153. številka.
Ljubljana, nedeljo 8. julija.
X. leto, 1877.
Ifthaja vnuk dan, itvzemii ponetioljke in dneve po praznicih, ter velja po po »ti prejeman za a v itr o-oge r a k e deielo za celo leto \>\ scM., za pol Ista 8 gld., u tetrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 *!•:., za četrt lota 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se r>;Aana 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBporitt učitelje na ljudskih šolah in za 4ljake velja sniiana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta '.: -xU\. :> • kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. ću so tri- ali večkrat tiska. t>op:*i naj "jo itvolu trankirati. — Uokopist se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši ŠL 3 „gledališka stolba". U p r *-i. H v >, na, katero naj xe olagovolljo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej htšL
Nanašajo se na oklic od 25. junija priporoča podpisani odbor za poslanca mesta Ljubljanskega gospoda dr. l4<ailii lha< i<;i. velikega posestnika in advokata v LJubljani, in gospoda  dr. J 4* ril O j «1 lica .
notarja v Ljubljani.
Za narodni volilni odbor:
V Ljubljani, 5. julija 1877.
Dr. Janez Bleivveis,
odbora prvomestnik.
Vspeh volitev prvega dne.
Včeraj soboto 7. julija so volile kmetske občine po Kranjskem. Kakor je iz naslednjih naših telegramov videti, zmagali smo Slovenci v vseh okrajih, — le v jed nem na pol nijsmo. Iz-mej IG poslancev, ki so bili ta dan voliti, je 15 naših narodnih, jeden je c. kr. okrajni glavar, in sicer je prodrl poleg lednega Slovenca v okraji, kjer nemški Hočevarji vidijo s slovenskimi Ribničaui in Laščam skupaj.
Sijajno smo zmagali v trebanjskem okraji, kjer nam je g. Vestenek gotov p r op a «1 prorokovali!
Lepo moževsko in značajno slovansko so se držali možje povsod. Slava jim!
Ako mesta in trgi posnemajo kmete v vstrajnosti in pogumu pri volitvi vtorek, potem je večina gotova. Kranjci, Ločani, Kanin [Sani, Postonjci, Vrhničanje, Loža n j c, Novomcšča n j e, Č r n o m e 1 j ci, Hetl ičanje, Višnja nje, Idrijci —jemljite si izgled na poštenih in neustrašljih naših možeh iz kmetov in stojte vtorek vsi trdni za narodne kandidat«1!
Ijjubljana« Volilci okolico ljubljanske so volili onoKla.mio) narodna kandidata dr. lulo i \\ <'JMi in Luko ISobica. Slava vrlim inoženi, ki tako drže disciplino!
Kamnik. (Telegr. Slov. Nar.«4) Narodni kandidat Luka Svetee je bil eno« gJn»uo izvoren za poslanca.
Itranj. (Telegram nSlov. Narodu".) Izvoljena sta narodna poslanca; g. Doiclja enogrlaftno* a g, 14lana z 8'J glasovi, dva glasa sta se mu odcepila.
Črnomelj. (Telegr. „SI. Nar.") Sijajna zmaga. Narodni kandidat lavralil je bil s cestinpetdevetimi glasovi izvoljen.
Vipava. (Telegram „Slov. Narodu".) Izvoljen je narodni kandidat Eiavvenčlč za poslanca enoglasno.
Trebnje. (Tclgr. „Slov. Nar.tt) G. Vestenek nij nič opravil.   Izvoljeni so narodni
kandidatje. Grof llarbo je dobil 122, blor 122, l*ot<><*nilt 11!) glasov, proti 20 protivne nemčurske stranke.
IVovomefltO. (Telegram „S1. Narodu".) Oddanih je bilo 96 glasov. Bučar iz Št. Jar-neja je dobil 12, Ferenčak 1, vse druge je dobil narodni kandidat, g. Viljem IMoiTor, ki je torej izvoljen.
1'oKfojiia. (Telegram nSlov. Narodu".) Dobila sta narodna kandidata dr. /-arušli in dr. Vosnjak vsak po 78 glasov. Zelen in Dekleva pa po 20 glasov. Živela naša poslanca !
Itadoi IJicai (Telegram „S1. Narodu.) Narodni kandidat dr. I*«»l4.lultar je izvoljen s 35 glasi, c. kr. okrajni glavar je dobil 14 glasov.
I4.oeev.j<». (Telegram „S1oy. Narodu".) Izvoljena sta: narodni kandidat Primož l*akiž in c. kr. okrajni glavar — 1) o 11 h o f.
Telegrami.
Dunaj. »Pol. Corr.a poroča, da večina turške VOjSke Sulejinanove in Ali-SaiboVe zapusti mejo Crnogorsko in se drugod porabi.
Bukurešt <». julija. 120.000 Rusov je prešlo Dunav pri Siščovu. Vojska je razdeljena v tri razdele, glavni maršira na Huščuk, eden na Nikopolj, drugi v Hal kan.
Peterburg r>. julija. Oflcijalno iz Zimnice 5. julija: Ilusi so zaseli 28. junija Babadagh, 29. junija sti bili dve četi Cerkesov tepeni in cel okraj očiščen od Čerkeiov in bašibozukov. Veliko orožja in živine je Rusom v roke palo kot plen. — Celo ozemlje do Trajanovega nasipa je v ruskih rokah in nij nobenega Turka več tam. Rusi gredo noč in dan črez Dunav. Turkov nij tu nič videti. Od '27. junija so bili le manjši boji prvih straž.
