Gospodar in gospodinja LETO 1935 22. MAJA ŠTEV. 21 Boj z voluharjem Voluharja — nekateri rnu pravijo tudi krtica — moramo prištevati poleg' iajca k najhujšim škodljivcem sadnega drevja. Ko bi nam bilo dano na izbiro kateremu izmed teh dveh zakletih uničevavcev mladih jablan bi podpisali smrtno obsodbo, bi se skoro gotovo odložili za voluharja. Res, da je hudoba dolgouha in strahopeta silno nevarna vsaki jablani, ki ima še količkaj nežno lubje po deblu, toda pred njenim zobom drevo vendarle razmeroma lahko in zanesljivo zavarujemo. Nasproti voluharju smo pa skoro brez moči, ker živi v zemlji, kamor ne moremo za njim. Poleg- tega je silno previden in pretkan, tako da vsa človeška bistroumnost pri zalezovanju le malo koristi. To je pravi morilec, ki drevesa ne oškoduje samo deloma ali samo za nekaj časa, ampak ga uniči na mah in popolnoma kakor bi ga nad korenjačo odsekal. Navadno je tako popolnoma iz-podjedeno, da se samo zvrne ali ga lahko potegnemo iz zemlje z dvema prstoma. Pa voluhar ne uničuje samo sadnega drevja, ampak tudi še mnogo drugih vrtnih in poljskih sadežev, ki jih izpodjeda tako temeljito, da za jih izpodjeda tako temeljito, da za na« navadno kaj malo ali celo nič ne ostane. Umljivo je torej, ako se vsaj za ved -nejši sadjarji in vrtnarji povsod na vse kriplje prizadevajo, da bi to silno nadlogo zatrli ali vsaj zadržali od sadnega drevja in od raznih vrtnih pridelkov. Priznati pa moramo, da ga do danes še ni sredstva ali načina zatiranja, ki bi z njim količkaj zanesljivo dosegli po-polen uspeh. Nekaj pa vendarle doseže, kdor se loti tega posla s pravim ume-vanjem, s potrebno odločnostjo in vstrajnostjo. Naj torej na kratko navedemo nekatere načine obrambe in nekaj sredstev za zatiranje, ki obetajo vsaj količkaj uspeha. Na dva načina obvarujemo sadno drevje in druge kulture pred voluhar- jem in sicer: 1) tako, da mu na ka-koršenkoli način zabranimo dostop h koreninam, ali ga pa odganjamo s kakimi slab duh razvijajočimi ali strupenimi snovmi ali plini; 2) tako, da žival zalezujemo in jo na razne načine pobijamo, posamezno in njeno zalego. Obramba rastlin z zavarovanjem korenin je v mnogih slučajih sicer mogoča, toda je vedno združena s stroški ali pa drugače težko izpeljiva. Nekaj primerov: Sadno drevje sadimo v toliko goste mreže iz pocinkane žioe, da voluhar ne more do debelejših korenini. Seveda so take mreže, kakor so pač velike, po 2, 3 Din ali še dražje, Nekateri sadjarji odvračajo nadlogo od korenin s tem, da pri sajenju nasipa j o med korenine stolčenega stekla. Taka obramba bi hodila upoštev le tu in tam pri kakem posameznem drevesu. Proti večji uporabi bi imeli pa pomisleke, kajti steklo ni kaj primerna primes zemlji. Ze pred mnogimi leti je bila sprožena misel, da bi debelejše korenine mladega sadnega drevja, ko ga sadimo, narahlo pa precej na gosto ovili s tenko pocinkano bodečo žico. Tak ovoj bi ne oviral korenin v rasti, voluharja bi pa precej zanesljivo za-državal od korenin vse do tje, da bi drevo odraslo in bi ne bilo več v nevarnosti pred glodavcem. Ni nam znano, če je v praksi kdo preizkušal ta način obrambe. Najbrže ne, ker take bodeče žice ni v prometu. (Navadna bodeča žica ni za to rabo, ker je predebela in pretrda.) Taka obramba prav izvršena, bi bila najbrže uspešna in zanesljiva in mnogo cenejša nego mreže. ? Majhni vrtovi v bližini mest in po najbližnji okolici, ki mejijo na eno ali na več strani na polja in travnike, so posebno prizadeti od voluharjev, ki od vseh strani