13. številka. Ljubljana, v torek 18. jannvarja. XX. leto, 1887. lahaja raak dan ivocor, iziraši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto fl gld., za Četrt leta fl gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja ua dom rafinna se po 10 kr. za meer, po «0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jerienkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole franJtirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „GledaliSka stolba". U p i- a v u i š t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 12. j a nu var j a 188 7.) (Konec.) Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o dovršeni gradnji kopačniške ceste. Za njo je bil deželni odbor dovolil 7000 gld., cestni odbor loški 3000 gld., država pa 10.000 gld. Stroški pa 80 bili proračunjeni na 24.000 gld., zato je deželni zbor sklenil, dati še 1400 gld., ako doda cestni odbor škofjeloški 600 gld. država pa 2000. Stroški pa so narasli, ko bo 16. in 17. oktobra 1. 1886 nalivi novo cesto ze'o poškodovali in je bilo za popravo treba na novo 1252 gld. 61 kr. Finančni odsek misli, da dežela za to cesto ni zavezana več dati, nego je po deželnozborskem sklepu obljubila, to je 84O0 gld in ravno tako cestni odbor škofjeloški, namreč 3600 gld. Vse višje vsote mora plačati državni zaklad, ker se je kopačniška cesta z'dala le z ozirom na strategični namen torej mora država prevzeti polovico stroškov. Dr. Poklukar nasvetuje: 1. Izplačanje sledečih zneskov za gradnjo kopačniške ceste predplačiloma iz deželnega zaklada se odobri in sicer: a) na račun podjetnika Frana Bevka izplačanih 1073 gld. 12 kr., kateri znesek je izterjati od njegove kavcije; b) nepokritega zneska 1112 gld. 10 kr., ki se bode povrnil iz obljubljene podpore, se odobruje. 2. Stroški za popravo po povodnji poškodovane kopačniške ceste, proračunjeni na 1252 gld. 61 kr., plačajo se le kot predplačilo iz deželnega zaklada, pod tem pogojem, da jih država povrne. 3. Stroške za vzdržavanje kopačniške ceste za 1. 1887 plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih doneskov pa se naroči deželnemu odboru, da se dogovori s c. kr. deželno vlado in okr. cestnim odb. škofjeloškim in to v tem zmislu, da vlada donaša vsaj 50% za vzdržavanje. Deželni predsednik baron Winkler prigovarja, naj bi deželni zbor ne vsprejel predloga finančnega odseka o tej zadevi, ampak predlog deželnega odbora, ki priporoča, da naj od stroškov za popravo po vodi poškodovane ceste, to je 1252 gld. 61 kr., deželni zaklad prevzame 35%» država 50%, okrajni cestni odbor škofjeloški pa 15%. A ves trud deželnega predsednika je bil zaman, vsprejeli so se nespremenjeni nasveti finančnega odseka in to z ogromno večino. Poslanec baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o prošnji profesorja Alfonza Pavlina za zboljšanje dotacije za botaniški vrt. Dose-daj se plačuje za botaniški vrt iz dohodkov gimnazije 210 gld., iz mestne blagajnice Ljubljanske pa 105 gld. Botaniški vrt pa nikakor ne zadostuje svojemu namenu, že zaradi neprilične lege ne. Zato pravi poročevalec, da je jako srčna misel, naj bi se okolu „Rudolfinuma" napravil nov botaniški vrt, kateri bi bil širšim krogom Ljubljanskim pristopneji. Baron Schvvegel nasvetuje: I. Za oskrbovanje botaničnega vrta se iz deželnega zaklada za 1. 