Društvo Pravnik nekdaj in sedaj.
Dr. Matei Pre*ner.
Ako hočemo prav presoditi delovanje društva »Pravnika«, si moramo predočiti politični in pravni položaj našega naroda pred 40. leti. Sodišča in drugi uradi v Avstriji so takrat urado-vali večinoma v jeziku, tujem narodu; na Kranjskem, v večji meri na Štajersikem in Koroškem v nemškem jeziku ,n na Primorskem, precej tudi v Dalmaciji v italijanskem jeziku.
Imeli smio v osnovnih zakonih zajamčeno enakopravnost svojega jezika, a veljalo je to večinoma le v teoniji ne pa v praksi, ker so bila vlada, zlasti pa višja sodna oblastva temu nasprotna. Marsikateri sodnik in uradnik je prišel v neprilike, ker je upoiraMjal slovenski jezik v uradnem poslovanju, in ina&ikateremu odvetniku so se delale zapreke radi tega, ker je pri državnih uradih ali sodiščih uporabljal slovenski oziroma hrvatskii jezik. Naravno, da je bil slovenski jezik, ki je bil postaviljen pred duri sodišč in uradov, oviiran v svojem razvoju na pravnem polju, saj se vsak jezik more le tam razvijati, kjer se rabi.
V takih razmerah, škodljivih pravnemu razvoju slovenskega naroda, je bila organizacija, kakršna je društvo Pravnik, neobhodno potrebna. To društvo je gojilo ne samo pravno znanost, ampak bilo je predvsem središče slovenskih in nekoliko tudS srbohrvatsikih pravnikov, ki niso pozabili, da niso samo pravniki, ampak tudi s novi svojega naroda, in so smatrali za svojo dolžnost delovati na to, da pride naš narod tudi v dr-žav^lem in sploh javnem življenju do veljave. Zlasti važno je bilo društveno glasilo »Slovensiki Pravnik«, ker je pospeševalo razvoj našega jezika na polju pravne vede, tako olajšalo rabo našega jezika v uradih in mu pripravilo pot v javno življenje.
Društvo Pravnik nekdaj in sedaj. 4ii
Reči smemo, da bi se Silovensko uradovanje brez Pravnika ne bilo tako razvilo in razširilo, kakor se je v zadnjih letih pred vojno. To ni malenkost! S slovenskim uiradovanjem se je razširilo pravno m šljenje in znanje med našim ljudstvom, v nekaterih krajih, kakor n. pr. na Notranjskem in na Krasu, do visoke stopnje, in je postalo slovensko sodstvo in uradovanje sj>loh sposobno za delovanje v naši novi državi, za ustanovitev 'katere pa, — to naj priznamo — v ostalem nismo bili pripravi-Ijeni ne mi, ne Hrvatje in tudi Srbi le malo.
Kolitko dela čaka pravnike v tej novi državi! Zdi se mi država Smbov, Hrvatov in Slovencev kakor nova hiša, ki je sicer pod streho, — a v notranjosti — nedodelana. Vse je treba v nljej razdeliti, na novo napraviti in urediti.
Celo vprašanja načelne važnosta niso še rešena ali pa le površno, tako važno vprašanje zenačenja zakonov; kako daleč naj gre to zenačenje? Kjer niso enake gosipodarske in socialne razmere, tam tudi zakon ne sme biti enak. Ni nesreča, ampak sireča, da niso vsi ljudje enaki.
Zdi se ml, da se pravniki za te važne stvari premalo bri-gaimo in jih prepuščamo preveč politikom. Tem so žalibog večinoma koristi stranlke, h kateri pripadajo, nad koristmi in potrebami skupne države. Pri takih razmerah se mi zdi koristno, celo potrebno, da se pravniška društva, naše društvo Pravnik, pečajo intenzivneje z važnimi vprašanjJ zakonodaje, ki pretresajo naso^ državo, jih obravnavajo nepristransko sine ira et studio s pravniškega stališča glede na gospodarski in socijalni položaj in o njih javno izražajo svoja mnenja. To je IX)trebno, ker sicer bo res, da govorijo pri nas o pravnih vprašanjih neučeni in da molče o njih učeni.
Ali naj ostanejo ti moji nazori le pobožne želje?