pred ložil to-le raco iz Gjurgjevca: Tukajšnji okrajni urad je dobil 10. t. m. od mestnega magistrata v Koprivnici nastopno uradno poročilo : »Te dni so v tukajšnjem mestnem gozdu Dragonovcu videli kačo, ki je okoli 10 metrov dolga in široka kakor polna vreča. Ukazano je bilo, da se mora kača poiskati in ubiti. Mogoče je, tla je v tem kraju še več takih kač«. — Koprivniški meščani menda niso tako strahopetni, da bi ne spali iz strahu pred to — časnikarsko kačo. Samomor anarhistovega brata V Trstu se je ustrelil na obeh nogah hromi 27 letni klepar Henrik Pontoni. Samomorilec je brat onega Pontonija, čegar kolo in čepico so nedavno našli na mostu pri Pie-risu v Furlaniji in o katerem se je pozneje slišalo, da je zbežal pred anarhisti, katerim ni hotel biti na uslugo. Samomor in dvojni umor je izvršila v soboto v Kaltenleutgebenu žena tovarniškega uradnika Neila, ki je sebe in svoja dva otroka, stara 2 in 3 leta, utopila v 3 m globokem reservoarju. Prejšnji dan je žena podpisala pogodbo, s katero se je ločila od moža. Mrtva trupla so našli po preteku dveh ur. I>I«lWs*tVa.. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico) priredi v nedeljo dne 24. rožnika (na Kres) t. 1. ob pol 3. uri popoludne letni občni zbor pri »Mežnarju« v St Ste lanu pri Velikovcu po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2 a) Govor o šoli, govori č. g. Valentin WeU, kanonik v Velikovcu; b) gospodarski govor, govori č. g. Valentin P o d -gore, vikanj v Celovcu. 3. Poročila tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev zastopnikov k veliki skupščini 6. Pobiranje letnih doneskov in vpisovanje novih udov. Po zborovanju prosta zabava. K temu shodu prijazno vabi vse zavedne Slovence in Slovenke_odbor. Darovi. Dijaški kuhinji v Kranju je še daroval »v spomin umrlemu dekanu Ant. Mežnarcu« šolski nadzornik Andr. Žumer 10 K. _ Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 21. junija. „Linzer Volks-blatt" piše, da se v pondeljek zboro v finančnem ministerstvu na Dunaju razni deželni glavarji, ki se bodo dogovarjali glede državne naklade na žganje in glede odškodnine za dežele. HREagaJŽl. jttnija. Staročeški „Hlas" poživlja slovanske državne poslance, naj nemudoma skličejo konferenco, da protestujejo proti sklepu nemških strank glede nemškega kot posredovalnega jezika. List pravi, da je poprej obstoj desnice paraliziral take akcije nemško-liberalnih strank, ker pa sedaj desnice ni, treba shoda slovanskih državnih poslancev, da nasproti temu označijo svoje stališče ter da ponove na shodu prejšno mejsebojno solidarno postopanje. Brno, 21. junija. Tudi v Brnu se namerava sklicati shod vseh nemških moravskih strank. G-orioa, 21. junija. Tu se je ustrelil prostak Friedl 47. pešpolka. vPetrograd, 21. junija. (G. B.) Zu n a rrj4-—trrfrrr^ ter grof M u r a-viev je danes zjutraj nenadno u m r 1. London, 21. junija. Roberts poroča iz Pretorije 20. t. m.: Predstraža generala Huntera je predvčeranjim brez odpora zasedla Krtigersdorp. General Methuen, ki je spremljal veliki transport v Heilbron, je napal in razgnal burski oddelek pod Devvetovim poveljstvom, ki je hotel preprečiti vhod Angležev v mesto. Gen. ILunter se je polastil dveh burskih topov. Brzojavna zveza s Kap- ---------------- *""*-'4 ^ia i stadtom je popravljena. Prodajalnice v Johannesburgu so zopet otvorjene, pričenja se živahna trgovina. — Nasproti generalu Hunteru se je postavil močen burski oddelek. Glavno mesto Oranje je sedaj Betlehem, glavni tabor so preložili Buri pet milj od Picksburga. kjer se nahaja angleška posadka. Transvalski Buri se združijo z Oranjci. Vojska na Kitajskem. Londonski krogi so bili te dni v izrednih skrbeh radi usode admirala Seymoura, ker so listi še včeraj dobili poročilo iz Shan-ghaija, da so Seymoura in njegove čete zajeli Kitajci in se niti ganiti ne more. Da bi bila taka usoda za nadaljni razvoj sedanje operacije mnogo neugodneja, nego eventu-valni povratek v Tientsin, je umevno, ker Kitajci bi na ta način lahko popolno izstradali evropske čete in jih prisilili h kapitulaciji. Včerajšnja sklepna vest pa poroča iz kitajskih virov, da je Seymour na potu v Peking in da ga torej še ni zadela ta usoda. Mogoče se ta vest uresniči, toda pri znani taktiki angleških generalov, ki kar slepo prodirajo v popolno neznane jim kraje, se prav lahko zgodi, da