Izhaja vsak dao popoldne, lzvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do SO petit Uredništvo lil tlpraVniŠtvO PODRUŽNICE: a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 rrat a Din S—. tocJI lneeraU petit r MARIBOR, Grajski trg St 8-__ CELJE Kocenova ul. 2. — Tel. 190. Trsta Din 4— Popust po dogovoru, inaeratnl dauek posebej. _ »Slovenski Narod« LJubljana, Knaflova ul. 5 NOVO MESTO, Liubljanska c tel št 26 Jesenice. Ob kolodvoru 101.__ relja mesečno t Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126. Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. Occ in mati pripovedujeta • • • • (fravi }e prispela v JCfubliano rodbina v *Grstu v ustreljenega mAlilcsa — Žalostno slovo od rodne grude Za grobove triasšcih žrtev ne ve nihče Ljubljana, 10. septembra. Kakor sokoli, če jim pobijejo mla= diče, zapuste svoje gnezdo, so davi ob 1. odpotovali iz Trsta, kjer so imeli malo trgovino, tudi starši v soboto ustreljenga Zvonimirja Miloša in so ob pol 8. prispeli s poštnim vlakom v Ljubljano, odkoder so se ob pol 10. zopet odpeljali z brzovlakom v Za= greb, kjer še živita tja pobegla hči Marija in sin Dušan. Ko je bil namreč pred 4 meseci aretiran pokojni Zvoni' mir, ki je bil z njo skupaj v službi pri firmi Notarangelo, trgovini z oljem na debelo, je bila tudi ona takoj od* puščena in si je poiskala zavetje v Zagrebu, pa tudi njen brat Dušan, abs solvent gradbene šole, je že od 1. av--gusta tam, ker mu doma ni bilo več varnega obstanka. Štiri črne, sloke, do kosti shujšane postave sem davi našel na peronu glav* nega kolodvora. Ne bledi, temveč ru-menozeleni koščeni obrazi matere Marije in sestre Darinke so se izza črnih pajčolanov svetili kakor slono-koščene maske iz mraka. Lepa je morala biti vitka mati in lepa je plava Darinka, ali telesa nimajo več moči, da bi se držala po koncu. Tudi mirno stoje omahujejo, da črni flor plapola v nemirnih gubah kakor žalna zasta* va, samo neme, ugasle, izjokane in oplašene oči begajo brezizrazno v da: ljavo in sprašujejo in prosijo odgovo* ra, če morebiti vendarle ni res. In ni odgovora tolažbe in ni usmiljenja, noč in dan in še četrti dan vsak tres notek zbeganim in zlomljenim srcem odgovarja le nepojmljiva resnica . . . In drobčkani, mali oče Julij. Osi= veli so lasje in mali brki 57 letnega mučenika. Službo je imel, pa jo je iz; gubil; kupil si je malo trgovinico, te dni je pa razmetal vso svojo opravo in blago. Koliko je dobil? Nič, toliko, da je za pot. Za vse blago cvetoče male trgovine in za vso opravo dobro situirane družine šestih oseb! Da, ob vse so. Oče ustreljenega Bidovca in cn sta plačala advokatu dr. Zenaru za zagovor vsak po 30.000 lir. Gospod zagovornik, ki sta ga oba očeta srna-trala za najpoštenejšega moža, je sprejel 60.000 lir. Kar se pa govori o B'^ovčevem očetu, o njegovem samomoru in, da bi bil prej ustrelil dva ali tri oficirje, pa ni resnica, ker so še sinoči govorili, ^udi Marušičeva mati ni zblaznela, saj niti za blaznost ni več moči . . . V alenčičeva pa ni mogla, ker je že prej umrla. Vsi so zdravi. Da, zdravi s strtimi srci . . . Samo mami in sestri je bilo pred razpravo dovolieno obiskati ZvonU mirja, med razpravo pa ni smel nikdo k njemu in tudi ne k razpravi. Samo brata Davorja so med razpravo štiri ure imeli zaprtega. »Ali storili mu niso nič hudega« pripoveduje oče s hvaležnim priznanjem človeškega postopanja. Tudi čut za pravico in človečan-stvo je pri teh žrtvah v nadčloveškem trpljenju in večnem trepetu otopel. Saj za nje ni pravice, ni človeških ču* tov več. Le blazen strah za življenje jim je še ostal. In ljubezen, preizkušena v peklenskih mukah, vse zmagujoča ljubezen . . . Za obsodbo in justifikacijp so zvedeli šele v soboto ob pol 8. dopoldne. Za grobove ne vedo niti še danes. Niso prižgali sveč, ne položili rož in solze niso mogle orositi zemlje nad trupli. Solz nimajo več, vse so že po-točili. Suhe so oči in suha so v bolesti otrpla srca . . . Visok, tanek mladenič je plavolasi sin Davor. Še bolj prozorno bled, ker nosi črno obrobljena očala. Nepremičs no drži kovčeg, edino prtljago družine in edino imetje. Vlak je popolnoma zaseden in tudi vsi hodniki so polni potnikov in prtljage. Ali tudi tu prostora ni za nje, ki so vse žrtvovali . . . So sočutni ljudje in tik pred odho* dom vlaka sedejo. Pa še skoči oče iz vlaka in se zahvaljue ves presrečen in ginjen. Kako je vroča njegova drobna roka! Slonokoščene njegove roke, tako nežne, se dvignejo proti oknu, potem j.a samo štiri globoko skupaj sklonjene glave. A. G. internacionale t Bruslju s prošnjo, naj protestira proti italijanskemu zatiranju in pozove k podobnemu protestu federacije Svobodne misli v vseb drugih državah. Tudi mlada generacija protestira Slovanska komisija Mlade generacije Češkoslovaške narodne demokracije se je tudi priključila mnogim protestom proti fašistični justici in sicer z naslednjo izjavo: »Obsojamo in protestiramo proti metodam, katere rabi sistematično italijanski fašistični režim proti Jugoslovanom v Italiji in ki so dosegle višek v tržaškem procesu proti 18 Slovencem, katerega potek in pospešena izvršitev obsodbe sta edinstvena v zgodovini novejše justice. Smatramo za svojo dolžnost braniti kogarkoli proti brezpravju, tem bolj pa brate Jugoslovane. Sedanja p roti slovanska politika ItaMje, ki se ne omejuje na zatiranje m teroriziranje jugoslovenske manjšine, temveč ki se ne boji s svojimi znanimi metodami ogrožati celo miru in enotnosti Jugoslavije, navdaja nas, mlade, slovansko zavedne Cehoslovake, z največjim ogorčenjem. Sklicujemo se na zavednost vse češkoslovaške javnosti, dobro vedoč, da v svojem pravičnem protestu ne ostanemo osamljeni, in verujemo, da posveti ves češkoslovaški narod štirim jugoslovenskim mučenikom tih spomin. Aretacije Slovencev na veliKo Trst, 10. septembra. Fašistična milica je včeraj v Trstu in okolici aretirala veliko število Slovencev. V Trstu samem je bilo aretiranih nad 1000 oseb, v okolici pa več sto, med njimi cela rodbina v soboto ustreljenega Valenči-ča. Žalovanje v Julijski Benečiji Fašisti so ogorčeni zlasti zaradi tega, ker je slovensko prebivalstvo v znak žalosti v soboto izvedlo svojevrstno demonstracijo. Prebivalstvo celih vasi je zapustilo svoje hiši ter odšlo v bližnje gozdove, kjer je ostalo v globokem molku. Ves ta čas ni nihče nič jedel in nič pil. V nedeljo zjutraj je prebivalstvo odšlo v cerkve, da opravi molitve. Neki fašistični list v Trstu piše o tej demonstraciji: Imamo še dovolj svinca in smodnika, ki jih bodo dobili taki elementi v hrbet. S svincem in smodnikom ne bomo štedili. „S svincem ne bomo štedili44 Rim, 10. septembra. Službeni fašistični list »Foglio di ordini« se bavi s tržaškim procesom in piše: Ti štirje Slovenci so bili popolnoma neznatne figure, razbojniki, požigalci in vlomilci, sploh ničvredni zločinci in špijoni. Nikakor se jih ne sme primerjati s heroji iz zgodovine. Obnašali so se strahopetno, valili drug na drugega krivdo, na koncu pa vse prostovoljno priznali. Meč fašistične pravice jih je posekal. Fašizem bo znal vedno braniti sebe na znotraj in na zunaj. Dovolj svinca je še prapravljenega za druge hrbte, ki ga bodo še dobili. Čim starejši je fašizem, tem bolj je krut. Gospodje onkraj meje si morajo zapomniti, da so minuli časi, ko se je govorilo o »bouno Italiano«. Fašisti Italije imajo drug itemperament. drugi duh, a Balkan pričenja takoj onstran Snežnika. »Fašizem izgublja živce44 Praga, 10. septembra. »Ceske Slovo«, organ narodnih socijalistov, ki stoji blizu dr. Beneša, poziva najostreje na bojkot proti Italiji in nadaljuje, da je bila tržaška salva naravnost divna overtura za ženevsko zasedanje. To je slab znak za fašistično politiko, ki gre popolnoma kriva pota. Jugoslavija je Ženeva, 10. septembra. Angleški zunanji minister Henderson je včeraj sprejel inozemske novinarje, ki jim je kratko obrazložil dnevni red skupščine Društva narodov. Henderson je povdaril važnost sedanjega zasedanja, ki se bo bavilo med drugim z Rriandovim načrtom evropske federacije. Nadalje je izjavil, da se Anglija popolnoma strinja s francosko politiko in da je vprašanje carinskega premirja, ki ga je sprožila svoječasno angleška delegacija, v najožji zvezi z Briandovim načrtom. Henderson je govoril nato o potrebi, da se spravita v sklad statut Društva narodov in Kelloggov pakt, ki bi po njegovem mnenju moral biti vključen v ženevski pakt. G-lede na vprašanje splošne arbitraže je