silijo vanje, Ko enkrat okusijo razno žlahtno koreninje, kakor-šnega na polju in po travnikih ne dobe izlepa. Take prostore zavarujemo pred voluharjem z betonskim zidom, ki bi moral segati najmanj 70 cm globoko v zemljo. Na majhnem, na vse strani omejenem prostoru voluhar nima trajno obstanka in ga je lahko zatreti. K obrambenim sredstvom spadajo konečno tudi razne smrdljive in strupene snovi, ki pa učinkujejo vse le začasno in nezanesljivo ter le na prav majhno razdaljo. Ponekod so pregnali voluharja s straniščnikom, drugod s karbolinejem, (koreninam nevarno sredstvo); nedavno so hvalili karbid ki so ga nasuli v rove in jih zateptali. Tudi nekatere rastline, kakor bezeg, križnolistni mleček itd., ki naj bi odganjale voluharja, se niso obnesle. Bolje učinkujejo strupi (n. pr. ar-zenik), ki z njimi obdelamo n. pr. čebulice tulipanov, hijacint, narcis itd. Pa še tu uspeh ni vedno gotov. Uprav minulo zimo je voluhar nekem ljubi, tel ju ugonobil več sto čebulic od tuli-panov, ki so bile skrbno obdelane z arzenikom. Vsa našteta in še mnoga druga obrambena sredstva, s katerimi volu. harja samo zadržujemo od korenin ali ga za nekaj časa preženemo, so za sploš-nost skoro brez koristi, kajti s tem, da žival zadržimo od korenin enega drevesa, jo prisilimo, da gre pač k drugemu, ki ga ne moremo zavarovati. Ako jo preženemo iz enega vrta, gre pač na drugega. Splošno se škoda na ta način prav nič ne zmanjša, ker je in bo ostalo po sadovnjakih in po vrtovih največ takih rastlin, ki jim kore- ' njn ne moremo zavarovati. Splošnost bo imela resnično korist od boja z voluharjem le tedaj, ako ga pobijamo. O tem pa prihodnjič. Ohranimo vlago v zemlji Letošnja pomlad je v splošnem suha in hladna, težko se že občuti pomanjkanje vlage pri setvah in travah, ki se ne morejo tako povoljno razvijati, kakor bi bilo to želeti. Tudi zimske moče je bilo letos malo, zato se je bati, da bodo rastline trpele po suši; ni čudo torej, če kmeta že skrbi, kako bo s košnjo in žetvijo, če ne bo kmalu toplega dežja. Vsakemu poljedelcu je namreč dobro znano, da je pridelek v najvišji meri odvisen od množine vode. ki je rastlinam med njih raščo na razpolaganje. Zlasti velja to za bolj plitke, peščene zemlje, ki težko obdrže vodo v sebi, zato je na teh posebno skrbno paziti, da preprečimo vsako nepotrebno izhlapevanje. Naravno je torej, če smatramo med najvažnejša vprašanja pri oskrbovanju rastlin, kako ohraniti v zemlji vlago za dobo, ko nastopi suša. Moderno poljedelstvo si je že precej na jasnem glede ohranitve vlažnosti zemlje. Da pa moremo to dobro poj-initi, moramo najprej vedeti, kako iz gine voda iz zemlje. Dvojna so pota, po katerih se ta izgublja v zrak: prvič potom direktnega izhlapevanja iz zemeljske površina pod vplivom sončne toplote in drugič polom izhlapevanja skozi rastlinstvo. V kolikor izhlapeva voda .-.kozi kmetijske rastline, ki jih iejeino oziroma sadimo, je to koristno. ker se pri tem tvorijo pridelki. Drugače pa je s plevelom, ki dela škodo ne samo z izgubo vode, ampak tudi ker krade koristnim rastlinam hrano, prostor in svetlobo. - Ko sončni žarki ogrevajo zemljo, spreminjajo vodo na njenem površju v paro, ki izginja v zrak; tako se zemlja suši. Čim bolj prazna je zemlja, nezaraščeua, tem bolj se suši. S tem pa ■ la izpuliteva voda v zrak, deluje v zemlji kakor sesalka, ki vleče vlago iz spodnjih plasti proti vrhu. Prodiranje vode v zemlji iz spodnjih plasti v zgornje imenujemo kapilarnost ali Iasui-čavost, ki je važna lastnost