168. številka.__Ljubljana, nedeljo 26. julija._Vil, leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 fOkL, za po! leta 8 gold. la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje od čotiri-stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi ti idi „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Avstrijsko-rusko prijateljstvo. Letnici 1848 in 1849 sta v zgodovini habsburžke monarhije zapisani kot Rdies nefasti". Revolucija na Dunaji, revolucija v Pragi, revolucija v Lvovu, vstaja v Lombardiji in Benečiji, vstaja na Ogerskeni, nemiri in razburjenost tu in tam! Na obstanku habsburžke monarhije se je začelo dvomiti, da! marsikateri je uže rekel: „fiais Au-striae". Urez tuje pomoči avstrijacizem tudi gotovo ne bi bil vseh protivnih elementov /vladati mogel. Avstrija je bila na robu svojega propada prisiljena Rusijo pomoči prositi. Rusija je prošnjo uslišala, ter ukazala svojej vojski črez Karpate v Ogerske ravnice marširati. Avstrija je Lombardo-Bene-cijo, Rusija pa uporno Ogcrsko ukrotila. Ilabsburžka monarhija je bila rešena. Rusija od svoje pomoči nij imela nobene materijalne koristi. Njena korist je bila samo morali-čua, ter obstajala v tem, da se v smislu svete alijanse zatre tedanji revolucionarni, monarhizmu in dinastizmu tako nevarni duh. ČJe bi bila Rusija na svojo materijalno korist gledala, ne bi bila habsburžkej monarhiji v pomoč priskočila, nego čakala bi bila, da se na krhlje razpade, in od krhljev bi bila mogla, če uže drugo ne, vsaj Gališke Rusine v svoje naročje obstreči. Ilabsburžka monarhija, kakor znano, Rusiji nij bila hvaležna za svojo rešitev. Tedanji kancelar Buol-Schauenstein se je bahal z izrekom: „svet se bode zavzel, kako zna Avstrija nehvaležna biti"! Kakšni so bili razlogi temu izreku, nad katerim se je svet res zavzel, to še denes nij razjasnjeno. Priložnost, pokazati v dejanji svojo nebvaležnost, podala se je uže leta 1854 in tis tekt Na kolpskem ustji. (Izvirna povest.) I. Blizu Siska na Savi je pasel hrvatski pastir svinje. Čudna iigura in origiaalna. Kako je oblečen in če ima sploh kaj obleke, to se nij moglo reči, ker pokrival ga je od vratu do nog nekov „plaŠč" iz lipovega lubja, da je bil kakor umazan oskimo iz severa. Z obema rokama je držal se za visoko palico in gledal z visocega jarka v Savo, kaj neumno. Njemu za hrbtom pak so prašiče rile globoke kotanje po tratini in mladi pujski so se pulili, koliko jih bode naenkrat prišlo okoristit se pod doječo mater-svinjo. Po Savi je počasno, še bolj počasno skoro nego voda teče, plavala precej velika plav lesa. Na plavi je krmilil velik mlad mož sam, na drugem konci je drug mož 1855 v vojni mej Rusijo in Turčijo, v ka-terej so bili v zavezi Francoska, Angležka in Pijemont. Ko je Rusija svojo vojsko naj bolj v Krimu potrebovala, postavila je Avstrija 300.000 mož na ruskej meji v Galicijo, ter prisilila Rusijo, da tudi ona od svoje strani toliko vojsko nasproti postavi. To je rusko vojno silo v Krimu tako oslabilo, da je nazadnje zavezna vojska južni del Seba-stopolja razdejala, ter da so morali Rusi celo svojo črnomorsko floto v morje pogre-znoti. To je bil za Rusijo v materijalnem, še bolje pa v moraličnem pogledu hud udar. Po miru, sklopljenem leta 1855. v Parizu odrekla se je Rusija za dalje časa vsakej aktivnej politiki v Evropi. Njena akcija je bila samo še v Aziji delotvorna. Tukaj je osvojila Amurske pokrajine, podvrgla popolnem Kavkaz, ter pripravljala ekspedicije v Turkestan. Habsburžkej monarhiji je nehvaležnost proti Rusiji gorjup sad rodila. Naj prej izgubila je leta 1850. Lombardijo, potem leta 1866. Benečansko ter je po Prusiji iz nemške zaveze ven vržena bila. Leta 1867. razpolovili so jo Nemci in Magjari v dve polovici, in po prusko-francoskej vojni leta 1870. si vzdignil je pruski duh v njenem osrčji svojo smelo glavo. Vse te izgube, vse to poniženje je bilo sad nehvaležnosti leta 1854 