uto m sam n V Udfflnl, * Mrlek 1S. mora 1921 Ceno Din no •**•!* •■•* *•■ pm?*****, limali mmtmllm la »rasaft*«. — teMraOs do 30 petit * 2 Dt do 100 vrst 3 J 50 p, veiji taseratt petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave reklame, prcklici toescla 2 0. - Popust po dogo-ron*. — uiseratni davek poccbej. — Nllt?tMfcl ffarot« velja letno v Jo*oslaviji 240 D, u inozemstvo 420 D 0pra*st4t*o: Saatfov* «Uca «•▼• 9, prltlUJ*. — TcUloa «•?. 304* Vr*tai*tw Baafiovi alica it. 9« i. ■atotropl*. * Telefon iter. M. H" Poitfiltta platona * gotovini« Neuspeh v Ženevi Iz Zeneve so pri*ie Jobove vesti. Zascđanje Zveze narr-đov *e je prekini. Io in naivažnejša tv>oka sedanjeg* pro* grama, sprejem Nemčije, se js odložila r-a jesen, cxfložila hkrati z otio zadevo, ki je povzročla krizo, z vpraSaijem razširjerra Zvezine^a Sveta specijalna s takoivuim sprejemom Poljske med elane Sveta Po era vic" $e komentira ta nepri-Čak-jvani ter n?uj?odni rezultat ženev-skej?a zajedanja kot neuspdi »>ocarn-ske^a duha«, kot p<>raz ideje pomir.ie-ttja med evropskim* narodi, ideje. ki so n zmemi demokratični eleme.iti Franci je. Nemčik in Anjrlije ter ostalih đr-žav z Ž:Iavtm dclom. ćbstfkrat z velikim sam^zatajevanjem pripomogli 5ko-ro d\> zmage. Locarno ie bil na tem strernijgn u k pomirjenju Evrope važen mejrtik. snrejem Nemeije v Zvezo naj hi bil zaključni del tega preobrata v svetovn Dolitiki. Kdo je z?.krivil usodni neuspeh v Žene vi se bo iznraševalo križem Evrope in križem sveta. Seveđa je za prognoza bodočnosti osnovne^a Domena, da ^e dožčne krivec in se mu d>kaže krivda zato je razg'abljatije tega vpr? sanja vele važno. Scg'asne sodhe morda ne bo. ah za presojo situacije je veteka-raktemtična o^načba iz 2cn^ve: ob pričetku zasedania je fmcla NemCija za svoje staišče drmala tri četrtlne vsch članov Zveze na rodo v, danes Da ima devet đe^etin Zvezs proti sebi. Da, isto je nova Nemčija, kar je bila stara; v precerrevanj:i lastne moči in svojssa prava grre tako daleč. Ja ali uspe — aii ra si podere vse uspene in se zameri vsemu svetu. Pr-iv kakor leta 1914. ia že tMikrat prej in pozneje. Vodilne države Zveze narodov so šle v svojem popuščaniu zslo dalei. Vprašanje rszš renta svera bi priš'.o na dnevni red šeb Jcs^pJ. tedaj v skladu z nemškim stal ščem. Po!;cka pa nai bi dobi!a Ie n^^alno roesto. in *;cer tako.. ali mesto ĆSR ali mesto Švedske. Ne, tuđi tg ne! Očividno hoče Nemciia za v*ako ceno nadalievati protipoljsko po-TSriko. boce postati nainrei stalen član Sveta, da ix^tem odToč:!no \Tliva ra nadal.no taktiko. Sta:n- članstva da.e zi NsmČIkJ ogromno važno«, zakai na osnovi delocb. da mora biti v«ak «k!eo Zvez negra «vera storien so^asu^. bi *e Nemčhi lahko trdovratno nrotivPa spreietju ne?iiib1i ii članov tedaj zlasri Poljske. Jedro spora >c tore: nem^ki srd na Poljake. Ne?nči:a se naha;a v g^spodarski vojn? s Polfskr'. hoće. Va-kor tožijo v Var$avi, z sro-spodarskim pritiskom vplivatj na Poljsko tuđi po-Vtično. Nemčiia ima 5-Jckoprej revan-d kacie na poljski kor inr ob srednji Visii in na gornjo ^lezijo. in rezultat vse Ka tega ?e nen^!ca r.eocpu.stljivost v Ženevi g'ede vsprejema Poljske. b">-d?si za stalnega ali nesta'ncjfa člana v SvetiL V zadnjih letih je Nemčija s svojo trdo^avostjo dosegla že marš kaj na račun zmagovitih držav. To pot se ji taktika ni posrećila, teda tuđi nasproma stran ne mare bit? prrpoln^ma zadovoljna. Bitka je osta'a takorek^ć ne-odločena. Pokazifa pa \z v žarki luči vse težave. vse fK>tran;e nesosrlasie ro-v^o^ne Evrope i*otranjo nemoć Zvcze fian-xlov kot z\ezz celokuon^ Europe, premaa^ns in zmajcrvite. To je alarm zi vse one kj so ffovo.tno Evmpo gledali preoptimistfčno, kaju ta naša ljuba Evroca se res n? mnn^> soremenua. In vendar ni pričakovati. da bi ne-nspeh v 2enevj pr>m2n;i defuiltivum. Evropska d/nlomaciia bo iskala potov in bo cač na?ia sredstev. da poravna tuđi našliivejša neso^'asja hi doseže kompromis i v vprašanru razširjen.a Sveta. Pred forom Zvez2. rred neza-orntmi faktorii n>ve^a evroDskesra stanja so ^e Dojavile že silnej^2 tn opas-tiejse težave. pa vandar jih je dip'oma čija premasrala. Nedvomno sa bodo demokratični elementi z isto vnemo lorli P'-'Sla tud! sedaj te«* ne bndn pustili, da prevladalo otii ekstremni faktorii. ki tritimfiravi danes. kr> <^ razhajaio za-st^pniki Sveta z Zeneve. L'pajmo. da ne bodo triumfirali doijro. Nora skupščinska palača fieograJ. 13. m*rc*. p. Vcerij popotdne — j€ * mir.^tr-^k; *obi N«rocn« skupščme rr4:U ko«iferrncs nck«ter:h ministrov o !o o odjfoiitvi spreiema Nemčiie In reorganizacije Sveta Zveze narodDv na s&ptemb^r i^ izzvr'o v tukašniih političnih krcsr'h r-romno iznenađenje. Vprašujejo se. ktikšne dalekosežne po-sledice lahko ima ta sklep Sveta. Pri-čakuiejo pa. da se naiđe izhod \7 z-lo z^letene situacije s spremembo Zvezi-tiih štarutov ki so že tuđi sicer do-trebnj ref3rme. — London, 17. marca. Odgoditev SDrejema Nemcije ie povzročla v Londonu napeto zanimanje in Dresenečenie. Smatrao da so ostala vsa pagaana brezuspešna. Reuterjev dopisnik zvrača krivdo za ponesrecenje po^aTanj v prvi vTSti na Brazilij-o ki je trmeglavo za-stopala s\oi^ zahteve. ^euter na je tuđi mnetm. da je treba del odgovornosti zvrniti tuđi na Malo antanto. Angli-ia. Francija in Nemčija so se sporaz-umele in ni bilo nikak?h diferenc med niimi. To ie potrdil tuđi Briand sam. Ko ie na seji Sveta Zveze narodov prišsl na srlasovanie sklep o odjrod;tv'i, je za skfet* prvotno glasovalo sedeni članov Sveta. tri>e oa proti. Švedska, Belsriia in Japon^Jta so zahtevale. da se zasedanjp ne odgodi. Naposled pa so se uklonile rudi one. ke-r so uvldele. da ni drugcgi izhoda. Sporazum med Grško io Jugoslavijo — Pe^crad. 16. marca. Iz Zenevc ob-jav!jaj3 nekateri i:st. da je med Jji?osia» vi]o m Grško sporaz^um perfekten tn da ie $->or plede že eznice Oievge!ja—Si trn rzra-v-nan. S tem je omo^očeno. da se prič. no rosajanja za skleniiev hsTKa^kega vamr^mesra pakta. To pocro-db^ im^jo nn}-prej skdemtl OrSka. Jv>goslavi]a in Ro-munska, pozneic naj b posočb' pristupila se Bo!.^arska. Turaka fn Madžarska začas. nn o^taneia Lzven d^ku^je. DELEGAT ZVEZE NARODOV V BEOGRADU — Beograd, 17. m?rca. Danes ;e semkaj prispe! delegat higiienske sekcije Zveze narodov, perzijski zdravnik dr. §e."k. k; ima naio?3. ost* iz tttemm zđrmv stvrnegm razlog* rabtL tndi SimoHoro x mro i^moen Svrntrt). Vttrezm ah tmkfvt po popoL nostj potn, me oraf. Jtože mmpak /p iutt l/m*~ kwfO€ Ie s svojo mtltno m svojo blo^o vonjevrn- Saprođo) povsođ: ____CREME POr/PF A \AVOXSf*pA, Parfumfie Sim.itt. 59 f-s s? Mvrtin. Pnr s. Pogajanja z Vatikanom — Beograd, 17. marca. Papežki tjuucil mssr. Pellejrrinetti je danes dopcldne v zimanicm miflastrsivu posetil dr. Vitičiće-vega pomoćnika Jovana Markovića ter se interesira! za datum, ko se obnove poga-jania med na§o državo !n Vatikanom glede re^frve vprašanja zavoda Sv. Jercm'ma In sklenitve konkordaia. Pomoćnik Jovan Mar-ković ]e nunciju odKovortl, da Je naša vlada odločena obe vprašanji čintj>reje resiti in obnoviti pogajanfa, t^da bili so važni mednarođno - pol:t;£ni problemi, ki so silili ztmanjega mimstra. da Je odpotnva! v rnczemsrvo in pogalanja i Vatikanom od-ložil. Kakor hi to se povme dr. Ninčić v Bersrrad, se ukrene vse za obnovkev po-gajsnj. VINSKA RAZSTAVA V ST. ILJU PRI MARIBORU — Beograd, \7. marca. Generalna dlrek-cifa državnih železnic