zemlje. Čimbolj je zemlja stisnjena, tem hitrejše prodira proti vrhu, tem več vode izhlapeva in teinbollj se zemlja v notranjost suši. Zato je koristno, če prekinemo to lasničavost s tem, da zemljo v zgornji plasti zrahljamo-in tako preprečimo nadaljne prodiranje vode navzgor. Ta ostane v tleh, kjer bo na razpolago rastlinskim koreninam. Izhlapevanje vlage iz zemeljske površine ovira tudi rastlinstvo, če s svojim listjem zakriva tla, da jih sončni žarki ne morejo naravnost obsevati. Znano je torej, da je zemlja pod gostimi rastlinami vlažna, mokra, ker jo sonce ne more osušiti. Zato velja v današnjem poljedelstvu načelo, če hočemo r zemlji ohraniti vlago, jo v zgornji plasti držimo zrahljano ali jo pa močno ?a seri čim o z gostim rastlinstvom. Toda voda ne izginja iz zemlje samo z izhlapevanjem iz površja, ampak tudi potom rastlinstva. Rastline črpajo s svojimi koreninami iz zemlje vodo v kateri so raztopljene hranilne snovi. Ta raztopina je pa zelo redka, komaj enoodstotna: v 100 litrih vode je komaj en kilogram rudnin — suhih rastlinskih snovi — pepela. Rastlina pa rabi za raščo tudi vodo. Če hoče torej zrasti na teži za 1 kg suhih snovi, mora vzeti vase 100 litrov hranilne raztopine, od katerih si pa pridrži komaj 20—30 litrov vode, medtem ko 70—80 litrov iste odda potoni svojih listov kot hlape v zrak. Kako ogromne količine vode iz-preminja rastlinstvo v paro, nam povedo znanstveniki, ki so to izračunali za nekatere vrste rastlin. Tako na pr. izhlapeva, en hektar bukovega gozda v enem poletnem sončnem dnevu približno 30.000 litrov vode, ena odrasla breza dnevno 100 litrov, on oral zelja v ..štirih mesecih dva milijona 1 itd. Te številke nam pričajo, koliko vlage je rastlinam potrebno za njih rast. Čini več listov imajo, tem več vode izpuh-tevajo; čimbolj je njiva zaraščena, tem več jo izgine iz tal; čim več rastlin rase, tem več jo potrebujejo. V kolikor gre za naše kmetske rastline, ki jih gojimo, je dobro, če bujno rastejo, kajti od tega so odvisni pridelki. Čim več vode in z njo hrane jemljejo iz zemlje, tem večje pridelke smemo od njih pričakovati. Drugače pa je, če izpuh tevajo vodo rastline, ki so nam v nadlego, to je plevel. Ta samo zmanjša pridelek, ker jemlje rastlinam ne samo vodo, ampak tudi brano. Plevel na njivi je le redko kdaj od koristi, kajti četudi nekoliko zasenčujc zemljo in prepreči izparivanje, vendar izginja potom njegovih listov mnogo vode iz tal, zato se tudi močno zapleveljena njiva kaj kmalu osuši. Ko smo si torej v tem pogledu na lasnem, se pojavi vprašanje. Kako preprečimo odvisno izhlapevanju vode iz zemlje? Najprej skušamo soncu preprečiti, da ne sije naravnost na zemljo, ampak skrbimo, da se tla čimprej zarastejo z rastlinstvom, ki jih zasenčujejo in varujejo pred sončnimi žarki. To do- sežemo v nekaterih primerih z gostejšo setvijo in z vmesnimi sadeži. Tako nam prav dobro služijo pri koruzi fižol in buče, ki s svojimi širokimi listi pokrivajo tla in s tem znatno omejijo izparivanje zemlje. To pa koristi tudi na drug način; prepreči namreč, da bi dež zbil zemljo, kajti deževne kaplje padajo na liste in iz njih šele zlezejo polagoma na zemljo, ki ostane dolgo ne samo vlažna, ampak tudi rahla. Nadalje uničimo lasovitost zemlje in s tem onemogočimo vodi prodiranje iz spodnjih plasti na vrh. To dosežemo z rahljanjem zemlje: z okapavanjem, pletvijo, osipavanjem. S tem oskrbovanjem rastlin pretrgamo vez med spodnjo in zgornjo plastjo tako, da voda ne more več siliti kvišku. Četudi je