Rusija je dramo habsburžke monarhije mirno gledala, kakor se gleda v gledališči igrokaz iz galerije. Rusija bi se bila mogla, če bi bila samo hotela, maščevati za avstrijsko nehvaležnost. Priložnostij za to je bilo večkrat. Rusija bi bila mogla, Če uže druzega ne, vsaj nezadovoljne Slovane habsburžke monarhije pod pili a vati in dražiti. Rusija tega nij storila. Ilabsburžka ležal in spal. V sredi, kjer je bilo raznega orodja, nekaj slame in najbrž tudi kaj za prigrizniti v košku, ležal je kodrast pes, ki je precej vstal, ko je zagledal nedomačo prikazen hrvatskega sviuskega pastirja, skočil proti robu plavi in hrabro lajal preko polovice Save na domačina in njegove stare in mlade svinje na bregu. „Vrag ti dušu kranjsku !" zavpije v nizko-zamolklem glasu hrvatski svinjepasec. Ta lep pozdrav zbudi spečega „fiosarja" na prednjem konci plavi, da sc po konci vzklone in vpraša mladega tovariša kormilnika : nkje pa sva uže?" — Ta odgovori: „Pod S-skom, uže blizu Capraga." — „Zakaj me nijsi prej poklical, zdaj si truden", reče oni mrmraje in pograbi za svoje veslo. Tako sta mimo pastirja naprej prišla. Svinjski pastir samodopadljivo čudno zareži, ko se mu plavuičarja za grmovjem in za ovinkom skrijeta. Bilo je uže blizu večera. Svinjar zavzdigne svojo dolgo palico, monarhija je kot konservativna država za Rusijo tudi v svojej nesreči in nehvaležnosti večjo vreduost imela nego njeni nezadovoljni slovanski narodi. Rusija je Čakala, dokler bode Avstrija svojo krivnjo uvidela, ter se njej kot spokorjena in skesana gre-šnica zopet približala. Kar je Rusija pričakovala, to je menda dočakala. Avstrija se njej bliža, in to je za Rusijo gotovo velika zadovoljŠčina. Staro prijateljstvo se zopet obnavlja. Kakor rečeno, Rusija se nij hotela s tem nad Avstrijo maščevati, da bi bila z njenimi slovanskimi narodi koketirala, ter jih na npor bodrila. To leži v konservativnem značaji cele ruske državne politike. Ruska diplomacija je sicer uže mnogo izven-ruskim Slovanov obečavala, v odločilnih tre-notkih je pa zmirom odrekla, kar je poprej obečala. Ruska državna politika do denes še nikoli nij bila u a r <» d u o - s 1 o v a n s k a, nego še zmirom Specifično ruska. Za dena-šnjo rusko državno politiko nijso izvenruski Slovani večje vrednosti, nego vsak kateri koli drugi narod. Kadar je Rusiji v korist podpirati izvenruske slovanske narode, jih podpira, kadar pa njena korist tega ne zahteva, jih pa pusti na cedilu. To je nže večkrat dokazala. Kdor drugač misli, živi v iluzijah, ter ne pozna zgodovine. Politika ne pozna sentimentalnosti in platonične ljubezni. V njej so edino odločilni faktorji realne koristi. Politika nobene države pa nij tako trezna, tako realistična, tako hladno računajoča nego je politika Rusije. — V galiŠkih Rusinih, v Čehih in Jugoslovanih je imela Rusija silno orožje proti habsburžkej monarhiji. Slepar Napoleon III. bi bil hlastno za to orožje prijel, ter te na- na konci katere je bil dolg tenek remenček za bič privezan, in udriha v svinje od vseh krajev, da naenkrat celo umazano Čredo v klobčič sežene, in potem v diru na pot v bližjno vas. Svinje in prašički so kimali od kraja po potu bolj počasi; ko so bili bližje vasi, so svoje korake podvojili; prišedši v vas se jo pak cela svinjska čreda spustila v divji dir in vedno manjša postajala, ker tu je nekoliko malih in velicih prascev smuknilo v eno vežo, tam je naglo zmanjkalo zopet drugih mej vrzel v plotu j vsako svinje je vedelo, kje je doma; na zaduje nij bilo nobenega, vsa čreda je izginila kakor kaf a. Imajo čudne talente ti hrvatski prašiči. Svinjski pastir sam zleze pri eni hiši □a hlev v seno, tam vrže od sebe svoj čudni plašč, ki ga je bil najbrž iz strahu pred dežjem ogrnil, poišče v senu, svojem ležišči, pol raztrgane kamižole in stare opanke (črevlji na njegovih nogah še nikdar bili nijso) in obujc in preveže hitro opanke, po- rode kot arhimedično točko