Peterburg 4. julija. Oficijalno. Četa prostovoljcev je udrla včeraj navzoči tvrd-njave Kars v turške baterije in je tri kanone uničila. Rusi so izgubili pri tem le 4 mrtve in 23 ranjenih.
Carigrad 5. julija. „Corr. Bavas" poroča, da bode vojska, katera proti Crnoj gori operira, kmalu drugam iti in drugod vojevati ukaz dobila.
Cetinje, 4. julija. Olicijalni list Crne-gore „Glas Crnogorca" piše: Poročila novin, da se Avstrija pripravlja Cetinje braniti in Črnogoro propada rešiti, so povsem neresnična. Črno gora take pomoči nij prosila in je tudi ne potrebuje; na crnogorskoj zemlji ga nij Turka; črnogorska vojska je navdušena po ravno prestalih zmagonosnih bojih, pojde pa tudi v prihodnje bitve z največjo zaup-
nostjo in navdušenostjo. Zato so vsa poročila o katerej koli intervenciji ali izmišljotine turko-tilov ali pa prerokujejo novo dogodke; v zadnjem slučaji bi imeli dogodki posebno podlago, nikdar pa Ornogora ne potrebuje podpore.
Bukareit 4. jul. V malej Valahiji se bodo veliki dogodki prigodili. V soboto gre knez Kan d tjakaj.
Vojska.
Telegram iz Peterburga poroča, da naša sveta slavjanska ruska vojska noč in dan prehaja črez Dunav. Oe so pomisli, kako tesno in pomalo se more marširati in kanone, živež ter strelivo voziti po jednem mostu, ne smemo še tako br/ večjih bitev pričakovati. Ruski telegram tudi izrecno pripoveduje, da so bili v Bolgariji dozdaj le manjši prvotni boji.
S črnogorskega bojišča imamo denes novo in sicer turško potrjen je, da so ti slavni naši jugoslovanski bratje res tako sijajno) potolkli svoje narodne sovražnike, kakor smo ves zadnji čas poročali. Telegram iz Carigrada namreč poroča, da si Sulejmau-paša niti ne upa Črnogorcev prijeti, zato bode s celo svojo vojsko drugam prestavljen.
Sovražniki Slovanstva in Rusov so uže tako nesramni, da govore o po bi tj i Rusov v Aziji, zanašajo se na jalova in dokazano lažnjiva turška poročila. Lo malo počakajmo. Ne bodimo črnogledi. Ilusi se v tej svetej vojski nepremagljivi. Tudi ko bi se jim res na jednej strani kaka mala ali večja nezgoda pripetila, oni imajo doma dovolj šo nove vojske in neizcrpljive moči, da premagajo. Turki so vse na nogo postavili, kar imajo, Rusi ne.
0 ruskej vojski, ki je pri Siščovu preko Dunava prešla, pišejo dopisniki z mesta, da se je hrabro držala. Rusi so morali breg krvavo oboriti. Vsak jo stal kakor zid, kjer je imel dobljeno pozicijo varovati. Štirideset^ Rusov se je na jednem mestu dalo od premočnih Turkov rajše post re lit i, kakor da bi so umaknili. V Siščovu so se Rusi skoro za vsako hišo bojevali predno so Turke pregnali.
Kakor se poroča iz Sarajeva, so vsi mohamedanski okraji v Rosni zelo potiti iu turobni. Kakor se zagotovlja, so zadnji boji oddelku Suleiman paša pobrali 8580 mo/ ran-jevcev, kateri v Mostam nijso dubili zavetja. Od 34 bataljonov Sulejman paše nij noben cel. 14 bataljonov je strašno zrušenih, G pa je čisto uničenih. Največji del tako grozovitim potolčenih vojakov so bosanski rojaki ; in umeje se potem lehko, da jo vse po deželi vzburjeno zaradi tega, da Sulejman svoje vojake tako brezobzirno goni pod meč.
To vzburjenje se pa veča še s tem, da se narodu nakladajo velikanske kontribucije. Vsaka hiša mora plačati 20 pijastrov vojnega
davka, poleg tega pa Se naturalne davke. Jeniljo se konji, voli, ovce, žito, sploh vse, kar je za jesti in Turek za to ne da ni pare ne. Vojska s Čmogoro in vstajo sta to deželo, katero i Turek in krščan zoveta „Kosna ponosita", spremenila v pustinjo in sta stanovnike pripravila na beraško palico. Celo ngi in begi so obubožali.
Tudi Grška priprave za vojsko vedno nadaljuje. Predsednik osrednjega odbora za grško vstajo v grških turških provincijali je izdal proglas, da je čas prišel za orožje prijeti.
Sveto služimo svetej domovini!
Ko je žaba videla velicega vola, bi bila tudi ona rada tako velika. Jela so je napi-bavati vedno povpraševaje svoje tovaršice, le je uže takovšna, kakor vol. Druge žabe pa so jej vedno pravile, da še uij in nij. In ona se je dalje napihavala tako dolgo, da je — počila. Če bi bila žaba dosegla svoj namen, bi bili prirodoznnnci morali napraviti poseben oddelek dvoživk, a ker ga nij, smo ostali pri starem. Le žabe imajo dober nauk, naj ostanejo, kar so — žabe.
