Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 127 Ljubljana, sreda 6. junija 1934 Cena J.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. _ Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Posaarje Posaarje, čigar usoda in končna dr-žavnopravna pripadnost sta bili zadnje čase predmet mednarodne visoke politike, je po svoji zgodovini tip onih obmejnih dežela, ki jim je zgodovina dodelila skoro večno vlogo, da prehajajo iz rok v roke in da so nepretrgano predmet sporov med sosednimi narodi in državami. Ako naj imajo danes zgodovinski spomini vrednost polnovel javnega argumenta, potem ima Francija polno pravico, da je s petnajstletno odtujitvijo Posaarja Nemčiji skušala obuditi svoje pravo na to deželo. Posaarje ne meri niti dva tisoč kvadratnih kilometrov, je pa zelo gosto naseljeno, tako da ima 790 tisoč prebivalcev. Njegovo podzemlje hrani dragocene rude, ki so tudi v prvi vrsti vzrok večnega poseganja po zemlji s te ali one strani. Večji del ozemlja, kjer se bo vršilo 13. januarja prihodnjega leta ljudsko glasovanje, je stara francoska državna in kulturna posest. Prišla je šele 1. 1815. proti volji vsega prebivalstva pod oblast Nemčije. Duh. občevalni jezik in mišljenje preprostega, čeprav po rodu nemškega naroda, — vse to je bilo v oni dobi skozi in skozi francosko. To potrjuje sam Goethe, M je v svojih mladih letih potoval po posaarskih krajih in ugotovil, da so vsi prežeti francoskega duha. Tako bi bila dežela gotovo tudi ostala, da je bila prepuščena sama sebi. Močne francoske manjšine v Sarrelouisu in Saarbriickenu bi se bile obdržale vsaj v isti meri kakor nekatera alzaška mesta, Iger je bil francoski lošč daleko manjši. Toda v dobi industrializacije se je ravnotežje porušilo popolnoma v prid Nemcem. Premogovniki so privabili v deželo trikrat toliko novega nemškega živ-Ija, kaikor je bilo domačih prebivalcev in priseljene množice so udarile svoj pečat vsej pokrajini. Po rodu nemšiki po-saarski kmet se je zavedal svojega nem-gjtva, francoske naselbine po mestih so še nekoliko časa životarile kot drugo-ix>dni otočki, končno pa potonile y nemškem morju. Obilica francoskih imen v posaarskih mestih, kojih nosilci so trdi Nemci, priča glasno o izvršenem proce-tsu. Med pogajanja v Versaillesu so zlasti francoski vojaški krogi z vso silo delali za brezpogojno pridružitev Posaarja materi Franciji in tudi pokojni tiger Clemenceau se je z vsem poletom zavzel za tako odločitev. Anglosasi, oso-bito predsednik Wilson, pa so se postavili na stališče, da mora mirovni dogovor v narodnostnem pogledu ustanoviti sedanje stanje in so za merodajno proglasili prirodno pravo, ne pravo, izvirajoče iz zgodovine. Francozom se je posrečilo edino to, da so dosegli ljudsko glasovanje ter si izgovorili kolikor mogoče dolgo dobo, tekom katere naj bi narod temeljito pretehtal, za kaj se bo odločil. Ta doba za pomiritev in mirno premišljanje, preden se odločijo za usodni in odločilni korak, ni bila dovoljena niti našim rojakom na Koroškem niti Poljakom v Šleziji in na Mazurskem. Slovanom niso dovolili v Versaillesu časa za temeljit premislek in za priroden preokret mišljenja v pravilno smer, ki td povedla davno zasužnjene slovanske drobce v objem ostalega naroda. Kakor zdaj stoje stvari v Posaarju glede narodnostne pripadnosti, bi ne bilo dvoma, v čigav prid bo odločilo glasovanje. Do Hitlerjevega nastopa v Nemčiji tudi v sami Franciji niti mislili niso, da bi bila glasovalna borba sploh umestna. Odikar pa je nemški narodni socializem tako temeljito razdvojil Nemce, pa so se v Parizu zavedali svojih bistveno izboljšanih položajev. V Nemčiji divja boj na nož zoper marksiste, ki imajo med saarskimi delavci lepo večino, v Nemčiji se vodi ljuta borba med cerkvijo in totalitarno državo, Nemčija se obupno bori z gospodarskimi težavami — vse to daje posaarskemu ljudstvu dovolj povoda, da razmišlja o svoji bližnji in važni odločitvi. V takih prilikah je tudi narodno zavednemu Nemcu skrajno težko glasovati za golo narodnostno načelo in z glasovanjem zapostaviti vse svoje ostale življenjske interese. Ni dvoma, da se hitlerjevci zavedajo teh neugodnih momentov, ki bi morda le lahko privedlli marsikoga izmed 300.000 nemških glasovalcev do tega, da bi dal prednost svoboščinam in človečanstvu pred samim dejstvom narodnostne pripadnosti. Osobito, ker ima vsak glasovalec zasilni izhod, da v prvi vrsti le ne gre za narodnostno, marveč za državno pripadnost. Iz Berlina so tedaj razvili silno delavnost, ki resno ograža mir in red v deželi. Nasilje se je tako zelo razmahnilo, da je v