upotrebi], da Avstrijo iz njeuib tečajev vzdigne in razklipi. Rusija pa na to niti pomislila nij. Korist ruske državne politike je baš nasprotna, namreč ta, da se stara Avstrija zopet utrdi in ukrepi, ne pa, da na njenih razvalinah vzrastejo državne eksistence dvojbene životne snage. Denašnja Rusija voli zvezo in prijateljstvo z habsburžko monarhijo, nego s celim izvenruskim Slovanstvom. Gotovo bi marsikateri naših bralcev hotel in Želel, da je inače. Tudi mi bi to želeli, ali ne držimo roke pred očmi, nego gledajmo stvar kakoršna je denes v resnici. Rusija bode ne mara prej v to privo lila, da postane BoBna avstrijska, nego da postane srbska, ali pa celo magjarska. Srbija nže dolgo nij več, kakor bi jo Rusija želela. Države, katere kakor Srbija, dinastije na prestol postavljajo in odstavljajo, kneze pro-ganjajo in ubijajo, vedno z orožjem rožljajo nijso po tem, da bi jih konservativna Rusija podpirala ter se ž njimi vezala. Tudi Francoska in Italija nijste ravno zavoljo vednih prememb svoje državne oblike za prijateljstvo in zvezo z Rusijo. Za konservativno staro-av8trijsko stranko je rusko prijateljstvo neprecenljive vrednosti. Prusizem, kateri je v obleki ustavoverne stranke, stari avstrija cizem uže skoro zadušil, boji se, da bo rusko prijateljstvo pruski upliv na Dunaji izrinil. Magjari pa itak tudi vedo, na čem so z ruskim prijateljstvom! Rusko prijatelj Btvo premenilo bo politiko naše monarhije i to vnanjo kakor tudi notranjo. Sicer pa čakajmo na čine. Kakor smo uže rekli ustavovernim Nem cent in Magjarom avstro-rusko prijateljstvo nij po volji. V koliko je Slovanom v korist to se mora stoprv pokazati. Poljakom je če mogoče, še bolj zoperno nego Nemcem in Magjarom. Poljaki bi najrajši imeli, da Avstro-Ogerska Rusiji vojno napove in staro poljsko državo na novo oživi. Tudi Cehom morda nij po volji. Oni bi želeli, da bi Rusija Avstriji vojno napovedala in češko državo na novo oživela. Mi Jugoslovani tudi še nič ne čutimo koristi avstro-rnskega prijateljstva. Edino osvojen je Bosne bi za nas koristno postati moglo. Tudi klerikalizem nij prijatelj šizmatične Rusije. Vesele se ga samo stari Avstrijci, in vojniška in dvorna stranka. Mi Slovani bi se tega prijateljstva samo onda iz celega srca veselili, ako bi nas ruski upliv rešil nemškega in magjar-skega jarma. Politični razgled. \4»triiii|<> dežele V Ljubljani 25. julija. Nasvet ministra Stremayra o urettbi ftuhovenskih pitne se je poslal vsem ordinarijatom, da ga predlože dekanatnim konferencijam. V Gradci je dekanatna konferencija izrekla, da je nasvet neizvedljiv iz gmotnih in notranjih cerkvenih razlogov in „proti interesom katoliške cerkve obrnen." V tem smislu bode ordinarijat ministerstvu poročal. Kjer ima škof Zvverger komando, tam se ne čudimo takim sklepom; radovedni pa smo, bode-li tudi dekanatna konferencija slovenske labodske skoti je plesala, kakor graški Zvverger zagode. Dekanom seveda navadno nij treba boljših plač; da bi pa od svoje obilnosti dali in pomagali slabše pla ranim tovarišem, tega jim katekizem ne zapoveduje. Naši ministri gredo drug za dragim v toplice. Minister Lasser potuje po zgornji Italiji in Tirolskem in se 8. avgusta na Dunaj vrne. Se le potem se odloči program za sesijo deželnih zborov. Državni zbor se skliče poslednje dni oktobra. Po vrnitvi Lasserja gre predsednik knez Aversperg še enkrat na štiri tedne na odpočitek. No možu z ozi-rom na njegovo nenavadno okroglost okolo pasa nij zameriti, da se rad odpočine; če gre popolnem v pokoj, tudi nijsmo nezadovoljni. Volitev češkega poslanca v Nemškem Brodu je tudi drugokrat ostala nedoločena. Mladočeh Hruška je dobil 274, staročeh Pittner 240, ustavoverni kandidat pak 49 glasov. Treba bo torej ož;c volitve. V otjer*kewn državnem zboru se uže tretji dan nadaljuje debata o §. 