1887 dovoli 100 gld 2. Deželnemu odboru se naroča, da naj se prostor okolu „ Uudolfinuma" porabi za nov botaniški vrt. 3. Deželn mu odboru naroča se dalje, da naj za novi botaniški vrt. izprosi od mestnega odbora dosedanjo podporo, od c. kr. vlade pa vsaj skupilo za sedanji vrt, ki naj se porabi za napravo novega vrta. Vsi nasveti vsprejmo se brez spre inembe. Bivšemu učitelju Ivanu Lenarčiču dovoli se za tri leta po 40 gld. Poslanec Faber poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji mestne občine Črnomeljske za uvrstitev ceste Ljubljana-Krka Žužemperk-Črmoš-n i ce-Črnome I j mej deželne ceste in nasvetuje, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, da se na isto ozira, ko pride na vrsto kategorizovanje cest. Ako je premalo inženerjev pri deželnih uradih, naj se še jeden inžener nastavi Profesor Šuklje pravi, da hoče le nekoliko besed v podporo te prošnje spregovoriti. Črnomaljski okraj je jako obširen in broji 17.817 duš in vendar nema niti pedi erarijalne ceste. Za vse ceste v okraji mora sam skrbeti in vzdrževati jih 131 kilometrov. Le okraj Ljubljanske okolice in kočevski okraj jih imata prilično toliko. Da je Črnomelj-ski okraj kos svoji nalogi, nakladati mora cestni odbor jako velike priklade, tako I, 1882 20%, leta 1883, 1884 in 1885, pa po 15%. Tolike priklade so za ta okraj tem občutljivejše, ker je najsiromašneji v deželi. A pri vseh ogromnih stroških za ceste je v Črnomlji takorekoč svet z deskami zabit, kajti ako se hoče priti iz Črnomlja do mostu čez Kolpo pri Vinici, za katerega je deželni zaklad dal 10.000 gld., treba je velikih ovinkov. Ta proga pa je jako važna za Črnomelj in treba je, popraviti jo. Prošnja je torej popolnem utemeljena in treba je dotični zakon iz 1. 1873 razveljaviti in kakor se je že lani naročilo deželnemu odboru, je pač upanje, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt nove deželne cestne postave. Poslanec P te i fer izraža isto tako upanje, da se bode kmalu obravnavalo o novem načrtu cestne postave, ter prošnjo Črnomeljske občine priporoča. Pri glasovanji vsprejmo se predlog gospodarskega odseka. Isto tako izroči se deželnemu odboru proš-| nja občine Šinarijske zarad ceste od Škofljice do Pijave gorice, oziroma do Turjaka, toda s pristav-kom, da sme deželni odbor za vzdrževanje ceste od Škofljice do Pijave gorice cestnemu odboru dovoliti denarno podporo. Z jednakim dostavkom izročila se je tudi prošnja županstev na Grosupljem in v Slivnici deželnemu odboru. Prošnja občine Bavne za popravo okrajne ceste izroči se deželnemu odboru, da naroči okrajnemu cestnemu odboru na Krškem, naj predloži načrt zaradi omenjene ceste deželnemu odboru, kateri se ob jednem pooblašča, da v ta namen dovoli primerno podporo. Prošnja županstev občin Fainlje, Gornje Vreme in Britof za premešče-nje mitnice na Reški cesti se ne usliši. Prošnja ribniških in velikolaških prebivalcev za uravnavo požiralnikov izroči se deželnemu odboru, da skrbi zato, da se kakor hitro mogoče preiskujejo požiralniki v Loškem potoku, v Ribniški, Dobrepoljski in Struški dolini kakor tudi pri Ločini, Kočevji in v Mezli. Poslanec Pakiž pravi, da je on izvršil to prošnjo in jo prav gorko priporoča po nasvetu gospodarskega odseka, da naj se preiskavanje ne od« klada v jednomer, ampak naj se že letos pregledajo požiralniki. A ne samo pregledati jib je treba, nego, kakor je deželni zbor že sklenil, ima se izvedenemu inžener ju tudi naročiti, da napravi potrebne načrte, kako bi se vedne povodnji odpravile. Pri glasovanji vsprejine se predlog gospodarskega odseka. Dr. Št er bene c poroča v imenu odseka o de-želuega odbora letnem poročilu o §. G zadevajoč: „Občila" ter nasvetuje, da se vzame na znanje. O železničnih tarifih došel je deželnemu odboru sle- LISTEK. U n d i n a. (Spisal An dre Theuriet; poslovenil Vinko.) rv. (Dalje.) Ona se ugrizne