je dovolila 50^ zni-žanje vožnje po železnici vsem udeležen-cem. ki posetiio vinsko razstavo v Št. liju pri Mariboru v dneh 23. in 23. t m. Vsak ndeleženec kupi pri odfcođu na raxstavo cei vozni Iwtek, a blagajni$kl uradnlk mora !i »bitih, nmogo težko ranjenih- Nadalievanje proračunske debate Zanimanje poslancev je še vedno minimalno« — Kmetijski proračun sprej^t. — Ekspoze ministra za šume in rudnike« — Beograd, 17. marca. V poslanskih vrstah se opaža vedno večja apatija do proračunske razDrave. Kakor srno že včeraj ugctoviii, prfsosr\Tije razpravi v dvorani minimalno število narcxJnih poslancev ckoli govorniške tribune je zbranih Ie 20 do 30 poslancev. V večiem številu se zbero Ie ta-krat kadar pričakujejo kak spopad ali vt-har. Interes poslancev je obrnien na zakulisne dogodke ki postajalo zopet bolj živahni. V ospredju je še vedno vprašanje amandmanov. Finančn: minister dr. Stoja-dfnović še ni precizira! svojega stališča na-pram tem dopolnilnim kreditom. Velike vso-te zahtevajo zlasti vojvodinski rad?kali, ki obenem prediaga.o dopoinilne določbe k ffnanćnemu zakonu. Med drugim zahievajo, da se v finančnem zakonu za leto 1926 27. za ozemlje Vojvodine. Hrvatske, Slavonije in Mediimurja odpravijo od 1. Januarja 1926. dalje vse redne tn Iz redne davčne do. klade na do hod ari no !n da se doloćl davka prosti dohodek na 10.000 Din. Ta znesek naj veLa za omeniene pokTaiiiie kot eksistenčni minimum. Narodna skupščina ie snoči pozno v noći spreje!a proračun poljedelskega minr-strstva. Na včeraišnji popoldansk! seji ie imel zanimiv govor poslanec Jura] Demet-rović (sam. derru). Kon-statrrai ie v svojem govoru, da so za povzdigo živhioreie v proračunu đoiočene zelo rr.inijnalne svote. Vlada spoh ničesar ne ukrene za povzdiso živinoreje in zato ni Čudo, da se naša živi-n-creja nahaia na tako nizki stopin)!. Za žlvinorejo je bilo crtanih 1 milijon 637.000 dinarjev. Zahteva, da se za /ivlnorejo do-loč jo veije svote. Naš najvažnejši resor je skoraj brez razpolnžljivega denarja. Naše poljedelstvo se nahaia v naturalnem in pol-naiuralnem sianiu. Potrebne so poliedeTske sole. Govornik obzirno nato razpravlia o živlnskih kužnih bole/nih. ki povzroCaJo našemu p lljedelstvo letno nad e°o milijardo škode. Za pcbijanie teh bolezni bi bilo treba samo par milijonov, ki jih pa vlada noće dati. čeprav b! se stotero obrestovaii. Dana^ma seja narodne sVupščine ja pr'čela ob 9.30 d:j>o!dne. Prsdsedstvo je zbornici naznanilo, da je odloži! svoj mandat posl. L. Ranković (dav. dem.) in da priđe na njegovo mesto seliak Jeremija Radoje^-!ć. Skup^č na je vzela obvesii'.o ra znanje ter je nato prešla k raspravi o proračuna m'nisirstva za šume In rudnifre. M'nister za Šume in rudnike dr. N i -k i ć Je podal obširen eksp-r-ze o delovanju svoiega resora in o stanju našega gozdar-siva :n rud^rsn^a. Za ekspoze Je vladalo med poslane} zelo stebs zanimanje. Minister je fevajal med drugim: Radi hetero- genih zakonov je eootna so^darska polk •ika zelo tezavna in mora premagati mn>. go ovvT. hnamo 7 različnih zakonov in za. to je težavno enotno upravljati to panogo našega gospodarstva. V naši državi imamo na4 800 tiscč hektarov kamenitega sveta odnosno golicav. Ministrstvo za sume ta rudnike je zato uvedlo intenzivno akcijo za posazdovanje kraskega sveta fn drugih golčav. Velike tezkcće so ćudi glede eksploatacije državnih jozdov. Največ do hod* kov donaša naši državi Jesna industrija, kl pa se nahaja v težka krizi. Kljub temu je industrija obranila lesne trge v inozems-evu, čeprav se mora boriti s hudo konlnireoco drug-h drlav. Glede ruta 1924 43 mHiJonov in 1. 1925 41 m pol miliijana. Tega lera je produkcija pTemoga scnatno nazadovala napram prejšnjerrnu Minister konstatira občušio rudarsko krizo ter na. povedu]e predloži tev enatnega rudarskega zakona. Znači hi a je bila njegova izjava d Trboveljski pretnogokopni družbi, ki no otnenja n>ti z besedico zadreiega konfiikca, oz. delovanja vladine komisije, ki je pre-iskovala mezdne razmere pri družbi. Na-glasa dalje« da bi z raciJoneLno eksploatacijo naŠUi presmogdkcrpov naša država lahko krila vse potrebe premoga doma. Opozarja tuđi, da mora vlada posvetiti v$o skrb, da se drvigne domaća železna m&u* strija. Kančno napaja ekspoze sratastfko glede vporatoe soli. Na leto potrefruje našs država približno 120.000 ton soli. DomaČit produkcija znaša 70.000 iott in okoli 50-CKM> ton je trefoa sol? uvoziti. Če bi se domaća, produkcija bolj organizirala, bi lahko dr-žaiva krila vse po^rebščine soli doma. Govor! dalje o državnih, gazdarsklh to ruđ-ni^cih pocijetjlh ter priporoča, da se ta podjetja komercajalizirajo in real'OTTaiio oa podlagi nače! privatnih pedjetij. O proračunu se Je nato razvila Ičra/tka debata, v katero so posegli oosL dr. Beh-men (musi.), posl. Fran Kremžar (SLS) Ln posl. dr. Branković (SDS). (PosL Tran Kremžar je većino svojega govora posve-i\\ razmeram, ki vladajo pTi Trboveljski premogoko-pni družbi in zlasti Žigcsal re-dukcjjo uradnišrva in delavstva ter reduk« c:jo plač. POSOJILO BEOGRADSKE OBČINE — Beograd, 17. rrarca. Obč'nski odbor t'e na snočni seji sprejei ponudbo Švicarskih 6ank glede poso^la v znesk« 5% milijona Švicarskih frankov ter obenem ponudbo za zgradbo nove železniške centrale 12.000 kilovatov. POGAJANJA HLINKE S CEŠKOSLOVAŠKO VLADO — Bratislava, 16. marca. Hlinkova kle* rikalna stranka j« zdala o pogajanjih z vla« do uradni komunike. v katerem pravi: «KJub poslancev in senatorjev stranke je imel pod pred^dstvom poslanca Hlinke sejo, na ka* ter! se je govorilo o političnem položaju. Na dnevnem redu je oila v prvi vrsti spomenica, ki jo je poslal klub vladi in v kateri zahte« v", naj se vlada precizno izjavi, da*Ii hoće izpolnitt zahteve Slovakov. Po izčrpni deba# ti je klub formuliral svoje stališče in sklenil poslati šefa stranke pos!. Hlinko na čelu deputacije k vladi, da ji izroči spomenico. Deputacijo je sprejei poljedelski roinister dr. Hodža, ki je obljubil. da bo vlada v krat* kem odgovorila na spomenico. Mu unriif ta f«sp#i« prlporoča po melo m«ralfe oeaak tvrdka Am KunC, Llabllana Današnje Treme« *• Bohtnjska Bistrtca, ob 7. zjutrtj. Temperatura -l- 3° C: oblačno, snega nič. — Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Tempe* ratura — T C, barometer se dviga, risoka luegla, sren 10 cm, saninec ujfodcn, Borzna porodila LJUBLJANSKA BOR2A. L e s n i trg. Malo povpraševanja, pre-cej ponudo. Prodanih 8 vagonov polsuhih drv fco. me ja 17.50 Din in 1 vagon obrob-Ijenfh hrastovih plohov 53 mm 2.80 m, 43 mm 2.65, fco. Postojna trans. 1300 Din. Žitni trg: Malo ponudb, malo po-vpraievanja. Efekti: 2%% drž. renta ra vojno škodo denar 279; 7% Invest. pos. iz leta 1921 denai 76, blago 78; Celjska posojilnica dd. denar 300, blago 302, zaklj. 202; Ljub-Ijanska kreditna banka denar 190; Merkan-tilna banka denar 100. blago 104; Kreditni zavod denar 165, blago 175; Slavenska banka denar 50; 5tro;ne tovarne In livarne denar 100, blago 105; Trboveljska prera. družba denar 362, blago 375; Združene papir-nice denar 110; Stavbena družba dd. Ljubljana genar 80, blago 90; Sešrr dd. denar 115, blago 120, zaklj. 115; A%% kom. zad. dež. bke. denar 30, blago 22; 4#% tast. L kr. dež. bke. denar 20, blago 22. ZAGREBSKA BORZA. Dne 17. marca. Spreieto ob 13. Devize: Curih 10.94—10.98. Prag! 168.16S—169.168. Pariz 205.—.