opasnosti svoboda glasovanja in zlasti svoboda odločitve. Grožnje s kasnejšim krvavim obračunom so na dnevnem redu in geslo nemške propagande je šentjernejska noč proti onim, ki ne bi glasovali za Nemčijo. Nemci so vse do zadnjega časa tajili število onih organiziranih Posaar-cev, ko so se zavezali glasovati za Nemčijo, nedavno pa je minister Gobbels izdal. da je takih Posaarcev okoli 400.000. S tem pretiravanjem ni storil nikake usluge nemški stvari, kajti ugotovlje- EVROPA NE PLAČA VEČ VOJNIH DOLGOV AMERIKI Sedaj se je tudi Anglija pridružila fronti evropskih dolžnikov Ameriki in odpovedala nadaljnja plačila vojnih dolgov Pariz, 5. junija, r. Čeprav je zanimanje vse javnosti osredotočeno na diplomatske akcije v Ženevi, vendar tukajšnji politični krogi z velikim zanimanjem spremljajo tudi razvoj vprašanja vojnih dolgov Ameriki, ki ga je znova sprožil predsednik Roosevelt s svojo poslanico vsem ameriškim dolžnikom. Kakor znano, je Roosevelt v svoji poslanici zahteval, naj evropski dolžniki brezpogojno poravnajo vse svoje zapadle obroke in v bodoče vestno izpolnjujejo svoje obveznosti. Obenem se je napovedovalo, da bo Amerika napovedala gospodarski bojkot vsem državam, ki se ne bi odzvale pozivu predsednika Roosevelta. Večina držav je že doslej odklanjala plačila in zahtevala novo ureditev vprašanja vojnih dolgov v zvezi s splošnim položajem svetovnega gospodarstva. Le Anglija je tvorila izjemo. Sedaj pa se je tudi ona pridružila fronti evropskih dolžnikov in sporočila, da ustavlja vsako plačilo vse dotlej, dokler se vprašanje dolgov ne uredi na docela novi in pravičnejši podlagi. V tukajšnjih krogih sodijo, da pomeni ta korak angleške vlade popoln preokret v vprašanju dolgov in da utegne angleška nota postati izhodišče za končno ureditev tega zamotanega vpra- šanja. Nota angleške vlade Washington, 5. junija AA. V svoji noti o vojnih dolgovih, ki je bila Izročena včeraj v Washingtonu, prav. angleška vlada, da se je morala odločiti za plačilo zneska 2S2 milijonov dolarjev, aU pa za odložitev plačila vse dotlej, dokler ne bi bilo vprašanje vojnih dolgov z ameriško vlado dokončno urejeno. Nota nato navaja, da se je rešitev vprašanja vojnih dolgov zavlekla zaradi dogodkov, na katere ni imela nobenega vpliva ne angleška ne ameriška vlada. Angleška vlada ni smela prevzeti nase odgovornosti za dejanje, ki bi z eno potezo obnovilo ves stari plačilni sistem meddržavnih vojnih dolgov, če bi Velika Britanija plačala dolžne vsote Zedinjenim državam, bi morala tudi sama zahtevati podobna plačila od svojih dolžnikov. S tem pa bi povzročila razmere, ki so v prvi vrsti povzročile sedanjo stisko celokupnega svetovnega gospodarstva. S takim ravnanjem je ameriška vlada vrgla na evropsk0 celino bombo, ki bi pretresla gospodarsko življenje vseh 5 celin. Hkratu bi tudi zmanjšala vsako možnost gospodarske obnove sveta. Angleška vlada je zat0 sklenila odložiti plačila, dokler se ne pokaže prilika za razumno ureditev meddržavnih vojnih dolgov, vendar ne zanika prevzetih obvez. Pripravljena je pogajati se o vojnih dolgovih, kadarkoli b0 t0 zahteval predsed- Evropski varnostni pakt 14 držav se je že Izreklo za iniciativni predlog Francije in Rusije — Medsebojno jamstvo mej in miru Beograd, 5. junija. M. Z?gi uresničile. Na popoldanski 6ije glavnega odbora razorožitvene konference je predsednik Hendi?rson predlagal sprejetje resolucije, čijj pomen razlagajo splošno tako. da hoče Henderson konferenco za sedaj odgoditi, medtem pa naj bi pododbori razpravljali o o?li vrsti predlogov in vprašanj, ki 60 se pojavila v teku sedanjih razprav. Predpogoj za tako rešitev pa bi bil seveda sporazum med velesilami in odstranitev političnih na^protstev, ki eo s? pojavila v teka sedanjega zasedanja glavnega odbora. Hendereon pa hoče medtem pospešiti evoja prizadevanja za dosego razorožitvenega sporazuma med velesilami in obenem pridobiti Nemčijo za povratek na razorožitveno konferenco. Henderson je takoj v začetiku seje predlagal, naj se predlog Litvioova, po katerem naj bi se razorožitvema konferenca pretvorila v stalno mirovno konferenco, predloži najprvo vladam vseh na konferenci zastopanih držav v podrobnejšo proučitev. Kar se tiče predlogov glede sklenitve nenapadalnega pakta in evropskega pakta o vzajemni medsebojni pomoči v varstvo statusa quo in čuvanja miru, pa naj bi tvorili predmet pogajanj med posameznimi zainteresiranimi državami. Pododibor predsedstva razorožitvene konference naj bi medtem razpravljal o vprašanju jamstva varnosti, kakor to zahteva Francija. Ker vsebujejo tako francoska, kakor