94 Ventil 18 /2012/ 2 PREDSTAVITEV Prenos tehnologij – ključ do uspešnega gospodarstva? Lea KANE, Špela STRES P ove z ov a nje z n a n os ti in tr ga je da n e s e din o p r avo z a gotov il o z a u sp e š n o , s t a b iln o in ur av n ote že n o gosp o da r- s t v o . N a e n i s t ra n i j e z n a n o s t v i r z a o h ra n j a n j e k o n k u r e n č n e p r e d n o s t i d r ž a v e t e r m o t o r s pl o š n e g a n a p r e d k a , n a drugi strani pa mora biti tesno povezana z gospodarstvom, saj morajo biti vsaj v manjši meri znanstveni rezultati od r a z po t r eb t r g a . K l j u č n o p r e d n o s t d o l oč a p r en o s t eh n o l og i j, k i g en er i r a n i ž j e s t r o š k e r a z v o j a z a g o s pod a r s t v o , s a j o m o g o č a v p o g l e d v r a z i s k a v e i n z n a n o s t , v d e l e , k i b i s i c e r b i l i z a r a d i f i n a n č n i h , g o s p o d a r s k i h i n č l o v e š k i h o v i r n e d o s t o p n i z l a s t i z a m a n j š a p o d j e t j a . R a z i s k o v a l n i m c e n t r o m p a p r e n o s t e h n o l o g i j o mo g o č a e d i n s t v e n v p o g l e d v p otr e b e tr ga in s te m p r ib li ž uje z n a n os t š ir š i dr u ž b i . p o dla ga Sodelavci Centra za prenos tehnologij pri IJS Prenos tehnologij v Sloveniji Slovenija je ena izmed 27 evropskih dr ž av , k i j e v z a dnjih 1 5 l e tih p o d- p is a la ve č in o p o go db W I P O ( W o r l d Intellectual Property Rights Orga- nisation). Kot novinci v svetu pravic intelek tualne las tnine smo želeli, d a s e d o l o č i s i s t e m i z k o r i š č a n j a t e h pravic v korist izumiteljev in spodbu- janja inovacij v korist našega gospo- darstva. Eden pomembnih korakov v zgodovini urejanja intelektualnih pravic (IP) v tujini je tudi uvedba ter- mina prenosa tehnologije z ameri- škim zakonom Bayh-Dole leta 1980. V Sloveniji je bil v zadnjih nekaj le- tih narejen velik korak naprej na p o d r o č j u p r e n o s a t e h n o l o g i j , t u d i s p o m o č j o r a z ličn ih i z o b r a že v a ln ih dogodkov WIPO in ASTP (Associa- tion of European Science & Techno- logy Transfer Professionals), z usta- novitvijo organizacije SI-TT (Zveza slovenskih strokovnjakov za prenos tehnologije) in preko Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnolo- g i j o , k i j e nu d i l o f i n a n č n o p o m o č z a promocijo patentiranja. Danes so slovenske pisarne za prenos teh- nologij ene izmed najbolj razvitih v vzhodni Evropi, so zgled in nudijo p om o č in i zobra ževanje t udi n e k ate- r i m p o dobni m pi s ar nam v d r ž a vah , kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovi- na , A lbanija , Č r na gora , Sr bija , Mak e- do nija , T ur č ija i td . Slovenske pisarne za prenos tehno- logij se po organiziranosti med seboj bistveno razlikujejo, saj so nekatere šele v fazi organizacije, medtem ko d r uge spadajo pod določ en odde- lek univerze, spet tretje pa obstajajo kot samostojna podjetja. Dejansko v Sloveniji aktivno delujeta le dve pi- sarni za prenos tehnologij, in sicer T e h n o C e n t e r U n i v e r z e v M a r i b o r u , ki je kot d. o. o. v 100-odstotni lasti Univerze, ter Center za prenos teh- nologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan«. V fazi organizacije dela so v letu 2011 še pisarne na Nacional- nem institutu za biologijo, na Uni- verzi v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem. Glavna prednost, ki jo imajo centri za prenos tehnologij po svetu, je predvsem njihova velikost, saj jim f i n a n č n e z m o g l j i v o s t i o m o g o č a j o ve l i k o ve č j i n a b o r k a d r o v , k o t j e t o m o g o č e p r i n a s , k a r p o m e n i t u d i v e- l i k o v e č j o z m o g l j i v o s t a b s o r b i r a n j a tehnoloških novosti in sodelovanje v v e l i k o v e č j e m š t e v i l u p r o j e k t o v , k a r je slovenskim pisarnam za prenos t e h n o l o g i j p o g o s t o o n e m o g o č e n o – ne zaradi pomanjkanja potrebne- ga znanja, ampak predvsem zaradi premajhnega števila zaposlenih. 