—, New york 56.70—57. London 276.15—Z77.35, Trst 227.58—228.78. Berlin l£53l-< 13.571. Dimaj 80035-^804.85. INOZEMSKE BORZE. — Curin. 17. marca. Bona! BeofriA 9145, Pariz 1&60, London 25.2575, Mflta 20.84, Ncwyork 519.60, Praga 15.385, Dun* 73.20. — Trsi. 17. marca. Pređborza. Beograd 43.875--43.<>5, Pariz 89.75—90.75, Londo* 121.10—121.20, Praga 73.70—74, Newyorfc 89.75—90.75, Curih 47«.5O—480, DtmaJ 343 -^352. Darujte za sokolski Tabor! Strm X •SLOVENSKI N A R O D» dne 18. marca 1926- Stev. 63. Fuzija loispnafiviit] klinkaim z rili Kili? Kaj !• pravi namt* taipekcifskegi potoTanja ministra Sbnrka Miletlć*. — Zattpai sctUnki t Lfabljani Kakor su«) že v&erai poročaii. je prispei v Ljubljano minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletić v sprem stvu radikalnih poslanccv dr. Perića ta Leovaca, Popoldne si je mimster ogleda! najprej žensko bolnišnico cairoma po-rodn.šnjco in nato :>plo£no javno bol-niinico. O potovanju ministra dr. Mile-tića poroča zagrebški »Jutarnji List«, da to potovanje ni samo inspekcijsko, marveč tuđi politično-strankarskega značaja. »Jutarn.fi List« pravi med drugim, da inspekcija sicer ni isključena. vendar pa maio vorjetna, kcr sprem-Ijata ministra dva ix>slanca. ki sigurno ništa zdravniška strokovnjaka, marveč politika: pravi oilj Miletičeve^a potova-nja je v resnici povsem politične na-rave. Kakor trdi isti list namerava dr. MUetić proučrti politične prilike v Sloveniji in zlasti položaj, v katerem se danes nahajajo DolitiČne stranke v Slo-veniji. Tuđi prisotn^t bivših po slance v SLS Stanovnika in Nemaniča v Ljubljani pada v oči. kakor tuđi prihod večjesa števila rađfcalov iz Maribora m Celja. V hotelu »Union«, kier se je minister nastani!, je bil baje smoči intime .i se- stanek pnstalev radikalne stranke in danes se vrši fcrša konferenca, na ka- ten bo mmister spreiel referate, ki gotov© ne bodo *medicinski€. Takj »Jutarnji List«. Kakor smo informirani je včeraj v res-iici prispelo v Ljubljano več radikalnih prvakov iz Maribora, Celja, Novega mesta in Koče vja. Obenem je prispelo v Ljubijano rudi več pristašev nekdanje ŠusterŠiče-vc stranke in kocservativneira krila SLS. Baje gre za pokajanja, da bi ti dve skupini vstopili v radikalno stranko. Bivša klerikalna posla/iza Stanovnik in Nemani* sta bHa v ncdcljo tndi na radičevskcm shodu v Met'jki. kjer se je mudil istočasno rudi voditelj slovenskih rad:kalov bivši minister dr. Niko Zupanić. Ali so jrovorice o pojcajanjih za fuzijo resnične. seveda ne moremo preso-diti. Številne indicije vsekakor srovore za nji-h točnost. Pomisliti je treba tuđi, da je bil z radikali v stikih že dr. Susteršič Li da ie razmerje med starei-šimi. zlasti rodeželskimi voiitelji SLS in današnjim ljubiirmskim vodstvom skraino napeto. Proces proti Matteottijeulm morllcem SodiSce Je sestavljeno iz saiuih iašistov. — Časopisna cenzura. __ Stroga kontrola tujcev.— Rossi o umoru in fašizmu. — Trst 17. marca, V me^ucu Chietj se je Pričel včeraj dofx>ldne pred poroto procest proti morilcem soci.a-lističnega poslanca Matteottija. Kakor znano, je pet oseb napadlo Matteoitija. ko je odhajal iz svoie vije v smen proti panatmentu ter jra odvedlo v av-tomobiiu iz Rima. Dne 10. junija 1924. je bil nato Matteotti v blizini Rima umorjen. Umor je vzbudil do vsem svetu veliko senzacijo. Njegovo truplo so morilci vrgli v Tibero. Pod pritiskom svetovnega javne^a mnenja je bila Musso-linijeva vlada, kt je skušala ta politični umor prikriti primorana, da izvede preiskavo ter je zaprta fašiste Daminija, VolpLia, Violo in Malacrija. Ili so sedaj obtožemi umora poslanca Matteotti ja. Kakor računajo. bo proces trajal dva tedna. Svxina dvorana je zelo cbsežna in je v dvorani prostora za 400 oseb. V dvorano pa je bilo prepuštenih samo 100 oseb navadnega ob-činstva. kajti ostale sedeže so zaseđli mmnarji in pravniki. Mesto Chieti je na vsch stranih popolncma zastraženo po karabinjeri ih VsroD v mesto ie dovoljen samo osa-bam kl se lahk^ le^'tiTniraio s poserr nimi vladnlrru izkazL Iili'anske oblasti so odpos^ale na vse red-kcije posebna navodila rede r>->ročania o procesu. Zabraneno ie italijansK'm risto»m priob-ee\ati fot^^raf.je in slike. Dalje je vlada odredila, da Halijanski listi ne smejo poroiat; senzacii iz procesa. Porotno iodiSČe je sestavljeno iz samih fašistov. Prvi Je bil zaslišan Dumini, ki je Izjavit da fe na svojem potovanju po Franci dobil prepričan.»e, r^razuma. Med avtotnobilsko vožnjo ie Matteotti vs!ed moćnera bruhanJa krv! umri. !z b^;a2ni pred pcsledicajni so Damini in njeK;)vi tovariši Matteotti;evo trurio zakopali, njegovo obleko Pa sež^ali Pet zagovornikov. katertm načeiu-je znani vodia fi§istxyv in ta.in,k fa§i-stovske^ra direktorija Farinacci, je ob-tožerncem nasvetovalo. da se kolektivno zagovarjajo. Vs? cbt »ženci naj se pri znaio krivim. Zasciivnrniki poudarjajo. da so morilci d«1al! iz patrijotvčnih na-srib-TV m da ie Matteotti stalno izzival iašistovsko stranko. ¥?r določa itali-janski zakon posebr>D strogo kazen za umor imunega poslanca. zostopajo za-govornilvi stališče, da umor ni veljaj poslancu Matteottim, marveč politlčtie-mu nasprotniku. F^ariškj listi priobčuj€:x> sedaj daij-ši interv:ew z bivšim načelnikom vlad-nega tiskovnega urada Kussijem, ki :e bii do umora Matteottija intimen prijatelj Alussolinija. Rossi ie po ISmesečnem preiskovalnern zaporu ^begnil iz Italije ter je vzel s seboj važne dokumente, ki zelo ko-mpromitirajo MussolLiija. Sedaj biva v Parizu. Mussolini je dal srrva nalosr. da ro Rossit?. zaprli in obložili, da te on odredil umor Matteottija. Pozneje so izpustilj Rossija Iz zapo-rc-v ter Ka stro-go nadz^rovali, kljiib termi .v mu je posrećilo, da ie pobćg-nil v rranci.io. Rossi izjavlja sedai listom, da je skušal Musoiini narti žvaliti vso krivdo za umor, da bi si tako za varova! svoj hrbet. Sam Rossi ni vedel ni-česar o umom in ga tuđi ni odredil. Umor ie odredil Mussolini in za to trdi te v ima Rossi dovoij dokazov. V Italiji spleh ni nikake pravice vreč. Sodi-šce je strankarsko. Ne rrfjrem se zakovana ti. da ne bi obtožil Mussolinija-Prestal sem 1S mesecev v zaparu. Meni je zabranjeno, da nastopim pred so-diščem kot priCa, V zanorili sem spisal veC spo-menic. V eni spomenici sem pre-cizrral 30 tock obtcžbe proti MussoHni-ju. Na.iašaio se na različne, od fašist ov sterjene zločine, ki jih ie odobra-val Mussolini sam in v mnogih slučajih d;J sani inicijativo. Čssa potrebuje naš Jug ? Pod tem naslovom priobčuje v beo-sradskem Balkaivu« srezki načelnik v pokoju Drajj. Protić zelo informativen članek o potrebah nasts:a juica, s čemer meni prtd vsem Makedonijo ».i sploh Južno Srbijo. G. Prolić nasvetu-je trole: da jrradimo sole, da ustanav-liamo sokolska, sportr.a tn humana društva in da jcojimo medsebojno bratsko sporazuincvan.'e. Zadnji nasvet je ševe nekoliko liričn« prirode, pa vse-eiv> cfober kot splošna srnernica dela jraviiji oblasti in vseh patrijotov v Južni Srbiji O tem, da treba ustanavljati sole, menda ni dvama. Vsi smo prepričani. da pomeni vsaka nova ljudska Sola s pravim domoljubnim učiteljem na Čelu sen>eni§če patrijoti^ma in izpreobrača-nja mlaćneffa prebivalstva k naši skup-ci in nacljonaLti zaiednici. Naše učitelj-stvo stoji tam doli §e pred velikim pijo-nirskim delarru Prepričani smo, da bodo m!aj5e jcetieracne z veseliem hi tele v te kraje naše države in da bo v kratkem naciicmalno pUomrsko dolo looet dobilo tisto osebno mikavnost in lepoto. kakor nekoć. Treba pa ie na jacu todi usta^av-Ijanja humanih, telavadnih in sportnih društev. DruStveoo fitvtjetije je velik činitelj ltnhumeTa in narottnesa na-predka. V drurtvih se ibira mladina, se navaia k resnenu. đodednemu. traj-.iemu delu. V dn> ,ih Se razvi ja jo debate, se krešejo ntisli in se formiralo značaji. Posebno velia to za sportna društva, kjr si mladina krepi duh ki teto. Sport je sploh zek> pripravTK) sredstvo, da se južnosrbska mladina iztrjja iz rok botearske iredentJstične propagande. Da bt pa končno naše oblasti morale posto-pati z ljudstvom obzinro, tolerantno iii da bi morale pođpfrati med-sebojno spoznavanje vseh razli čn ih konfesij in plemen. o tem ni dvoma. To delo bi r.