italijanska, angleška in nemška nota mnogo dodirnih točk, na podlagi katerih obstoja možnost za sporazum, naj bi se predsedstvu razorožitvene konference poverila nalogo, da skuša to doseči in odstraniti obstoječa nasprotstva. V to svrho naj se predsedstvo pooblasti, da pritegne k sodelovanju zastopnike raznih držav, šele potem, če se izkaže, da obstoja verjetnost sporazuma o razorožitveni konvenciji, naj se ponovno skliče glavni odbor konference. Popoldanska seja Popoldanska seja je bila posvečena debati o Hendersonovem predlogu za od-goditev konference in je potekla precej razburjeno. Norveški zastopnik Lange je izjavil, da se v splošnem strinja s Hender-sooovimi predlogi. Poljski zunanji minister Beok je predlagal, naj se črta odstavek Hendersonove resolucije, ki govori o pogajamjih velesil im njihovih not, ker niso bile uradno predložene konferenci Po govoru Beoka je bila seja za eno uro prekinjena. Po zopetni otvoritvi se je angleški zastopnik lord Bden brezpogojno zavzemal za Hendersonov predlo* Francoski zunanji minister Barthoa Je nato zelo ostro kritiziral resolucijski načrt Hendersona ter je izjavil da je bilo v debati razorožitvene konference v prejšnjem tednu varnOstno vprašanje v ospredju diskusije To pa se nikakor ne vid' iz Hendersonovega resoluciiske<»a načrta, ki smatra baš nasprotno to vprišan e za postransko stvar. Glede vprašanja razprave z interesiranimi državami, 8 katerimi jo treba v prvi vrsti pač razumeti Nemčijo, je izjavil Barthou, da je Francija pripravljena za taka pogajanja, toda v Ženevi. Nato je Barthou kritiziral zlasti odstavek resolucijskega načrta Hendersona, ki ga jo v resnici najbrže sestavil Madariaga. Na to izjavo je španski zastopnik prekinil Barthoua, nakar je prišlo med obema do razburljive debate. Barthou je izjavil, da mu do sedaj še ni bilo znano, da je v Ženevi običaj prekiniti govornika. Ako pa se hoče ta dogodek smatrati kot prece-denčni slučaj, ter uvesti metode, da se govorniki med sebojno prekinjajo, se bo tudi on v bodoče poslužil te metode. Končno je izjavil Barthou, da Francija nikoli ne bo pristala na resolucijo, ki ne bi odgovarjala stanju dela konference in ki ne pripisuje vprašanju varnosti pomena, ki mu gre. ___ Odgoditev konference Male antante? Praga, 5. junija. w. Kakor poročajo »Li-dove Noviny«, je prihodnja konferenca Male antante zaradi ' ženevskih posvetovanj zopet odgodena ter se bo pričela najbrže šele 29. t. m. v Bukarešti. V ospredju posvetovanj bodo rezultati razorožit-venih pogajanj in nova konstelacija mednarodne politike, ki je karakterizirana po francosko-ruskem zbližanju V tem času se bodo tudi dosegli pogoji za normalizacijo odnošajev Male antante in Rusije. Razpravljalo se bo tudi o zbližanju med balkanskimi državami in o tendencah, ki stremijo za tem, da se sklene vzhodni Lo-carno z udeležbo Rusije. Spremembe v romanski /ladi Bukarešta, 5. junija AA. Rador poroča: Državni podtajniki predsedmištva ministrskega sveta, ministrstva za delo in prosvetnega ministrstva so odstopi«. Njim bodo 6ledili tudi drugi državni podtajniki. Predsednik vlade Tatarescu namerava o Položaj po predsedniških volitvah v češkoslovaški. Konec političnega premirja — Borba za volilni termin Za in proti žitnemu monopolu — Volilna reforma ln. Praga, 3. junija. Politična sezona v češkoslovaški republiki kaže vse drugačno lice, kakor rred predsedniškimi volitvami. Takrat je vladalo skozi več mesecev nekako premirje in splošno politično idilo je le tu pa tam motila narodna demokratska opozicija s svojim odporom proti devalvaciji krone. Druge stranke, češke in nemške, pa so se izogibale konfliktov in celo Hlinkovi avtonomčr sti so kazali tako umerjenost in vzdržnost, da se je v marsikaterih krogih resno računalo z možnostjo njihovega vstopa v vladno koalicijo. Vladne stranke so se posebno trudile, da pokažejo na zunaj svojo notranjo sklenje-nost in njihova trezna pozitivna politika je res mnogo pripomogla k sijajnemu uspehu Masarykove četrte izvolitve. Zato pa je nervoznost strank po predsednikovi izvolitvi toliko večja. Stopnjuje jo še volitveno razpoloženje, kajti legistativna doba češkoslovaškega parlamenta se bliža svojemu koncu čn morda se bodo volitve vršile še to jesen, najkasneje pa prihodnjo spomlad. Za enkrat najbolj vznemirja stranke določitev volilnega termina. Nobena tajnost ni, d-a. v okrilju same vlade v tem pogledu ni edinosti Za kulisami se vrši za javnost malo vidna, zato pa tem bolj intenzivna borba o tem, ali naj stopijo na plan po glasovnice že v jeseni, alrj pa šele prihodnjo pomiad. Posebno