v ustne. — „Togotiti," odgovori, ne da bi premaknila glavo, „zakaj neki? Napačno sem storila, da sem se Šalila z vami. Odpustite mi, ne zgodi se v drugič." Odtegnila mu je kot led mrzlo roko ter se iz nova utopila v razmišljavanje. Čez nekaj trenot-kov začuje se zategnen „halo!" in dolge .'noge Evo nyma prikažejo se mej mladikami. „Kaj pa vendar mislita? Samo vaju še čakamo, da odrinemo!" An-toinetta mu zleti nasproti ter se doli grede nasloni na njegovo roko. Solnce je bilo izginilo; visoko naložen seneni voz peljal se je že po cesti iz Germama v Auberive. Gospod de Lisle stopal je s kosci pred konji; Evonvme se jim zadaj pridruži z Antoinetto ob strani. Jacques pa je malo nevšečen in vzmočen sam ostal. Videč, da se gospod de Lisle briga le za svoje seno in da se tudi ona dva vidno ne zmenita zanj, prikrajševal je polagoma svoje korake. Kmalu je bil za cel streljaj ostal za družbo, a razločno je še mogel videti živahno kretanje An toinette ter slišati glasni smeh Evonvma. „ Pripoveduje mu o najinem prepiru," mislil si je Jacques; „on jej daje prav ter se seveda dela norca iz mene . . . Saj on dela popolnem po njenej volji ter k vsakej njenej trmi pravi „daH in BamenM. On jo ljubi! v istini! na njem je pač poskusila silo očarujoče lepote svoje. Kdo ve, ni li mislila na Evonvma, govoreča o srci, ki je pripravljeno za vse ne-spametnosti? Jaz norec pa je nesem umel! Bil sem tako neumen, da sem se razvnel ter govoril, kakor da vse to gre na moj rovaš! Gotovo sem se jej zdel sila smešen." Čim bolj je Jacques novo to misel premetaval po svojej glavi, tembolj se mu je zdela resnična. Spomnil se je Antoinettinega pohoda v Val-Glavinu, pazljivostij in zadrege Evonymove, kakor tudi načina, kako je njegov prijatelj hvalil Antoinetto. Polagoma dobila je ta misel, ki jo bila iz prva samo domnevanje, s pomočjo nekakšne halucinacije, vse znakove istinitosti. Antoinetti je bil Evonvme všeč in temu se ni bilo čuditi: bila sta skupaj vzrasla, Evonvme je bil bogat, nezavisen. Ako se dobro premisli, bilo je tudi najboljše tako in on, Jaeques, mogel se je šteti srečnega, da je ušel ljubezni, ki bi bila škodovala njegovemu delu, žalila njegovo rodbino ter izpremenila vso bodočnost njegovo. Kljunu vsem tem uzrokom se je Jacqucsu srce bolestno stiskalo in videč se prenevšečnega, ostavil je naglo veliko cesto ter krenil na pot, po katerej je sam dospel v svoje stanovanje. Več dnij se je izogibal, da ni šel k Antoinetti. Naposled je bil tako miren in sam svoj, da se je mogel drzniti, pozvoniti pri malih hišnih vratih. V vsprejemnej sobi, koje zatvori so bili pred solncem tako trdno priprti, da je mogel le ozek trak zlate svetlobe prihajati noter, seilela je Antoinetta pri klavirji. Na mizici stala je velika, iz rezede, čaje-vih rož in jasmina spletena kita, izpuhtivajoča prijetno vonjavo. Ko je Jacques vstopil, dvignila seje Antoinetta. V tej polutemi, v katerej so se njene oči svetile kakor smaragd, bila je videti zapeljivejša nego kedaj poprej. Njeni lasje, spleteui v dve dolgi kiti, padali so prosto preko ramen in mej gubami njenega modreca žarel je rudeč klinček. (Dalj« prili.) \ deči od c. kr. deželne vlad«' dne 30. septembra 1886, izdani dopis: Deželni odbor je v svoji neposredno na trgovinsko minisrerstvo obrneni idogi z dne 18. novembra 188.'), št. 7682 de 1884 stavil prošnjo, naj bi ono delalo M to, da bi družba južne železnice znižala osebni tarif in bi ne nastavljala za postaje v Kranjski neugodnejših tarifov, nego za postaje v drugih deželah kakor tudi, da bi se glavno mesto Ljubljana vaprejelo v južni