zgornja zrahljana plast zemlje vsled toplote in sončnih žarkov kmalu popolnoma suha, to rastlinam ne škodi, kajti v notranjosti pri koreninah ostane vlažna. Spomladno okopa vanje in pletev je najbolj učinkovito delo za ohranitev vlage v zemlji. Ker je pa to precej zamudno in drago, zato se poslužujemo okopahiikov, s katerimi z vprežno živino opravimo ta posel hitro, brez zamude in poceni. Seveda pogoj za to delo je. da so rastline posajene ali posejane v vrstah vsaj 60 cm narazen, potem se tii bati kake poškodbe po živini. Tam kjer nimamo opraviti z okopa-vinami, nam mnogo koristi brananje setev, s katerim zemljo na površju zrahljamo, istočasno pa tudi uničimo plevel. Zlasti mlade setve je dobro bra-nati, ker se potem mnogo hitreje razvijajo. Če dež zbije zemljo, da nastane skorja, jo jc takoj z brano razbiti. Toda brana koristi le na osušoni zemlji; nikar ne z njo na-mokro njivo, ker si * tem lahko napravimo precej škode. Ponovno spomladno brananje .setev je najboljše oskrbovanje rastlin. Nadaljni pripomoček proti osuševanju zemlje je zatiranje plevela. Nepotrebne rastline črpajo mnogo vode iz zemlje in jo osušijo, da koristnim rastlinam zmanjka vlage in hrane, Zato je skrbeti na vse možne načine, da ostane zemlja čista plevela. Č« spomladi pridno plejemo, nam potem ostanejo njive ves čas čiste, ker tedaj, ko se rastline že razrastejo, same zadušijo nadležni plevel. Če pa pustimo, da se je ta že razrastel, tedaj je iz zemlje izvlekel že precej vode in jo osušil. Ple-tev tedaj manj koristi, kot če je zgodaj opravljena. Tako vidimo, kaj nam je storiti, da si ohranimo v zemlji vlago in se tako obvarujemo pred škodljivimi posledicami suše. Sedaj je čas za pravilno oskrbovanje vseh rastlin, zato ne smemo zamuditi nobene prilike, da jim ne bi nudili ugoden pridelek in s tem plačilo za naš trud. L. V KRALJESTVU GOSPODINJE Dragocena knjiga Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je S. M. Felieita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Na več kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske V umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno, izbira receptov je izčrpna. To je najpopolnejše delo, ki ga imamo --» na tem področju. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je slik v besedilu, 34 pa je novih bar-vanih tabel, ki jih je naslikal ravnatelj Dragotin Humek. V»ako kuhinjo bo zadovoljila ta knjiga s svojo neizčrpno izbiro: skromno kakor tudi najbolj razvajeno in bogato. Jedil je navedenih za vsak dan in za vsak letni čas v izobilju. Kratek pogled v knjigo — pa je vsaka gospodinja brž na jasnem, kaj lahko pripravi za danes ali jutri iz sredstev, ki jih nudi trg, jedilfia shramba — in odmerjeni gospodinjski denar. V tej knjigi bo našla ob vsaki priliki izbiro najokusnejišh in do vseh podrobnosti preizkušenih jedil. Več kakor vse drugo pa pove dejstvo, da se je sedmi natisk te knjige prodal v 12.000 izvodih in da je z vsemi dosedanjimi natiski šlo do 100.000 izvodov te knjige med slovenske gospodinje. To je rekordno število, kakršnega ni dosegla dosedaj nobena druga slovenska knjiga. Knjiga pa je tega uspeha tudi vredna, saj nimajo niti veliki narodi tako skrbno in izčrpno sestavljenih kuharskih knjig, kakor je ta knjiga S. M. Felicite Kalinškove. Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gosDodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica — ta naša Slovenska kuharica. Četudi je osmi natisk knjige v vseh pogledih popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je ostala cena knjigi še zmeraj stara.. Velja namreč samo Din 160.