Henderson na^Iasil, da je razumljivo, da Anglija ne more zavzeti v tem vpraša- Politična napetost v Španiji Madrid, 10. septembra. Položaj v Španiji se je izredno poostril. Skoro vsak dan pride do spopadov med republikanci :n monarhisti. V Lugi je prišlo v ponede iek po banketu, ki se ga je udeležil tudi sin Primo de Rivere, do spopadov med udeleženci banketa in republikanskimi delavci. Polocija je morala uporab;t> orodje. Pri tem je bilo 5 oseb smrtno-nevarno ranjenih. V Valadolidu je neznanec oddal več strelov na voditelja monarhistov dr. Alti-nana. Streli so zgrešili cilj. Zdi se. da bo izbruhnila generalna stavka. V Madridu je prišlo v zadnjih dneh do delavskih demonstracij. Položaj se smatra za zelo kritičen in resen* dokazala tudi to pot kakor vedno do-sedaj največjo potrpežljivost zatajujoč svojo najnovejšo bol. Vedno zmaga oni, čigar živci vztrajajo do konca. Vse pa kaže, da fašizem že izgublja živce. Fašizem hoče očistiti svoj notranji položaj. Toda zakaj naj potem drugi trpijo. To stvar bi treba razpravljati v Ženevi. Protest tudi v Bratislavi Bratislava, 10. septembra. »Bratislavski Dennik« poroča: Tukajšnji italijanski konzul je pri oblasteh interveniral zaradi pisanja slovaških listov. Listi so v današnjih izdajah odgovorili konzulu Palmaeriju, naj se ne vmešava v zadeve, ki ga nič ne brigajo in naj opravlja svoje trgovske posle. Listi opozarjajo na to, da so italijanski listi pisali še slabše o priliki Tukove afere ter da so postopali kakor madžarski listi in objavljali klevete, ki niso običajne. Nenaden povratek italijanskega zunanjega ministra Ženeva, 10. septembra. Italijanski zunanfi minister Grandi, ki je zastopal Italijo pri otvoritvi zasedanja Društva narodov, je včeraj docela nepričakovano odpotoval v Rim. Njegov odhod je izzval v Ženevi veliko senzacijo. Vsi listi pišejo, da je nenadni povratek Grandija v Rim v zvezi z notranjepolitičnim položajem, ki da je v zadnjem času zelo napet. nju končnega stališča, dokler se ne sestane imperijalna konferenca, na kateri bodo zastopane vse angleške politične stranke. Nato se je dotaknil francosko-italijanskih odnošajev. Izrazil je pri tem upanje, da bo prišlo ob priliki sedanjega zasedanja skupščine Društva narodov do italijan-sko-francoskih stikov, ki naj bi omogočil! razorožitveni komisiji Društva narodov, ki se sestane meseca novembra, sklicanje splošne razorožitvene konference v prihodnjem letu. Henderson je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da bo angleška delegacija storila vse, kar je v njeni moči, da odobri skupščina Društva narodov večinsko poročilo komisije za reformo statuta Društva narodov. Polet »R 100« v Indijo London, 10. sept. AA. Zrakoplov 100« poleti na svoj poskusni polet v Indijo najbrž med 24. septembrom in 4. oktobrom. Natančnejši dan bo določen po meteoroloških razmerah. Polet v Indijo bo drugi večdnevni polet novih angleških zrakoplovov. Prvi je bil polet »R 100« v Kanado in nazaj. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.455, Bruselj 7.8796, Budimpešta 987.50 do 990.55 (989.05), Curih 1094.4—1097.4 (l09o.9), Dunaj 7.9632—7.9932 (79782), London 274.65, Newyork 56.365, Pariz 22.73, Praga 167.62, Trst 294.60-^96.60 (295.60). TRŽAŠKI PROCES V LUČI EVROPE češkoslovaška javnost enodušno obsoja fašistično justico — Protest češkoslovaške »Svobodne misli" pri italijanskem poslaništvu v Pragi Stanislav NIkolau pri občuje v včeraj-tojd drugi izdaji praške »Narodne Politike« pod naslovom »Tržaška obsodba« naslednji članek: »Nagla usmrtitev štirih mlademičev in dolgoletna ječa, prisojena njihovim tovarišem, je globoko razpokala skelečo rano na slovanskem telesu _ posledico krivičnega plačevanja italijanske pomoči po zavezniških državah s slovansko krvjo. Težak je vpogled v celo tržaško afe-ro, ker je bila obravnava tajna, ie iapremenila te kraje v pekel. Dočim država ni preganjala požfgalcev Narodnega doma v Trstu, slovenskih šol in morilcev nesrečnih Slovanov, prisiljenih živeti pod italijansko vlado, kaže naenkrat tako strogost, kakor da bi bili temelji italijanske države omajani. Kdo se more čuditi mladim ljudem, ko TTtlijo tako kriv ion ost, nedostojno moderne države, da ostanejo zločini, izvršeni na njihovih slovanskih bratih, nekaznovani, sločhri, nad katerimi bi se morala ogorčeno zgražati vsa svetovna javnost? Ali je dostojno države, ne preganjati zveri v človeški podobi, ki gre tako daleč. » da vrže »kozi okno bombo na mizo slovar •kega delavca, ko večerja s svojo rodbine Dokler so Italijani opravljali take reči sa mi med seboj, je bila to njihova stvar, toda uničevati na način sovjetskih prijateljev cele rodbine, preganjati lastne državljane samo zato. ker govore drug jezik, razganjati inteligenco tihega in mirnega rodu, kakor so Slovenci, po celi Italiji, pri tem pa govoriti v tisku o _ slovanskem barbarstvu, je malo prehud paradoks. Tudi v čeških dušah je zarezala ta obsodba globoko brazdo med italijanskim režimom in češkim narodom, saj izbriše tako lep spomin na prijateljske stike že iz časov italijanske borbe za svobodo, ko so biti italijanski patrijoti pri nas enako v časteh, kakor narodni junaki. Koliko bi bilo padlo takrat italijanskih glav, če bi bila postopala avstrijska justica s strogostjo fašistične države? Koliko lepih in pomembnih spominov bi moralo izginiti, če bi ne delali razlike med italijanskim narodom in sedanjim režimom, ki ogroža mir Evrope? Kri usmrćenih pa ni bila prelita zaman, kajti v Jugoslaviji je gotovo utrdila prepričanje da more samo enotna Jugoslavija odkupiti tuje grehe, storjene na jugoslo-venskem narodu. Protest Čsl. narodne demokracije V nedeljo je imela češkoslovaška narodna demokracija v čeških Budjejovicah velik shod, na katerem je govoril doktor Karel Kramar o gospodarskem in političnem položaju. Dotaknil se je tudi tržaškega procesa v zvezi s politiko ruskih boljševikov in izjavil je: »Strašno je, če vidimo, kako narodni socijalisti, ki so bil pred vojno najbolj slovanski Slovani, vedno znova agitiraj«} za priznanje sovjetov de jure, tarejj za priznanje oniih, ki so krivi umorov tisočev Slovanov, kri so krivi, da je Slovanstvo zdaj v tako strašnem položaju in da moramo biti pod tako groznim dojmom usmrtitve Slovanov v Trstu, še mladih ljudi, da se nam srce krči nad tem strahovitim barbarstvom italijanskega fašizma. In ves svet gre mimo preko tega, da ubijajo v sovjetski Rusiji in zdaj v boljševdzirajoči Italiji člane velike slovanske rodbine«. (Ogorčeni kli>ci prati Italiji). Protest Csl. svobodne misli češkoslovaška svobodna misel je poslala italijanskemu poslaništvu v Pragi protest proti načinu, kako se je vršil proce6 proti Slovencem v Trsta in proti usmrtitvi štirih na smrt obsojenih. V protestu je rečeno, da se je vršil proces bolj v imenu narodnostne mržnje, nego v imenu pravičnosti. Usmrtitev štirih na smrt obsojenih Slovencev, izvršena tik po obsodbi, potrjuje to domnevo. To je v civiliziranih državah neobičajno postopanje in ni prvič, da so v Italiji tako postopali. Poslaništvu se sporoča, da se obrača češkoslovaška svobodna misel obenem na generalni svet Henderson o delu Društva narodov Anglija sporazumna s francosko politiko — Splošna razorožitvena konferenca — Reforma statutov Po revoluciji v Argentini No va vlada obvladala položaj — Smrtne obsodbe pred prekim sodom Buenos Aires, 10. septembra. AA. Mesto je na zunaj mirno, vendar pa krožijo po glavnih ulicah močni vojaški oddelki, čete so zasedle vsa strateška mesta. Vojaški avtomobili so v pripravljenosti. Po glavnih ulicah križarijo avtomobili s strojnicami. V inozemskih krogih sodijo, da bo prišlo do novih neredov. Navzlic temu, da je nova vlada podvzela ostre varnostne ukrepe. Vsa prometna sredstva so v rokah nove vlade. Newyork, 10. septembra, s. >Newyork Tiimes* javlja iz Buenos Airesa, da je bilo pri pocestnih bojih v ponedeljek ubitih najmanj 20 oseb, 200 pa ranjenih. Več poslopij v mestu je uničil požar. Včeraj je bilo izdano povelje, naj se bivši predsednik republike Irigoven, ki leži bolan v bolniških barakah La Plate privede k direkciji policije. Obenem je izdano povelje za aretacijo vseh senatorjev in poslancev v J času predsedstva Irigoven a. Buenos Aires, 10. septembra. Tu so bili od prekega soda obsojeni in ustreljeni 4 poštni uradniki, ki so streljali na vojaštvo. Vojno sodišče je obsodilo zaradi ropanja 15 oseb na smrt London, 10. septembra. AA. Argentioi-sko poslaništvo