severno-avstrijsko ogerski zvezni promet. Omenjeno ministerstvo je glede te zadeve pričelo poizvedovati in te p uvedbe so pokazale, da vsled notranje tarif ne knjige južne železnice nimajo posamične dežele prednosti niti pri osebnem niti pri prometu z blagom in da se taka torej tudi za Kranjsko specijalno ne more napraviti. Kar se tiće \sprejema mesta Ljubljane, eventualno drugih krajev v Kranjski v južno severno avstrijsko-ogerski zvezni tarif, omenilo se je, da se je ta tarif napravil v pospeševanje prometa čez Jadranska pristanišča in da torej ni nepogojne potrebe, da bi se razširil tudi na promet v notranjem, kar bi bilo tem težje izvesti, ker so se iz tega uzroka in z ozirom na potrebo, izogniti se reklamacijam, izbrisale prvotno v imenovani zvezni tarif uvrščene postaje Gorica, Tržič in Zagrado. Glede primer in tarifnih nastavkov za blago, katere je slavni deželni odbor v utrditev svoje prošnje navel, pokazalo se je, da so izkazani tarifni nastavki večinoma po deklnsifikacijah ali drugih tarifnih prednostih zaostali in torej nimajo več veljave ali pa jo v kratkem izgubijo. Sicer pa se je družbi južne železnice opetovano priporočilo, naj od slučaja do slučaja ugodi zahtevam trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani in posamičnih interesentov, v kolikor je sploh možno in omenjeno železniško upravi-teljstvo je dalo zagotovilo, da se bode vsekdar prizadevalo po možnosti ugajati težnjam kranjske industrije in trgovine Mej tem pričele so se že tudi razprave mej družbo južne železnice in c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic zaradi primerne uravnave posamičnih tarifnih nastavkov za blago za Ljubljano in more se pri -čakovati, da se jeden del želja Ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice izpolni. Poslanec Luckmann pravi, da upanje, ki se v zadnjem delu dopisa izraža, da se bode opravičenim željam dežele kranjske ustreglo, je ničevo, kajti dasi je govornik v železničnem svetu prepričal v prvi vrsti bivšega trgovinskega ministra barona Pina o nepriličnosti teh tarifov in tudi druge so-ude in posebno vladne referente, in je bilo upati, da se opravičene terjatve Kranjske o tej zadevi uslišijo, je zdaj vse drugače, kajti baron Pino je odstopil, dvorni svetniki Steingruber in dr. Lange, sta nenadoma umrla, tako da so zdaj večinoma novi gospodje v železničnem svetu, katere bode treba na novo prepričati. Te teške naloge se bode govornik vnovič poprijel. Da nemarno večje industrije v deželi, katera je po svojih naravnih odnošajih in po svojih pridnih delavcih zato kakor nalašč ustvarjena, krivi so zgolj visoki tarifi in vidi se to iz tega, da v krajih mej Trstom in Gorico, kjer imajo nižje tarife, cvete industrija, tako, da bi jih, kdor je bil pred 10 ali 15 leti v teh krajih, skoro več ne poznal. Vodstvo južne železnice se najbolj brani nižjim tarifom za Kranjsko, a temu je kriva vlada, ki bi morala proti južni železnici strožje postopati, pa se Beveda tudi boji, da bi imele potem državne železnice menj dohodkov. V tej zadevi pa bi lahko upli-vali na vlado kranjski državni poslanci, katerim go vornik to priporoča. Konečno nasvetuje resolucijo, da deželni zbor sklene prositi vlado, naj porabi ves svoj upliv pri južni železnici, da se bodo za Ljubljano vsaj taki tarifi dovolili, kakor za Gorico, od Ljubljane 170 kilometrov oddaljeno. (Dobro! Dobro!) Resolucija se vsprejme. Dr. M a u e r poroča o deželuih zavodih in za kladih in nasvetuje, da se izreče zahvala deželnega zbora vsem dobrotnikom muzeja. Jednoglasno ob velja. Poslanec Stegnar poroča