nemške vladne stranke ne gledajo nič kaj zaupljivo v volilno bodočnost Tudi socialnim demokratom obeh narodnosti se očividno preveč ne mudi, kajti kdo ve. ali jim prinese prihodnji parlament isto ugodno pozicijo, kakor jo imajo zdaj. Zato se nikdo ne čudi samozatajevanju socialistov, fcl prinašajo svoji zvezi z agrar-ci pomembne žrtve, samo da se ohrani koalicijski blok. Agrarci se zopet zavedajo svojega pomena kot najmočnejša vladna skupina in z velikim elanom zastopajo svoje zahteve, hoteč prinesti svojim volilcem kar največ darov in si jih čim bolj navezati za bližajočo se volilno kampanjo. Seveda tudi ostale stranke ne držijo rok križem in usmerjajo svoje delovanje v veliki meri po vidikih volilne borbe. Volilna psihoza pa se pozna že sedaj v parlamentarnih pogajanjih in seveda otežuje sporazume. Kakor že rečeno, niti v vladi in pri ko-aliranih strankah ni prave edinosti. V prvi vrsti so tu gospodarska vprašanja, ki čakajo nujne rešitve, pa tudi političnih zadev je precej še nerešenih; vendar do zdaj še ni uspelo ministrom, da se zedonijo na skupne smernice. Zadnji ministrski svet je moral biti odgoden, ker se je izkazalo, da gredo mnenja strank in resortov predaleč vsaksebi. Najaktualnejša je menda zadeva žitnega monopola. Agrarci napenjajo vse sile, da izvojujejo zmago svojemu predlogu. Pridobilo so že na svojo stran socialne demokrate, akoravno so ti menda s težkim srcem ugrizniti v agrarno jabolko. Ni pa agrar-cem uspelo ogreti za monopol narodnih socialistov in tudi klerikalna stranka se upira.. Največ težav pa povzročajo agrarcem lastni pristaši, katerih mnenja o ž-'tnem monopolu so precej deljena. Krogi žitne trgovine ii» mlinske industrije pa predlog seveda ostro odklanjajo in imajo goreče zagovornike v taboru narodnih demokratov. Nasprotniki monopola pred vsem uveljavljajo riziko. ki utegne nastati po agrarnem eksperimentu za državne finance. Ta pomislek delijo tudi finančni krogi z ministrom dr. Traplom in guvernerjem Narodne ban- ke dr. Englišem na čelu. V poučenih krogih se zatrjuje, da sta imenovana visoka predstavnika državnih financ zagrozila celo * svojo demisijo. če bi se sprejel agrarni predlog. Tako krije monopolska afera v sebi nevarnost, da se pojavijo v vladnem bloku težko zaceijive razpoke. Drugo nič manj važno sporno vprašanje je reforma socialnega zavarovanja. Tudi tu bi agrarci radi dosegli za kmet'jstvo znatne olajšave jn nikakor ne izgleda, da bi hoteli v svojih zahtevah mnogo poruščati. Tudi ta zadeva bo menda za vladno koalicijo trd oreh. Manj opasno je vprašanju budžetnib omejitev, za katere je posebna komisija izdelala obširen predlog. Prizadeto bi bilo z nameravano štednjo pred vsem visoko in srednje šolstvo. Razume se, da okrnjenje kulturnih zavodov, na katere je narod po pravici ponosen, ni popularno. Zlasti se bdje že skozi mesece v češkoslovaški javnosti živahna borba za ohranitev popolne Masarykove univerze v Brnu. Izgleda zato, da bo radikalna štednja ostala na papirju in da se zlasti visoke šole nimajo več bati globokih posegljajev v svoj obstoj. V tem pogledu so vse vladne stranke približno enako prizadete in vsaj pred volitvami ne bo nobena rada prevzela odioznih ukrepov na svoj konto. Drugo vprašanje Je. kje se bo našla pot za prihodnje proračunsko ravnovesje. Toda to je skrb, s katero se bo imel ukvarjati šele novi parlament Bolj aktualno postaja vprašanje volilne reforme, ki se že dolgo rripravlja in ki je celj menda vseh strank, vladnih kakor opo-zicionalnih. Predlogov in načrtov se je pojavilo že mnogo. In še nedavno sta eksperta v volilni zakonodaji, senator dr. Kronski in docent dr. Kliment, objavila ob sežen projekt novega volilnega reda. Največ se diskutira v političnih krogih o odpravi vezanih kandidatnih list. Toda mnenja gredo tako daleč vsaksebi, da ie težko verjeti na rešitev in parlamentarno izglasovanje volilne reforme še v tem zasedanju. Razume se, da je volitvena atmosfera za preudarno in objektivno rešitev takega kočljivega vprašanja malo ugodna. Ali vprašanje novega volilnega reda se more na vse zadnje še odložiti. Drugače pa je s sedanjim pooblastilnim zakonom, katerega veljavnosti so dnevi že šteti. V splošnem se od vseh strani priznava, da današnje gospodarske in socialne razmere opravičujejo izredna pooblastila, na katerih podlagi more vlada reševati nujne zadeve brez odlašanja in zavlačevanja, kakor je v parlamentarnem obravnavanju skoro neizogibno. Vlada pa bi tokrat rada razširila dosedanje pooblastilo tudi na politične zadeve. vendar je vprašanje, ali ibo to tako lahko dosegla. Računati