^Io velike sadove. Prej pa bi ševe bili na mestti sestarrki in kongresi celckupnetfa državnesra in javnjfa urad-/rištva iz krajev Južne Srbije, na kate-rih bi se morala ta Datrijotična vpra-s^anja. torei vprašanie nskaKe pedaz^v jrike uradniŠke^a občevarja z narodom. razpravljati vsestransko, vestno in s stro ko vrtim znancem. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon ^aj[l^ Opustitev prijav v boiniško zavaravanje Okrožnl urad za zavarovanjc detavcev opozarla deiodajalce, kl zaposlujejo zava-rovan u podvnženo asobje, da zakonitim predp-reom gle-de prijav delojemalcev točno in pravilno radoste- Vedno, pogostejši so slučaj!, da zavarovaniu podvržene ose-be, kt nišo prijavljene, obole, dostikrat na bolez-nih, ki zahtevajo dolgatrajno Tečenje in po-vzroCajo umdu veike stro^ke. Urad ie po zakonitih doloći^h dc!/.&n, da zahteva od deiodajalca, kl je prijavo opusti;, povračilo vseh stroškov, ki zelo pogosto dosegajo visoke zneske. Zlasti obrtniki, hišne Kospodinje in drugi sociaino šibkejši sloii priolnoma razbili ter na-padli in do krvavega oretcpli več Slo-vencev. Glavni napadalec ie bil Vaso Radan, ki ie bil radi težke telesne po-Skodbe treh Slovencev in poškodbe tu-jega imetja aretiran. Prosveta Iz gledališke pisara«. Prihodnj* premijera v drami bo v so« boto dne 20. t. m. Vprizori se prrikrat v »iovenskem jeziku petdejanska komedija Bernarda Sh«wa *Pygmalion», ki nam kaže s pristno shavrrvsko duhovitostjo m satiri* ko, kako preustvari Higgins preprosto po« cestno cvetličarko v damo, ki je tako po svoji ootranjosti, kakor po svoji vnanjosti na višku svojega spola. Naslovno vlogo Pvg* naliona Higginsa, ki a svojim delom tako rekoc oživi mrtvi in sirovi kip Elize, igra g. Rogoz, Elizo ga. Nahlocka. Ostale vloge so v rokah gg. zMarije Vere. Mcdvcdovc, \Vmtrove, Vide, Gorjupove, Lcvarja, Gre* gorina, Lipaha, Osipoviča, Murglja. Režiser M. Pugclj, scenograf Ivan Vavpotič. Današnja vpTizoritev Kalmanove opc* rete ^Grofica Marica* odpade, ker potrebu* je opera za operne novitete, ki pridejo v najkrajšetn času na repertoar, mnogo vat ce» l<~kupnega ansambla na odru. — Prihodnja vprizoritev «Grofice Marice* bo v ncdcljo. Danes četrtek rvečer. pa ostane opera za* prta. Prihodnji teden gostuje v operi zname* nita operna pevka Ada Poljakova, ki je naši p-ubliki izza svoicga zadnjega gostovanja v* Madame Batterflv še v najlepšeni spominu. Gospa bo gostovala 23. in 25. marca v opc* rah «Manon» in «Bohemc». Na praznik, v petek, ste v dramsl:cm gledalisču dve predstavi, in sicer popoldne cb 3- velezabavna veseloigra «Druga mla* dost», z\včer ob Č. pa Jurčičev ♦'Deseti brat». Obe predstavi ste ljudski pri znižanih cenah. Opera je ta dan zaprta radi gosto* vanja v Celju. 4S-T Jfe pozabimo Oa je specialihta tovsme „Jrlirim" mhm čokohJa in naJcvani br. boni. JuliisKo Um\\m — Nagrado v oblik i rlate plombe namerava izro£?t? podriSTiica Banco dei Fr"-uH v Koharidu gdč. An'ci M.f ki ie te đni ležala z mnčnim zobcbolom d^ma im pre-bdeln ćelo noč Proti polnoči ie sliSala pri. tajenje, oprezno pres:opanje In ropot v 5T»odnjlh prostorih ter vsled tega pokjicala ljudi, ki so tatove pregnaii pret T cl minu. Podružnica ie bila ofcvsrovaTia občirtne Škode. Podražnica bo gdč. nag-r^d'la z zla-■ o plrmho. — Novi zvonovi na gorišld stoinfci. 2Tvon^ri friške sar4-nice so že pred v ino slc^-eli po svojem daleč sHšnem, pa tuđi po sila esteti'čne-TTi Jtla>n. Kdor je živel v Gorici, se ve soomi-njati, s k^kSno poezijo so zvonila ti zvono vi o>b najrazličnejiS-h T>rlfkah in da so Gorici ravno cerfcve. njih ^voniki in rvonovi daj ali posc-ben značaj, Td fe vsakemu rujcti in do-mačiTiu os: a i v trajnem s^titibtu. Zv>ncrv*e stofrtice so. kakor znano, med vojno ođpeljaH Av^trrjc*. Po\Th te-»a Je frudi zvonik trpe! škodo, tako da so xa morali resiavrlrati. 15. marca, na predvečer sv. Ilariia, patrona stolne cerlcvre v Gcrict. pa so oljesill na zvcn'k nove zvo-nove tm J S m M W A f Jt W W a^m ^M 29^^k m m Vt .vrnjl je, da «e prepričate, da eJ?n pu nogavic x 2!gom In znamke (rdečo, modro ali zlato) I I* VU LnfMP ^lfiijllll ' traja kakor Stirje par! drujrih, Dobivajo te v pru£s;&ina.i. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Sr*, da, 17- mareći 1926; k*to!i. cani: Jedert, Buditnir; pravoslavni: 4. marca, Gerasim; muslimani: 3. ramazana 1344; židje 2. nišana 5686. Jutri: Četrtek, 18. marca 192o; katoli« cani: Edvard, Slavoljub; pravoslavni: 5. mar« ca, Konon; muslimani: 4. ramazana 1344; židje: 3. nišana 56S6. DASAŠSJE PR1RED1TVE. Gledališče: opera «Trubaduj», drama «Deseti brat». Kino Matica: cMonte Carlo»; Ljubljen* sk\ dvori «Pat in Patachon^, vagabunda v Pratru»; Kino Ideal: «Bela vešča*, JUTRIŠSJE PRIREDITVR. Gledališče: opera zaprta, drama e-Ana Chriotie«. Kino Matica: «Biscot», Ljubljani ski dvor «Pat in Patachon, vagabunda * Pratrui*. Kino Ideal: «Bela vešča». Častni večer dr. Majarona in dr. Tekav# čiča v Kazini ob 20. Zaključni venček plesne Sole Primorja " areni Narodnoga dtrma ob 20. DEŽURSE LEKARSE. Sreda: Piccoli, EKinajska cesta, Bakar* čič, Karlovska cesta. Četrek: Bahovec, Jurčičev trg, t.Istar, Sv. Petra cesta. Jošt, Spodnja Šiška, Celov* ška cesta. Sclnce zatde danes ob 18.8, vridc jutri ob 6.9 in zaide ob 1S.9. Me sce zaide diines ob 22.15, vzide jutri vb 8.46 in zalde ob 23.25. Eazno?rstao nudi najo?!ie!e JOS. ROJINA, Ljubljana, A!eksandrova3 — ^Slovenski sportv. Danes je tzšla 3. Številka tega sportnega glasila, kl se vedno lepše razvija in otresa zacetniških pomani* kljivosti. Med drugimi sestavki prinaša prc» glvdno poročilo o sportnem gibanju v Marit lx>ru, članek o sodniškem vprašanju, stališoe opozicije v LNP po izredni skupščini, po ročilo o občnih zborih Slovana, Atene in ko* lesarskega podsaveza ter zanimive podatke iz raznh sportnlh panog. »Slovenski sport* stane četrtletco 20 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. — Prvestvena tekma Hašk — Gradjuru ski se odigra v nedeljo v Zagrebu, Ako zroa* i^a Hašk ali ostane igra neodločcna, ostane prvak Hašk, v nasprvtnera slučaju si osvoji prvenstvo Gradjanski. Hašk ima do sedaj 10, Gradjanski 9 točlc Zanimanje za ne« delj.ko tekmo je zato v vscj javnosti cgromno. — Lep inkaso. Pri nedeljski nogometni tekmi Avstriia — ČeŠkoslovaAka na Dunsju je bilo pri blagajni vplač&no na vstopnint 1 milijarda avstrijskih kron (nad 800.000 Din). To bi bilo nekaj za naše klube! — Nogometno prvenstvo Betrgrada ka* že po nedeljskih tekmah naslednjo sliko: .Jugoslavija (5. 1, 0, 26 : 6, U), BSK (4. 1, 1, 23 : 6, 9), Sokx> (3. 1, Z 12 : 12, 7), Jedin* stvo (2, 1, 3. 7 : 15, 5), Šumadija (1, 1, 4. 4 : 17, 3), Jadran (0, 1. 