v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora o § 8 „Šolstvo", da Be vzame na znanje. Opominjajoč, da kmetsk in mestni stan pošiljata najboljši materijal v srednje šole, da pa so ravno tem revežem po novi visoki šolnini vrata v srednje šole zaprta, naj se z ozirom na to, ker pomanjkuje že zdaj učiteljev in duhov nikov, uloži prošnja do učnega ministerstva, da naj se učnina na srednjih šolah zopet zniža, kakor je bila prej. Obvelja. Potem se seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. januvarja „VViener Zeitung" objavila je cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim ae i proračunu zemlji ščno od veznega zaklada se je sklenilo na predlog finančnega odseka (poročevalec dr. Mosche) jednoglasno, da se deželnemu odboru naroči, v konvertiranji kranjskega zemljiščno-odveznega dolga dežel nemu zboru v zato posebno sklicanem zasedanji poročati. Ko se je pričela obravnava o mestnem Statutu izjavil je baron A pf al trem v imenu nemških poslancev, da .stoje nasproti načelom tega postavnega načrta na istem stališči, ko lani, da se torej obravnave ne bodo udeleževali, na kar osta vijo nemški poslanci dvorano. Mestni statut in volilni red vsprejme se potem tudi v tretjem branji. Pri obravnavi o prošnji ribniškega cestnega odbora za neko podporo je prošnjo prav gorko podpiral poslanec Pakiž in pri tej priliki rekel, koliko da se daje podpore gledališču, naj bi se tudi kmetovalci podpirali pri cestnih zadevah. To po poslanci Pakiži izjavljeno besedo popadel je poslanec baron Schvvegel in rekel, da za nemško gledališče ne daje dežela niti krajcarja, pač pa misli poslauec neke dramatične piedstave, ki veliko stoje, kadar pridejo podpore za iste na vrsto, naj se Pakiž oglasi. Poslanec Mu mik pa dokazuje, da se daje vsako leto za gledališče iz deželnega zaklada, čemur Schvvegel zopet ugovarja. Dr. Vošnjak se čudi opazkam barona Schvvegelua o slovenskem gledališči, opazkam moža, ki je še I. 1858 kot rodoljub Radon jevič slovenske pesmi pel. Naj bi se ne zaganjal sedaj v to, za kar se je v mladosti boril in naj bi prepustil to Dežmanu. Sicer bodo pa še slovenske prestave na vrsto prišle in takrat pravi dr. Vošnjak: „Na svidenje"! Prihodnja seja je jutri. — (Javna seja vodovodnega odseka bode jutri zvečer ob šestih v raestnej dvorani. — (Občnega zbora) pevskega društva „Slavec" se je v nedeljo dokaj lepo število članov udeležilo. Nagovor predsednika in tajuikovo poročilo sta bila odobravano. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo 985 gld. 79 kr dohodkov in 948 gld. 57 kr. stroškov, ostanka je 37 gld. 22 kr. Za zastavo se je doslej nabralo 433 gld. 49 kr., katero si namerava društvo še le- tos napraviti. V odbor so bili voljeni gg.: Fr. Sak-ser, predsedn kom ; E. Petrič, po predsednikom ; F. G os t i č, tajnikom; Fr. Dekval, blagajnikom; F. Funtek, Fr. Grah e k, A. Jer še k, Iv. Vičičin J. Zalaznik, odborniki. (Omeniti nam je tu, da sta se gg. Vidmar in Pajk odpovedala izvolitvi.) Pregle-dovalcema računov sta izvoljena gg.: I. Pajek in Fr. Šiffrer. — Od posamičnih nasvetov nam je omeniti predlog g. S., da naj letošnjo spomlad (na velikonočni pouedeljek) priredi društvo v tukajšnjem gledališči akademijo, katere čisti dohodek naj se nameni družbi sv. Cirila in Metoda. — (Velika tatvina) zvršila se je včeraj zvečer v Ljubljani. Ko je gospa pl. Gariboldijeva, prej omožena Mauser, prišla s svojo nečakinjo iz gledališča domov, zapazila je po neredu v svojih sobali, da je imela mej gledališno predstavo nepričakovan obisk, da je okradena, kajti izginilo je mnogo dragocenosti