12 volilne postave, po katerem nema volilne pravice, kdor nij poravnal svojega davka. Finančni minister Ghyczy govori za to odločbo. Reče, da zaostali davki ne snašajo 117 milijonov gold., kakor se je trdilo ; a koliko znašajo, Ghyczy ne pove. Vsled njegovega ukaza, da se naj davki od kmetskega ljudstva ne ster-j a vaj o preostro, zgodilo seje, da se v nekate rih komitatih nobeden davek nij plačal (!) Ghyczy meni, da po tej postavni določbi se bi davki redneje plačevali. Debata se potem nadaljuje in preloži do prihodnjega dneva. V u u ti J«' dr£Hf<'. Iz Petrograela se poroča, da je trgovinski minister grof Bobrinsky na svojo prošnjo odstavljen. Nadvojvoda Albreht se je iz Moskve v Petrograd vrnil. — Zarad, razširjanja revolucijonarnih spisov se prične te dni sodnijsko obravnavanje proti desetim mladeničem in dvema — gospema. V francoski narodni skupščini je bilo uže teško pričakovano posvetovanje o Perierjevem predlogu in kakor je bilo pričakovati, zgodilo se je. Predlog je bil z 374 proti 333 glasom zavržen. Debata je bila precej živahna. Broglie naglasa, da zdaj ne kaže republike potrditi, ker bi to ničesar ne pomagalo proti bonapartizmu. Državnega preklica se od Mac-Mahona nij (?) bati. Dufaure govori za predlog. Minister general Cissey bere vladno izjavo. Vlada v doktrinarnom proklamovanji republike ne vidi nobenega zdravila. Dežela želi, da se uredijo oblasti Mac-Mahonove na sedem let in potem naj dežela o svoji osodi odločuje. Poslanec \Vallon nasvetuje, naj se precej Mac-Mahonove oblasti uredijo; a ta predlog je bil z 33 proti 037 glasom zavržen. Potem je prišel na glasovanje Perierjev predlog in ko tudi ta pade, nasvetuje Malleville in 300 tovarišev, naj se narodna skupščina razpusti. Malleville želi, da se precej glasuje o tem predlogu, a večina zavrže nujnost z 369 proti 340 glasom. V Parizu se je uže dan pred sejo vedelo, da pade Perierjev predlog, ker je mi-nisterstvo pod predsedstvom Mac Mahona sklenilo, proti predlogu glasovati. Po mnenji Decazesa bi se naj vlada ne vtikala v debato. Skrajna desnica jo maršalu naznanila, da bode ona glasovala za odloženje konstitu-cijonalne debate a proti razpustu narodne skupščine, če Perierjev predlog pade. Tudi bom*j>artist;čni poslanci so sklenili, proti razpustu glasovati. Najbrže se bodo narodna skupščina do jeseni odložila. Karltsti so bili pri Cuenci precei potem, ko so mesto vzeli od republikancev tepeni. Oproščeni so bili ujeti republikanci, kolikor jih nijso poprej v svoji divjosti umorili. Pruska oficijozna „N. Allg. Ztg." govori zdaj tudi o umoru stotnika Schmidta po Karlistih ter piše: Nij trebalo te prigodbe, da je Nemčija imela svojo sodbo o Karlistih in njihovem voskovanji. Karlisti se opirajo na surovi fanatizem in iščejo svojega zaveznika v ultramontanskih zarotah in komplo-tih; zato na Nemškem nemajo nobenih simpatij. Po groznem karlističnem činu je vprašanje, ali bi se in kako bi se dobilo zadosten je za umor. Nasproti regularni armadi, katera priznava načela mejsobnega ljudskega prava, bilo bi to lebko; ne pa nasproti Karlistom, kateri v nepristopnih gorah, odrezani od morja, so bolj drhal, kakor brmada. Vendar nij dvomiti, da bode nem- tem zleze zopet na prosto in ide iz vasi na polje. Krene proti Sisku, tam se da prebroditi preko Kolpe v vojni Sisek. Na griči stoji tam še dan denes več lesenih in pol podrtih hiš, kakor slabše nijso mogle biti tačas, ko so Rimljani tu svoj slavni Siscium zidali in velikanske vodotoke delali. Pred eno teh hiš se pastir pod malim oknom vstavi. Mračno je uže bilo. Potrka na umazano šipo in kliče: „1 le, Joso!" Večkrat potrka in večkrat svoj: nhe, Joso!" v temno izbo kliče, a nihče se ne oglasi Gre k vratam poskusit, a tudi ta so bila zaprta, da bi si bil vrata sč steno vred lehko podrl, ko bi se bil junaško s hrbtom vanje uprl. Zdajci pride izza ogla hiše kak tridesetleten Človek, prava graničarska postava, s četirioglatim obrazom, širokim čelom in navzdol visečimi brki, lep mož. „Vrag te e dao i stvorio, 