4, 5 : 21, 1). Prv-Strjviika pomeni zmage, druga neodlečene iziđe, tretja poraze, četrta in peta golno razliko, zadnja točke. — SK Jugoslavija v Franci ft. Prvak države, SK Jcgo-slavija k Beograda odde maja meseca na datj&o turnejo pj Fri«n. oiji. Aranžma ti'rneje je prevtzel p^rišk. Red SUt. Danes! BELA i VEŠCA BELA VEŠCA Pred kratkim umrla Barbara la M&rr in --*•♦ markantni, znam princ iz filma «Prince* sa in klovrn» Charles de Roche. — Ncdosegljiva Barbara la Marr kot plesalka 1 >na Vas bo očarala, kakor je očarala cei moški pariški svet. — Krasni, bajni • »o plesi v pariškem Rtvuesteater. — Ubocia Mona obupa nad celim svetom, hoće ; v »mrt, pa jo zadrži markantni El Volcano, kateri ji pozneje pripomorc do naj* večje slave. — Ves Pariz se jej klanja, moški so ji igračka — dokler ne poseže : v njeno življenje brat njene žrtve Ta jo poroci, samo da resi brata, a vendar se ■ končno ćela drama najlepse razvije. Predstave ob 3., pol 5.. 6., pol 8. in 9. utt- Kino Ideal« i Jade London: 63 Roman treh src — Zato pa ne gestikuliram z rokami, kadar so-vorim, — je dejala smeje, da zapo I ni vrzel, ki je nastala v pogovoru. Komaj pa je Francis odprl usta. da odgovori, ko mu je namignila, naj molči. V grmovju ob vznožju gore je nekaj zašumelo. Začula sta korake. Nekdo se je previdno bliial. — Ćujte! — je zašepetala naglo in ga prijela za roko, kakor da ga hoče nečesa prositi — Zad-njič v življenju hočem biti anglosaSke krvi in vam povedati nekaj, kar čuti moje srce. Pozneje bom zopet norčava in razposajena opanka, kakor ste me nedavno opisali. Ćujte! Ljubim Henryja, to je res-nica. Toda vas ljubim §e boli. neprimerno bolj. Po-ročim se s Henryiem zato, ker ga ljubim in ker sem zaročena z njim, Toda vas bom ljubila vedno bolj, kakor njega. Predno je mogel Francfs odgovoriti, ste stopila iz grmovja stari svećenik plemena Maya in njegov sin-peon. Svečenik Leoncie in Francisa menda sploh ni apazil. Pokleknil je ia vzkliknil po Špansko: — Prv« v življenju vMljo moje oči ChHne o€H Naglo so Dreblrali njegovi drhteći prsti svete vozle. Starec je zaiel v svojem jezika moliti. Moli', je tako-ie: — O. nesmrtna Chia, velika soproga t>ožar-stvenega lizatzla, ki ;e ustvaril ves svet iz .iič! O. nesmrtna scypro^a Hzatzlova, mati vsakega zr na, boginja ljubezni in plcKtnega serrtena, boginja dežja in plodonosnih solnCnili žarkv, rednica vseh zrn, koreni.i m plodvA^, ki hranijo človeSki rod! O, slavna Chia, čije usta neprestano govore Hzatz'u na uho; jaz, tvoj ponizni svečenik, se obračam k tebj s prošnjo. Bodi ml naklonjena m usrnili se svojega služabnika! Vrzi iz svojih ust zlati ključ, da odprem z njim Hzatzlovo nho. Dovoli svojemu zve-sterrru služabnilni priti do Hzatzlovcga zaklada . . . Ne zase, o boginja, temveč za svojega si.ia, čigar Življenje ie reSil beli vankl, te prosrni te milosti. Maya, tvoja deca izurnira. Njim tvoj zaklad nf več potreben. Jaz sem tvoj zadnji svečenik. Z menoj leže v grob vse, kar vedo Ijuđje o tebi \n o tvojem velikem soprogu, č*ar ime izrekam molče tako, da se dotaknem samo s Čelom karrma. Usliši me, o Chia, usliši me! Glej, s čelom se dotikam kamna pri tvojih nogah! Pet minut )e ležat starec na trebufau pred boginjo. Ves se je tresel, kakor da je božjasten. Leo-n-cie ii Francis sta ga radovedno gledala. Njegova pobožnost \n globoko prepričanje, da res govori z boginjo, je vplivaio ćelo na mlađega Morgaaa, ki nm je bUa sicer vera deveta briga. Ne da bi čakai Henr\-ja. se je Francis vrnil v poKizemno jamo. Skupaj z Leoncie sta šla naprej in kazala staremu svećeniku pot. Starec je šcl za njima in neprestano prebiral svete vozle. Peo.i je ostal zunaj na straži pri vhodu v podzemlje. Ko so dospeli na hodnik, kjer so stale v dolgih vrstah mumije, se je svečenik naenkrat ustavil. Ni mu bilo toliko do mrličev. kolikor do svetih voziov. — O mumijah se govori tudi v vozlili, — je izjavil m odvi! od štrene zavozljano nit. — Ti Ijudje so bili hudobni razbojniki. Zato jih je postavila usoda v to jamo, da stražijo do sod-nega dne sveto taj.io plemena Mayzu Francis je hitro odpeljal starca čez kup kosti, ki jib je pustil tu svečenileov oče, ter ga potegnil za seboj v manjšo dvorano, kjer je starec padel pred obema kipoma na ko!e*na in začei pobožno moliti. Nato je začel snova brskati po svoji Streni in pre-brrati svete vozle. Naposled je spregovoril najprej v jeziku plemena Maya, potem pa, ko ga je Francis opozoril, da ne razume njegovih besodL ie ponovil za silo v 5pan5čini: — Iz Chitnih ust v rfaatzlovo uho, Tako je zapisano v svetih vozlih. Francis Je posluiaT zagonetno vest nato Je pogledat v temno od prtino Chiinih ust udaril je z lov-skim nožem po kUučavnici v ogromaem Hzatzlo- vem u§esut naposled je potrkal z ročaiem svojega noža po kamnu in izjavil, da ie kip znotraj votel. Nato si. je ogledal od vseh stranj Chiin kip. Tuđi po njem je trkal z nožem, da dokaže, da sta oba kipa votla. V tem je starec zamrmral: — Chiine noge počivajo na nečem, kar nj nic. Francis ie preslišal starčeve bes&de in zato mu je velel, naj jih ponovi, da se prepriča, koliko je na zagonetni trditvj resnice. — Njene noge so sicer zelo velike — se je za-smejala Leoncie, — vendar pa počivajo na trdnih kamenitih tleh, ne Pa na nečem, kar ni nič. Francis je sunil s pestio Chiin kip in ugotovfl, da se da zelo lahko premakniti. Zgrabil ga je z obema rokama in napel vse sile, da ga premakne. !n res se je začel kip premikati. — Kdor ie močan hi pogumen, lahko prisili Chk>, da zacne hoditi, — je precital starec. — Toda sledeči trije vozli pravijo: Varuj se! Varuj se! Va. ruj se! '. s^i>irr x> %*< — No, meni se pa zđi, da me ta nič ne ugrrzne, Pa naj bo Že kakršenkoli, — se je nasmehnil Francis in pustU kip, ki se ie bil premaknil že za nekaj čevljev. — Tako-le, vidiš, stara kokla. Ie stoj malo tu ali pa sedi, Če si trudna in če te bole noge. Saj ni čuda, če te bole. Dotea stoletja si stala na nečem, kar ni nid Stev. 63. •SLOVENSKI NAROD« dne 18. marca 1925. *• Stran 9. Dnevne vesti. I/ LmbuanL đfu 17 marca 1926. — Vsem cenjenlca avočiii* fcom, katerim je potekla naroč-nina, smo koncem meseca priložili poštne položnice ter jih \ljudno naprošamo, da blagovo-lijo naročnino z eventualnim za- ostankom čimnreje poravnati.__ Zamudniki povzročajo upravi samo nepotrebne stroke in delo. — Uprava «Slov. Naroda«. — Jagos!oven5kJ vojaSki ataše v Pari-ml Polkovnifc g«neralncga šraba Aca Dimi t rije v ić je imenovan za vojaškega atašera prf našem pos,Iajiištvu v Parizu. Francoska vlada je že izdala zadevtti agrc-ment. Poikovnik Aca Dtrritrijević je bil v svetovni vojni na so'unski fronti pridcijen franeoskemu generalnemu štabu ter ic PO ujedinjenju bil več časa povelnik artiljc-rijske^a polka v L!ub?:am. — PrtTiki&f zdravnišktli iteralc. Mi-nis:er za narodno zdravje je podoi.«al v ponedeljek nive pravlnike o zdravirškem $t;movs«kem redu. c> kornpetenci in delova-r u giavntfi odborov rdra-vnišk;h zborcric ter o or^anrrac^j in del^kro^u d'scčplflor-nih sodišč pri zravmškm zfoomicah. Te «pra\-ilr ke so irdefale sporazumno zdr^v-niSke zbornice v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu In Ljiih'i»ii- — Iz prtte&ke *ftiiT>e. PoFcijski ko-misar pri polic Kkj, direkciji v Ljubljani Sisnko Kos je ucmaJarj«! v 7. skupino L kate*">r?e. — Iz zdravn-šJie službe. StkisMfenii - ■ ik dr. VTtko Crcmošsik Je poda! •■-uv«o na drž3\Tif> službo. Dt. Drrisro Schwei«er ic imenovan za zdTaMtka. VAl'aterja na državni spL-šoi bofa'ci v Uljani. — Ra2pis učiteljskih služb. V Ljubljanski oblasti je razp a vinf i; "pri priMcrr>em ŠjAskem upravite'Hrvu, ki ima te piT.