ga doleti nesreča. Sploh pa že londonski listi zahtevajo, naj se poveri vrhovno vodstvo na suhem kakemu bolj veščemu generalu. O bombardovanju v pristanu Taku se sedaj poroča, da so izgubili Kitajci 700 mož, 100 Kitajcev so pa Rusi še na begu dohiteli in ujeli. O položaju evropskih podanikov v Pekingu še vedno ni nikake jasnosti. Zgoraj omenjeno kitajsko poročilo sicer pravi, da so poslaništva na varnem, toda kaka je ta varnost in kaj se je zgodilo z Evropejci, tega poročilo ne pove. Ce se uresniči vest, da je Seymour v soboto popoludne res došel v Peking, je pričakovati v kratkem tozadevnih pojasnil. Dunaj, 21. junija. (Zas.) „Frem-denblatt" objavlja brzojavko iz Pulja, ki pravi, da v kratkem odrine „Marija Terezija" proti vzhodu in bo tako Av-stro-Ogerska zastopana v kitajskih vodah z dvema ladijama, kar bo baje zadostovalo. Dunaj, 21. junija. Poleg vojne la-dije „Marija Terezija" ste dobili tudi vojni ladiji ,.Cesarica Elizabeta" in ,,Cesar Karol VI." nalog biti pripravljeni za odhod na Kitajsko. Dunaj, 21. junija. Iz Shangaia poročajo, da je cesarica izdala oklic, v katerem svari Kitajce pred izgredi proti Evropejcem, rekoč, da so ti nastopili le proti bokserjem, ne pa proti Kitajski državi. Rim, 21. junija. Zunanji minister Visconti-Venosta je prejel brzojavko italijanskega konzula v Shanghaiju, glasom katere so nepoškodovana zunanja poslaništva v Pekingu. Berolin, 21. junija. Li-Hung-Canga, najboljšega poznavatelja Evropejcev mej Kitajci, je cesarica pozvala v Peking. To se tolmači, da je cesarica prestrašena ob velikih izgubah pri Taku in hoče odnehati zaradi odločnosti evropskih velesil. Peterburg, 21. junija. V Port Ar-thur je došlo poročilo o boju pri Taku. Udeležile so se ga tri ruske, po jedna angleška in nemška ladija. Poveljeval je ruski generalni kapitan Dobrovolski. Ruski ladiji „Griljak" in „Korejez" sta poškodovani. Padlo je 700 Kitajcev, 100 so jih Rusi in Nemci ujeli na begu. Bruselj, 21. jnnija. Pri zadnjem dogovoru mej velevlastmi se je radi Kine doseglo popolno sporazumljenje. Vreditev kineškega vprašanja je naslednja: Cesarica regentinja se odstavi in se jo internira v inozemstvo, cesarja se zopet postavi na prestol, vender pod evropsko kontrolo in medsebojno zagotovilo, sedanji položaj v Kini ne izkoristiti za pridobitev kineške lasti. London, 21. junija. Govorice, ki sc širijo o dogodkih na Kitajskem, so tem groznejše, čim manj pride v Evropo zanesljivih uradnih poročil. Mej drugim > se tudi poroča, da je neki kitajski pod- J v ' in! kralj Tian pridrl v Peking, požgal cesarsko palačo, umoril cesarja in cesarico. London, 21. junija. (C. B.) Jutranji listi poročajo iz Shanghaija, da je admiral Sejmour z evropskimi in ameriškimi vojaki po napornem trudu in številnih bojih s Kitajci v soboto popoldne dospel v Peking. London, 21. junija. Vojni urad je prejel poročilo iz Oi-Fu, da je zveza z Tientsinom popolno pretrgana in da se je minulo noč čulo od tam živahno streljanje. Pred Taku je zbranih 3000 Rusov pod poveljstvom generalnega majorja. Shanghai, 21. junija. Kuske nadomestne čete so ob dohodu v Peking takoj napadle mesto s topovi od dveh stranij. London, 21. junija. Iz Yokohame javljajo, da je japonska vlada povabila zunanje zastopnike na razgovor o na-daljnih korakih. Časopisje zahteva, da se takoj odpošlje 20—30.000 mož. London, 21. junija. „Times" poročajo iz Hongkonga 18. t. m.: Gibanje Bokserjev se razširja proti zahodni reki London, 21. junija. V petek so kitajske čete napadle poslanike. Tujci so bili masakrirani. Širijo se neverjetne vesti, da sta nemški in francoski poslanik umorjena. Cesar je nenadoma umrl, cesarica se pripravlja n a beg. London, 21. junija. Iz Shanghaija poročajo: Bokserji so veliko plenili tudi okoli Tientsina, na tem potu so prišli preblizo ruskih topov, s katerimi so jih Rusi napali ter 300 bokserjev pobili. Napadli so vstaši tudi evropski del mesta v Tientsinu, a so jih Rusi, močni 2000 mož, v beg zapodili. Umrli ho: 18. junija. Fridolin LočniSkar, ključarja sin, 4 mesece, Hranilnična cesta 4, bronchitis capill. 2U. junija. Melhior Gašper Kalan, krojač, 58 let, Martinova cesta 11, jetika. V otroški bolnišnici: 18. junija. Ivana Babnik, delavca hči, 4 leta, morbus Brightii. 