5ta^.u Predno je mogel vprašati, obrne se pastir in mu reče: „Čuješ, Joso, došo je!" — nKo je došo," vpraša graničar. „Ovaj Kra-njac, koj bi tvoju Anku..." — „Je-1' istina?" seže mu graničar naglo v besedo in oči se mu zaiskre. „Boga-mi, brate" zatrdi svinjar. „A gdje stoje?" — „Valjda kod Malog Vuka, na kuj skoni ušću." Graničar odpira vrata, in z zobmi škripajo prekolne onemu „Kranjcu" dušu kranjsku, krst, otca kranjskog, majku, svetca, itd. potem pa oba v izbo gresta in dalje govorita. II. Plavičarja ali fiosarja, ki ju je svinjski pastir videl priti, bila sta iz savinjske doline od Mozirja na slovenskem Štajerskem. Ako je pastir graničarju Josu pravil o „Kranjcu", pripise se to samo na račun zemljepisnega in narodopisnega neznanja njegovega in njegovih priprostih zemljakov, ki imenujejo vse Slovence Kranjce; da, nekateri imenujejo sploh vse kar je na sever Hrvatskega— Kranjsko, tako da je še ob priliki bitek pri Worthu, Met/.u in Sedanu, vprašal zagrebšk starina črevljarski mojster novinarja: „čuju, gospon, j c - i' istina, da sad Kranjci Franceze tuku?" Bila sta brata, da si je bil oni, katerega smo najprej videli, Martin, lep človek, za kacih petnajst let mlajši od sprednjega, okolo štirdesetlctnega moža. Na Savi sta bila znana, ker starejši, Miha, plavil je les uže s svojim pokojnim očetom kot udinjan hlapec pri bogatem mozirskem lesnem trgovci, ki je les vozil do Belgrada in Pančeva po vodi. Precej truda jih je Btalo, da sta na kolpskem ustji, kjer se Kolpa v Savo, ali kakor je prav za prav v istini videti, Sava v Kolpo izliva, plav spravila k bregu na drugo stran, kjer je bilo nže več plavi privezanih in nekoliko ognjev prižganih, pri katerih so plavičarji, skoro sami Slovenci in največ iz savinjske doline, svojo večerjo kuhali, tabak kade okolo ognjev Čepeli, ali pa ležali počivajo od trudnega veslanja in krmiljenja. Ko sta plav privezala, reče Miha mlajšemu bratu: „Pojdi, pijeva polič." Martin ška vlada v interesa žaljenega narodnega čustva in cele evropske civilizacije sredstev iskala in našla, s katerimi karlističnim četam dokaže, da umor ujetega Nemca ne ostane brez kazni. — Iz tega bi bilo soditi, da stori nemška vlada odločne korake proti Karlistom, katerim bi uže zdavnaj vse civi-lizovane evropske vlade morale energično nasproti stopiti. i*i-it.rki minister notranjih zadev je razposlal okrožnico okrajnim oblastni jam. da naj strogo pazijo nad cerkveno-političnimi društvi. Napad v Kissingenu je dejanski dokaz, kam peljajo razjarjene verske strasti. Kjer je sumljivo, da so taka društva v zvezi, tam naj se razpuste. **o»'tiifjijski vladni list potrjuje, da vlada ničesar ne ve od kake kandidature uda portugijske vladne rodbine. Udje portugijske kraljeve hiše so ponosni na avtonomijo svoje domovine in bi se nje za nobeno ceno ne odrekli. Domače stvari. — {nSlovenci In državni zbor leta 187:i—J874.u) Tako je naslov politični knjižici, katera se te dni dotiska v „narodni tiskarni" v Ljubljani ter tekom prihodnjega tedna začne razpošiljati. Knjižica, v prvi vrsti zavednim slovenskim kmetom namenjena, pisana je, kolikor tvarina dovoljuje, v popularni besedi in obsega pregled delovanja državnega zbora s posebnim ozirom na veČino slovenskih poslancev, t. j. na naše napredne slovenske poslance, katerih imenitnejše govore in nasvete prinaša po stenograiičnih zapisnikih. Motto : „ V s e za narod, omiko in svobodo" pove, da se v knjižici zagovarjajo zdrava svobodomiselna načela, da se vzbuja po njej narodna zavest in se naroda dokaže, da le po razvijanji svojih duševnih in materijalnih moči na podlagi napredka, vednosti in svobode si stvari boljšo prihodnjost. Za popadek te 100 strani obsegajoče knjižice je: Predgovor. Uvod: 1. Neposrednji ali direktni državni zbor. 2. Politično gibanje in politične stranke mej Slovenci. 3. Volitve v državni zbor leta 1873. 4. Politične stranke v državnem zboru. 