—. Dobite jo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. KUHINJA Guljaževa juha. Kakih osem do deset dkg govejega mesa zrežem na prav majhne koščke. V kožici razgrejem žlico masti, pridenem eno debelo, drobno zrezano ali zribano čebulo, noževo konico paprike, prav malo s soljo strtega česna, ščep kumne, žlico kisa in žlico vode. Ko čebula zarumeni pridenem meso. Zmehčano meso potresem z žlico moke. Ko se nekaj minut praži, zalijem z vročo vodo toliko, kolikor potrebujem juhe. Za duh pridenem vejico maja-rona, vejico zelenega peteršilja in ve- -jico šatraja. Zelenjavo zvežem z nitko. Krompir kuham posebej in sicer za to množino zgoraj imenovanih snovi dva do tri olupi jene in na kocke zrezane krompirje. Kuhan krompir stresem v juho, pustim še prevreti, odstranim zvezano zelenjavo, ter dam na mizo. Mešane zelenjave kot prikiiha. Enako množino špinače, listov rdeče red- -kvice, kislice in mladih kopriv skuham v slani vodi. Kuhano, odcejeno, z mrzlo vodo osveženo zelenjavo prav drobno sesekljam. V kožici razbelim žlico masti, pridenem drobno sesekljanega zelenega peteršilja in pol žlice moke. Ko se moka precre, primešam zelenjavo ter zalijem z mlekom. Eno žemljico zrežem na kocke, ocrem na masti ali maslu ter pridenem zelenjavi. Nazadnje po- tresem s prav drobno zrezanim drob-njakom. Ko še enkrat prevre, dam na mizo kot prikuho, lahko pa tudi kot sani »stojfio Jed. V tem slučaju naložim površino zelenjadi z volovskimi očesi. Mavrahova jajčna jed. Mavrahe osnažim operem in prav na drobno se-eekljam. V lončku zmotam dve jajci, pridenem tri žlice mavrahov, primerno osolim, pridenem še žlico moke, pol žlice zelenega peteršilja in pol žlice drobnjaka, oboje drobno sesekljano. Ko je prav dobro zmešano stresem v kožico v kateri sem razbelila žlico masti. Nato denem v pečico ter pečem kakih dvanajst do petnajst minut. Ko je pečeno, zrežem na kose in dam s solato na mizo. Zdravilni zvitek. Za ta zvitek rabim različne zelenjave kakor: drobnjak, trpotec, majaron, kaduljo (žajbelj) in meto. V lončku zmotam eno jajce, malo osolim, ter pridenem eno izmed zele-njav, seveda drobno sesekljano. Na eno jajce dam žlico poljudne zelenjave. V plitvi ponvi segrejem malo masti, ter zlijem zelenjavo vanjo. Ko je zelenjava na eni strani pečena, obrnem in še drugi strani spečem. C. K. Kako pečemo ceneje Sirovo maslo in druge tolšče, ki jih pridevamo testu, rahljajo testo deloma potom tekočine, ki jo imajo v sebi in deloma potom zraka, ki ga spravimo vanje z vmešavanjem. Če namreč sirovo maslo dolgo časa enakomerno mešamo, spravimo vanj s tem vmešavanjem zrak, ki se pozneje v pečici segreje in razširi ter razganja (ker hoče več prostora) testo. Jajca uporabljamo za vmešano testo navadno ločena — kot rumenjake in sneg iz beljakov. Seveda rahlja sneg iz beljakov močneje kakor pa sirovo maslo, ker je v njem veliko več zraka Alkohol (rum, žganje) se izpremeni v vročini v plin, ki se razširi in rahlja testo. Neprijetnih rudninskih ostankov pri alkoholu ni, ker nima v sebi nobenih rudninskih sestavin. Zato je alkohol v tem oziru boljši od jedilne sode ali jelenove soli. Sedaj poznamo vsa rahljalna sredstva, kar pa za praktično uporabo ne zadostuje. Vedeti je treba tudi, v kakšnem razmerju lahko drug drugega nadomeščajo. Eno jajce lahko nadomestimo z dvema žlicama tekočine in 3 M čajne žličke pecivnega praška (2.5 g). Eno jedilno žlico alkohola