ugotavlja, da pravkaršnjf dogodki v Argentinji ne bodo ovirali razstave britske industrije, ki bo priređena prihodnjega marca v Buenos Airesu, in da ni povoda za kakršnekoli izpreroembe. Buenos Aires, 10. septembra Položaj je zopet popolnoma normalen. Banke in trgovine so zopet pričele normalno poslovati. Tudi v Braziliji revolucija Newyork, 10. septembra AA. Iz Monte-videa poročajo, da je urugvajska vlada snoči prejela vladno poročilo o revolucil-skem pokretu, ki je izbruhnil v braziljski državi Rio grande do sud. Urugvajska vlada je poslala na mejo dva konjeniška polka. Stran 2 >SLOVENSKl NARO D«, dne 10. septembra 1930 Stev. 2C5 Knjiga najbolj perečih vprašanj Jugoslovenski socijalni almanah za leto 1930 — Njegovi sodelavci Nekaj zelo zanimive statistike — Dr. Gosarjeva socijalna načela Ljubljana, 10. septembra. Izšla je velika, po svoji vsebini tehtna, feredno važna in zanimiva, a tudi po zu* nanji opremi krasna knjiga vzornega ti* ska v latinici ki cirilici s sodelovanjem najodličnejših strokovnjakov, »Jugosiovenski socijalni almanah« Na 190 straneh velike četverke in le* pega papirja je cela vrsta člankov in štu* dij pod sledečimi poglavji: Socijalna politika. — Socijalna raz* Tnerja. — Nacionalno«socijalno delo. — Gospodarska socijalna vprašanja. — Na* rodno zdravje. — Socijalna higijena. — Socijalno zavarovanje. — Izseljeniško vprašanje. — Žensko vprašanje. — Delav* sko vprašanje. Izmed Slovencev so prispevali članke ff. g. dr. Andrej Gosar, dr. France Goršič, Filip Uratnik, dr. Albin Ogris, dr. Josip Voršič, Matija Malešič, Dragutin Hribar, dr. Joža Bohinjec, Ivan Hribar, Alojzija Stebi, Minka Govekarjeva in Maša Gro* m o v a. Ostali avtorji so general, konzul Lju* bomir St. Kosier, ki je obenem urednik knjige, dr. Ninko Peric, bivši minister, bivši predsednik narodne skupščine, član vrhovnega zakonodajnega sveta. dr. med. Mate Drinković, minister socijal. politike in narod, zdravja dr. Dušan Pelcš, bivši minister socijal. politike, dr. K. Jovano* vič, bivši beograjski podžupan, Mil. Mi* trovič, predsednik beograjske trgovske omladine,, dr. Ivan Ribar, bivši predsed* nik narodne skupščine, prof. dr. Drago* ljub Arangjelović, bivši minister dr. Glig. Gligorović, inspektor ministrstva socijal. politike in narod, zdravja, S. D. Aleksander, predsednik zemalj, saveza in* dustrijalca, dr. Milorad L. Stanojević. na* čelnik ministrstva, dr. Ivo Tartaglia, ban primorske banovine, dr. Ced. M. Mihajlo* vić, bivši minister, vseučil. prof. dr. K. P. Todorović, Radoje Jankovič, generalni konzul v Čikagu, razni zdravniki, direk* torji okrožnih uradov za zavarovanje de* lavcev, tajniki delavskih zbornic, bančniki i. dr. — vsega skupaj 65 avtoritativnih Strokovnjakov. Vendar pogrešamo še marsikaterega odličnega veščaka na polju socijalnega dela in narodnega zdravja. Ker namerava Ekonomska biblioteka Srba, Hrvata i Slo* venaca izdati prihodnje leto še 2 knjigo tega monumentalnega almanaha, se nade* jamo, da prispevajo še oni, ki so tudi po* klicani, da prinesejo poročila o svojih iz* kustvih in študijah najbolj perečih, vsem narodnim slojem prevažnih socijalnih problemov. Socijalne razmere so v naši državi po raznih krajinah silno različne, saj so od* visne od gospodarskega stanja; zemlje* pisne lege, kulture in civilizacije in tudi tradicije. Socijalne razmere na kamenitem morju črnogorskem in na plodnih brez* končnih ravninah vojvodinskih so prav tako različne, kakor med Slovenci z 8.8% in Makedonci s 83.9% analfabetov. Za ocenjevanje socijalnega položaja v Jugoslaviji je značilno dejstvo, da živita % prebivalstva na selu in da živi jedva po občinah z nad 20.000 prebivalci. IN7 naši državi je še dandanes nad polovica ljudi nepismenih "v Sloveniji 8L8%, v Vojvodini 233%, v Hrvatski in Slavoniji 32.2, v Dalmaciji 493%, v Srbiji 65.5%, v Črni gori 67%, v Bosni in Hercegovini 80.5%, v Južni Srbiji pa celo 83.9%.! Predvojna statistika je trdila, da SO odstotkov naših selskih domov ne ustreza niti najnižjim zahtevam higijene in da 12% selskih hiš ni imelo niti stekel na oknih. Slaba prehrana našega seljaka in nezaupanje zdravnikom in vsem zdrav* stvenim predpisom sta še po vrhu vzrok, da je ponekod izredno velika umrljivost ter da so izvestne težke bolezni v Jugo* slaviji naravnost udomačene. Tuberkulo* za, sifilitika in malarija pa so glavne mo» rilke. Sifilitika je strašno razširjena v Srbiji in Bosni; Ljubomir St. Kosier trdi, da »ima srezova, u kojima broj luetičara premašuje 65% stanovništva«.! Malarija se je zlasti udomačila v Dalmaciji. Make* doniji, Bosni in deloma v Srbiji, tako da so ti kraji v tem pogledu najbolj mala* rični v vsi Evropi. Te bolezni, slaba biva* lišća, nedovoljna prehrana in higijena ter razširjena alkoholska strast po jugoslo* vensih selih in mestih jako pospešujejo umrljivost našega ljudstva. L. 1923 je prišlo na vsaki tisoč prebi* valcev Bosne in Hercegovine 38.7, v Sr* bi ji 34.1, v Hrvatski in Slavoniji 32.2, v Sloveniji 31.4, v Vojvodini pa 29.1 novo* rojencev. Nasprotno pa je bila umrljivost v Hrvatski in Slavoniji 24.2%, v Bosni in Hercegovini 22.4%. v Vojvodini 21.8%, v Sloveniji 19.2%, v Srbiji 18.1%, — do* čim je znašala v Čchoslovaški 14.9%, v Nemčiji 13.9, a v Angliji le 11.6 na vsaki tisoč prebivalcev. Strašna je pri nas umrljivost dojenč* kov. Dočim znaša v Angliji lc 73%% v Švici 9.1% in v Nemčiji 10.8%, je znašala 1. 1924 v Bosni in Hercegovini 13.2%. v Sloveniji 13.5%, v Hrvatski in Slavoniji 22%, a v Vojvodini celo 26.7%, t. j. re* kord v evropski statistiki. Silno kvarno je vplivalo na stanje zdravja in imetka tudi stalno izseljevanje zdravih in krepkih Ijudij, k očno pa je prava rak*rana našega naroda pijančeva* nje. Pred par leti je izvršil srezki načel* nik prnjavorski v Bosni anketo o porabi alkohola in tobaka ter je dognal, da je ta srez z okoli 51.000 prebivalci plačal leta 1923 na davkih 3% milijona L>in, za pijače in tobak pa je zapravil Din 43,641.956, t. j. po 85' Din na glavo. Ako so take razmere v malem, bed* nem bosanskem srezu, si je lahko pred* stavljati razmere v večjih in imovitejših srezih. -V naši državi se potroši na leto 358 milij. litrov vina v vrednosti 3.6 mi* lijarde Din, 40 milijonov litrov rakije za dve milijardi Din, 62 milijonov litrov sli* vovke za 124 milijonov L>rn, 100 milijonov litrov piva v vrednosti ene milijarde Din. Skupaj znaša to 560.000.000 litrov alkohol* nih pijač v vrednosti nad 7.8 milijard di* narjev. Ako se k temu prištejejo še izguba energij, zdravja in časa za delo ter razne nesreče in zločini zaradi pijanstva, dobimo vsoto, ki je naravnost strašna, zlasti ako pomislimo, da nam manjka sko* raj povsod različnih nujnih socijalnih in kulturnih naprav. Značilno za jugoslovenske socijalne razmere je sledeče primerjanje: imamo po eno bolnišnico na 72.220 oseb, eno lekarno na 18.570 » eno šolo na 2.830 m eno krčmo na 325 » eno zganjamo na 138 » Dečje. delavsko in izseljeniško vpra* sanje pa ustvarjajo še dolg rep nerešenih nalog. Z vsemi temi vprašanji se bavijo v tem almanahu strokovnjaki z različnih vi* dikov. K nekaterim se še povrnemo. Tukaj naj le še navedem mnenje dr. Gosarja, bivš. socijal. ministra in vseučil. profesorja, ki piše: »Naloga in cilj soci* jalne politike je: ustvarjati in vzdrževati v družbi ono ravnotežje sil, ki omogoča harmoničen razvoj in napredek vsem koristnim elementom človeške družbe. Treba torej pomagati socijalno slabejšim ljud* skim skupinam, stanovom in slojem, da postanejo sposobni za samostojno živ* ljensko borbo. Preprečiti je treba, da bi se množice našega delovnega- ljudstva kar na veliko pretvarjale v proletarijat, ka* kršnega imajo vse gospodarsko razvitejše države več ko preveč. Ne smemo dopu* štiti, da bi se industrijalizacija pri nas vr* šila neurejeno, kakor nanese slučaj ali na* rekujejo osebni interesi. Ne smemo dopuščati, da bi se zbirala naša industrija le v mestih ki drugih več* jih industrijskih krajih. Drugačna bo slika naših socijalnih razmer, če bomo znali pravočasno naravnati našo novo industrijo proč od mest In industrijskih središč na deželo Decentralizacija industrije bi morala torej biti eno najvažnejših gesel ^naše gospo* darske in socijalne politike. Pri nas ne bi smeli enostavno posnemati socijalne po* litike izrazito industrijskih držav. V de* lavskih vrstah je treba povečati zmisel za odgovornost ter jih usposobiti za aktiv no sodelovanje v vseh družabnogospodarskth in vobče družabnih zadevah. Marksistično ideologijo Je treba nadomestiti z novim, socijalnonaprednejšim pojmova« njem življenja in njegovih problemov. Vsaka socijalna politika pa je m mora biti do neke mere nasilna Zahtevati tako socijalno politiko, ki bi ni* kogar ne pritiskala, ki bi nikomur ne de* lala sile, bi se reklo zahtevati njeno po* polno likvidacijo. Ali uravnajmo svojo so* cijalno politiko zares smotreno po naših potrebah in prilikah ter jo izvajajmo do* sledno. in, če treba, tudi strogo, ali pa denimo roke križem in pustimo, da se na* še socijalne prilike razvijejo kakor bo pač naneslo. Polovičarstvo je morda naj* slabše. Zakaj socijalna politika, ki vodi kljub mnogoterim nesmotrenim in neza* dostnim žrtvam končno vendarfe nujno do socijalne revolucije pomeni očito izgubo in očit neuspeh.