Na Kranjskem imamo volitve za deželni zbor. Pri nas se tudi napibava 35 tisuč (?) nasprotnikov, ne da bi samo enaki bili 400 tisuč Slovencem, ampak, da bi jih celo prekosili. Če bi se to res zgodilo, bi zgodovinarji imeli deloma čisto n<>v faktum pred Boboj. Napihavajo se pa naši nasprotniki z obljubami, žugaujem in pa sleparijami. Kako obljubujejo majhene davke našemu poštenemu kmetu, vseh vrst dobrote meščanu! Kako žugaj o našim učiteljem, „duss es nicht iin Interessedes Kinzcliicii liegt", če ne pomagajo žabe napihavati! Kako sleparijo z raznimi tiskanimi in živimi brošuricami, v katerih je uže več lažij nakopičenih, nego v petih letnikih „des dutntnen Kerls von Laibnch". Pod take laži še nihče ne upa podpisati se, ker vedo, da so preneumne in preumazane.
A žaba so vedno napibava, dokler ne poreče: „resku in vse komedijo bode konec.
Kes bi bila sramota za nas vse, sramota za Kranjsko, sramota za vse Slovane, če bi nas 400 tisoč Slovencev premagala peščica 35 tisoč nemčurjev. Vendar nemogoče bi ravno ne bilo, ker naši Bovražniki delajo z najbolj umazani mi in nesramnimi pripomočki, kar so dokazilo volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, kjer smo bili pripravljeni dokazati pred sodniki porotniki, kako se je godilo, a nijso nas upali prijeti za besedo.
Toda nam ne treba take nesramno agitacije, mi delamo in delajmo mirno in pridu o, a pošteno. Mi vemo zakaj gre, in zato se ne bodemo prijaznih s sleparijo in lažjo, ker »nevarna je, pogubna zveza njena," je svaril Regul pri svojem odhodu ltiinljane. Spoštovanjem in moštvom bodo premagala pravična in sveta stvar in radi toga pa, „sveto služimo sveti domovini!*
Učitelj učiteljem pred volitvijo.
Rrate! Ne vem, ali ti bode po volji to pismo, — ali ne. A, srce mi jo prepolno, moram ti misli svoje razodeti; oprosti mi torej.
Vprašal me bodeš: „Za Koga, kaj pak Be je zgodilo, da pričenjaš pismo svoje s tako slabim pogumom?" — Veliko, mnogo so je zgodilo, brate, ali pak je to, kar se bode
morda zgodilo, ono, kar mojo notranjost razburja, in kar mi duh s preveliko žalostjo navdaja. In kateri značajen učitelj bi ostal miren in bi se mu kri ne razburila, Če pogleda okolo sebe, in v tem, za ves slovenski narod važnem času mej svojimi tovariši ne vidi dru-zega, nego mlačnost v narodnoj s t v a r i v
Omenil si v svojem pismu, ka jaz vse le prečrno vidim, — da učiteljstvo je še vedno narodno, in se bo tudi kot takovo izkazalo. Ali jaz v resnici vse le v umazanej barvi gle dam — to bodo pokazale sedanje volitve. Kar pak se druge tvoje opombe tiče, omenjam ti le to: Kristus je imel dvanajst učencev, in mej to peščico našel se je uže izdajalec. Tako je tudi pri učiteljstvu, — ozri se le malo po okolici, videl bodeš sam, je-li to istina, ali ne. Kako jaz in sploh vsak narodnjak takove moderne Klij alte coni, — to ti je znano. Kar je pak v resnici žalostno, je, ka učitelji, koji se narodno zovejo, v sedanjem viharnem času roke križajo in se boječo skrivajo. Kmet naš stori sedaj svojo sveto dolžnost, ne gleda na levo niti na desno, ne sluša niti tega niti onega krivega proroka — si je svest svojih pravic kot državljan, ter jih energično varuje proti postopanju njegovih in naših nasprotnikov. Pokazal se je privolitvah kot mož. A učitelj, naroden učitelj, koji naj bi bil prostaku v izgled, — ta naj bi — po tvojem menjenju — ne šel k volitvi!! Za Koga! — zakaj ne V Za to, da ne bi se zameril kakovemu . . - V Ne živimo li v konštitucijonaluej državi?
Nijsi še ničesar slišal „von der Gleich-bercehtigung — persoiilicho Freiheit?" Učitelji izdajice smejo celo za nemčursko gnjiljad agitirati (kje je t;- 2(5 učnega reda?) — volijo celo naše nasprotnike — naroden učitelj pak ne bi smel po svojem preverjenju delati ?
Vprašam te: lehko li ti zaspiš, ako ti vest kaj teži? Ne! Torej, da si ohranim svoj notranji mir, — grem k volitvi, — volim n a-rodno. Kajti, naj jaz tega ne storim, pregrešim se hudo nad svojim lastnim narodom in to bode težilo vedno mojo vest. Mislil si pak bodeš: šel bi k volitvi, storil svojo dolžnost, — a nasledki, ko bi teh ne bilo, — kruh moj jo v nevarnosti.
/načajen   elOI ima svoj«'
principe: <<*li on no opušča, iu«li «■«' mii hc tolika Mltocla proti. To je značaj.