nadomestimo z eno čajno žličko peciv nega praška (5 g). Poglejmo n. pr. tale Namesto tega vza memo: 200 g s. masla 200 g sladkorja 2 jajci, y» 1 mleka 500 g moke (soli lahko mo manj) 60 g rozin 1 citrono 1 pecivni prašek vzame- zapis za kolač, ki predpisuje: 375 g s. masla 375 g sladkorja 6 jajc 500 g moke 1 noževo konico soli 125 g rozin 1 citrono (sok in kožice) 2 žlici ruma Tu smo nadomestili 4 jajca, 175 g sirovega masla in 2 žlici ruma z % 1 mleka in enim pecilnim praškom (20 g); in sicer vzamemo namesto 4 jajc, 8 žlic mleka in 10 g pecilnega praška, namesto dveh žlic ruma pa tudi 10 g pecivnega praška. Kar je sirovega masla manj, ga pa ne nadomestimo s peciv-nim praškom. Če bi hoteli napraviti ta kolač še bolj preprost, lahko dalje na isti način še kaj izpremenimo. Ako želimo porabiti še manj jajc, moramo na vsako jajce, ki smo ga izpustili, vzeti tudi 50 g manj maščobe. Vso tva-rino moramo zelo dobro vmešati, pa dobimo lep kolač celo brez jajc. Poglejmo še zapis za peščeno torto. Zapis se glasi: 500 g s. masla 500 g sladkorja 12 jajc 250 g pšenične moke Vzamemo lahko: 250 g s. masla 250 g sladkorja 6 jajc 250 g pšenične moke 250 g krompirjeve 250 g krompirjeve moke moke 2 g soli 2 g soli 1 citrona 1 citrona 2 žlici ruma 2 žlici ruma ali 10 g pec. praška. Izpuščenih 6 jajc ni treba nadomeščati, ker ima 6 jajc in 2 žlici ruma dosti moči, da zrahlja to tvarino. V splošnem je treba paziti, da ne vzamemo preveč pecilnega praška. Pri krhkem testu pa, kjer jajc ne stepamo, pa jib nadomeščamo z malo več tekočine. Za 60 g prihranjenega sirovega masla pa računamo 2 g pec. praška. Š. H. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Ljubljanska borza. Devizni promet na ljubljanski borzi v minulem tednu je znašal le 3.66 milj. Din, medtem ko je bil prejšnji teden 7.10 milj. Din. Zabeležiti je zlasti okrepitev avstrijskih šilingov, ki so se v svobodnem prometu dvignili v enem tednu od 8.85 na 9.10 Din. Tudi ostali tečaji v privatnem k 11-lingu so nekoliko narasli. Na svobodnem deviznem trgu se trgujejo proste devize na temelju 15.55 Din za švicarski frank. — Razlika med uradnimi tečaji s premijo in tečaji na svobodnem trgu se je v zadnjih mesecih povečala. Dočim znaša uradni tečaj švicarskega franka nespremenjeno 14.24 Din, je na svobodnem trgu v začetku leta znašal 14.75, sedaj se pa giblje na višini 15.55 Din. To se opaža tudi pri drugih devizah v svobodnem prometu, ki so se od začetka marca t. 1. spremenili tako-le: 1. marca 2. maja 18. maja angleški funti 221.75 233.00 236.42 avstrijski šilingi 8.30 8.81 9.11 ar šivi boni 29.75 32.00 32.42 španska pezeta 5.35 5.65 6.15 Razlika med uradnim tečajem angleškega funta in svobodnim tečajem za funt je znašala v začetku marca 9 Din, sedaj pa znaša 21 Din. ŽIVINA g Ljubljanski živinski sejem 15. maja. Prigon na ta sejem je znašal 126 konj, 51 volov. 40 krav, 15 telet m 432 prašičev. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 25 konj, 20 volov, 14 krav, 10 telet in 265 prašičev. Cene so ostale neizpremenjener voli t. vrste 1.50-4 Din. II. vrste 2.75—3.50 Din, III. vrste 2—2.75 Din, krave debele 2—3.50 Din, klobasariee 1.50—2 Din, teleta 4.50 do 5.50 Din. vse za 1 kg žive teže. Prašičke za rejo so prodajali po kosu: 6 do 12 tednov stare po 85—140 Din, konje po 400—5000 Din za enega po kakovosti in velikosti. g Mariborski živinski sejem 14. maja. Kmetje so prignali na sejem 17 konj, 17 bikov, 98'volov, 454 krav in 19 telic, skupaj 605 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 