19. junija. Marija Kušar, delavca hči, l1'^ leta, hydrocephalHS chron. ecclampsie. V bolnišnici: 16. junija. Vinko Kalafatič, kBjžar, 66 let, pneu-monia crouposa. — Marija Terbežnik, kajžarja žena, 73 let, insufficicatia cordis. 17. juuija. Ivana Mlinar, služkinja, 16 let, jetika. 18. junija. Gregor Koblar, krojač, 61 let, naduha. — Jurij Šmon, mlinar, 65 let, pleuritis mudative infiit. pulm. Meteorologidno poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mre. | Stanje a Caa opa- | baro-O zOTanja ' — metra mm. Temperatura j po ! Celziju VetroTi Nebo : o B i g 201 9. zveč. i '.'34 O | 19 0 si. jug | del. jasno 16 2 I si. svzh. I oblačno * 3 22 6 j si. jzah. | 91! 7. zjutr. 34 9 I ^2. popol. | 733 9 j Srednja včerajšnja temperatura 20 0°, normale: 18'3 . Služba okrožnega zdravnika v Kozjem 535 3-3 je prazna in se takoj lahko nastopi. Stalno plačo 2000 kron in potreba je da ima lastno lekarno Znanje slovenskega jezika ali vsaj jugoslovanskega neobhodno potrebno. Prošnje naj se pošljejo zdravstvenemu okrožnemu odboru v Kozjem. 548 1-1 Zofija Guldenprein naznanja v svojem imeuu in v imenu vseh sorodnikov pre-žalostno novico, da je njeu iskreno ljubljeni soprog, ozir. svak in stric, biagorodni gospod Pavel Guldenprein o. kr. davkar v pok. danes v sredo, 20. t. m., ob 6'/, uri zjutraj po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje staro-ti mirno v Gospodu zaspal. Truplo drazega umrlega preneseno bode v petek, dne 22. t. m., popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti na tukajšnji mirodvor v lastni grob.^ Sv maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnji župni cerkvi. Dragi rajnki se priporoča v blag spomin! Venci se hvaležno odklanjajo. V Skofji Loki, dne 20. junija 1900. Mesto vsacega naznanila. ADOLF HAUPTMANN prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in Meja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllin-barve. Bronzo, praSnato, in tekočo bronz-tinktoro. Brunolin. za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče *a zidarje, po poljubni ceni. UOpiCe za pleskarje, loSčarje, cerkvene, napisne sobne in slikarje-uinetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za nmetnike v pušicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, nepn kosljive glede trpežuosti. Flrneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej , steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo. Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vzlic podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenoolinati firnež, prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštllo »li lazurne barve. Leštilnl odtlskalnl papir. Maščobno svetlo VOŠUilO „rernolendt , najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. fzamodelein stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v >„ i, a in o kg. imajočih patentovanili puš;cah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Sicoatlv), najboljše sušilo olj- nalih barv. Smlrgljevi prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za Blikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura. hipna talna gla zura štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetni vosek. Prodaja na debelo in drobno. Ceniki zastonj. 320 13 Razpis učiteljske službe. Na štirirazredni deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje služba učitelja-voditelja s 1600 K letne plače. 200 K funkcijske do-klade in z doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Postavno opremljene prošnje naj se do 30. junija t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu. 525 3-3 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1. junija 1900. Kemične barve ^je' ze- 111/j/ iu/J Jisiff/I za zidarje lina tvidka IIIVVJIIV Ulll l/C BRATA EBEBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so n.zke. 228 14 11—2 Proda se zidana, z opeko krita, dobr>, ohranjena 549 3-1 hiša v Novem mestu, ki je pripravna kot stanovanje za kakega vpokojenega č. g. iluhovrika ali vpokojeneg« uradnika. — Več pove upravništvo »Slovenca«, Služba organista je izpraznjena v Dolu (Lustths7 Prosilci naj se obrnejo s ponudbami c ondotnega farnega urada. 547 3—1 Pohištvo na prodaj! V šoli na Ljubnem pri Podnartit je po ceni na prodaj lepo, malo rabljeno pohištvo iz orehovega lesa in eden klavir. Več pove se v Ljubnem ali v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2 (II. nadstropje). 