-šuje nsjkasneje rr-edlož i prist^jncunj srez&e- rrrj poglavarstvo do 31. marca L 1. in to ** r-dpraviti naikastieje do lv aprila na v,. k^ga drpana Ui&rjaa *ke oblast;. — Stanje bolnikcv ▼ Sloveniji. Dne 27. februari a t L je bilo v v-eh buncah Šiovemje 3039 bt>Ln3c">v. V splcšni bo'n'ci v Ljiljani 635, v bo'nid za že^^ke bolez-&i v Ljubljani 1.36, v bruici za duševne bdezaf aa Smdencu 430, v bolnici v .VU-rfroni 292, ostaJ: boUiiki v družili b<">lrkab Sfcnarfs. — Razpi« »luzbe pri »i>hi sedmorice. Pri odćeiku B st^'a sedmorice v Zaprebti ic raspisano mesto pisarm^e^a uradniki. Prošal* vložiti r>3tOTi služteac pjt: naj-ki«tteic do 1. aprila 1026 pr« predsedns.vu stola sedmorice, odddok B v Zacrcbu. Vajn! vvaM Hnarfo twtd?icst. — tfoTl arst^Hkl konznl ▼ Sarmjrv«. Austrijska vlada je unenovala ^. Franka Zeglerl* za avstrijskega konzola v Sara-levn. — Porabffen grob narodne*? i>c«orka Žantfć*. *Večerr:a ]>os » že odobreni. Us:aaovn se je odbof, kr bo pc<*rbel da se izvrši prinos sa svečan nsčm. Naie pr-Mnetno minTstrstvo je dDvol?^ za prevoe zimskih ostankom- madžarskih voja^cov 50% popust na železnicah. Tako cen^o dru-7 naro* spornan patllih vcinkov. Kost! na-$:h vf^ak^v v> ra^'re^frne po vsem sve bi, pa se rlbče ne c evanje Di&esa p~eh*vaJ$tva v Kana-do. Vr Kanado se J-c'rc t.z x\ mladi krcu-kl kme&i mJaceniči Iz Čr-r -el'iskega. kočevskejfa fn k^a^kesra ekra-*2. Kakor srrn frforrrriran!. se je ''-e ta me-r izse'Ho v Kan^do nad 2W mladih kme*;-*^ -*•"!!. Vsf jfrido več^noira kot sordarfi _. -2 karad^ke iuire. — Preporcdan bo!Vrt-p, v ra-^i dr/avi. — Potre* ¥ Jttžni Srbiji. Po porocitih fz Beograda }e 15. t- m. bil v iu^ni Srbiji močaH potres. V vaši RostuJi ie napravO precejšnio materffalno Škodo. Porušenih ic bilo več hiš. Č'ovcši'^- f-tcv ri bilo. — Za rezervne oiidrje. Opnrariamo r; razprs niniistr5n*a vohke in mornarice z dne 27. Jan. 1926 Efc. br. .??». po katerem pripada rczervirtci ol!cir*e-u o>novra plača po stopifi. ki se do!oči na podlaci v$eh let, preb'tih v oficrrskth čin!h 1n ne samo oni Čas. ki sa je rezervni ofichr odsluži! v de-Isnskf rojatti »lirfbi. Rezervni ofidrlu ka-terim bf se pre:e*nk1 osnovne plače vzBc temu nameravali krajiati. naj to javijo Udmfen?« rezervnih oficirjev, pododbom v Lubtjani. — Slovenska abstisentiia »Udioa Ima 2K marca lLt Celja nstanovno skopSćlno »Oblastnega Središča SFM za SlovenikH. Misel kongresa se je zaenkrat opustila. — G*. okrožne zdrarmfk«, kf imajo li-stao domačo lekarno. se prostio, da favfjo svo:e nas'ove po dopisnici na tt >čehojnz*t L'aM.'ana. Ljnbfjanska kreditna bartta, ITL Batistropje 229b — Koofcanl. Razcl^iaa ie konkurz nai imo\"Jio Franje Kefcrove, tovamarke v T^cnu. Kemkurzni kcnnisar dei. sod. svet. dr. Eberl upravnik mase odvetnik dx. Rudo!: Krivic. Zbor upnikov 37. marca, osđa-siU'čnl rok 24. aprila. Rarclaieti je dalje kMikmz nad iimovino Rudclfa Witjmer]a( pesestnika v P:nju. — Nalezlpve bolezni v mariboriki obU- stL Glasom uradnega siatističnega r/Jtaza za dobo od 1. do 7. marca tLk bilo v ma-rirfiorskei oblasti 42 slučajev škrlatinke, od kateri Je 16 ozdravela. Zelo so bile raz> širjene ospice. Bilo je 3(t) slučajev ošpic, od teb je o^dravelo 142. Najbolj so ospice dhrjale v ptujskem O'kraju, kjer je bilo zabe-ležcnlb 511 s!t:čaiev. Dalje so ošpioe zelo razsajale v Murski Soboii in v šmariu pri Jel^ah. Davica in dušJ.ivi fcaielj sta po-jenjdla iu je Ie malo slučajev. — Smrtna kosa. Vćcraj je umri v Ljubljani sl. Josip Sve tlič. Pokojnik ie bil simpatjćen družabnik in dober družinski oče. Pogreb bo v četrtek ob pol treh po-poldnc iz niše žalosti na Dunajski cesti 19. — Danes z.utraj :e umri administrativni po-ročnik v pokoju «. Janko Kump v starosti 51 let. Pokojni je bil vedno zvest svojen-u carodnemu prepr:^*m.iu. Pogreb bo v petek ob pc! 4. popoldne iz mrivašnice dcželne bolnice. D!a^ jima spom:n! Žalujočim rod-binam na$e tekreno sožaljt! — Ob priiikj poseta iole zm »Iepc# ▼ Kočevju jt darova] g prosvernj inspektor dr. Lončar 100 Din ta šolsko deco, ra kar se mu v imenu najbe do enega leta. — Usodepolna voin.?a s čolnoin. \" ne-detio se je hotel v Nove:r Sa Zacka so že polegnili iz vode. — Zveriuski oče. V &€]u bon ti, nedaJeč od Sombcra, je bh tfi klaći;ća, iz katerega je od časa do Č4^a ounescl vrećo tobaka. Oškodovoi je erar za 100.000 Din, poles tega pa je izvrši! se druge prevare v vl>Ji\ 4^XK0^JO dinarjev. — Kdo pozna dcio^iorilki. Pri jeli smo V objavo: Na Perovem pri Kamnrku so po-tesnlli v dicli 13. in 14. marca t I. na jezu rekc Bistrice dve trupli popolnoina razvi-liti novorojcnl-iGV. Sodna obdukcija je uzo-tov'.:a, ća sta bila otroka živa ro^ensu po poroda zadušena ter vršena v vodo ter je en etrok ležal poprej že naimanj 14 dnf v b atu. Da bi ž'o za dvoii^e, je !^::!tučeno. O stori'iilh ci bledu. Ker se je vršil dne 12. rrarca v Kamr.iku semenj. ni ;zkl:učeno, da sta bila otroka o-d drugod prinesena. Even-tuelni podatki o neznanih detomorilkah naj se sporome okra.memu sodišco v KamnHcu. Iz Ljubljane —lj Maglstratni pisarai^kj ravnatelj Janko KossJer * nocoj v bolnici umri. BU je rojen I. 1^74 v St. Jernciu na Dolenjskem in od L 1696 slažbovai na Iiubljanskem magistratu. Dolsra leta c sestavIjaJ Imenfk« volilcev ter d dr»-žaboo priredjtev z zabavni ^pored'Kr: v dvorani restavracije pri ^Levu«. Vstopni-o# ni 331n —U Drmštro »Treznost« ▼ ' f«H|a"f Ima danes v sredo svoj redni »estanek v higijenski toćilnia. Dnevni red: 1. prodavanje sestre Kapusove. 2. tekoče zadeve. —ij Napredao tospodarsko dmftro ▼ Sllki priredi v četnek, 18. t. m. v foslilni g. Valjavca društveni večer na čast Jože-tom iB Joiicam. Naj nihče ne manjka! —ii Napredao gospodarsko \u Izotra-ierafno đndtro za tTorsfci okraj. V četr-tek, 18. t. m. ob & zvečer se bo vršilo v drušrvetii knjižnici na Rimski cesti zanfmtvo predavanje »O č a r o v n i c a h«. Predaval bo prot R. Pavlič. PriiaUlU in dani dm- štra se vlludno vahijo. da se predavanja ▼ kar BafvećieSD številu udeleie. \Stop prost. — Ijobr. odsek. —\] ZmkUuim ve«fiek plesnih vaj olep-Sevalaeca dnt&va v Rožnj dolini se vrJi v šohoto, JOl L m. ob 20- v restavracliskem salonu pod Rožnikom. Vabljo se prijatelji ple?a. —lj Na JožofoTanjo vabi kavama in »ostilna CentraL Izborna kapljica, v četrtek do 2. ponoći odprto. Na svidenje! 333n —]j Pravljice. Kot prvi z^kljuiek vc-čerov pravljic za deoo priredi »Atena« v ponedeljek dne 22. L m. ob 8. zvečer vmali dvorani Narodiiega doma pravljice za odrasle s sodelovanjem recitatorke jdc. 5»tur-move, opernih pevcev s. Banovca :u g. Šublja. NaŠo javnost oporarjamo že danes na ta intimni umetni3ci večer. 33On —II Sentseterska ženska In možka po« dnižnica C.HD v LjnbllanJ imate v četrtek 18. l m. v restavraerji glavnesa kolodvora ob 20. svoj redni letiti občni zb-or. Po zbo-rovanju koncert železn. slasbenega društva ^SIenra« na čas-t vseli Jožetov In Jo-žic Prijatelji Šolske družhc dobrodošli. — CMl>ora. 3G5n —IJ Pevski zbor GJasbcne Matice ▼ Ljubljani. Mcski rbor danes v sredo, ženski rbor v ćetrtek, obakrat ob če^trt na sedem! — Godbor. —lj ASK Primorje, Z-kliuček plesnih val se VTŠi v četrtek, dne \K t m. v Areni Narođnesa doma. Začetek ob 30. uri. Vstop je dovol.ien kiubovini čianorr1. obiskova'ccm plesnih vaj in vpeljanira gostoji. — Odlx>r. 3Mn Sokol Praški 2let in esl. žclezmcc. ČeŠko *loiraško žtleza^k.