Moje misli so tedaj te: če so učitelji izdajice toliko nesramni, da volijo narodne so vrage, — bodimo mi narodni učitelji toliko značajni, da volimo narodne može. Ne kažimo tisto „pokorščine," koja narodu škodi; delujmo nevstrašljivo, ne boječ se onih nasledic, se kojimi se nam od nasprotne stranke preti; delajmo sedaj ob času volitve, da bo zmaga naša, in pokažimo, ka smo vredni boljše bodočnosti ter vredni zaupanja naroda svojega.
J. K., narodni učitelj.
Ministerska kriza.
Z Dunaja 'L julija. [Izv. dop.] Denes se je z veliko gotovostjo tu razširil glas, da bodo ministarstvo odstopilo in da bode celo državni zbor razpuščen. Uzroki so notranji in vnanji. Notranji so največ ti, da nagodbe z Ogersko nij dozdaj mogoče bilo narediti. Pododbori delajo, pismeno se sem ter tja „nuncira", a doseže se nič. V višjih  krogih so zarad tega postali nekoliko
nevoljni, in kar je za nas avstrijske Slovane izvrstno, začenjajo izprevidati, da dualistični sistem, nij tako ugoden, kakor ga je politično ranjki g. Keust hvalil. Krogi, katerim je na sreči in na dobrem obstanku naše monarhije največ in najprej ležeče, uže resno premišljajo, kako se bode imel ves sistem premeniti. In tu pridemo tudi mi Slovani na vrsto!
Sicer se jo ta potrebna kriza nameravala, še odložiti do jeseni. Višji krogi bi bili radi videli, da se brž nagodba z Ogersko konča, potem, da se začno reforme in grof Ilohen-wart ima zdaj vse trdnejše šnnce pri dvorut nego tačas, ko ga je bil ces ar poklical prvič. Ali zdi se, da pride kriza še prej, predno se je računalo, baš zato, ker nagodba dolgo oprezuje.
Pa tudi vnanji razlogi so za menjavo sistema. Zmaga Rusov jo lo vprašanje časa. Naša avstrijska dinastija je odločno za prijateljsko zvezo z Rusijo. To vem pozitivno, iz ust visocega inoža, ki sani dohaja v dvorske kroge. In da to mišljenje na višjem mestu mora tudi izpremembo v notranjej politiki donosti, je jasno kot bi beli dan sijal. Tedaj samo še malo potrpljenja!
(Jrofu Andrassvju bodo le tako dolgo še mogoče, vnanjo politiko voditi, da Rusi Turke zdrobe. Potem pride na njegovo mesto drug mož, Kodičcve vrste. Potem pa bodo magja-roni in j ud je izprevideli, da so zastonj vpili. Kakor do zdaj stvari gredo, mirno pa gotovo, smemo avstrijski Slovanje najboljše upanje imeti.
Politični razgled.
V Ljubljani 7. julija. O notranjem položaji zadnjih dnij govori naš dunajski dopis, priobčen kot članek. Nam se razlaganje dopisnikovo prav naravno zdi. Tako mora priti prej ali slej. Oas bi uže bil.
V i*fi*r/i je <$. t. m. prišel policijski komisar \ prostore „nnrodnega kluba" in je razgnal Čehe, ki so delali rekur.s zoper prepoved praznovanja spomina .lana llusa. Tudi po deželi je to praznovanje povsod prepovedano.
Tudi tmtgjartki „ Pesti Naplo", poroča iz Dunaja, da je v Avstriji zarad nagodbe ministerska kriza. La Kog daj, da so ti glasi potrdijo.
VllUflJe €tri*:s3fcT€n Iz Srbije se še vedno poroča, da se kljubti vsem  previdni in govorom  vojska pripravlja in uri, tako, da na vse zadnje sodelovanje Srbov nij nemogoče. Narod sili v boj.
V € '<»!•#>/# •miti vlada baje, kakor nemški dopisniki poročajo, sama zmešnjava. Nič na vedo o položaji niti svoje niti sovražne vojske, teinuč tavajo smo ter tam. Revolucija nij nemogoča. Proti Avstriji so zdaj nekako sumnjivi.
.8ni/lv.%<r vlada hoče te dni razposlati pismo vladam, v katerem bode razložila, zakaj jo poslala svojo vojne ladlje v Besika<bay.
V nekaj skupščini frti iicnskth senatorjev so je vstanovil pravni odbor, ki bode mej volitvami za zbornico pazil na vlado in zapisaval vse slučaje, kjer bodo vlada kako krivico delala.
Beriin*k<* „Post" pravi, da novica o shodu nemškega z avstrijskim cesarjem nij nič druzega, nego izinišljenost, oprta na prejšnje take prigodke,
Dopisi«
Iz lirttiljtl 5. julija. [Izv. dopis.] „Ki.mmi tunoatis auiicil"
(Volilni manifest gospoda Dolenca. Ravno istega kupčija z volilnimi gla-
bovi. Herr Steinmetz in njegov do-▼ tip.) Denes so pa prijatelji gospoda Dolenca najbolj usmiljenja vredni. Le-ta si je namreč slabo šalo dovolil, ter vrgel od sebe nekoliko denarja in ukazal Itambergu v Ljubljani, da mu jo natiskal nekakov volilni manifest, s katerim je sedaj preplul naše mestice. Kot na visokem Olimpu nekdaj, ko je kruljev Ilefajst stregel veselim bogovom, nastal je mej nami homeričen smeh, prebravši Ženijalni ta sad gospod Dolenčeve muze. Jednako se pa mora goditi tudi Dolenčevim prijateljem, beročim strašanski kaos njegovega manifesta. To pa je istina, da je gospod Dolenec, podavši se, po slabih prijateljih podučen, v kandidaturo, storil korak, ki ga bode še morda močno obžaloval. Smešnega se je storil uže sedaj — s svojim manifestom. Da se ta skriptura zve tudi po svetu, in da luč gospoda Dolenca ne gori samo pod mernikom kranjske kazine, naj sledi tu nekoliko biserov iz duhovitega tega volilnega oklica.