538 (3-3) Mlin s štirimi kamni, s stopami in ušenarjem, tik mesta Kamnik, se daje v najem "T®® na več let. — Poleg mlina je tudi hlev, skedenj, hram in zraven spadajoč vrt za zelenjavo. Več se poiz\e pri oskrbništvu Praschnikarjevih posestev v Mekinjah pri Kamniku. 54o s-2 Razglas. 550 3-1 V konkurzno maso Engelberta Leskovec, bivšega trgovca v Vod-matu, spadajoče specerijsko in kolonijalno blago v cenilni vrednosti 3451 kron 51 vin. proda se temeljem odobrenega sklepa upniškega odbora en bloc proti takojšnemu plačilu in odpeljanju. Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine v getovini, podati je do 30. t. m. na roke podpisanega upravnika konkurzne mase. Inventarni zapisnik je na razpolago v pisarni podpisanega vsak dan med n.vadnimi uradnimi urami. Istotam naj se zglasi, kdor želi pregledati blago. V Ljubljani, dne 21. junija 1900. Advokat dr. Karol Trillcr, upravnik konkurzne mase Eng-lbert Leskovec (Kolodvorske ulice, hiša Štrukelj). Zavod za slikanje na steklu izdeluje slika&ga okna za cerkve in hiše raznih slogih. Gosp. Edvard Stuhf, umetiik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo faino cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4-5 m visoka in 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nek-.^ava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dce 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. sveloik, župnik. Gosp. K I uard Stuhf, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno s erkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesla h sv. Kre*ceucije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napravili taka okna. Farni urad Lufrne na Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899. Anton Dolinar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam , 471 20-5 Ji(L StuM, J> ii n aj s K a filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila m vrednostne papirje, menitni eskompt, vinkuliranje in 984 75 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Iferrenpisse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah Pardubicah, Taboru, Benesavi, Iglavi, Moravski Ostravi. i > « n a j 8 k a b o i« z a. Dne 20. junija. Skupni držnvni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4"/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. ...... London vista 97-90 97-35 115 40 97-75 115-40 91 — 1748 -692 50 242-20 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli 118-65 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 19. junija. 3-2°;0 državne srečke 1, 1854. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . , . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4»/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-72 19*3 i 90 80 11-33 168-r0 158-50 198- ~ 95-30 138-50 250 — Dunavsko vravnavoo posojilo 1. 1878 . . 106-50 Zastavna pisma p.v. osr.zem.-kred.banke 1°'0 . 94- južne železnice S°/0 318,— > » južne železnice 5°/„ . 119'— » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld.......396 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 335'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 41.25 Ogerskega » „ » 5 » 20'— Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-— Rudolfove srečke, 10 gld. 63-50 Salmove srečke, 40 gld................175 25 St. Genois srečke, 40 gld........183 — Waldsteinove srčike, 20 gld.......178 — Ljubljanske srečke....................48 -- Akcije anglo-avBtnjske banke, 200 gld. . . 280 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6335-- Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........772-- Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....122 — Splošna avstrijska stavbinuka dru*ba . . . 168--- Montanska družba avstr. plan............486 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld 408 — PaDirnih rubljev 100 ..................255-50 Nakup ln prodaja "kJS, rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja zh zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna Promese i s v r S i t e v naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba K m O I., Vtfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 2. i&jST Pojasnila TtiS v vseh gospodarskih in Bilančnih »tvareh, potem o kursrnh vrednostih vseh špokulaoijskih vrodnostilii papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovauja pri popolni varnosti naloženih (Z J a v n i r;.