2.75—3.75 Din. poldebeli 2—2.75 Din, vprežni voli 2.25 do 2.75 Din, biki za klanje 2.25—S__ Din, klavne krave 2.50—3.25 Din, plemenske krave 2—2.25 Din, krave za klo-basarje 1.25—1.50 Din, molzne in breje krave 2.25—2.80 Din, mlada živina 2.50 do 3.50 Din, teleta 3.50—4 Diu. Prodanih jc bilo 325 glav. Mosne cene za kg: vo-lovsko meso I. vrste 8—10 Din. II. vrste 4—8 Din, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 5—6 Din, svinjsko meso zveže 8 do 14 Din. g Ptujski prašičji sejem 15. maja. Ta prašičji sejem je bil zelo dobro obiskan in nanj so kmetje pripeljali 532 prašičev. Žal pa kupčija je bila slaba, kajti prodauih je bilo le 74 glav, četudi so cene zelo padle. Kupci so pač izostali, ker primanjkuje kmetom denarja. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: pršu« tarji 4—5 Din, opitani prašiči 5—6 Din, plemenski 4—5.50 Din. Mladi pujski za rejo, 6—12 tednov stari so bili po kakovosti od 30—100 Din eden. CENE g Žitno tržišče. Položaj v žitni kup čiji je stalno mrtev. Škode po slani na žitih ni bilo, izvzemši nekoliko v apa-ški kotlini, kjer je mraz uničil rž v klasju, da so jo kmetje morali požeti za krmo. Ponekod je koruza precej trpela po slani, da je morala biti preorana in nanovo zasejana. Vse to pa ni mnogo vplivalo na cene. V Vojvodini zahtevajo za pšenico 127—128 Din, za koruzo 72 do 73 Din, za moko 205—220 Din za 100 kilogramov. — Izvoza naše pšenice v inozemstvo ni. pa tudi koruze gre le malo ven. Nasprotno pa poročajo iz Bukarešte, da je Italija nakupila v Romuniji 4000 vagonov pšenice. — Na ljubljanski blagovni borzi so bile cene žitom franko nakladalna postaja pri va-gonskih dobavah za 100 kg sledeče: pšenica bačka 78 kg težka, 128—130 Din. banatska 126—128 Diu, oves slavonski 97—99 Din, koruza bačka 71—73 Din, banatska 70—72 Din, bela za mletev 71 do 73 Din, moka bačka in banatska »0« 200 do 220 Din, št. »2« 180—200 Din, št. »5« 160—180 Din, otrobi debeli 95—100 Din. _ g Vinsko tržišče v dravski banovini Vinska kupčija je bila do začetka maja bolj slaba. Šele ko je slana malodane uničila letošnjo letino, so cene poskočile in se je promet poživil. Prve dni po slani so bile vesti o škodi iz nekaterih vinskih okolišev naravnost obupne. Sedaj pa izgleda, da je ponekod uničena le polovica bogato obetajočega pridelka. Vinski trgovci so prenehali s ponujanjem svojih zalog in marsikateri si jih hočejo še dopolniti. Zlasti segajo kupci po dolenjskem cvičku, katerega bolje kvalitete so že razprodane. Prednost pa imajo še vedno cenena vina od 3—5 Din liter, medtem ko je za dražja od 5—6 Din le malo odjemalcev. Cene dolenjskim in štajerskim navadnim namiznim rdečim in belim vinom se gibljejo med 4.50 in 5 Din, boljšim med 5 in 6 Din, sortiranim med 6—8 Din za liter. Po višjih cenah gredo le malenkostne množine prvovrstnih sort, kakor dišeči tra-minec, renski rizling in podobna vina. RAZNO g Vinska letina 1934. Kmetijsko ministrstvo je sestavilo podatke o lanski vinski letini, ki je bila v vsej državi za nad 1 milj. hI obilnejša kot 1. 1933 ter je znašala 3,866.649 hI. Najslabša, letina v zadnjih šestih letih je bila leta 1933 z 2,852.705 hI, ali 14.63 hI na ha, najboljša je bila 1933 z 4.493.669 hI ali 22.57 hI na ha. Najbolj nas zanimajo podatki iz Slovenije, dravske banovine. Pridelek v hI je znašal: let« skupno ua ha viuog. ha 1929 236.806 12.01 19.710 1930 361.362 17.10 21.133 1931 493.687 21.18 23.310 1932 559.133 23.41 23.882 1933 270.473 11.16 24.236 1934 266.625 10.90 24.470 Po povprečnem pridelku smo luni imeli najslabšo vinsko letino. Značilno je. da površina vinogradov stalno narašča, četudi se vinarski krogi trudijo, da bi jo zmanjšali. g Dvig cen srebra na svetovnem trgu. V aprilu je svetovni trg zaznamoval najvišje cene srebra od odtobra 1924. 