namreč nima samo z odporom opozicije, za katero je po-oblastilni zakon zadeva zaupanja. Boriti se bo morala tudi proti pomislekom v lastnem taboru. Klerikalna stranka je namreč že zavzela stališče, da odklanja razširjenje pooblastila kot nepotrebno in da hoče privolit;. samo v podaljšanje sedanjega stanja. Iz vsega se vidi, da se ima češkoslovaška vlada boriti s tehtnimi skrbmi ter da bo morala pokazati veliko državniško spretnost, če bo hotela premostiti vse ovire in težave vsaj v lastnem taboru. Verjetno pa je, da bo na koncu vendarle našla izhod iz današnjih zadreg, že zato. ker nobena koalicijska stranka ne razodeva želje, da bi v oči volitev zamenjala vladno okrilje s trnjevim potom opoz:cije. Pomen vstopa Rusije v Društvo narodov Tudi Italijani priznavajo uspeli francoske politike Rusija in Francija bosta gospodarja Evrope Rim, 5. junija, č. »Giornale di Italia« je danes objavil članek fašističnega publicista Gayde o vstopu Rusije v Društvo narodov. Gayda pravi med drugim: Ni nobenega dvoma, da je vstop Rusije v Društvo narodov velikega pomena za vso Evropo in ves ostali svet. Če Rusija zares postane članica te mednarodne ustanove je gotovo, da se bo znatno dvignil ugled in vpliv Društva narodov. Tokrat moramo priznati, da je Francija izvajala modro mednarodno politiko. Kajti ugotoviti je treba, da je ženevska institucija z izstopom Nemčije in Japonske izgubila mnogo na ugledu. To je bilo treba popraviti. Ker se Nemčija brez dejanskega priznanja njenih pravic do oborožitve ni hotela vrniti v Društvo narodov, se je Francija morala obrniti na Rusijo in to ji je tudi uspelo. Povsem gotovo je. da bo na Jesenskem zasedanju Društva narodov francoska delegacija stavila službeni predlog da se Rusija sprejme v to mednarodno ustanovo. Za enkrat se še ne ve, kakšno stališče bo napram temu predlogu zavzel svet Društva narodov. Če pa bo Rusija sprejeta, bo vsekakor potrebno priznati tudi Poljski stalni sedež v svetu. Sovjeti bodo hvaležni Franciji za to uslugo in bodo podpirali francosko zunanjo politiko. Italija pa ima povod za sum da bo to medsebojno podpiranje obeh velesil prekoračilo meje lojalnega sodelovanja. Se bolj ko Rusija francosko, želi Francija ruskega sodelovanja m vojne zveze z Moskvo. Kajti obe velesili bi tedaj docela zagospodarih v Evropi Kljub temu Italija ni proti vstopu Rusije v Društvo narodov. Ministrski predsednik Mussolini je še pred kratkim dejal: Društvo narodov brez Nemčije in Rusiie ni Društvo narodov. Italijanska zunanja oolitika mora vnlivati na ostale sile. da se zavzamejo za to da bosta tako Nemčija kakor Rusija v Društvu narodov kajti brez njiju ženevska institucija izgubi svoi smisel in svoj namen. Italija bo v vsakem pogledu iskreno podpirala sleherno akcijo za sprejem Rusije v Društvo narodov. Gospodarska konferenca v Beogradu Beograd, 5 junija, p. Jutri bo v prostorih industrijske zbornice konferenca vseh zbornic z nalogo da razpravlja o vprašanjih glede ukrepov zoper gospodarsko krizo in o sodelovanju zastopnikov posameznih zbornic pri sestavi načrtov za spremembo dosedanjega obrtnega zakona. Konferenca se prične ob 9 doooldne. V oone-deljek se sestaneio k plenarni seji zastopniki obrtniških zbornic iz vse države. Posvetitev zagrebškega škofa Zagreb, 5. junija č. V nedeljo, dne 25 t m. bo novoimenovani nadškofijski ko-adjutor dr. Alojzij Stepinac posvečen za škofa. Posvetitev bo izvršil nadškof dr Bauer ob asistenci sarajevskega nadškofa dr. Sariča in splitskega škofa Bonefačiča Prisostvoval bo tudi papeški nuncii tnsgr Pellesrinetti Včeraj fe nadškof dr Bauer izročil dr Stenincu zlato verižico križ ir prstan kot znake njegove škofovske časti Sreska skupščina JNS v Celju Popolna konsolidacija med nacionalnimi ljudmi — Razdiralno delo bo-jevništva — Poročilo posl. Prekorška Organizacija JNS za celjski srez je imela v sredo. 30. maja popoldne v Celju svojo redno skupščino, ki so ji prisostvovali delegati vseh občinskih organizacij v srezu Predsednik dr. Ernest Kalan je ob otvoritvi prisrčno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa narodnega poslanca Ivana Prekorška. Obširno in izčrpno je poročal o delu sreske organizacije ter o raznih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Delo sreske organizacije je bilo v preteklem letu v glavnem posvečeno vprašanju komasacije občin, ob&nsknn volitvam ter poglobitvi in izpopolnitvi strankine organizacije. Delo pri komasaciji občin je bilo zelo težavno in delikatno. Danes je vprišanje občin rešeno tako, da so izpolnjene skoro vse utemeljene želje prizadetih. Sreska