« Gosp. dr. Gosar je torej, če treba, tudi za silo . . . Jako zanimivo in poučno. Menda pa tudi ponekod v državi zares edino uspešno! Paberki z velesejjma Na velesejmu je nazorno prikazano, kako spremlja les človeka od zibelke do groba Ljubljana, 5. septembra. — Kaj ne, Micka, koliko se vidi za 10 Din, to se pa izplača! je dejala Francka s Posavja, ko so se ji pri ogledovanju vele-sejmskih čudovišč in lepot odpirala usta kar sama od sebe v spoštljivo zijanje. — Vredno je vredno, vsem prav pride: onim, ki razstavljajo, kakor tudi tistim, ki ogledujejo; onim, ki o teh stvareh govore na dolgo in široko, ali ki mlatijo prazno slamo kot jaz. ker je prav tistim, ki čitajo. Da, odkrito vam povem — kar bom vam zapisal, je samo zapisano za tiste, ki so dobre volje in ki ljubijo — rekli bi — poezijo stvarnosti, to se pravi — samo govoriti hočem, ničesar ugotavljati s številkami ter podpirati s citati iz tistih strasnih črnih knjig, ki so nam, veselim ljudem za večno zaprte. Torej! Za paviljonom N šumarjev sem videl kočico iz smrekovega lubja, za ogljarje in drvarje, kateri se pravi čre-slarica. Lubje povezano na palice brez posebnega ogrodja, vendar je zgradba baš po svoji preprosti konstruktivnosti zanimiva. Tisto pa ne, da bi vas zaradi tiste fletne kolibice hotel mašiti z učenjakar-stvom! Ogledoval sem si notranjščino; prične v kotu, v sredim ognjišče. Tudi neke damice so se zagledale v drvarske posteljice. Ena je dejala: »Veš. saj bi se dalo imenitno spati v taki bajti kje na samem! Gotovo se spominjaš, kako je bilo takrat, ko smo spali v tisti planinski koči — pa tudi pod kozolci ni slabo!« Poleg te kolibe se prav lahko prezre (zato jo omenjam) prikazana 150 let stara jelka iz čabarskega okraja, katere prsni premer meri 108 cm. V naravi je bila visoka 50 metrov, sedaj so iz nje samo poticam in siru podobna kolesa, obi ta z obroči, da popolnoma ne razpadejo. Pri nasprotnem paviljonu pa se skriva v senčnem zatišju zelo lep model za leseno ogrodje poslopja velike žage. Tudi zagica z venecijanskim jarmom je v njej v obratu, žene jo električen tok. Take stvari ce bi gotovo zanimale tudi otročiče, vsaj toliko kot vrtiljak, a jih ni bilo blizu. In še nekaj, kar bi zanimalo vse, če bi videli! Tudi dame! Zakaj ne, ko je gotovo, da imajo dame zveste spremljevalce v časteh in tu je prikazan najzvestejši spremljevalec od zibelke do groba. Zato se ustavimo in si oglejmo! Napis pravi: »Med petimi deskami: začelo se je« — Zibelka! Ustavile so se mlade gospe, pogledale in vzdih-nile, pogledale so gospodične in se jim je nekaj sladkega užgalo v očeh, ozrli so se s hladnimi očmi mladi možički na tistih pet desk in eden si je zagodel pod nos: s Tega še manjka!« Opazil je tudi mestni otročiček lepo rdečo in modro škatlico, ki ji ni vedel svrhe, ker je še nikdar ni videl. Zato je vprašal: »Mamica zakaj pa nisi meni kupila takšne fletkane igračke?« — »To nI za igranje!« — ^Zakoga pa je potem?« — »Namesto otroškega vozička je, oziroma posteljice, sitnež!« Ubogi dečko, ki ni imel nikdar zibelke, pa še vedno ni mogel razumeti, zakaj ni imel posteljice iz »petih desk«. Tn igračke poleg začetka — zibelke — konjiček, kravica, žirafa, slonček, tako lepe so te stvarce, otroške, da je kaj podobnega težko najti. — Da, tako človek nastopi pot svojih neumnosti, kateri se pravi v vseh jezikih življenje. Zibelka, potem pa igrače — do šolske sobe, črne table. Šolska tabla je za človeka prva strašna reč, neprijetna realnost, nebodigatreba, ko je človek še poln sanj. Tako gre po vrsti, to je velika umetnost, četudi se ne bo marsikomu zdelo, prikazati življensko pot 8 tako preprostimi pripomočki — z lesnimi izdelki, tako pregledno, shematično tako-rekoč, a nazorno-drastično. In naprej! Človek je zaloputnil šolska vrata: nastopila je druga doba — tu prikazana — »Športna«; spet je vse prikazano z lesom; športni čolniček, smuči itd. človek pa roma naprej, pride v dobo, v kateri mu luna ne pusti več spati, kri se mu prične peniti kot žrebcu, godba ga nosi v vrtince plesa in omam — človek se je razcvel in razgorel, treba je oploditi cvet in utesniti ogenj. Vidimo pred seboj plesni oder in hišo z muzikantom »kjer bog roko ven moli«, dalje krasno vaško idilo: med razkošnimi nageljni (slika) skozi okno lepe slovenske hiše hlepe dekličine oči, komaj čakajo, kdaj pride on, da se vzpne po prislonjeni, nade vzbujajoči lestvi — k njej v visoko kamrico. — Tako pridemo do dekličine bale in zakonske postelje. Na vozičku za balo je razna lesena gospodinjska roba, kateri so se nekatere Ljubljančanke pomilovalno posmehoval«. Gotovo jim je mnogo na tem, da bi vrag vzel vsako gospodinjstvo, samo možje bi še naj ostali toliko časa, da bi se vše po-možile — potem pa — p ah! Naslednje pred nami: tipična Gorenjska; krasna je lesena gorenjska hiša z balkonom, pristno posneto je »znamenje«, ki so jih gorenjski kraji polni; obeležje Gorenjske pa še dopolnjuje kozolec in slika z gorenjskim drvarjem. Prišli smo do konca, les nas je neprenehoma spremljal: življenska pot je sklenjena, pred nami je slika starke z masno knjižico, pod sliko je pleten stol za revmatične stare ude, poleg pa kolovrat za kratkočasenje starih tet. Neki fantalin se je obregnil ob starko (sliko): »Lej no, kako kumaro ima, tako ko je na trg za dva dinarja!« — Kaj hočemo, mladina je mladina. Zdaj bo pa žalost — ne morem vam je prihraniti: prišli smo do konca, pot je sklenjena z grdo — krsto. Napis nad njo pravi: »Med šestimi deskami končalo se vse.« In sem šel štet deske (sem malenkosten!) — naštel sem jih deset, torej nI vseeno tako enostavno končati. Končno pa je tudi res, da je človeku vseeno, ko je zaključil svoje neumnosti — v kakšnem zaboju leži, med šestimi ali desetimi deskami. — Vidite, dame, najzvestelšega življenskega spremljevalca — les! Ta je edini vreden vaše ljubezni. Blizu teh lepih slik je razstavljen zamorec iz lipovega lesa — čudovišče: v njegovem trebuhu je nameščen radioaparat — kot pri nekaterih živih umetnikih — zvočnik pa v glavi. Duhovito ,kaj ne? Vendar bi bfl bržčas kateri drugi del telesa primernejši za zvočnik. Res, na velesejmu se vse vidi — — — Julij Betetto odhaja slaba reklama — Ste bili pri zdravniku, katerega sem vam priporočil? — Da. — Tn kaj je vam dejal? — Zahteval je, naj mu plačam vnaprej. Vse prijatelje dobre slovenske opere je Že prod časom neljubo dirnila vest, da naš priljruVbljeni in vzorni oevec odhaja iz Ljubljane na monakovsko opero. Prišel je ob prevratu, na povabijo domovine iz dunajske dvorne opere, kljub temu. da ga je hotela tujina ponovno zadržati. Prišel je v svojo gmotno in tudi umetniško škodo zeoJj kot slovenski človek, z željo, da pomaga ustvariti po vojnem molku raz^loja-no domačo opero. Njegove umetniško dovršene kreacije _ ■v pevdkem in Igralskem oziru _ so bile veimo umetniški dogodk-i. V svoja solistični šoli Je vz?gajal vrsto nadarjenih učencev, ki bodo evogega uoitelja težko pogrešali. Kot dolgoletni predsednik Udruženja gledaliških igralcev je povsod uspešno, nesebično in s čutom pravega kolege zastopal interese svojega stanu. Kot človek, kt je z lastno darovitost jo, prirojenim taktom -in s težkima živloenski-mi borbaim dosegel mesto kot ma/lokate.ri slovanski pevec _ umetnik _ .pa ima Ju- Hd Betetto nebroj iskrenih in odličnih prijateljev, Želečih mu, da se kmalu povrne v domačijo, katera je velikemu človeku pogosto trpka matrf, a mu je »vendarle toplo zavetje [po vtiharjah tam zunaj ... Našemu odličnemu umetniku želimo nmogo uspehov in srečno svidenrje! Človek in bodočnost človek želi živeti, želi dolgo živeti, pa naj sd živi še tako bedno, želja po smrti