95 Ventil 18 /2012/ 2 PREDSTAVITEV Grafični prikaz števila obiskov na IJS razdeljeno na razisk- ovalne odseke od leta 2008 do 2011 Povpreno število obiskovalcev na posamezen obisk v letih od 2008 do 2011 Sodelovanje in partnerstva so ključ do uspeha C e n t e r z a p r e n o s t e h n o l o g i j i n i n o- v a c ij n a I n s ti t u t u » J o ž e f S te f a n « d e- luje kot neodvisna notranja enota od 1. januarja 2011 dalje. V praksi gre za skupno pisarno za prenos tehnologij I n s ti t u t a „ Jo ž e f S te f a n “ in K e m i jsk e- ga in š ti t u t a , s č im e r sl e di e v r o p sk e- mu trendu, saj predstavlja skupno p i s a r n o d v e h n a j v e č j i h s l o v e n s k i h javnih raziskovalnih ustanov. Institut » J o ž ef S t ef a n « j e e n a n a j u s p e š n e j š i h slovenskih raziskovalnih organizacij pri pridobivanju pogodb o sode- l o v a n j u z i n d u s t r i j o i n n a p o d r o č j u ustanovit ve spin-out podjetij. Po podatkih, ki smo jih pridobili od TP L J , j e I n s t i t u t » J o ž e f S t e f a n « k ot r e- zultat svojih raziskav od leta 1987 ustvaril najmanj 23 podjetij, ki upo- rabljajo tehnologijo IJS kot spin-out podjetje. Po drugi strani pa je Kemij- ski inštitut vodilni nacionalni razisko- valni subjekt, ki uspe svoje izsledke tudi uspešno komercializirati v obliki prodaje patentov in licenciranja pa- tentnih pravic. Kaj nudijo pisarne za prenos tehnologij gospodarstvu? C e n t e r z a p r e n o s t e h n o l o g i j i n i n o- v a c i j n u d i g o s p o d a r s t v u p o m o č v dveh fazah – pred ustanovitvijo in pri uporabi intelektualne lastnine ( I P ) . C e nte r p o m a ga p os a m e z nik o m pri izrabi pravic, ki izhajajo iz inte- lektualne lastnine, poleg tega skle- pa pogodbe z industrijo, pomaga spin-out podjetjem pri ustanovitvi in prodoru na trg ter nudi nasvet i n p om o č pr i pa- tentnih prijavah in poslovnih na- č r t i h . P o l e g t e g a v našem centru organiziramo obiske podjetij ter šol na IJS ter obiske razisko- valcev IJS v pod- jetijh. V drugi fazi cen- ter ponuja kon- kretne nasvete za optimizacijo primerov IP. V okviru te dejavnosti izvajamo prav- n o s v e t o v a n j e , z l a s t i n a p o d r o č j u intelektualne lastnine in mnenj o možnos tih izk or išč anja prav ic in- telektualne lastnine (tehnološke p r e s o j e i n o c e n e t r g a ) . N a t a n a č i n Ce nte r p os t av lja te m e lj z a isk anje poslovnih partnerjev, poleg tega pa pomaga tudi pri prenosu tehno- l o gi j e v g o s p o d a r s t v o z a č im v e č j o f i n a nč no u s p e š no s t . Kjer so težave, so tudi rešitve Z e l o p o g o s t a t e ž a v a , s k a t e r o s e s o - o č am o v C e ntr u z a p r e n os te hn o- logij in inovacij, je, da podjetnikom primanjkuje inovativne strategije r a z v o j a p o d j e t j a , t a k o p o s l e d i č n o n e z m o r e j o d o l o č i t i s m e r i r a z v o j a svojega podjetja. Po drugi strani je v Sloveniji pogost problem, da ve- lik del raziskovalcev ni pripravljen p r e u č i t i d e j a n s k e potrebe na trgu po njihovi inven- c i ji ž e n a s a m e m z a če tk u r a z isk o- vanja. Pogost problem pri prenosu teh- nologij je tudi p o m a n j k a n j e znanja o sistemu podpore, zlasti v zvezi s pripravo in oblikovanjem patentnih prijav. To pomanjkanje znanja se nanaša tako na strokovnjake za prenos teh- nologij kot tudi na patentne odvetni- ke – ne pa toliko na znanstvenike, ki so v zadnjih letih naredili velik korak naprej pri razumevanju svoje vloge v sistemu inovacij. Sistem podpore je v Sloveniji še vedno razdrobljen in bolj administrativen kot dejansko podporen. Posledica je velik obseg z a š č i te n e inte l e k t ualn e la s tnin e, k i je ž al v mn o gih p r im e r ih z a k o m e r c iali- zacijo manj primerna – izumi (inven- cije) so lahko zelo visoke kakovosti, vendar iz njih le redko nastanejo inovacije. Brez trdega dela in predanosti posa- m e z nih igr al ce v ni p r ič a k ova ti , da s e bodo komunikacijski šumi med zna- nostjo in gospodarstvom rešili sami p o s e b i . C e n t e r z a p r e n o s t e h n o l o g i j i n i n o v a c i j s e j e z a t o o d lo č n o p o d a l v boj proti komunikacijskim oviram med obema stranema, za uspešen in trajnostni razvoj gospodarstva v prihodnje in s tem za ustvarjanje stabilne, moderne in visoko razvite d r u žb e. Lea Kane, Špela Stres, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut Jožef Stefan