1. sem. Vsled velikih nakupov srebra po ameriški vladi Zedinjenih držav, ki je vpeljala zlato-šrebruo valuto, so cene srebru zelo narasle. Ker je predvidevati nadaljni dvig so tudi Indija, Kitajska in Anglija začele nakupovali to kovino v velikih množinah. Kitajska ima itak srebrno valuto in potrebuje mnogo srebra. Zato se mu tudi cene dvigajo in jih pričakujejo še višje. Istočasno s srebrom, je tudi zlato poskočilo v ceni. g Proizvodnja sladkorja 1934. Po ce nitvi praškega statistika dr. Mikuscha je znašala proizvodnja sladkorja iz pridelka sladkorne pese v naši državi v letu 1934 okroglo 63.000 ton, medtem ko je bila ta proizvodnja iz 1. 1933 polnih 74.000 ton. Površina s sladkorno peso obdelane zemlje je bila 22.000 ha, GOSPODARSKE KNJIGE Humekove knjige za sadjerejo in vrtnarstvo: Domači vrt. Praktičen na-vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 slikama v besedilu in 2 barvnima podobama. — II. predelana in pomnožena izdaja. — Str. 234. — Broš. 42, vez. 54 dinarjev. Sadje v gospodinjstvu. Kratek na-vod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konzerviranju sadja in zelenjave. Za gospodinje in dekleta, — III. pomnožena in predelana izdaja. Broš. 24 dinarjev. Praktičen sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. — Strani 409. — Broš. 80 dinarjev. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. — Str. 51. — Broš. 10 dinarjev. Sadno vino in sadjevec. Navod kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Prirejeno po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje Pojasnjeno z 42 slikami. — Strani 128. — Broš. 10 dinarjev. Teh pet knjig je napisal naš prvi, priznani, neumorno delavni strokovnjak za vrtnarstvo in sadjarstvo, višji nadzornik Martin Humek na podlagi dolgoletnega poklicnega dela in temeljitih izkušenj, kakršnih nima nihčo med nami. V teli knjigah je torej vsa sadjarska in vrtnarska veda temeljito in izčrpno obdelana. Vse te gospodarske knjige, kakor sploh vse knjige, ki jih naš list priporoča, ima na prodaj Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Naročite jih lahko z dopisnico. PRAV M NASVETI Skrajšani rok in državna služba. S. L. Ako imate pravico do skrajšanega roka in istega odslužite, ste s tem zadostili vojaški dolžnosti. Za vstop v državno službo postava ne dela razlike med onimi, ki so odslužili popolni rok vojaške službe. Menjava v osebi dolžnika in zaščita. L I. Posestnik A, je bil pod zaščito, je bil posojilnici dolžan. Posestnik B je posestvo kupil in prevzel tudi intabu-lirani dolg. Denarni zavod trdi, da B sedaj ni pod zaščito. Vprašate, če je to mnenje pravilno. — Po našem mnenju ima denarni zavod prav, ker uredba o zaščiti kmetov nikjer ne govori, da bi v slučaju prevzema dolga tudi prevzemnik ostal zaščiten, če je bil zaščiten oni, od kogar je dolg prevzel. Žaga na vodno silo, J. L. S. Kupili ste zemljišče z še nedograjeno žago. Prodajalec se je pred 10 leti namreč dogovarjal s sosedom, da mu dovoli napeljati vodo na žago, a on bi pa odstopil sosedu za to nekaj zemljišča. Pogodba se pa ni izvršila in sta jo oba zavrgla. Vprašate, če bi mogli vi soseda prisiliti, da vam po svojem zemljišču dovoli napeljati vodo na vašo ?,a