je prottnaravna. kc človekove težnje po življenju izvira njegova odvratnost do bolezni: človek noče biti bolan, on se boj! bolezni. Poleg notranje težnje človekove, ki mu narekuje nasprotje do bolezni, je seveda tudi mnogo zunanjih vzrokov, kakor n. pr. i'zdat'ki združeni z boleznijo, izguba zaslužka, bivanoe v .postelji in več drugih Dejtstvo je, da človek želi živeti in noče bolezni i. Pričakovati je torej, da bo človek dosledno temu tudi delaJ, to se pravi, da bo svoje zdravje čuval. Pa glejte neizmerno nedoslednost, protislovje med željo In dejanjem! človek ne dela tako kakor bi moral, da bi dolgo žived, da ne bi obolel. Ves način njegovega življenja je neprimeren. Nega deteta*. Neprimerna, nenaravna, zdravju škodljiva, kamor pogledaš. Kaj ve mati o nega deteta? Da ga je treba previti, kadar Je moker, da ga je treba »postupati«, da mu je treba dati jesti, da ga je treba trdo oviti, da ne bo imel krivih nog. Mogoče ve ta ali ona tetka še kaj več. Vzgoja. »Vzamem otroka seboj v gostilno, da pride malo med ljudi. Tudi v cerkev naj gre, da ne bo doma nagajal«. Delo. Človek kot umotvor Stvarstva mora delati. Eno delo se razlikuje od drugega, eno je težje, drugo Je lažje. Kategorizacije dela sploh ni. Zahteva enega samega tipa dela (osenmrni delavnik) ne bo držala! Kaka razđika je med delom radarja-kopača ali steklarja-pihača in delom vrtnarja! Oba naj delata po osem ur? Delo je treba meriti na podlagi za delo uporabljenih snovi človeškega telesa, na podlagi množine energije uporabljene za delo. Počitek. Razmerje med delom in počitkom naj bi bilo po možnosti enako, čim težje delo, tim daljši počitek. Navadno pa se ča« namenjen za počitek zlorablja, človek trosi svoje moči po nepotrebnem s posedanjem po gostilnah, s ponočevanjem, namesto da bi se odpočil karnajveč v naravi. Bivanje. Tudi v tem oziru smo zašli na napačno pot. Naša bivališča (zlasti ona niždih slojev) so podobna panjem. Da, ako bi mi še bili ljudje narave, tedaj ba nam taka stanovanja zadostovala, pa žal že dolgo nismo več. Modernizirali smo svoje delo, jelo, obleko, bivališča, toda vse na škodo svojemu zdravju. Pa kad to, saj imamo za popravo zdravja na razpolago sredstva, zakrpamo ga kakor cestni tlak aH raztrgane bJače. Prehrana, Odgovor na vprašanje koliko, kaj in kako jemo, zakaj to, troje je ono, proti čemer grešimo. Glede množine hrane je seveda mnogo bolj razširjena nezadostna prehrana, nego ii preoblla. Umevno, kajti bednih družin je pri nas mnogo več nego bogatih. Toda nezadostna hrana ni le posledica bede, pomanjkanja sredstev, marveč je povzročena mnogokrat po nepravilnem gospodaren j»i n. pr. z zapravljanjem zaslužka za alkoholne pijače, za zabave, za lepotic en je m podobno. Snaga. Ona je pol zdravja, pove prislovica. Ali naj naštejemo vse naše grehe proti higijeni, ali naj odkrijemo veo nesnago naših teles, stanovanj, hiš, dvorišč, cest in tako dalje! Slov. gospodar Je sicer priden, vendar mu manjka še dokaj higijenske vzgoje _ Tako je pisana bodočnost današnjega človeka. Poglejmo kako živimo m vedeli bomo,' kako dolgo bomo živeli. Velika higijenska razstava, ki Jo je namestil na velesejmu Higijenski zavod v Ljubljani, nam je jasen kažipot, k1 ga tolmačijo spredaj na kratko podane smernice. KOLEDAR. Danes: sreda. 10. septembra, katoličani: Nikolaj, pravoslavni, 28. avgusta: Moj-sije M. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Sinji ang«M, zvočni film z Janingsom v glavni vlogi. Kino Ideal: Moderni gusarji z Rižotom v glavni vlogi, I. dol. DEŽURNE LEKARNE. Leustek. Bes I jeva cesta 1, B-Jiinc, Rimska cesta 24. 40 letnica smrti Jurija Šubica Dne 8. t. m. je preteklo 40 let, odkar je za vedno zatisnil oči v Leipzigu Jurij S iv-b i c. eden naših največjih upodabljajrvčih umetnikov. Umrl je v najlejši moški dobi, v 36. letu starosti. Kdor je poznal našega Jurija, ki je imel dokaj znancev in prijateljev doma, v Ljubljani in daleč naokrog, tudi na tujem, se je čudil njegovi elegantni postavi, njegovim lepim maniram in nič manj njegovi okretnosti in živahnosti. četudi vajen salonov, je ohranil med domačimi, v družbi, kakršna je že bila, demokratičnost, ljubeznivost, zabavnost in dobrohotnost. Bil je prava dobričina. In bil je, kakor govori ocena njegovih del, xa tedanje čase med slovenskimi umetnikl-slikarji prvi in največji umetnik. Po svojem živahnem temperamentu protitip bratu Janezu. Janez, nekako bolj okoren tn resen po očetu, je bil Jurij ali Jurca, kakor se je sam imenoval, gibčne in Živahne narave, najbrže po materi. Kaj zabavno je bilo v njegovi družbi. Ne le, da je bilo veselo in zabavno, vedel je tudi veliko zanimivega povedati iz svojega doživetja v daljnem, tujem svetu, posebno iz pariškega življenja ter od drugod. Njegova umetniška dela so raztresena doma po raznih cerkvah, v ljubljanskem muzeju in tudi drugod po svetu. Portretiral je več tedanjih vplivnih in še zdaj znamenitih osebnosti. Tako je portretiral pokojnega dr. Tavčarja in njegovo soprogo Franjo, Menda sta od njega prva slikarska portreta iz tedanjih njunih mladih let. Sam se je pa ovekovečil kot z lastnim svojim portretom v sv. Cirilu na sliki sv. Cirila in Metoda; ta slika se nahaja v Cerkljanski cerkvi. Naročil jo je bil tedaj gosp. Ivan Hribar. >Slovenski Narod« je bil naznanil njegovo smrt 9. septembra 1890 s krajšim nekrologom: >Jurij Subic t. Iz Lipsije dobili smo brzojavno prežalostno vest, da je včeraj popoldne v tamošnji bolnici nanagloma blago dušo svojo izdihnil gospod Jurij Subic, slavni naš rojak, najizvrstnejšl slikar, kar se jih je rodilo v nas Slovencih itd.« Redki so še njegovi znanci in prijatelji med živimi. Ti se ga gotovo še spominjajo in bodo obudili ob 40 letnici njegove smrti spomine na lepe in vesele trenutke, katere so preživeli v mladih letih v njegovi veseli družbi. Kako blaga duša je bil Jurij fiubic, sledi iz njegovih pisem, ki jih je pisal iz tujine svojcem in bližnjim sorodnikom. Ta pisma so objavljena v Ljubljanskem Zvonu 1896. Pa kakor je ljubil domačo zemljo, domači kraj in svoj slovenski rod, katerega ni nikdar zatajil, še najmanje med tujim svetom, je hotela usoda, da počivajo njegovi zemski ostanki, kakor tudi njegovega brata Janeza, v tuji nemški zemlji. Njegov spomin bo pa večno živel med nami. Lov ro Perko. Iz policijske kronike Ljubljana, 10. septembra, Anton Boc, pos«stniLk na GJincah je naznanil policiji, da mu je bilo s njive v zadnja h dveh mesecih pokradene pese v vrednosti 400 Din. Francu Markiču, 27letnemu zidarskemu pomočniku iz Most, je bilo ukradeno v Mencingerjevd ulioi izpred hiše št. 19 kolo >Adter«, vredno 1000 Din. Mariji Malakarjevi, delavki, stannjcčri v Soteski st. 6, je bila ukradena iz saklje-njenega stanovanja obleka, vredna 800 Din. Sladoledar H. Je prevrnil konkurentu Džemaliju Abduravfi sladoledarski voziček, tako da je sladoled padel iz posode v blato. &koda znaša 400 Dm. Včeraj so privedli v poBcljaka zapor 161etnega knjigoveskega vajenca Viadimir-ja P. iz Kranja, da ga odpravijo v nfje*ovo domovinsko občino. V zaporu «i je P. v samomorilnem namenu ovil suknjič okoli vratu in ga tiščal x roko toliko časa, da je omedlel. Sprarvali so ga k sebri, pri ponovnem kontroliranju celice pa bo ga zopet našli nezavestnega, sedečega na stolu pri peči, nakar so ga z umetnim dihanjem zopet oživeli. P. so odda-M sedaj v »kupno celico. Ivan Lakner, 40Jetni trgovski zastopnik iz LJubljane, se je peljal z avtomobilom v Črnomelj. V Bistrici pri Črnomlju se mu je pokvaril volan. Avtomob+l je zavor/i ] vstran, pri čemer je Lakner padel z avto-mofona in si poškodoval desno roko v rami. Janez Jenko, 781etni posostnik iz Spod. Beroika pri Cerkljah Je šel peš v Kamna k. Na cesti tik pred Kamnikom ga je dohitel motociklist, M je sicer trobil, a ea Jenko ni slišal, pod motor, ki mu je zlomil levo nogo pod kolenom. Franja Klobučtič, 84*1 etn a zasebnica iz Arzdš pri Litija, se je vračala domov iz cerkve. Pred hišo Jo je podrl neznan kolesar in ji zlomil desno nogo pod stegnom. Stev 205 iSLOVENSEINARODc, dne 10. septembra 1930 Str« 3 (t3itex enega dtte se predstavi našim čitateljem v novem romanu, katerega začnemo priobčevati prihodnjo soboto. „(Ditex ette£«i dtte Jc roman, v katerem ni umorov, ne detektivskih zgodb, ne krvavih tragedij in druge take strahotne robe, zato pa tem več razvedrila, duhovitost in komičnih zaptetljajev. Dnevne vesti — Odkritje spomenika kralju Petra v Sisku. V nedeljo 21. t. m. odkrijejo