5. Delokrog deželnih zborov, državnega zbora in delegacij. — I. Cesarjev prestolni govor in odgovor državnega zbora. Govora dr. Razlaga in dr. Voš-njaka. II. Državno posojilo 80 miljonov skoro zarudi rekoč: „Jaz bi šel na ono stran", rekši pokaže nazaj preko Save, kjer je stala in stoji še dan denes prav v špiča-stem oglu pri stoku obeh rek samotna hiša, krčma. „Jaz tja ne grem" — odgovori starši brat — „in tudi tebi nij treba. Kaj boš s tem hrvatskim dekletom, če jo res hčeš vzeti ? Ali nemaš doma bab dovolj, mladih in čednih in grdih, kakoršno hočeš? Da more človek tako neumen biti." Kaj neumen, kdo neumen! pridig pa nij treba nobenih", razhudi se mlajši brat in staršemu hrbet obrne, koračeč ob vodi navzdol, kjer je čolnar čakal ljudij, ki so se hoteli prevažati. „Le glej, da ti kdo ne zasoli katero črez glavo" kliče starši za njim in godrnja sam sebi: „da bi te pamet srečala!" Ali, resni starši brat, ko bi ti vedel, kaj ima na tem potu tvojega brata srečati, držal bi ga nazaj, ali vsaj šel ž njim s svojo, kot železo močno pestjo, in bolje bi bilo. (Konoc prihodnjič.) goldinarjev. Govor poslanca Pfeiferja. III. Davki in vojaščina. Državni stroški in dohodki. Interpelacija dr. Razlaga zarad št cm peljske in pristojbinske postave. Vojaščina. Dr. Razlagova govora o vojaški dolžnosti. IV. Cerkveno-prav ne ali konfesijo-nalne postave. Govori dr. Razlaga, Pfeiferja in dr. Vošnjaka. V. Šolstvo. A. Ljudske šole. Dr. Razlagov govor o kranjskih ljudskih šolah. H. Srednje šole. Govor dr. Vošnjaka. C. Vseučilišče. Dr. Razlagov govor. D. Dolenjska kmetijska šola. Nasvet Pfeiferjev. VI. Razne stvari. 1. Podpora Dolenjcem. Govor Pfeiferjev. 2. Sol. Govor poslanca Nabergoja. 3. Interpelacija dr. Vošnjaka o slovenskih cerkvenih maticah. 4. Interpelacija dr. Vošnjaka zarad priprav proti kužnim boleznim. 5. Kolek za časnik«. 6. O rudarstvu in potrebi lokalnih železnic. Konec. — Iz tega obsežka se vidi, da se v knjižici nahajajo vse za nas Slovence zani mivejŠe razprave državnega zbora. Z ozirom na obširnost knjižice, katera obsega 7 tiskanih pol, je cena jako nizka. Prodajala se bode pri vseh knjigotržcih po 25 kraje. — („Narodno društvo".) Osnovalni odbor „narodnega društva" je sklenil, da dobi vsak ud „uarodnega društva" knjižico „Slovenci in državni zbor leta 1873—1874" brezplačno. Letnina za društvenike „narodnega društva" znaša samo 20 kraje, na leto, knjižica pa, katero vsak društvenik brezplačno dobiva, prodaja se pri bukvarjih po 25 kraje. — (Porotna sesija) se začne pri ljubljanskem sodišči 27. julija. — Po raznih obravnavah zarad uboja, tatvine in spol-skega posilstva bode 17. avgusta obravnavanje proti Tončku Petovarju, ki je pobožne sleparije delal, molil, klošter zidal, babe „gajžljal" za „pokoro" itd. Ta obravnava bode več dnij trajala, kakor smo ob svojem času uže povedali, in bode za karakteristiko nekaterih krogov jako zanimiva. — (Iz Bleda) se nam poroča, da je letos v primeri z drugimi leti prav malo tujcev. Mnogo stanovanj praznih stoji. — (Nova železnica.) Trgovinski minister je dal grofu Zichy dovoljenje za tehnična dela za železnico Dunaj - Hartberg, Radgono in Ormuž do hrvatske meje. Dozdaj ogerski vladi železnica Dunaj-Novi nij bila po volji, mogoče pa, da si drugače pomisli in koncesijo da Magjaru grofu Zichvju za nadaljevanje železnice od hrvatske meje do Novega. — (Iz Radgone) se nam piše, da je v tamošnjih vinogradih smod veliko škode naredil. Kjer je pred cvetjem po 20 grozdov in več bilo videti na enem trsu, je zdaj po cvetji več ko polovica grozdja se osmodila in posušila. Sploh sedanja presilna vročina trsu ne stori dobro in je na mnogih trsih listje kakor ovelo. Ce dobimo pol branja od drugih let, več gotovo ne. — (Iz toplic.) V Dobrno pri Cel ji je prišlo do 15. julija 524 gostov; v Slatino do IG. julija 1204 gostov; v rimske toplice do 13. julija 404 gostov. — (Iz Istre) se nam poroča: Pri