organizacija in vse prizadete občine dolgujejo zlasti g. poslancu Prekoršku foplo zahvalo za neumorno delo. ki ga je posvetil tej stvari. Občinske volitve Za občinske volitve lani 15. oktobra smo v smislu svojega programa ponudili nasprotnikom sporazum, ker smo mnenja, naj občinsko zastopstvo ne bo torišče oolitič-nih bojev, ampak kraj stvarnega in resnega dela za gospodarske, socialne in kultura« potrebe prebivalstva. Naši nasprotniki pa so nenadoma prekinili vsa pogajanja in odpovedali vse sporazume. Klerikalizem in punktaštvo sta dvignila glavo. Tedaj j« naše ljudi in naše zveste delavce po občinah prešinila trdna odločnost in neomajna volja, da je treba zmagati brezpogojno. In res so dosegli, da je v vseh občinah celjskega sreza zaplapolala zastava narodnega In državnega edinstva. V 21 občinah smo dobili 6283 glasov in 385 mandatov, nasprotne liste 3360 glasov in 49 mandatov, socialisti pa 365 glasov in 6 mandatov. Celjski srez je dosegel razmeroma najlepši rezultat med vsemi srezi v dravski banovini. Z občinskimi volitvami je prišel v naše organizaoije nov zalet. Povsod se je pričelo marljivo delo in celjski srez spada dane* med najbolje organizirane sreze. Nacionalni ljudje v srezu so povsod složni. Bojevniška akcija V marljivo konstruktivno delo pa se je zanesla v zadnjih mesecih zopet zmeda. Nasprotniki, ki jim je po naših sijajnih uspehih pri občinskih volitvah že upadel pogum, so dobili novo pobudo in danes zopet dvigajo glave ter napovedujejo povra" tek prejšnjih časov. Nekaterim ljudem konsolidacija v dravski banovini ne gre v račun. Ker je klerikalna stranka prepovedane, imajo sedaj lahko in protizakonito priliko, da izrabljajo navidezno nepolitično in nestrankarsko firmo bojevništva. Bojevniki pravijo, da niso politična stranka, vendar pa delajo samo politiko in z demagogijo prekašajo vse prejšnje stranke. To. kar se dogaja in pripušča, je neodgovoren Čin. za katerega bodo oni, ki so ga zakrivili, daiali težak odgovor. Bojevniki sami pravijo, da programa nima-io. Zahtevajo samo, da pridejo na zborovanja množice; ki se našla iaio ob kleveta-niu in zmerumiu na T>obornike šesto januarskih idej. Tako delo s«mo podira, ne more pa ustvariti ničesar dobrega. Zahvala in zaupnica posl. Prekoršku Predsednik g. dr. Kalan je nato omenil lanski glavni kongres stranke, volitve v Delavsko zbornico, razne gospodarske akcije v srezu, lanske poplave, regulacijo Savinje, hmeljsko trgovino itd. Toplo se je zahvalil nar. posl. Prekoršku za njegovo neumorno delo v vseh teh zadevah in z burnim odobravanjem je občni zbor izrekel g. poslancu zahvalo ter popolno in neomejeno zaupa" nje, obenem pa se j-? zahvalil tudi sreskemu načelniku g. dr. Vidmarju za veliko razumevanje, s katerim ustreže vedno drage volje vsem upravičenim željam prebivalstva. Poročilo predsednika g. dr. Kalana je bilo sprejeto z navdušenim aplavzom. Blagajnik g. Vranjekjepo svojem poročilu prejel razrešnico z zahvalo Nar. posl. Ivan Prekoršek o bojevništvu Živahno aklamirar je nato spregovoril nar. posl. g. Ivan Prekoršek. Očrta! je svoje delo in svoja przadevanja kot zastopnik celjskega sreza in nato med drugim izvajal: Mi narodni poslanci, ki smo bili na podlagi šestojanuarskega manifesta m ustave iz 1. 1931. izvoljeni v Narodno skupščino, smo v najtežjih časih krize prevzeli nase ogromno odgovornost, ki je činiteiji v Beogradu sami ne bi bili mogli trajno nositi. To podčrtavam, ker smo danes narodni poslanci tisti, ki smo izpostavljeni vsem strelom iz pušk in topov ter nismo niti zaščiteni, da bi se mogli braniti pred onimi, ki nas blatijo in nam hočejo jemati pošteno ime. V zadnjem času smo doživeli v naši ožji domovini pojav, ki se označuje kot nekak nov evangelij prerojenja in čiščenja umazanih duš, spreobrnjenja ali pa odstranitve pokvarjenih ljudi. Temu pojavu ne pripisujem važnosti in pomena, ker sem tako nepoboljšljiv idealist, da ne bom nikoli veroval, da bo živelo nekaj, kar je bilo v laži porojeno. Organizacija bojevnikov je društvena organizacija, ki je pa takoj ob prvem nastopu prekoračila društvene meje in prešla na politično polje. To je nedopustno. Če v tej državi sodimo mlade, nezaposlene ljudi, ki so zašli z ravne ceste državljanskega življenja, če smo nekoč razgnali komunistično stranko, potem ne razumem, kje je morala, ako smejo starejši ljudje govoriti v takem tonu, kakor še ni govoril noben komunist v tej državi. Med bojevniki so gotovo tudi nacionalno pošteni ljudje, a to v življenju še ni dovolj. Imeli smo v javnem življenju mnogo poštenjakov. a med njimi tudi mnogo nesposobnih politikov. Glavno je, kdo so oni. ki jih vidimo povsod na bojevniških zborih in ki tvorijo 90 do 95°'o udeležencev. To so oni, ki so 1. 