^ min:s p polrinma ustaviti r\orni prr>met. Pn d.-ssedanjlh prilavab bo za udclcžence iz Če^kcFicvaSke p.-treb-r.h okrc^j 300*1 va^onov, kar znači 110— 120 pc-sebnih vlakov. Sokol I. (zlctiu fond) xzJbi članstvo ui njihove prijatelje na druz^bni večer, ki ga priredi v čerrtek 1S. - m. cb 8. zveče- na Taboru. VstOtpn'ne ni. 535/n Sokol I. na T.boru poziviji Sanstvo, da se v civilu z znalkom udeleži pogreba mnrlega br, Josipa Svetica- Pogreb se vrši v c^trrek 15. t m. ob »pol 15. z Dunnjske cc:>ie št 19 na pok-opalLSče k sv. Križu. — Odbor. 379 Poslano Z o/inom na zlobne govorice. ki se raz* širjajo po Ljubljani, ćeš, da sem proiial re* stavracijo in da ocidem v Split, izjavljarn z vso odločnoitio, da so te govorioe brez* vestna izmišljotina, boteč me s tem oško= d ova ti. Vsc raršrrjevalce te izmišljotine bom prcdal brez pardona sodišcu. O prodaji moje restavrtcije ni niti govori: vod;l jo bom nadalje in pistrezal cenj. občinstvu z všo ve.sinosfjo in solfdnostjo, katere so gostje pri meni vajeni. PriporoČam se tore i liubez* njivi naklonjeno&ti svojih s-poštovanih go^ stov tuđi v bodoče in se zahvaljujem za de bila stara takrat 16 let, in ker je bil častnik lep fant. se je njeno srce kmalu \\ielo. Tuđi častnik se je zaliubil v lepo Srb-kinjo. in tako sta brla oba srečna, Ko se je prepričala, da jo res ljubi mu je obljubila večno zvestobo. Začela se Je idealna liubezen in mlada zaljubljenog sta bila trdno prepričana, da se poro-čita. Toda dogođki in ljudje so hoteli drugače. Razmcre v rodbini podporodnika Pansralosa so se nepričakovano zelo spremenile. Nte^ov oče, dotlej male znani sreneral Panjralos, je postal na* enlcrat diktator Grške. Diktatorjevo oblast je čutila tuđi rodbina. General Pan-jralos je vedel za sinovo ljubezen, hi dokler ni postal diktator, ni hotel motitt zaljubijencev. Ko je pa sin zahteval. nai n;u oče dovoli, da se z Reto poroci, je zmagala ambicija diktatorja in stari Pansalos je poroko preprečil s tem, da je Reto enostavno izgnal z Grške. Naj-r>rej je sinovo prošnjo odJočno oditlonil. Mladi Pangalos je potožil svoje gorje zaročenki. ta pa svojim roditeljem, ki so odpotovali v Smirno, da prodaju svoje posestvo. Reta je ostala ta. čas v Atenah pri svoji teti. Nekega dne se je pojavil pri teti srski častnik in pozval Reto, naj se pri-pravj na pot. Vsa prestrašena ga i<3 vprašala, kam naj gre sama brez roditeljev. Častnik je zapovedal, naj se pripravi in molči. Dobil ie povelje, da jo odpeljk* iz A ten. Zagrozil ji je. da ::: v > tdtakL po«*ućnik ▼ pok. » > danes zjoiraj ob %9. uri jx> kratki mučai bolesni, previđen s tolaž:!] sv. vere, v starosti 51 let. Bogu vdaao preminiL Pogreb nepozabnega i>okojn"!ka se bo vrSil v petek, dne 19. t. m. ob vz4. uri popsidne iz mrrvašni^e deželne bolnice v Ljubljani. V Ljubljani, dne 17. marca 1926. • . , - * Olga KmmtK žalujoća snprosa, Anfea Javoršek, nečaki^a m ostali sorodmk:. Pc^trti gJobjke žalosti narnanjamo pretužno vest, da Je naš Ukrecoijut>!d©ni brat, stric in svak, gospod Janko Kessler masMratai plsandfki ravnateli ▼ sredo, dne !7. t m. po d*VM mufioi bolezni, previđen s tolažill #v. vere, mirno v Qospo4u yffp^ Posreb nepozabnesa pokojnika se vt& v četrtek, dne 18. t. m. ob 3. ori pojroldne ii mrtvačnice drL bolnice do mestne mele na Do~ lenfski cesti In se prepclfe noto truplo v št. Jernej na Dzlenfskem, kjer se položi na tamošnjem iarnem pokopališčii k večoenra počicku. Sv. maie xa4u5nice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani dne 17. marca 1026. (Hobo&a ialsjoa ostali. Strm 4» •SLOVENSKI N AR OD» dne 13. mare« 1926. Stev. 63. Gospodarstvo rrtni trg (Tadmtwko poro&to novo—dfkm »tafovnt borzm.) Konce« preteklcgt tedn* se je položaj ms iitnccn trgu bistveno »premcnil. Labilna tendenc« je popustila in povpra.Se van je od strani izvorničarjev. les kor tuđi inozemstva. Je nepričaJtovano oživelo. Kupovali so koru io )q pšenico. Tuđi cene so se precej po* pravile. Povprtievtnje je bik) Te liko, po« nuđba pa neznatna, ker so žitni trgovci, ki frnajo večje zaloge, takoj zavohali, da cene akačejo. Tuđi kmet je nišo hoteli voziti Žita Sa trg. Pšenice je bilo prodano 37 vagonor ba* 2ke m banatske, začetkom tedna pri znatni pomidbi po 270, koncem povpraševanje brez pomidbe po 275. Kupovali so domaći ralini. Koncem tedna je bilo povv^aševanje tuđi po blagu na Tisi in Donavi po 275 Din brez ponudbe. Braila je poskočila ▼ cenah in tuđi povprajcvtnje je znatno večje. Začetkom tedna je notirala 207 Sil. brez povpraSeva* »ja, koncem tedna pa povpraSevanje bre* ponudbe po 215—216. za srbijansko blago 308—209. Koruze je bik> prodano °2 vagooov. Pri vagonskem blagu je ostal položaj več ali manj neizpremnjen, ker se inozemstvo za to blago ne zanima. Bačko promt blago je notiralo 105—107J0, srernsko 106—110. Tuđi terminsko vagemsko blago je šio slabo v t promet. Pač pa so povprašcvali po blagu sav Donavi, in sicer prompt po 116, za april 126, za začetek maja po 128. Moke je bik> prodano 13 vagonov Ogg od večjih mlinov po 455. manjših 450. O* baza ie notirala 442.50—445. Koncem tedna go cene poskočile ra 5 para. Samo št 6 se ponuja po 250 brei kupčev. Ovsa prodanu 3 vagone po 166. otrobov 3 vagone v vrečah po 105—106, fižola 2 vagona bačkega izbra* nega po 160, leće 1 vagon bačke po 265. Mednarodni pdjcdelsld urad v Rimu je objavit podatke o za&ejani ozimini. V An» gliji m Indiji se je zmanjšala zasejana po« vrlina za 1.156.000 ha. V Evropi je stanje posevkov splošno dobro, v Amcriki, osobito v centralnh pokrajinah. pa nepovoljno. V Indiji 9O izgledi za novo leti no zelo slabi. • g Statističnt pregled delovanja naših železnic. Generalna direkcija državnih že* Jeznic je izdala statistični pregled provizo* ričnih rezultatom v poslovanju naših želez* nic L 1922 rn 1923. Število potnikov je zna« Šalo L 1922 v področju zagrebške direkcije 14237.426 (39.6%), beogradske 6,736.248 (18.7 %); subotiška 5.829.344 (16.2 %), Ijub* Jjanske 5309.901 (14.7 %) in sarajevske 3,880,153 (10.8 %) 1. 1923 pa zagrcbške 14 mi* lijonov 214.066 (36.7 %\ beogradske 7 mi« lijonov 2%.489 (18.8 %). ljubljanske 6 mili. l?jt>nov 668.569 (17.2 %), subotiške 6 rnilijo- đot 599.104 (17.1 %) ta smrsjerske 3 nflijo-ue 932.418 (102 %). Dohoditi vseh leieznic ao znaiaJi L 1922 — 1.774,632.873.90, L 1923 p« 2^17,407-599.63 Din. —g Vrmdbm o fcgogrižafct /roovs&f zbor* ni ci. Trgovinski mini »te r je pripravil uredno o beogradaki trgovski zbornici. Zaradi krit* ja stroikov je imela zbornica doalej pravico pobirati 20% davčnega pribitka. Njeni do« hodki znaSajo okrog 1 milijona, kar pa ne rado tu je in zato zbornica zahteva, naj s# }i dovoli zviiati pribitek. Vlada je baje ie pristala na zvišanje. —g Kartel zovarcvolnih družb. Na ini* cijativo madžarskih zavarovalnih družb «e bo vršila v Budimpešti konferenca delega* tov zavarovalnih družb iz Avstrije, Češko« slovačke. Poljske, Rumunije in Jugoslavije. Na dnevnem redu konference bo vprašanje ustanovitve kartela zavarova Inih družb srednje Evrope. —g Zahteva po gospodarskem tvetn. Pretežna vučina naših gospodarskih kromov zahteva, da se čim prej ustanovi gospodar* ski svet. Ker se pa vlada ne zgane, name« ravajo sklicati gospodarski krogi iz v«e dr# žave