j, ž njimi pa tudi njen lastni strežaj. Tatvina vršila se je mej 7. in 8. uro, kajti ob 8. uri bila so, kar sicer ni navadno, hišna vrata zapita, luč v veži pa ugašena, kar je izvestno storil malopridni tat, da bi tako nekoliko časa pridobil. Ubežni tat-strežaj je rodom Žid, Abraham Diamant, rojen 1855 leta v Klsopu, Nitranskem (Neutra) komitatu, odnesel pa je: 2 obligaciji po 10.000 1 obligacijo za 5000 gld., 500 gold. v napoleondorih, 1500 goldinarjev v stotakih in petdesetakih, posebe še 1 gld. 50 kr., potem pa razne dragocenosti, kakor zapestnico z briljanti, medaljon v podobi bukvic, z velikim briljantom v sredi, iglo z dijamanti, smaragdi in rubini, uhane, 2 zakonska prstana in mnogo drugib zlatih in srebrnih predmetov. Vsa škoda znaša okolu 35.000 gld. Tat popihal je iz Garibaldijeve palače na Dunajsko cesto, najel zadnjega ondu stoječ 'ga rijakerja ter se odpeljal na južni kolodvor, kjer se je izgubil sled. Policija storila je vse potrebne korake, brzojavila na vse strani, žandarmi odhiteli se na razne kraje, a doslej še ni nobenega uspeha. Tat Diamant bil je še le kakih 14 dnij v službi gospe Gariboldijeve in menda član kake mejnarodne tatinske zveze. Okradena gospa pogostem svoje služnike menjava, je v tej zadevi jako izbirčna, a premalo previdna in to ni prvi slučaj, da jej je odslovi jeni posel kaj umaknil. — (Tatvinn.) Zadnji petek ukral je neznani tat v stanovanji g. Soklič-a v Gledaliških ulicah, jedno zlato in,je^no srebrno, uio, Iv - >>•, zlatih prstanov, zfaW za'peithicoj dva pa-a uhanov in več drugjh .»tvari v vrednosti do 100 {'Id. — (Vreme.) Na Krasu je že tri dni huda burja in sneg. V Gorici, na Reki in v Trstu zapal je debel sneg. V Trstu ustavili so zaradi snega celo vožnjo s tramvavem. Mej Trstom in Ljubljano tovorni promet ustavljen. Tudi v Pulji je sneg in — 2° C. mraza. Kako silna je bila burja, posnamejo naj čitatelji iz tega, da iz Ajdovščine v Vipavo ni bilo moči priti in da so ljudje morali čakati, da je burja malo odlegla. Mej Postoj ino in Vipavo pošta tudi ni mogla več voziti in se peš prenaša. — (Ušel je) v nedeljo iz Trsta 19 letu i Fran Stupica, izneverivši 576 frankov. — (Učiteljsko društvo za ptujski okraj) je 13. t. m. na Ptuji v okoliški šoli imelo svoj glavni letošnji zbor. Gospod prvomestnik nad-učitelj Fr. Sijane pozdravi vse navzočne in naznani važnost dnevnega reda, pred katerega obravnavo se pošlje jednoglasno izvoljena deputacija, da se pokloni v imenu društva novemu c. kr. okrajnemu glavarju gosp. Marok-u. Po predstavljanji novih udov vršijo se navadne točke dnevnega reda. Iz poročila prvomestnika, ki je bilo zelo jedrnato, videlo se je napredovanje društva z uspešnim delovanjem in pridobitvijo vedno novih udov, značajnih tovarišev. Akoravno ne z velikim hrupom se je vendar marsikaj doseglo, kar je v korist društvenikom in narodni šoli. V imenu odbora izrekla se je zalivala poročevalcem in drugim prijateljem društva. Govor gosp. I. Strelca „Duševni in fizični nagoni in napake pri otroški odgoji" se je radi prekratkega časa preložil in je gosp. poročevalec uplel črtico o domovinoslovji, ki je bila pohvalno vsprejeta. Mej tem se vrnivši deputacija poroča o laskavem vsprejerau pri g. glavarji in naznani njega zahvalo in pozdrav. Volitev odbora imela je sledeči izid: Gosp. nadučitolj Fran fciher, predsednik; g. učitelj Fran Suher, podpredsednik; g. učitelj Ivan Kavkler, denarničar; g. učitelj Anton Porekar; knjižničar, g. učitelj Fran Megla in g. Ivan Strelec, zapisnikarja, g. nadučitelj Ivan Robič, g. meščanski učitelj To- nmS Rnmih in