1931. pred svetom proglasili volitve za plebiscitno glasovanje. aH smo za nedeljivo Jugoslavijo ali ne. Takrat so se v svetu šteli oddani glasovi v savski in dravski banovini. Oni pa so napeli vse moči. da bi bila udeležba čim manjša. Ti I ju- ŽITNA KAVA ADRIA, je zdravje! Kupujte jo! dje naj sedaj postanejo preporodi tel ji Slovenije in glasniki nečesa novega? Morda so taki pojavi potrebni, da se vidi, kaj je bilo zdravega in kaj je bilo tu pri nas samo iz računa. Moral sem doživeti, da me je govornik na bojevniškem shodu 10. maja v Celju označil za tistega, ki vihti svoj bič nad sreskim načelstvom, da mi je moj poslanski mandat lovska karta, srez lovski revir, prebivalstvo pa moja divjačina. Vse to bi bilo smešno, če bi taki pojavi ne zagrenili naših ljudi, ki so vedno pošteno delali Odgovornost za to, da se sme na tak način razdirati in da se to celo ščiti, ni majhna in o tej odgovornosti bo pisala politična zgodovina našega naroda. Doživeli smo že mnogo hujših bojev, pa bomo iali tudi bo-jevništvo tja, kamor spada. Potem bo zopet napočii sončni čas našega še intenzivnejšega dela za r«arod in državo. Besedam g. poslanca Prekorška je sledilo dolgotrajno, navdušeno pritrjevanje. Poročilo banovinskega svetnika g. dr. Goričana Član banovinskega-sveta celjski župan g. dr. Alojzij G o r i č a n je obširno poročal o delu banovinskega sveta, o banovinskem proračunu, banovinskih do klada h, sreski cesti dokladi, regulaciji Savinje in pritokov, bednostnem skladu in javn h delih, o banovinski trošarini, banovinskih podjetjih in elektrifikaciji dravske banovine. Tudi njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z živahnim odobravanjem. Na predlog predsednika g. dr. Kalana je bilo z burnim aplavzom sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Sledila je živahna, stvarna debata, po kateri je dajal g. poslanec Prekoršek zaželje-na pojasnila. Volitve Na predlog g. dr. Gračnerja z Vranskega je bil soglasno izvoljen nov sreski odbor, ki ga tvorijo gg. predsednik dr. Kalan, podpredsedniki župana Lorber m Čretnik ter mag. pharm. Posavec, tajnik direktor Mrav-Ijak in blagajnik postajenačelnik Vranjek ter zastopniki vseh krajevnih organizacij v srezu. Poleg teh sta člana odbora tudi gg. poslanec Prekoršek in član banovinskega sveta dr. Goričan. Narodni poslanec g. Prekoršek se Je v svojem in v imenu vseh delegatov iskreno zahvalil g. dr. Kalanu za njegovo ogromno delo, ki ga vrši kot predsednik sreske organizacije JNS. Nato so bili izvoljeni še delegati za strankin kongres in delegacija za politično konferenco JNS, id ee je vršila 4. t m. v Ljubljani Predsednik g. dr. Kalan je x zahvalo za številno udeležbo in s pozivom k nadaljnjemu uspešnemu delu zaključil izredno lej>o zborovanje, ki je jasno pričalo o popolni slogi, enodušnosti in borbenosti vseh iskrenih nacionalnih ljudi v celjskem srezu. Afere Staviskega Pariz. 5. junija. 6. Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj zaslišala v francoski javnosti dobro znanega finančnega agenta Oustnca, ki je izjavil, da ie več kot 2 milijona frankov v :menu Staviskega razdelil lastnikom nck.Ucrih francoskih finančnih tednikov. T.-iko je lastništvo znans revije »Agence Economique et financiere« dobilo več stotisoč frankov. Anketna komisija je zaslišala tudi ministra za javna dela Flandina, ki je pojasnil, kako je prišlo lani mesec* septembra ali oktobra do njegovega sestanka s Stavi-skvm. Staviskv je prišel k njemu v spremstvu nekega odvetnika, da bi se informiral glede madžarskih optantskih bonov, za katere sta garantirali Francija in Anglija. Na njegovo vprašanje, zakaj se Stavisky zanima za te bone, mu je odvetnik odgovoril, da na"merava Staviskv emitirati take bone. Vse druge trditve, da bi imel minister Flandin pozneje še nek telefonski razgovor 3 Staviskym, odnosno z njegovim zastopnikom, so lažne in brez osnove. Nov načelnik prometnega ministrstva Beograd, 5. Junija AA- Z ukazom >TJ. Vel. kralja od 2. maja je imenovan za načelnika splošnega oddelka prometnega ministrstva g. Gojko Mudrinič, dosedanji načelnik splošnega oddelka generalne direkcije državnih železnic. Ruždi bej se sestane z Batolovhn Sofija, 5. junija AA. Listi poročajo, da bo turiM zunanji minister Tevfik Ruždi bej na potu iz ženeve v Ankaro potoval skozi Sofijo, kamor prispe v četrtek popoldne. Na postaji se bo sestal z novim bolgarskim zunanjim ministrom Kosto Ba-tolovim. Po sklenitvi balkanskega