iz-delavanji isterske železnice je zopet mnogobrojno italijanskih delavcev nastavljenih. DomaČih nij skoraj nič, ker po letu imajo dosti posla pri poljedelstvu, in ne morejo svojega polja zanemarjati. Le od onih dveh vrez v zemljo, katere je vlada v svoj režij storila in kacih ubozih 10 tisoč potrosila, imajo domačini nekaj koristi. A pričakovani hasek bode izostal, ker za naprej bode uporabljal privatni podvzetnik same tujce. — Domačinom bi se bilo izdatno pomagalo, ko bi se bila ob času največje stiske in revščine zemlja za žcleznioo ekspropriirala, pa ne še le sedaj, ko uže novi poljski pridelki ljudstvo živo. Vse to je: „nothstands-bahnbau?!" — (Literarna kritika?) Zadnja „Danica" kritikuje dr. Vošnjakovo knjigo „umno kletarstvo," ki je izšla po družbi sv. Mohorja. Imenuje tn knjigo sicer izvrstno, a to hudo graja, da o vinu govoreč nij pi-salec pred očmi imel, katero vino je za sv. maše, katero pa ne. To je greh in tudi celovško knezoškofijstvo se mimogrede po-krega, da je knjigo potrdilo. — Torej knta Inrožcnkran'c in litaulje ne le v politiki, nego tudi v go8podarstvenem slovstvu. Ali nijso smešni ti klerikalci in „staroslovenci?" — (Klerikalno.) Farovški list se za poredom in tudi včeraj zadira na necega mladega talentiranega človeka, ki nij druze-ga zakrivil, in dozdaj druzega ne aspirira, nego da je v preteČencm času za nas nekaj francoskih novel dobro poslovenil in oh svojem času kako korekturo opravil, zdaj pak uže en mesec iz vse zvezo z nami izstopil. I luduje se nad njim, da nij mature naredil! Saj jo abecedar mevža Mam in vaša narodna žaba tudi ni j sta naredila, in je ne niti moreta, II. je pa še lehko, Če jo baš hoče, kar pa ni na* niti Kluno nič ne briga. Kaže pa pač, kako potrebni ste farizeji 0 s o b, da jih napadate, če se tega neškodljivega vam Človeka glodati lotite. Iz klerikalne vaše žurnalistike se vidi skozi in skozi taka spačenost srca, da je več kot preveč. In tako pišejo „katoliški" duhovniki ! ? Odslej bomo tacemu odgovarjali le s preziranjem. Peglano* Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in hrez strofikov po izvrstni Rmlesciere in Barry V f-oiff/oa«. Odstrancnjc vseh bolezni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno hrano lievalesciero du Harry iz Londona, katera pri odraščenih in otrokih svoje stroške 50krat v dragih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolesni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pijačah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo: Spričevalo št. 01.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v b trajnem stanu Bujenja In vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu no citati niti pisati; moji živci so so tresli po celem životu, slaba prebavljivost vedna nespečnost in imel sem zmirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno' otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo lievalesciero poskusil in zdaj, oilkar sem jo tri mesece užival, so zahvaljujem ljubemu lSogu. Hevalesciere zasluži naj-vi'i'o hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-ziniati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Haranise de Brehan. Spričeval« št. 65.810. Neufchateau (Vogcsen), 2;*. dec. 18(52. Moja lici, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti Mvcov, Imenovani SV. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Ud tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, lievalesciero dajal, in ta izvrstna hrami jo je na začudenje vseh, kateri trpeča poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki ao to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, Officiere Comptiible en retraite. Tecnejži ko* meso, pnl.i: IJeval.sciere pn odraioeuih in pri otrocih 50krni svojo ceno za zdravila. V p!ehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 font 2 gold. 50 kr., I funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 ftmtOV 