g. učitelj Anton Vidovič, odborniki. Za pregledovalca računov sta izvoljena gg. nadučitelj Ivan Možina in učitelj Fran Copf. Konečno se j6 odobrila resolucija GraSkega učiteljskega društva proti nameravanemu prestavljanju učiteljev. Ko je še g. Fran Zadravee vsprožil posebno pohvalo gospodu uredniku „Popotnikovega koledarja", so se društve-nlki veseli razšli s posebno nado, da se v korist društva vedno delavni zopet snidemo. — (Iz Slovenskih goric:) Za velepo-sestvo Št. Lenartskega okr. zastopa so se izvolili ti-le gg.: Peter Mesaree, župan pri sv. Juriji v Slovenskih goricah, France Bela, veleposestnik v Žicah, Fran Feknnja, v Trnkovi, Mat. Polič, veleposestnik pri sv. Lenartu, Miha Milošič, župnik pri sv. Benediktu, Martin Lapuh, župnik pri sv. Barbari, Ivan Klemfnčič, veleposestnik v Čagoni, Frid. Kukovec, veleposestnik v Žicah, Kari Murko, veleposestnik v Biši in Henrik Žarnic, mesar pri sv. Lenartu. To so vrli možje in vrli tudi njih volilci. Ako so Slovenci jedini, ni mogoče, da bi ne zmagali. Kakor tu, tako naj bodo jedini volilci tudi v kmetski skupini! Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Praga 17. januvarja. Vsled žametov skočila včeraj lokomotiva kurirnega vlaka na Fran Josipovi železnici mej postajama Herma-nic in Bestahov. Kurirnemu vlaku, v katerem je bilo 51 potnikov, poslali so iz Prage pomožno lokomotivo in vlak dospel je po noči v Prago. Imel je 4 ure zamude. Carigrad 17. januvarja. Cankov popo-ludne semkaj dospel. Bruselj 17. januvarja. Socij al i stični listi napovedujejo za jutri splošen štrajk premogo-kopov, katerega se bode udeleževalo 60.000 delavcev. Vlada ukrenila obširne naredbe. Poziv. Ako kdo umrlih Slovenov spomenik zasluži, gotovo ga v prvi vrsti ranjki Pran Erjavec. V to svrho so se podpisani kakor odbor konstituirali in prosijo vse znance, prijatelje in častilce pokojnega, naj biagovole doneske v ta namen dati in sirer aH g. Karolu Žag ar-ju, deželnemu blagajniku, ali pa % Ivanu Hribar-ju, glavnemu zari •• • „ ' atopmku banke „h';*\tli pa g, ar V a&njak - u, deželnem n 6dfa»rsiku In pr&isedmkiji pisateljskega društva. Vsi doneski se bodo prijavili v „Slovenskem Narodu". Fran Levstik. Dr. Valentin Zamik. I>r. Ivan Tavčar. Dr. Hinko Motene, Dr. Joa. Vošnjak. JKarol Žagar. Dali so dosedaj: Ivan Hribar........10 gld. — kr. Dr. Ivan Tavčar.......25 „ — „ Dr. Val. Zamik.......50 „ — „ Dr. Hinko Dolenc......10 » — „ Dr. Josip Vošnjak......5 „ — „ Fran Levstik.......10 „ — „ Dragotin Žagal.......5 „ — „ Loteriji!^ srečk4' 15. januvarja. V Lihci: 56, V Trstu: 52, 47, 70, 72, 75, 45, 79, 86. 56. Meteorologično poročilo. a Q C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho krina v mm. k 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7a9 59 mm. 73947™. 740 64 mm. —7 6" C —36 C —5 4 C si. svz. si. svz. Si. 8VZ. obl. obl. obl. O'0> ram Srednja temperatura — 5,5', za 3-4* pod normalom. IDuLn-StjeJlsai borza dne 18. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........HO gld. Srebrna renta..........81 . Zlata renta.......... H2 „ 5°/0 marčna renta.... .... 99 „ Akcije narodne banke.......875 Kreditne akcije.........289 London ... Srebro......... Napol. ..... C. kr. cekini Nemške marke 4°/0 državne Brecke i", I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogerska zlata renta 4% Ogerska papirna renta :">' , 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srećke 5°/o 100 e»'d Z milj obe. avstr. 