v Sisku na svečan način spomenik blagopokoi-nemu kralju Petru ., Velikemu Osvoboditelju. Odkritje spomenika bo združeno z "veliko svečanostjo in narodno veselico, katere se udeleže poleg šol vsa narodna društva. Tudi iz drugph krajev države prispe mnogo gostov tako, da bodo meii v Sisku svečanost, kakršne že dolgo ni tvlo. — Razkol med zobotehnikl. Med zobo-fcehnfki dravske in savske banovine je nastal zadnje čase močan pokret, da se uredi njihov položaj s posebnim zakonom. V ta namen se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje, katerega so se udeležili kon-cesiionirani in nekoncesijonirani zoboteh-nfki iz dravske banovine, posebno pa delegati iz Maribora, Celja in Sušaka ter zagrebški zobotehuiki. Na zborovanju je prišlo do razkola in večina je z zadovoljstvom pozdravila izstop dobre tretjine aktivnih članov iz društva in pozdravila pokret, ki gre za tem, da se ustanovi zveza zohotehnikov za vso savsko banovino. Temu pokretu so se pridružili tudi S!užbenega lista«. »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 24 z dne 10. t. m. obiavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929, pravilnik o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila, popravek v zakonu o odmerjanju in pobiranju doki \d na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic, popravek o zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov, odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju drav. banovine in pravilnik o polaganju strokovnega izpita iz računsko - blagajniške službe za banovinske uradnike pri kraljevski banski upravi dravske banovine. Kot prilogo k I. letniku »Uradnega lista* je izšlo abecedno kazalo važnejših razglasov in objav. — Umetniška Matica sporoča svojim članom, da bodo prejeli letos edicije že pred božičem. Obe sliki slikarja Ivana Kosa ter monografija slikariev bratov Vidmarjev bodo nadvse zadovoljile ljubitelje naše upodabljajoče umetnosti. Rok za priglasitev novih članov je do 30. t. m. Vse člane pa, ki še niso poravnali svojih obveznosti prosimo, da to store sigurno do tega termina. Tudi vse poverjenike prosimo, da do tega časa zaključijo s pridobivanjem članstva, da pošljejo bloke in članarino -za vse člane. Vse pa. ki se zanimajo za umetnost opozarjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi Umetniška Matica. Zp letnih 24 Oin 2 sliki ter ena monografija! Priglasite se za člane — ker bomo izdali le toliko edicij, kolikor se bo priglasilo članov do 30. septembra. — Odbor Umetniške Matice v Ljubljani. — Udruženje Jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija LJubljana. poziva svoje člane, ki se nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine UJIA v Splitu (od 27. do 29. t m.), da se ji prijavijo najkasneje do petka 12. t m., nakar jim bo sek- cija poslala v nujno izpolnitev posebne predpisane prijavnice. Vožnja po železnici četrtinska, s parniki Jadranske m thjbro-vačke plovidbe polovična Pogoji za udeležbo in podrobni dne\ni red skupščine In vseli prireditev so priobčeni v zadnji številki »Tehničnega 'ista«. — Krajevni odbor Rdečega križa v LJubHani je razposlal svojim rednim članom brezplačne brošure »Rdeči križ« s propagandnim listkom in položnico. Člani, ki za leto 1930 članarine še niso plačali naj jo plačajo po priloženi položnici. Vse člane pa vljudno prosimo, da pridobi vsak vsaj še tri nove člane, pošlje članarino in napiše na drugi strani položnice točne naslove novih članov. Letna članarina je 30 Din, položnica ima št. 11.104. Vse informacije daie predsednik dr. Fet-tich, Dalmatinova 7, in tajnik Malnarič, VVolfova ulica. Oražnov dom. — G. Rude Trost lz Amerike vabi vse svoje nekdanje srednješolske tovariše in prijatelje na prijateljski sestanek za 20. t. m. zvečer v hotelu > Tivoliju* v Ljubljani, kjer bo obenem praznovanje 201et-nice mature ljubljanskih srednješolcev. Tovariši z dežele so seveda še posebno dobrodošli. — Da ne bo pomote! Operni pevec g. Konstantin Ilič — Rožko nas prosi ugotoviti, da on ni član opere Narodnega gledališča v Ljubljani. — Konkurzi v avgustu. V avgustu je bilo v naši državi 30 konkurzov, lani v avgustu pa 91. Od tega odpade na Hrvatsko in Slavonijo 3, na Srbijo in Crno goro i7, na Slovenijo in Dalmacijo 5, na Bosno in Hercegovino 1, na Vojvodino 4. Evidenca konkurzov namreč še ne upošteva razdelitve države na banovine. Od začetka leta do konca avgusta je bilo v naši državi 473 konkurzov, lani v istem času pa 791. Število konkurzov torej močno nazaduje. —. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skop-lju 29, v Beogradu in Sarajevu 26, v Zagrebu 23, v Ljubljani 22.6, v Mariboru 21.8 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7, temperatura je znašala 14.6 stopinj. — Smrt otroka v vodnjaku. Zakonca Peter in Franka Poludrović v Splitu sta odšla v ponedeljek zvečer k znancem. Doma sta pustila otroka, ki je porabil ugodno priliko in odšel v vinograd, kjer je padel v vodnjak in utonil. — Strašen roparski umor. Gjorgje Go-terjanac in njegov zet Panta Komorescu iz sv Miliajla v Banatu sta odšla te dni v Debeljačo na seiem. Prodala sta za 10.000 Din razne robe in zvečer sta se vračala domov. Ljudje so ju videli še pred bližnjo vasjo, potem pa sta brez sledu izginila. Pozno ponoči so se vrnili v vas konii z vozom sami. Ker je bila oa staja zaprta, so krenili naprej po vasi. To se je zdelo sosedu sumljivo, ustavil je konje in pogleda? na voz. Lahko si mis!;mo njegovo grozo, ko je zagledal na vozu kmeta m njegovega zeta mrtva. Komo-sscu je Ivi ustreljen, niegov brat oa zakTan. — Risalno nrodie kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, ontik, Ljubliana, Star; trg 9. t7 t Mat —1J Cestna ograja ob Gruberjevem prekopu Za gradom je v zelo slabem stanju. Ker je nihče ne pleska, jc železo na nekaterih krailh popolnoma zarjavelo, tu in tam je tudi prelomljeno in skrivljeno. Zaradi strmega pobočja globokega prekopa je nevarnost, da pade voznik pri karambolu ali ob zaletu v ograjo z vozom vred v Gruberjev kanal. —I] Na Sv. Petra nasipu je trg s krompirjem in zeljnatimi glavami na debelo, ki je bi' svoječasno na Krekovem trgu. Danes je bilo na njem mnogo lepega krompirja po 1 Din in zelniatih glav kg po 1.25 Din. —1J Ljubljanska opera vprizori jutri Verdijevo opero »Aida*. V naslovni partiji nastopi gospa Vilfan - Kupčeva. Rade-mesa poje g. Marij Šimenc. Tudi ostale partije so prvovrstno zasedene, zato opozarjamo na to zanimivo predstavo. Pred-prodaja nri dnevni blagajni v operi. —H Samaritanska četa krajevnega odbora Rdečega križa v LJubljani priredi dne 14. t. m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.40 uri. Člani in članice se tem potom vabite k skupnemu izletu. —1J Premiera, prvega. Jannlngsovega govorečega filma v kino Matici. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da prinaša Elitni kino Matica danes premiero prvega govorečega filma s Emilom Janningsom »Sinji Angel«. Slava velikega, svetovnega igralca in umetnika ter izvrstne, nadvse laskave ocene, katere je žel Jannings po vsem svetu, kjer je bil igran in predvajan njegov prvi govoreči film, nam dovoljno jamčijo, da je to filmsko delo res umetnina prve vrste. Kot Janningsova partnerica nastopa v tem filmu Marlene Dietrich, igralka, ki je bila po svojem velikem uspehu v »Sinjem angelu« takoj angažirana v Ameriko po veliki tamkajšnji družbi Paramount. O filmu samem prinesemo po premieri daljšo oceno. —H Pevske zbore Hubadove župe prosi župna upirava, da ji takoj sporoče, al: nameravajo sodelovati na iesenskem župnem koncertu in katere skladbe žele izvajati Zaradi Ičratkega termina izostane izvaia-nje Adamičevih skladb »Oče naš« in »Za-bučale gore- v ckimn^m nastnnu —H Pevski zbor Glasbene Matice ima redne vaiie ob torkih in četrtkih: za ženski zbor ob en četrt na 19., moški zbor ob 20. Novi člani se sprejemajo ob navedenih urah *ar>m še ia teden —IJ r\>pravek. V včerajšnje poročilo o sprejemu nove zastave 40. pešpolka Triglavskega; se je vrinila pomota. V spremstvu komandanta divizije je bil general-štabni polkovnik Todor Miličevič. ne pa polkovnik Kiler. —IJ Pevsko društvo LJ. Zvon. Danes zvečer ob polosmih ženski, ob osmih mešani zbor. — Tajnik. Iz Cella —c Pvihodnja seja prireditvenega odbora za koroško plebiscitno manifestacijo bo jutri v četrtek 11. septembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Odborniki naj se seje udeležijo polnoštevilno in točno. —c Potovične dijaške