20 gold., 94 luntuv 86 gold., — RevRleacieic-Biscniton v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bevulesciero-Cliocolatee v prahu in v ploščicah za 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 4« t as 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 lai 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry da Barrv & Comp. na Dn> naj i, Wallfls«hK«Mi«e it. 8, v EJnblJaul Ed. Mahr, v CJrailvl bratje Oberanzmeyr, v Ina« bruka Diechtl & Frank, v Celovel P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mullor, v Mariboru F. Kolotnik & M. Morid, v Heranu J. B S točk kan s en, kakor v vseh mestih pri dobrih livarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpoiilja dunajska hila na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 25. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni d.ž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo .... Akcije narodne banke Kreditne akcije .... London ....... Napol......... C. k. cekir.i...... Srebro........ 70 gld. • W „ 108 „ vn „ •J32 „ 110 „ 8 „ io4 r 35 90 25 80 s;, 15 kr. najel. 26. jul i j a: Kvropa: Koman Josip, fajmošter iz Sežane. — Sabor z Dunaja. — Selinger iz Djakova. Pri Malici: Dr. Rcinhardt potnik iz Dunaja. — Flcmotouio z Ita ije. — I Lil.:i z Dunaja. Pri Slonu: Nlabon iz Kciflinga. — Ovni iz Katlovljico. — Stookman. liudl, Metzner iz Dunaja. — Akos, Gregeršen iz Pešte. — Caroto iz Venecije. — Cavaleri iz Verone. — Morpurgo z ženo iz Treta. — Grof I5arbo iz Rakovnika. — Boroša iz Zagreba. Pri Zainorei: llumar iz Zagreba. — Weis z Dunaja. Pri carju avstrijskem j Urack iz Okiča. — Geyer iz Mokronoga. — Satnor iz Celja. — Ruzieska z zeno iz Dunaja. Pri Virantu : Zalokar z ženo iz Lasič. z prakso vsaj enega leta ac išče pri advokatu dr. Sernecu (105—3) v Mariboru. Učiteljski službi. V tem šolskem okraji ste za namestiti učiteljski službi na cno- razreduib, stovensko-uemških šolali v 1'rcborji pri Kozjem in v idu blizu Plauiue (Mont-preis). — Stanovanje je prosto in 550 gold. letne plače. Dokumentirane molbs naj se uložijo do 28. avgusta t. 1. po okrajuej šol-skej oblasti pri dotičnem krajnem šolskem svetu. (198—1) Okrajni šolski svet v Kozjem (Drachenburg), dne 20. julija 1874. Jfrance JamŠelc, c. k. okr. šolski nadzoritelj. tauilo. Podpisani se usoja uljudno oznanjati, da jo kupil lekarnico „pri zlatem orlu" V I_.j"UL"blj^n.I, (pred crevljarskim mostom, tik judovske ulice) in po odloku si. c. kr. deželne vlade od 5. dno t. m., št. 4200 dobil potrebno obrtno dovoljenjo. Opiraje se na skoro 20lctne izkušnje, katero som pridobil Bi pri farmacevtičnem poslu v različnih kronovinah našega cesarstva, posebno poslednjih 6 let kot provisor ono najimenitnejših lekaruic dunajskih, drznem se zagotavljati, da mi je moči ustreči vsaki terjatvi gospodov zdravnikov in p. n. občinstva. V Ljubljani, 23. julija 1874. (201—1) Z vsem spoštovanjem uose/ Svoboda. 99 v Ljubljani, dunajsKa ceni a mt. 7t>. Zdravniške droge, kemični in farmacevtični proizvodi na debelo in na drobno. Naročila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo proti poštnemu povzetju in stroške za imbalažo in ekspedicijo itd. trpe gospodje komitenti. Prodajalcem se daje navadna nagrada. i;-itji **t. 71». stvo za očete, ali domači zdravnik, tlaša ....... Kajžev prah, ekstralin, nežnim kon-suinentovkain priporočen za najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, 1 škatlja . . — 1 paket ........ Sesalne covke, ena...... lina ena .... Sesalna llašica, popolnem garnirana, se sesalno cevjo, ena Suspenzoriji, i/, na j lin. platna eden „ elastični, iz svile, po- sebno lini pa elegantni . . , Šteje« kapljic s Baconom v etnlsu eden......... Uretralne brizgalke, ena .... se pri nakupovanji obrnejo naravnost na lekarno 2 4<> 50 HO 1 gl. - kr. 40 10 10 20 Ml 40 80 G0 40 izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in ut>k „Narodne tiskarne".