Gospoda Dolenca je očito vidno morila skrb, da bi se nekdaj v temnej prihodnjosti ne pozabil rojstveni mu kraj in da bi se tedaj, kakor zavoljo rojstvenega kraja Ilomer-jevega, ali Peter Rubeusovega, ne užgal prepir mej mnogobrojnimi mesti, katerih vsako bi njega, slovečega kandidata, hotelo imeti v krstnih knjigah svoje f.ire. Ta skrb ga je torej morila, in zatorej takoj v pričetku svojega oklica pove strmečim volilcem, da se je rodil v Loki, da pa sedaj stanuje — v Kranji. Kdor tega nij vedel poprej, naj si to zapomni!
Da si pa volilci ne mislijo, da bi z gospodom Dolencem volili kako ničlo, pove jim leta takoj po odkritji svojega rojstvenega kraja, kaj da je in koliko da tehta mej svetom. On je kupec, prodaja špiritu s, je srenjski svetovalec, (to je on sam v Kranji, se ve!) jo ud kupčijske komoro v Ljubljani, (čujte! čujte !) — in sploh „ein Mami, dessen lluf all-bekannt!" Čudno je, da nam gospod Dolenec nij povedal, kolikokrat na dan obedva, koliko da potrga hlač na leto in druzih tacij reči j, katere bi volilco gotovo ravno tako zanimi-vale, kot te drobnosti, ki jih je razložil v volilnem manifestu.
Potem, ko se je gospod Dolenec tako po svojej gigantičnej zunajnosti odkril svojim volilcem, ter jim razložil misterije svojega rojstva, potem pa jim pokaže tudi svo)0 notranjost. In tu se prične tragedija, ginljivi del volilnega manifesta! Gospod Dolenec ljubi zapuščeno, revno, stradajočo, raztrgano — šolsko mladino! Nič druzega ga nij, kot sama dobrotljivost! Polovico, kar pridela, razdeli mej — šolsko mladino in njegovo srce je shramba neskončnega usmiljenja. Ko berem ta del volilnega oklica, zdi se mi gospod Dolence, kakor da bi prosil za nebeško kraljestvo, no pa za sedež v ljubljanskoj deželnej zbornici! Vsaj dobrotljive te lastnosti, ki si jih prišteva ponižni naš kandidat, morale bi mu odpreti deveta nebesa, ter ga povišati mej kore angeljske. Da, tak Samaritnn jo gospoil Dolenec!
Da pa nas, videvši tako dobrotIjivo dušo, ne polijejo solze, naredimo v famoznom oklicu korak naprej. In kakor z dežja pod kaj) pridemo iz tragike v neprecenljivo komiko. „llerr Dolenec gliiht Idr Bildung und Kortschritt —
Tukaj pa ne rečem ničesar, kot gospod Dolenčevim prijateljem samim:  „risum teneatis
amici!" Imejte usmiljenje ž njim, vsaj so mu to drugi skupaj zmečkali in spisarili!
Sedaj pa nekoliko resnih besedij! Morala iz tega smešnega manifesta je jedina leta, da so naši volilci po mnenji gospoda Dolenca politično Še nezreli in nesposobni, ker drugače bi se jim ne bil upal podati takovega — manifesta. Dajte mu zasluženi odgovor, volilci, na dan volitve !
Kar se tiče agitatoričnega delovanja našega nemškega kadidata, tako je gospod Dolenec sam še vedno glavni svoj agitator. Govori se tudi (in navedujejo se tudi imena !) da sedaj glasove kar naravnost kupu;e (saj je kupec!) da je ponujal enemu pet, drugemu deset goldinarjev, tretjemu pa je obljub ival, da mu bode od volitve naprej prodajal blago za fabriško ceno! Tako se govori! Ali jaz o gospodu Dolencu vendar nečem verjeti, da bi bil takoj pri prvem političnem mutopu tako grozno padel, če tudi se mi močno čudno dozdeva, da so nastali takovi govori!? — Pa vsaj mora „cin fiir Dildung und Fortschritt gliihen-der Candidat" vedeti, da ga tako delovanje lehko pripravi sodnikom v pest, kateri bi ga potem ohladili s trimesečno ječo. (Postava od 17. decembra 1862, štev. 8 R. G. Ji.) Da bi visoko olikani gospod Dolenec te postave ne poznal, nij verjetno!