vozovnice na celjskih mestnih avtobusih. Polovično ceno plačajo oKlslej Šolarji vseh celjskih šol na atvobusih mesta Celja na progah Celje — Dobrna is Celje — Laško, ako se izkažejo z izkaznico, iz katere je razvidno, da obiskujejo kako celjsko šolo. Na ostalih progah zaradi večjega navala oddaljenejših potnikov te ugodnosti za enkrat še ni mogoče odobriti. —c Cefjsko pevsko društvo prične ta teden z rednimi pevskimi vajami. Prosimo vse lanskoletne pevke in pevce, da nam ostanejo zvesti tudi letos in v bodoče. Ponovno vaJjimo v svoj krog vse one, kateri so v zadnjćh letih iz kakršnegakoli vzroka izostali; doibrodošli so nam pa tudi novi pevci in pevke, kateri imajo resno voljo in veseljie do sodelovanja v pevskem zboru. —c Iz dlrobne policijske kronike. Franc Kač je našel 6. t. m. na kralja Petra cesti sivo baržuntasto ročno torbico z okrog 130 Din gotovirfe in raznimi drobnarijami. — Alojzij Jagrič je 8. L m. našel na Aleksandrovi ulici črno usnjato ročno torbico z največji umetnik in igralec sveta raznovrstno vsebino. V mestu je biTa 6. t. m. dopoldne izgubljena zlata ovratna verižica, vredna 300 Din. — Ivan Novak iz Gradca je izgubil 6. t. m. med vožnjo od Maribora do C-Ija avtomobila pt-krov od kovčka, vreden 100 Din. — V stanovanje Giteele Hand!*riev,e Pred groiiio 7-1. se je nedeljo zv-»Čer zatekel krase« bel psiček. Lastnik naj se čim pr?i zgiasi na gornjem naslovu. — Na mestni n:ši ob Slomškovem trgu je neki voznik, ki je prepeljaval pohištvo z velikim pohištvenim vozom, poškodoval poslopje in napravil znatno škodo. Razbil je nekaj strešaih opek in ie uničil 5 metrov strešnega žleba. — Zaradi pnjanosti. poškodbe tuje lastnine, kaljenja nnenega miru in nevarne gro/.nie je bil policiji ovaden 20-letni delavec Franc P Iz Gaberja, ki le predsnočnjim odtrgal v pijanosti pred neko hišo iz vrtne ograje več lat in z njimi grozil neki v hiši stanjjcjči stranki. Ie Maribora —m Konjske dirke, ki jih priredi kasaško društvo dne 13. in 14. septembra na dirkališču na Teznu, bodo letos posebno zanimive. Nad 40 prijav je došlo iz raznih krajev, najštevilnejše pa so zastopani ljutomerski kojnjerejci, kojih konjereja se od leta do Ietar. izboljšava. Domači konji bodo imeli težko horbo z inozemci. ki imajo sledeče rekonje: Feminist 1.25, Anfangerin 1.25, Concu.Trent 1.26, Jon 1.29. Opozarjamo dalje na prvorazredni materijal trilet-nikov. ki so> že v spomladanski dirki pokazali, da bode izmed njih več veličin. Na dirkališču pa Teznu in na Turniščn trenirajo nove dvovprege, tako da dvovprežna vožnja bo oba dva dneva zanimiva ne le po števila vpreg na cilju, marveč tudi po doseženih vspehih. Naša edina kobilarna v dravsk5 banovini g. R. Lippitta pošlie letos na ditrko večje število svo>ih najboljših. Kobrama ima svetovno ime. saj njeni produkti sfcartaio zlasti na Dunaju z največjimi \7Bj|elovarski vjeenik« št. 35 z dne 30. avgusta priobčuje pod naslovom »Počitniška kolonija podmladka Rdečega križa deške osno\cne šole Bjelovar« nastopni članek: Počitniška kolonija P. R. K. se je vrnila 22. avgusta s svojih počitnic iz Guštanja, kjer je bila tri tedne. Ti^g Guštanj leži v slikoviti Mežiški dolini, obdan z divnimi planinami, poraščenim s smrekovim gozdom. Trjg ima dve šoli, cerkev, mnogo trgovin, .gostiln, pošto, železniško postajo, tvornico jekla, dve mlekarni in drugo, nadalje je y njem sokolsko društvo in požarna brarcaba. troje ljudskih knjižnic in nadvse agilno društvo »Rdeči križ t, ki ima svoj kino v Guštanju, Prevaljah in Slovenjgrad-cu, kakor tudi avto za prevoz bolnikov, posebno v primerih tvorniških nezgod. Nladvse prisrčen sprejem na kolodvoru in vsestranska uslužnost so takoj oduševile našo mladež, da ni prav nič pogrešala domačega ognjišča in ostala do kraja svojega bivarrja v Guštanju prav veselo razpoložena fn zadovoljna. Dobro urejen trg. kakor tudi krajši in daljši izleti v okolico i>opolnoma ustrezajo vsem zahtevam mladine, pa tudi odraslih, ki hočejo dobro preživeti počitnice. Nadvse agilni tajnik krajevnega odbora Rdečega križa je celo predlagal, da bi naše mesto kupilo v Guštanju zemljišče ter zgradilo počitniško kolonijo. Stroški bi ne bili posebno visoki, tako bi se moralo o tem vprašanju resno razmišljati. Jzavzemši tri do štiri dni smo ves čas hodili na izlete, kakor v Slovenjgradec, Prevaaje, Kotlje, Rimski vrelec, Dravograd, Mežico (ima prekrasno šolo), Žerjav (svinčeni rudnik), Cerno, Lokvico in st. Danijel. Dva deževna dneva smo pa porabili, da smo si temeljito ogledali jeklarno grofa Thur-na pod vodstvom g. ing. E. Klučenka. INHa šteharskem vrhu (1020 m) smo bili enkrat, na Urški gori (1696 m) pa dvakrat. Urško goro poseča mnogo turistov, ker je z nje lep razgled na Triglav, Grintovec, Mangart, Grossglockner i. dr. Deca se je na počitnicah prav dobro popravila (1—4 kg), kakor čujemo, ji jed po povratku izredno dobro tekne. Za lep sprejem in prijetno bivanje naše mladine v Guštanju gre zahvala vsem Gu-štanjeem, posebno pa krajevnemu odboru Rdečega križa: gg. predsedniku dr. Eratu in tanniku R. Kotniku, dalje šol. upravitelju JL Gačniku s soprogo, g. ing. E. Klu-čenku, Rozmanu, učitelju Kotniku, g. Cvi-taniču in g. Ringu. Lepo uspele počitnice dajejo zagotovilo, da krene prihodnje leto v vaš kraj še večja skupina naše mladine. Državna razstava lovskih psov Prteteklo nedeljo 31. avgusta se je vrši» la emodnevna državna razstava lovskih psov v okviru I. državne gozdarsko^ovske razstave. Ta razstava vzbuja vedno večje zaninMnje na letošnji jesenski prireditvi v prvem svojem govorečem velefilmu ljubijianskega velesejma. Ko je postalo očito dejstvo, da se bo uresničila dolgo pripravljana I. državna gozdttrskorlovska razstava, je bilo istočas* no sptroženo vprašanje, naj se vrši v okviru te prireditve tudi razstava lovskih psov, ki nan" pokaže, kake vrste psri se uporab* Ijajo pri tej ali drugi panogi lovstva. Razstava se je vršila pod pokrovitelj* stvom Nj. Vel kralja Aleksandra I. Na čelu te razstave odnosno razstavnega od* bora JKS je prevzel sotrudništvo g. dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, pre* sodnik JKS m SLD. Kk>t stalni vodja kinoloških prireditev, razstav itd. g. Franc Lrbanc, veletržec v Ljubljani, ki je tudi stalni načelnik raz* stavniega odbora JKS, podpredsednik JKS in pnedsednik DLP, je prevzel tokrat vod. stvo razstave. Niamestnik mu je bil dr. Josip Cepuder, odvetnik in predsednik KLSp. * Za generalnega tajnika je bil določen g. pnof. Peter 2mitek, tajnik JKS in L Z, za blagajnika pa Ivan Zupan, ravnatelj do* hodaestvenega urada, blagajnik JKS, LSD in L2i. Za ostale funcijonarje v razstavni od« bor je vposlala vsaka v JKS vd'anjena ki* noloaka organizacija po tri svoje delegate, SLD pa enega. Pned formalno otvoritvijo letošnjega velesejma je z vzhičenimi besedami po« jasnil predsednik JKS in LSD g. dr. Ivan Lovrenčič pomen razstave, lovskih psov in njih važnost sodelovanja pri lovu Med 12 in 15 uro pa je bilo tudi predavanje v radiu za širši svet o organizaciji kinologije v Jugoslaviji, vzeto iz članka g. prof. P. ŽmitJka v septemberski štev. »Lovca«. Plse se je začelo ocenjevati v 4. krogih zjutraj ob 9. uri, končajo pa se je ob 18. uri. V I. krogu so se ocenjevali psi ptičarii, šoanjeli in barvarji, v drugem psi braki. v III. krogu pa psi brakL-jazbečarji, v IV. krogu jamarji in psi ostalih vrst. Na razstavo je bilo prijavljenih 124 lovskih psov, od teh pa je bilo ocenjenih 105 in sicer: odlično 13. prav dobro 36, dobro 38, povoljno 14, zadostno pa 4 psi, oziroma psice. Uprava ljubljanskega velesejma je dala napraviti nalašč za to razstavo zelo lepe kolajne, ki so se delile lastnikom psov in sicer: za oceno odlično — zlate, za prav dobro — srebrne, za dobro pa bronaste. Na zadnji strani nosi vsaka kolajna tudi datum razstavnega dne 31. 8. 1930. Po vrhu tega je prejel vsak razstavi jalec za vsake« ga svojega razstavljenega psa še potrdilo Oj sestrice, čujte, moje, od Triglava do Balkana, kaj Vam pravi lepa Janja: »Brez Albusa ni pranja!