širio konferenco, na kateri bo formu« li rana zahteva po gospodarskem svetu. Spre« jeta revolucija Se posije vladi. Narodni skupščin. trgovinskemu ministru in drugim merodajnim činiteljem. —g Revizija dostovnih pristojbin za in* austrijske tire. V četrtek, dne 18. marca t. L se vrši pri Generalni direkciji državnih že* leznic v Beogradu interna konferenca dele* gatov Železnfških direkcij o reviziji naredbe gled« pristojbin za dostavo vagonov na in* dustrijske tire. Za gospodarske kroge v Sir* *-eniji je pravilna rešitev tega vprašanja tz* redno važneija potnena in ie bilo že na seji tar:fnega r*tičnih predpisov. Baje je pa tuđi sama tako utrujena, da ne more več delati. Bolniki so jo oblegali dan in noč. Zdaj so njene moči izčn>aTie, hotela ie odr>otovati v inozemst\?o. da si odpočije. pa so i i bograti pacijenti kupili v Budimpeši sanatorij. Tako ie prišla Ounderlikova v Bu-dlmpešto. I ier r>a iir.a že konkurenta v o^ebi brusača Viljema Kleina, ki je bil svoj čas gledališki isrralec zdaj je pa postaJ zdravnik. Tuđi on zdravi bolnike z magnetizmom. Ko se je pa hotel budimpeštanski magistrat prepričati, koliko je na tem resni^e, je mož pre-vidno izsrinil in pustil svoje pacijenta na cedilu. Zadeva z zdravnico še ni pojašnjena. Najbrž so dobili tuđi Madžari svojo vodiSKo Johanco, samo v drasačni obliki. Strašna borba z fclaznikcm V blizini Zatca se ie pripetil te dni slučaj, ki ie razburil vso okolico. 2Het-ni Anton ^estak. kočijaž pri pos«-'itn kii Leichtu v Velichovu pn Zatcu. je bku* šal izvrš'ti samv>mor. V ta namen se je v Iodi obesil Domači so Ka pravočas-Po resili. Kc je prišel zopet k zavesti, je začel div.iati in razbijati, tako da so morali vsj bežati, Mož te izredno mo-čan. Posrećilo se je sicer zavreti jra v Iopo. teda Sestak je kmalu vrata raz-bil in planil na prosto. Na dvorišču je nasel koso in ker ni mosrel domačim do živecra, ie zdlria! proti bližnji vaši m napadćl vsakc^ar. kdor mu je prišel pod roke. Ker je cgrožal vaščane. se ;e zbralo nekai koraižnih fantov. da sa ukrote. Med njimi le bil tuđi župan, ki ie hotel napraviti iz vrvi laso in hotel blazriJka uicti. Laso je zjrrešii svoj ci'j in Šestak >e navalil s koso na župana* Župan se je v zadnjem hipu skril v hi-Šo in zaklenil vrata. Vašča.iov se \e Iotila panika. Se-stak ie vedno boli div;al. Razbijal je okna in metal v hiše kamenje. Ko je opazi, da se nihče več ne upa iz h'še, je Pv>begnil s koso v roki proti Žatca. Va^čani so jo ubrati z vilami in kosami za njim. V tem ie prišla vest o blazni-ku do bližnje vaši Stankovce. odkoder se je narx)tilo kakih 100 ljudi o^rože-nim vaščanorn na pomoč. Obe armadi sta se srečali rn v.iela se je bitka. Blaznifc je imel proti sebi okrog 2CH) kmetov kl so £a začeM obmetavati s kamenjem. V kritienem trenotku je po-sejrla v boj orožniska patrulia. ki je pri-httela z avtorr^biloTTi iz Zatca. Ko je Sestak opazil orožnike. s? >e takoi vdal. Vrsrel je koso proč. nakar so Ka odpc* Ijali v Zatec. Med potjo je bil miren. v Žatcu je pa hotel planiti na zdravni-ka. tako da so ga morali zvezati. nakar so Ka poslali v btaznico. * »Corrlere della Sera«, največji italijan* ski list, je praznoval 5. marca svojo 50!et« nico. Tzše! ie prvič 5. rrarca 1876. Sprva je imel samo 3000 naročrifkov, danes ga tiskajo v potmiliionsk! nakladi. Uredništvo šteje nad sto članov ćelo podietje pa zatvjsluie preko 1000 nameščencev in delavcev. Do lani je bil list v rokah protifašistovske liberalne opozicije pod vodstvom senatoria Alberta Albertfnf.ia, porem pa je, kakor znano, preše! v fašfstovsko oblast. Rizne tipke in plsave za pisatae stroje vs:h sistemov spremii am po »ročim in vzorcn. Jchnicna 2i*ni2nja. Lud. Baraga LJUBLJANA Teef 980 Selenburgova ulica 6 ^T KljučaTničarski pomoćnik Tmo&en &!ovenskega m semškeg« jezika, vaj«c tPMkršncgt deU — išče •rtalno mesto. — Ponuda be pod «FV>šten'381» na upravo «SIov. Naroda». RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FMIIC MR, Ljubljana, Cankarrtvt aabrsžit Štcv. 5 «Ilirija», Kralja Petra trg 8, tele* fon 220. — Premog, drva, koks, cement. 53/T OREHE fcrft. Frfi;i H. Beriak 4 6o, • UUBLJANA Piečna ulica š.4 (vi od Mestna zastavi.aln ca\ ______________________834 Fran Koroscc se nahaja na Poljanski cesta St. 7 (dvorisčc) in prcvzemam px?pravila pod j amstvom.__________73/T Trg. pomoćnik izurjen v špecerijski trgo* vini — išče službo, evtnt. tuđi za sklad:ščnika. Na* stopi lahko takoj. — Do^ piši pod »Nastop takoj 837» na upravo «Slovcn* skega NanDda*. NARODNA KMJIGARNA v Ljubljani, dos(ej v Prtiernovl allcl stev. 7 naznanj«, da se Je nćatn«, do kler ne dobi pr tnernega drug ga lokala, preselila v poslopje 9vFok»]siBtkeiia zavoda sa ■ameit«cet>M. Glcdaliska allea. 84S Inseriraite v ilov. Barotf P«Mr SBtMMMBsll ta MdkHsfll S pnenmacltom •m MtmJ« itmvm <•>■ za sigurnost iivljeajj pri vožnji z autom, motociklom hi biciklom. |e edioa zajdta prod «eigodam. U se do- ' gajajo pri vožnji zanćl poteodbe pucu- matike a iebt^, ostff« kcmcajeai HA. zatvirja na pneonatiki takoj imU sastali 1 def kt Podzastopoiki fn Wwot9d aai ac ajedt prodale lrroUjo obmiti vm flćvno iaitB|Hliii za kraljevino SHS NIKOLA OOIP, Popctfe Vajenca /a brivsko obrt sprejme takoj — Albin Sinkovcc. bnvec, Vič^Glincc. 842 Pnrovrstni kroja-ški pomoćnik 2a damska dela — se 5p?cjme v damski kon* fekciji — T. Kune, Ljub> Ijana, Pod Trančo 2. S45 Pf>laBOVko9 M*m"b^b\bIb^bb^bo^b 9jV b^ojb^bbVjAbVi^L^^ V^ VaWVa*4j^^^Bs^OaTVJVaj ^^B^^a^^4BpajBJVBjajo>a> Wal ^^P^s^^^V^^s^^oTVJolorvaVVJBroaAoJ oaWoT V^aTvao o^^o^V^av^L9#VoWvflBl9X9^Vflw ^oT MWa>9jBFajt" aham ^ ^iaaB> ■■ A^ a at a« at ai a^B^a^BaBBBBB« BaajBfajsaj\aO^^Bj»a^B^BBB^OaBBVJOa OiBiaB>BVaka#jlaal bYOH as^aflaoMB■ a^ ■ BBBBaViaBBBtaH aBBmamaBBfcaBBalaBBBBla^BBtta aaaVOAOa^BBBBBml afaWoVV«]afl f^V^sVfaaVaBT^snV^PSVol VrWVJ \W±W^^^**J^*J M-VJfoT^aal ^m^^B^BwBmW&9m wBr^WWBm+ BBBBVOjBBBBBBBaBBBVaB^BBBBBBaBBBB^ aOataBBBBBBBB^BBBBajBBBBklBSaaVABBBBBal aVa^^aVaBaB^aBaVajSaM BBBBBVaBBBB^BaVaaBBt BbIb^BbV BBBB%Oj^B»fll OaBBBBaBBB^ ^BaVaBBVOjBB^ I 9^B 1 BBVaOH^BBaBB\aB%^Bl oj o^^af^«fBJBJo)"«jP faP^P^^PSaTOTfJpiaPVVV ^PW^^YB oOTVaVv^^fVoV ollw wWoKWW W^ vOTV^MorV* VaaMoftaal^BB IB^^obb^bMbI ^BA toaaa IHaP^LI ^MB9 omSoj HolaaM*O4S iftSH« dat 16. SMrca 19». 814 Pletllnl stroii nemškega fzdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne rlcteninc nudiio vsakomor najbolišo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, kl je jako lahak, in po potrebi tuđi s stanovanjem edino lepri F.Kos,L'gbljana,Zi!lovsliaD.5 Generalni zastopnik. Hndaiii papir kg Din 5a- pređi »prava „Sfov. Haroda" Pomladne novosti nogavice v raznih baivah žepne robee, čipke, ro-kavice« naramn c. palice, razna m lat gun be in po« treb&člne z» sivllje« krojače in če« I jar je ter nah btnike. MAJMIZJE CEME. MJUMIŽJE ČEKE. JOSIP PETE1INC LJUBLJANA ,,T (eb vodi) bllxu Preiernovega spomenika. Vellbodenorjo Izgubite ako pred Velikonočjo kupite ČEVLJE drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke v%1 Kori PolaK li LIuMjann Dunajska cesta 23 — na dvoriš5u Hram«e svoj denar za Veliko noč! Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noč veliko presenećen je. — Čitajte pažljivo ta časopis v prihodnjih 14 dneb in shranite si ta oglasi — Izrežite ga! tor . < s^aalejK JaMa 2oaaaaA ^ 2a •Naratfaa dafcajaaej Paai JtaMtiki ^ Za lasnatal dal lata* Otoa C^rittof. ^ Val t LjubbaaV