„llerr Steinmetza se je v odgovor na moj zadnji dopis odrezal z nekako javno zahvalo v ljubljanskem „Tagblat'u". Tisto reč je uže nekaj dni poprej po krčmah kolportiral, ter opozoraval prijatelje na dovtipno-ženijalni svoj koncept. Odgovora pa tista javna zahvala gotovo nij vredna. Samo to je resnica, da je bilo delce — bolj gimnazijalsko še! Der \Vitz vvnr sehlecht, der Stil „uusagbar" sehlechter!
trn. lo&Uf dolino 5. julija [Izv. dopis. I Niši volilni možje so dobili neko tiskano pismo brez podpisa, ki priporoča Ze-le n a in I) e k I e v o za kandidata proti dr. Z a r -niku in dr. Vošnjaku. Omenjeno pismo jo le kračji prepis iz onih nesramnih ,,15 izgovorov" katero pri nas razpošiljajo, in obstaja iz napadov na priporočilna poslanca, kakor tudi na narodni odbor v Ljubljani. Kakor razvidno, delajo to neinrurji, da bi naše glasove razcepili in bi izpodrinili, če le mogočo dva dobra govornika, ki sta najbolj nevšečna neineurskim glavam. Toda naši volilni možje nijso raki, ki gredo na smerdljiva jetra, ampak bodo volili priporočana kandidata. Od gg. Zelena in Dekleva pa se nadejamo, da bosta javno izrekla se proti zvezi z nemčurji, ker čo le ko-daj mora biti mej narodnjaki disciplina, s e-daj. Pričakujemo! —
Iz l»o*f ojil<k C>. julija. [Izv. dopis.] Za tukajšnjega neinškutarskega kandidata dr. Deua agitira v našem trgu nič manj kakor 12 osob, mej temi tudi g. Rernot, kateri stvari ne najde pod svojo častjo za Deva po hišah glasov beračiti. In s kakimi nagibi mumijo te pokveke volilce, da bi Deva za poslanca zbrali. Cujto — oni volilcem za resnico pripovedujejo, da se v Postojnskem okraju potrosi za Čitalnice več tisoč goldinarjev, kateri se z naklad na davke plačujejo. Menda večje o s 1 a r i j e od te^a si nij mogoče misliti in vendar se najdejo ljudje, ki se jih je s pripomočjo vina k veri na to pripravilo, čeravno se še otroci k takim trditvom snujejo. Tudi razlagajo mešetarji Devovi, koliko se iz deželne blagajnice za slovensko gledališče na škodo davkoplačevalcev potrosi;  da se pa za nemško
gledališče na več tavžent gld. na leto brez-potrebno proč vrže, to modro zaniolče, ter lažnjivo in hinavsko zagotavljajo, da ako bode l)eu poslanec, bode to vse ovrženo in davkoplačevalci teh bremen oprošteni.
S takimi pomočniki si g, Pen sam sebi sramoto dela, ker tudi tukaj pregovor velja, kakor mojster, tak učenec.
Da dr. Dcu ne ljubi našega slovenskega naroda, ki svoj jezik in svoje navade čisla, ve vsakdo. Kako bode torej on naše svete pravice zagovarjal, in se za blagor slovenskega davkoplačevalca potezal? Volim« torej enoglasno našega zmožnega iskrenega domorodca g. Adolfa Olircza.
W. <Kor€*ii.|«l4«»;r«l 5. julija [Izv. dop.] Nabral sem zopet nekaj novic v svojo popotno torbo, katere naj vam, gospod urednik, poročam. Sel sem 4. t. m. v Kropo poizvedet, kako se je volitev vršila, ali preduo v Kropo pridem, srečam narodnjaka iz Krope, kateri mi na moje radovedno vprašanje sledeče odgovarja: Prokleto so delali na?i nemčurji, ne vem, od kod so imeli toliko poguma, da so si toliko upali, ker vendar vedo, da nič no opravijo, ako si na vse kriplje prizadevajo. '2S. jun. pride uže proti 7. uri zvečer tisti glasoviti nemčur in agitator, Malnnrček, z jezera, kateri je uže povsod dobro znan zarad svoje neumne agitacije, in še neka druga osoba, katere pa zdaj nečem še imenovati, ako se pa predrzne še enkrat kaj tacega govoriti, bo opisan pO zaslugi. Ko prideta v Kropo, povprašujeta po Pibrovcu; od tod pošljejo brzo po agitatorja, K. Pibrovca in B. Sulerja, katera v enej sapi pribit ita. Tu je bil živahen pogovor, kako in kaj, poskusna volitev; nič nij kazalo ; res ul tat je bil pod ničlo. Kaj jo storiti? Hitro iz Krope, tukaj nij žetvo za njo. Pa še poskušajo drugi dan loviti pri volileih glasove, pri tacih, katerim se še ne sanja, kaj je nemško, pa so vendar pripravljeni za noinčurjr glasovati. Narodnjaki, zvesti si zmage, so so njim posme-hovali, dobro vedoč, da so gotovi. Napočil je 3. julija, dan volitve. Mislili smo, zdaj se začne boj, Ali kaj se Zgodi? Razšli so so, kakor evangeljski povabljenci, jeden se jo oženil, drugi jo pristavo kupil itd., in počil je glas, da se nemčurji volitve ne bodo udeležili, ker so  prepričani,  da  zmage  doseči ne morejo.
Pri tej priliki ud je pa posebno pohvaliti narodnjaki!, gospod Miha Pesjaka iz Ivamne-gorice; on je neutruden delavec za našo sveto slovensko reč, posebno pa še pri agitacijah, za to slava m u ! Tudi vam, vrli Kropničanje se more pripoznati slava, ker ste nepremagljivi; takih značajnih narodnjakov naj bi bilo zadosti, in za neniškutarstvo je odklenkalo za zinirom. (Iz tega dopisa smo morali nekoliko sredine izpustiti, ker bi bil sicer konfisciran, po dozdanjih izkustvih naših. Ur.)
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj konfisciran zarad opomina na volilce.