« Odlično kakovost P LBUS-MILO pozna vsakdo. Najzanesljivejše sredstvo za pranje vsakovrstne obleke je ALBUS T E R P E N T 1 N O V O M I lil izstavljeno od »Jugoslovanskega kinološkega saveza« vidirano po upravi ljubljan< s-kega velesejma, kot dokument, da je bii pes na razstavi in kako oceno je prejel. Ta razstava lovskih psov je imenitne povzdignila in poživela z glasnimi hov. ho-* pri nas prvo prireditev gozdarsko*lovsk« razstave in izpopoIniTa vrzel za celoten vtis gozdarstva in lovstva te izredno po* učne prireditve. Vsem razstavljalcem psov, njih vzredi« teljem, vgojiteljem in ljubiteljem naj služi ta prireditev v iztpodbudo, da stremijo z vsemi silami in ljubeznijo na čim smotre« nejšo gojitev čistokrvnih m kar najpopol. nejše izvežbanih psov v prospeh smotrene vršitve lova. Tolstoj junak komedije Znani francoski dramatur Pugcn Brieux je ustanovil 1. 1926 posebno nagrado, katero dobi vsako leto avtor najboljšega gledališkega dela. Nagrada je bila podeljena šele enkrat in sicer 1. 1927. pisatelju Edvardu Sclineiderju za Sinji angel njegovo dramo »f:xstase«. Ustanovo upravlja francoska akademija, ki je prejela letos 500 rokopisov, katerih avtorji se potegujejo za Brieuxovo nagrado v znesku 30.000 frankov. 29. avgusta je akademija podelila nagrado gimnazijskemu profesorju iz Antil na francoski revijeri Gastonu Beaudouinu. Mož je poslal svoje delo prvotno pod naslovom »Par čevljev«. To bi ga bilo pa kmalu pripravilo ob nagrado. V komisiji je bil namreč akademik, kateremu se je zdel ta naziv preveč eks-centričen. Zato je komisija sklenila odgoditi podelitev nagrade in pozvala je avtorja, naj izpremeni naslov svojega dela. Beaudouin je brzojavno odgovoril: Naj se imenuje »Aliel in Kaliban«, ali »Človek in njegova senca«. Akademija se je odločila za prvi naziv in prisodila pisatelju nagrado. Avtor nagrajenega dela je profesor italijanščine na gimnaziji. Poleg italijanščine zna pa še štiri jezike, med njimi tudi ruščino. Dejanje njegove komedije se vrši v Rusiji. Komedija ima tri dejanja, v nji nastopa Lev Tolstoj, ki irna hudega nasprotnika v osebi soseda, po poklicu čevljarja. Mož se prvotno ne zmeni za teorije Tolstega, ki ga povzdigujejo nad druge ljudi, pozneje pa postane ohol in ošaben. NOGAVICE z Ž.I60M N^boSSe, naftrajnejše. 13 najcenejše! Srran 4 r iBCČVfiNSKI Na'RDtk, Q*n« m septembra 4930 Stev. 205 V. M. Doročevfč: Zelena ptica (Perzijska pravljica) Veliki vezir Muhabedzin je poklical svoje vezirje in jim dejal: — Cim bolj se zanimam za našo upravo, tem očitnejša se mi zdi naša prismojenost. Vsi so se zdrznili. Toda nihče se ni ■pal ugovarjati. —-J Sjedov«, ki je odkril bi izu Severne zemlje nov otok, nazvan otok Sergeja Kameneva, je pustil na njem 4 člane ekspedicije, ki ostanejo tam dve leti, da temeljito prouče zemljepisne, meteorološke in fizikalne razmere. Vodja te kolonije je Ušakov, ki je bil tri leta vodja sovjetske kolonije na Wranglovem otoku. Z njim ostane v polarnih krajih Urvancev, ki je proučil polotok Tajmir in opozoril svet nase zlasti z odkritjem velikih ležišč premoga ob reki Jenisej. Radio-službo bo opravljal na otoku predsednik leningrajske sekcije za kratke valove Hodov. Četrti prebivalec novega otoka je lovec Šurav-lev, ki je prebival 25 let na Novi zemlji in se preživljal z lovom. Po polarni noči prihodnje pomladi so napotita Ušakov in Urvancev na daljšo ekspedicijo v svrho kartografiranja. Ekspedicija bo trajala 4 mesece in prepotovati nameravata 1200 km. Za drugo zimo je določena ponovna ekspedicija, na kateri nameravata učenjaka prehoditi dvakrat vso Severno zemljo. V jasnih polarnih nočeh bodo delali polarni Robinsoni krajše izlete po otoku. Samomor zapeljanega dečka V soboto so našli v umivalnici neke berlinske bolnice obešenega 15 letnega Wilhelma Schollerja. Deček je bil usluž-ben do zadnjega v enem najelegantnej-ših berlinskih hotelov. Na vesti ga ima neka dama, ki ga je zapeljala. Policija išče zapeljivko. 15 letni Scholler je bil zelo simpatičen deček. Kot siroto ga je vzgajala njegova stara mati. V hotelu je bil zelo priljubljen. Ker je bil pa čedne postave, so se dame zanimale zanj. Neka starejša dama iz boljših krogov ga je povabila v sobo in zapeljala. Dečku je ljubavna pustolovščina z odlično damo tako zmešala glavo, da je hotel igrati kavalirja in je ukradel stari materi 120 mark, da bi kupil zapeljivki darilo. Čez nekaj dni je pa zbolel in sram ga je bilo priznati, kakšno bolezen ima. Stara mati je prišla njegovi bolezni slučajno na sled in dečka je poslala v bolnico. Pred odhodom v bolnico je pa odšel sam na policijo in se prijavil kot zločinec Ponoči se je v bolnici po prstih splazil iz skupne sobe-Ko so ga bolniki pogrešili, so poklicali strežnika, ta je pa našel nesrečnega dečka v umivalnici obešenega. Zna si pomagati. — Povej mi, prijatelj, kaj bi storil, če bi ti zdravnik nekega lepega dne povedal, da boš živel samo še mesec dni. — Takoj bi poiskal drugega zdravnika. žrebanje v drž. raz« loteriji Dne 8. t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: premija 250.000 Din što 425 in dobitki: 80.000 Din štev- 18.146, 60.000 Din štev- 49.915, 40.OO0 Din !tev- ii-i««. ?0.000 DIH ftev. 67.773, 20.000 Din štev. 97.752, lO.OOO Din štev. 41.926 in 94.999 Po 7.000 Din sta zadeli štev.: 11.332 in 70.349, po 3.000 Din štev.: 3.453, 13.915, 62.143, 95.776, in po 1.000 Din štev.: 884, 436, 1.858, 2.250, 6.196, 9.955, 13.323, 13.212, 25.617, 26.265, 29.847, 39.550, 42.874, 51.258, 53.982, 53.602, 58.707, 58.230, 58.295, 63.489, 64.645, 67.788, 73.439, 73.875, 78.657, 78.325, 79.483, 81.530, 81.430, 87.675, 95.391, 96.931, 98.753, 98.408. Zadružna hranilnica r. z« z o« z., Ljubljana, Sv, Petra c« 19 kr. t Plača m — jNkj/fJiclft/J ______ katera je perfektno izvež bana ▼ dobri kubi — se išče. —t Pismene ponudbe poslati: Vera romić, Petrinja, Hrvatska. .2365 Klavirje in planine lahko tuđi w rpra&anja broM FJf oglas mm „Dalibor" (ĆSK) opetovano razstavljamo nti Ve-lesejmu v Ljubljani, pavilj cm E od 31. VEL do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za aikup prvovrstnega instrumenta >Da-libor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T Obiskovalcem veleselima se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, oitroč-jih in igračnih vozičkov. F 'rvo vrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F'. B. L* tovarna dvokoles, otroSSkib vozičkov in delov, LJUBIJA-NA, Karlovftka cesta. št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 PRIPOROČILO! A. vt oka rose rije in vsa dieuga dela v tovarniškem obsegu se solidno izvršujejo v novi moderni, z najnovejdimi stroji opremljeni delavnici. — Poj*on t lastno električno centralo. Se priporoča Ferdo Laznik, splošno kolarstvo, Radeče. 2393 Planine »Dalibor« dobite na obroke po Dta 40».— pri t vrdki ALFONZ BREZNIK, LJUBLJANA, Mestni trg: *. 2*59 POSESTVO 90 oralov z gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem, prodam. Cena 8200 Din za oral; 50 odstotkov se mora položiti takoj, 50 odst. pa lahko ostane na večletna odplačila. — Agentura Kramer, Osijek I, Lončarski ulica 10 a. 2352 LEPO POSESTVO z zidanim poslopjem, na novo preurejeno, hlevi itd., lepi trgovski in gostilniški lokali s krajevno pravico za gostilniško obrt, ležeče ob državni cesti v ptujski okolici, 3 orale njiv, sadonosnik, vrt, primerno za vsakega trgovca in gostilničarja — pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer takoj ali pozneje naprodaj. Vprašati pri J. stumberger, Bukovci št. 111 pri Ptuju. 2399 Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATER & MIKEš, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) lje, predtiskanje _ POSESTVO ki leži 25 minut od kolodvora in m eri 20 oralov, pol gozda, polovica obdelane zemlje, dosti sadja in tri četrt orala vinograda s hramom, vse v enem kosu. s hišo in gospodarskim poslopjem vred — selo poceni proda radi starosti in preselitve za 95.000 Din — če potrebno, še za tretjino pogojne cene počaka — Leskovšek v Kozjem št. 100. 2400 DIJAKA sprejmem z vso oskrbo sredi mesta po nizki ceni. A. Hutter, Tavčarjeva ulica (poleg sodni-je) 11-11. 2385 LOVSKA PSICA foenterca, bele barve z rjavtmi lisami in dolgim repom se je zatekla. Sliši na ime Alma. Vrne naj se proti nagradi na naslov: Matija Perko, mizarska tvornica, Ljubljana VTt, Celovška cesta 121. 2401 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po onkurenčnih cenah pod garancijo J« HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c 33. t Naš nadvse ljubljeni sinček edinček se je v torek dne 9. t. m. po daljšem bolehanju preselil k svojemu atetu. Pogreb bo v Četrtek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenja vas št. 28, na pokopališče v Prigorici. MARA MERHAR, mati, MILENA, sestrica. .Urejuje Josip 7 Narodno tiskarno« Fran n Za odpravo In laser atal de* Usta; Oton Christofc —, Vsi v LJubljani,