4,/t,/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brecke Rndolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. banke Trftmmway-drufit. velj. 170 gld. 100 10 120 a. v. 126 9 5 61 131 167 101 90 105 117 124 100 174 18 110 213 65 70 45 40 55 98V, 94 95 50 20 80 50 25 15 50 50 VU>i IdUi IcTkl ia"U>J--IgVkl kJ Najboljše kraško "brinje ima na prodaj ANDREJ JELEN v Of»atJem selu (p. NHin*ad»). — Kdor hoče imeti iz njega najboljšega brinjevca, naj se obrne do njega. Po primernej ceni ga proda do 200 mernikov. (28—2} SPI Št. 30. (36) lciaii lil živinski bode vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade «Iju«? 9&. Janavarjtt i**S"7 v 1'momlji, kar so v obea naznanja. Županstvo mestne občine Črnomelj, ilne 14. januvarja 1887. Župan: Franc Šušteršič. „LJUBLJANSKI ZVON." Gld. 4.60. <933-20> Gld. 2.30. — Gld. 1.15. Tujci: 17. januvurja. Pri "*t«.nu: Goila z Dunaja. — Moline iz Tržiča-— Mul ovnu z Dunaja. — Hofman iz Ljubljane. — Urne' t Dunaja. — Scbwan iz Gradca. Pri Malirifz Liebman, Blaschke z Dunaja — Drasch i/. Gradca. — Wilus z Dunaja. — Ledtner iz Prage. — Goldmark iz Budimpešte. — Dr. Wolf z Dunaja. — Ho-nigsberg iz Zagreba. Umrli so v IJnl>lj sovetnik in profesor Braun pl. ^ Fernwald, dvorni sovetnik in profe- sor dr. T h. Eillroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in profesor Schnitzler, profesor Hofmoki. UrnV Prospekti zastonj. Glavna zaloga in kleti: Ober-Dbbling, Nussdorferstrasse Nr. 29. t/mf~ Zaloge v vseh boljših lekarnah. ~W) Zaloge v LJubljani: J. S »»oboda, lekar, CJ. Ficcoli, lekar, I . pl. 'irnkoc/j, li:kar. Solidno in pridno dekle, ki je zmožno slovenščine in nemščine, ter zna nekoliko šivati in plesti, v sprejme se najdalje do 1. (ebruvarja. Moralo bode tudi pospravljati sobe in likati. — Kaj vtč pove iz uljudnosti upravništvo „Slovenskoga Naroda4. (24—3) Čiščenje in zboljšanje vina. Najboljše in izkušenejše sredstvo za to je pristna francoska GA T. T1. P T A (Osteocolle saus odeur Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri ^V. Martmann-u v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840—18) Št. 700. Razglas. Za sv. iurja rok 1887. leta odda mestni magistrat v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani prodajalnico, ležečo proti šolskemu drevoredu, in vsprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih Uradnih urah do uštetega 3. dne meseca februvarja 1887. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 14. januvarja 1887. Naznanilo. P. n. gospodarjem, čast. duhovščini, gg. učite'jem in vsem prijateljem kmetijstva usojamo Bi naznanjati, da je na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po naročila visokega c. kr. ministerstva kmetijstva spioaJ E. KRAMER, ravnatelj deželne kmetijske iole v Oorlol. Kniiga jruvori na kratko o vseh kmetijskih strokah I posebnim ozirom na kmelijske razmere na Kranjskem, Primorskem in Hpodnjooo Štajerskem, obseza 16 tiskovnih \)M tijl močnem papirji ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vin. c. ki. ministarstvo .,a tisk knjige zdatno podporo, jej je cena samo 60 Xcr. in 5 kr. za poštnino. Dobiva so (30—1) tt tislcaim.1 Dolenc -v Trstu. lUUXMKK*HHMU*MKKHi Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (925—9) P. & R. Seemann v Ljubljani. :itlt)CK)CltlCICItltMM)tltlt)t)Č |CACA0| in ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske uraotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstvenb znamkiva pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I,jul»ljanl piri g. IVlrn l,assnik-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in ceutr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allega8se Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".