— (Iz Gradca) se nam poroča: Naš rojak, Simon llutar, je bil to dni v Gradci apro-biran iz zgodovino in geogralije za celo in iz nemščine za spodnjo gimnazijo se slovenskim in nemškim učenim jezikom.
— (Iz Gorice) se nam piše : Tukajšnji bateriji sto dobili povelje odriniti v Ljubljano, da tam izstreljiti svoje postavne „FcUlschusse" z Uhatiusovimi kanoni ter da imati potem odriniti na llercegovinsko mejo.
— („Slovenski Gospodar") mariborski piše: Na Kranjskem se vidi, da je volilna praska; slovenski listi: „Novice", .Slovenec", „Narod" so zapoiedom konfiscirani, le „Danica" je HU) nedolžna, pa tudi res nij objavila imen slovenskih kandidatov, kar je čudno! (eniu neki davek plačuje!"
— (Ljubljanski bašibozuk), ki se sicer tudi „T&gblatt" zove, sopiha zdaj dan na dan na slovensko stranko z lažmi in zavi-jačaini.   (injusi se nam s temi perlidci pole mizirati.
— (Nesreče.) Človeka včasih zapore-dom nesrečo zadevljejo, kakor nekdaj Joha. Komaj oitde prva, uže je druga tu. Tako blizu se je godilo — poroča „Gosp." — oni teden kmetu Jarcu od sv. Duha pri Lučanah. Prvič si je njegov konj nogo zviuol, da ga ne more vpreči, drugič mu je delavec it hleva tako nesrečno padel, da je reva tretji dan umrl, tretjič si je drug delavec, ki je kolje delal, koleno presekal, četrtič je sosedov pes dvanajstletno hčerko napal in ob rokah in no gah hudo in nevarno zgrizel. To se je zgodilo vse v jednem tednu in pri jedni hiši. V petek 22. junija pa je strela ubila lOletnega dečka, ki je pod nekim drevesom ležal.
— (Kat. polit, društvo v Mariboru) obhaja občen zbor v nedeljo 16. julija ob 3. po> poludne v dvorani gostilnice „zur Stadt VVien"
— (Zornij a zasula) je 3 delavce, ki so v Pivoli blizu I loč pri Mariboru razkapali turške — ajdovsko — grobe ali mogile.
— (Tolovaji) so po noči vdrli v Franc Veberjevo hišo v Ločah pri Konjicah, pretepli njegovi 2 hčeri in odnesli 300 ti. v bankovcih, 2G ti. srebra, 2 zlata in par zlatih uhanov.
— (Utonili) so: 71etni Jožef Pikel pri Mozirju v Savinji, luletni Anton Vojsk in 171etni g. Tombaskov, trgovski učenec v Mariboru — Nik. Klobučar; obadva pri kopanji v Pravi.
— (I) r a g o p r o d a 1) je svojo kravo kmet Fischer na Koroškem. Dobil je za živinče, ki je bilo nioltlialskega plemena in tehtalo 14 centov in 25 funtov, 332 ti.
vzame pralec in začne pobijati župnika. Ko se ta zgrudi na tla, vzame kmet nož in ga dvakrat zabode, da je na mesti mrtev obležal. Lepo mora biti pa res doli v Madjariji!
* (llstrel i 1 i) so v Muravi na zgornjem Štajerskem v knez Švarcenbergovem logu na zelniku 3. t. ni. ovčjega jastreba, kateri meri črez perote 2 metra, ">:; centimetrov.
* (Novi judje.) Na Ruskem seje osnovala verska sekta, ki prazuuje soboto in otroke obrezuje, kakor judje, sicer pa lina veliko iz pravoslavne vere. Vlada tehmešancev neče pri-poznati.
. iNlui<<»  «>i»ruvništ\a:   G. F. ii—k v
kaven. Pinčano imate tedaj za prvo polovico.
i.o-
HN»mIhsio.
„Galilla občna zavarovalna družba"
je vse svojo riske izročila s 15. junijem t. 1. na ,.\or<li lfiritfi«li-»: ta se je leta 1800 ustanovila in ima zdaj poroštveni fond 41 l/a
milijonov ii<»i«iinar i«'v v srebru j
torej zavarovanci pri zgornje j družbi dohodo zadostno poroštvo svojih interesov in si sinejo k temu prenošenju le častitati.
(177—2) Jak. Dobrin.
Podpisani naznanja svojim znane.mu in p. n. občinstvu, da je svojo gostilnico ,,Ao<# fjratia it tik * ■•• v #*«»/«»t< t* preložil 1. julija v svojo hišo v mesti pod naslovom:
„Hotel Y»gler".
Sobe 10 Bisto nOV0, okusno uredjone, za poto-v tce stoji v.sak čas pripravljen krasen omnibiis in koč. je, t odi proetorna italaj — kar so tičo same gostilne ra<li plve, vina in jeiiij, tudi nić nij opustil, da bi občno zadovolil.
Spoštovanjem
(ino) JaiiH^z 'Vo^loi-.
(jJostilnicii v najem.
Gostilni'a ,,/n'i mestu po do-
mačo „pri Krč oho na tržaškej cesti, so nv Mihaelov obrok dajo v najein. Natančneje poroča lastnica gospa 'Bt»£v]a Mi.aisv»'% Selenburgova uliea št. 4 (gostilnic.i ^i»ri zaponi"). (17;')—2)
Dunajska borza	7. julija.		
(Izvirno tolegrafično	poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   KO gld. 95		kr.
Knotnt dr/., dolg v srebru	68 „	«5	„
	•   72 ,	»JO	n
lrffiO dri. posojilo	na n	40	n
Akcije narodne banka	798 „	—	D
Kreditne akcije	145 „	30	n
London                ,   .   , .	126 „	3.>	n
Napol.         .   . .	10 „	02	«
	& n	% 1	1 n
»rebro	109 „	—	n
Državne marke ....	«1 n	■jo	
Razne vesti.
* (Zgorela.) V Gradci je neka hisina, 18 let staro lepo dekle, šla 3. t. m. po polunoči spat. Ko boče lampo ugasniti, se cilinder razleti in obleka na dekletu se vname. Hotela si je sama pomoči, zavila se je v mokre rjuhe in je držala noge v škaf vode. A nič nij pomagalo. Prihitel je zdravnik, ki je rekel, da nij več redenja; in res je mlado dekle uže v 10 urah umrlo. Vsi so se Čudili potrpežljivosti in pogumu, s katerim je gledala smrti v oči; vsi so bili ginjeni od ljubeznjivosti, s katero se je poslavljala.
;: (Fajmofitra ubil) je nek kmet v Felsii-Vadasz na Ogerskem. Trav po madjar-sko-betjarsko-turskei navadi je ta kmet faj-možtru B6 silo gosi poropal, ko tega doma nij bilo. Domov prišedSi gre fajmošter takoj h kmetu in terja svoje gosi nazaj.   Kmet pa1
Zahvala.
Za prisrčno sočutjo, katero se nam je sk.i/.ovalo od vneli strani o smrti našega blažega očeta, oziroma soproga, gospoda
Josipa Krsnika,
c. kr. okraj, sodnika,
in za obilo ndelelenje pri pogrebu, vilasti gospodom pevcem ljubjanske čitalnice, slavnemu društvu veteranov v Domžalah, gospodom uradnikom e. kr. okrajne sudnje in e. kr. davkarije na Brdu, in vsem drugim deležnikom izreka prisrčno zahvalo
(182) Žalujoča rodbina.
Na Urdu 6. julija 1877.
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da po želji več prijateljev bo osnoval
privatno šolo za glasotlr, gosli in petje
po najnovejši metodi. Sola ho za odraščene in otroke. Natančnejše se izv«' pri podpisanem na Marije Terezijo cesti, it. v II. nadstropji, vsak dan od 10, do 12. ure dopoludue. Slavnemu občinstvu se piiporoča tudi za poduk po hišah.
Z največim spoštovanjem
Anion Silivl^.
(171—2)
AA a a a a a a a,
a a a.
j Oljnobarvene podobe l
^ in sicer: ^
8 gld. obleka iz ruskega platna,
11  „   platnena obleka,
13 „ Liister-obleka,
Rujavi in črni Liister-Saekos od
4 gld. do 9 gld.. Posebnosti v otročjih oblekah od
2 gold. 50 kr. do 10 gld.
pri
v Ljubljani, v
-u,
Liikinanovej hiši.
]><><1<>1><*  «-*v<*< nilco^v',  ]><>l<i*ji }in.
^enreapodobe( so ravno v vellkej iz-tmki 600 Komadov ■ elegantnimi okviri dolle,
in su po jako nizkih cenah tudi na mesečno obroke prodajajo; takim, ki takoj plačajo, se popušča 10°/0 do lf>°/0.
Tudi velika izbirka zvkal jo na skladišči. Spoštovanjem
F. Rudi,
(17;i—2) kongresni trg, štev.
► ►
► ►
?j_Zadnji meseci
3 Velika razprodaja
vslcd oddaje prodajalnega prostora
L. 77ALLENK0
v Ljubljani. (171-2)
^ Zadnji mesec! ♦
USB Ziin.iiija i.a. .n',l:i so proti poštnemu povzetju redno Izvršujejo in so ono brez ugovora zamenja, kar Lh no dopadao.    (170—3>
najboljše kvalitete prodaja na debelo in drobno po najnižjih c^nah
tržna hiša
• 13"
II
(164—8)
Bk o t j a li o k a (železniška postaja).
♦ i : :
t
*rn Id.
5. julija:
KwroB»» ■ VVeis iz Zagreba. — Kramari C iz Hrvatskega. — Schleier iz Ptuja. — Dicli iz Tista. — Polak iz Dunaja.
Pri MIouu:   Fncdman iz Dunaja. — Palos, Kastelic i/. Celja.
Tisoe v^tler vina
prave starine najboljših vinskih let od 1X»\>. leta naprej na prodaj pri gosp.
Francu Guštimi v Metliki
(162—4) na Dolenjskem.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Praška trgovinska akademija!
Prihodnje Mndtfsko leto so začne 17. septembra t. 1.
l'o«f()j .sprejema je sprićalo o dovršenem II'. raz min realki ali <//ii//ni:iji ali pa rodni' gimnazije.
Dijakom je dovoljena pravica enoletne prostovoljne službe ; ako zboli, streže se jim v novozidanej trgovinskej bćlnici zastonj,
Natančne nacrte, letna poročila in druga izvestja rad daje
Na ukaz opravilnega svčta:
(i7y-i) Muri Arenz,
vodja trgovinske akademije. V Pragi, julija meseca 1S77.
Lusinina ni lihk „Narodne tiskar ne."