sporazuma bo turški zunanji minister torej prvič potoval skozi Sofijo. Incident v grškem parlamenta Atene, 5. junija r. Razburljiv incident se je dogodil v ponedeljek na seji grškega parlamenta. Ko je bivši minister Papana-stasiu govoril na govorniški tribuni, je neki poslanec večine vrgel proti njemu stoJ, ki ga je zadel na glavi. Incident je povzročil velik hrup in pretep, tako da je moral predsednik prekiniti sejo. Nesreča v češkem rudniku Plzen, 5. junija g. Danes dopoldne se je v rovu Ziegler pri Niršanu dogodila iz do sedaj neznanega vzroka eksplozija patron. Trije delavci so bili ubiti, edtn pa je bil hudo ranjen. Eksplozija nitrogficerina Oklahoma, 5. junija AA. Tu sta eksplodirala dva tovorna avtomobila z nitrogli-cerinom. Sedem oseb je ubitih. Manifestacijski shod občinskih nameščencev iz vseh banovin naše države bo v nedeljo, 10. t im. v hotelu »Imipoirial« v Beogradu. Razpravljali bodo o zakonskem predlogu o mestnih občinah. Iz dravske banovine bo vozil posebni vlalt po znižani ceni in se lahko posluži te ugodnosti tudi drugo občinstvo, na kar že sedaj opozarjamo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved *a danes: Splošno oblačno in nesstalno. le na zapadu nekoliko boli vedro, v ostalem hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Izobarična razdelitev z visokim pritiskom nad eeverozapad-no Evropo in z relativno nižjim pritiskom v vzhodnem in zapadnem delu kontinenta je v jugovzhodni Evropi povzročila nestalno vreme z latentnim deževjem in s padcem temperature. V gornjem Primorju in zapadni Hrvatski je pritisk padel za i do 3 mm, v ostalih krajih je prav toliko narasel. Temperature eo narasle za 1 do 6 stopinj, v splošnem le na vzhodu in mestoma v zapadni Hrvatski so za 1 do 3 stopinje padle. Dunajska vremenska napoved za sredo: Oblačno, padavine, zlasti v južnih Alpah ter na vzhodnem robu Alp hladno. . - . • , * * \ . ;f „ f. • V S« f Globoko potrti javljamo pretresljivo vest, da ie naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Franc Vintar POSESTNIK IN LESNI TRGOVEC dne 4. t. m. ob pol 18. uri po dolgi, mučni bolezni preminil v 74. letu svoje dobe. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo dne 6. t. m. ob pol 16. uri na pokopališču v Dolenji Straži. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 11. t. m. v podružnični cerkvi. Hruševec pri Straži, dne 5. junija 1934. Žalujoče rodbine: VINTAR, SUSTERSIČ in RRDAVS. J Maši kraji in ljudje Armijski general Milan Nedic novi načelnik glavnega generalnega štaba Novi načelnik glavnega generalnega štaba armijski general g. Milan Nedič se je rodil 3. septembra 1877 v Grockem v du-navski banovini. Gimnazijo je obiskoval v Kragujevcu, potem pa vojno akademijo v Beogradu, iz katere je leta 1898. prišel kot pehotni podporočnik. "Višjo šolo vojne akademije je dovršil leta 1904., štiri 'eta Sozneje pa je postal generalštabni kapetan L stopnje. Divizijski general je postal leta 1923., armijski general pa leta 1930. Med vojno je bil poveljnik 3. pešpolka morav-ake divizije in timoške pehotne brigade, s katero se je posebno odlikoval pri preboju solunske fronte. Po vojni pa je bil po vrsti poveljnik timoške, kosovske in drav- ske divizije v Ljubljani, zadnjih 5 let pa je poveljeval 113. armijski oblasti v Skoplju. Bil je tudi tajnik sveta državne obram be in načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba. Poučeval je tudi kot profesor na višji šoli vojne akadem:je. Kot odličen vojaški pisatelj se ni omejil samo na važne razprave v »Rataiku« in »Vojnem glasniku«, marveč je prispeval tudi mnogo razprav o vojno-pohtičnih vprašanjih raznim revijam in dnevnikom. Posebno važno je njegovo de1.} »Srbska vojska in solunska ofenziva«, ki je doseglo največji uspeh v naši novejši vojaški literaturi. To delo je bilo tudi nagrajeno od srbske kraljevske akademije, dožive o ie več izdaj, razširilo pa se je v vseh pokrajinah in med vsemi sloji našega naroda. General Nedič pa ni samo dober vojaški pisatelj, temveč tudi dober govornik. Njegovi govori pri velikih nacionalnih »lavnostih so še vedno m >čno vplivali na velike množice. Pri raznih prireditvah pa ni nastopal samo kot govornik, temveč tudi kot iniciativni organizator in si je s tem pridobi! tudi veliko s-KJŠtivjms in pc- Eularnost med najširšimi s'.:ji v hrvatskih rajih, v Sloveniji, v Bosni, posebno pa v Južni Srbiji. V Skoplju ie bi! po njegovi iniciativi in z njegovo izdatno pomočjo zgrajen naš prv* voiaški panteon »Hram slave«, ki so ga v nedeljo blagoslovili, general Nedič pa je zgradil tudi prvi vojaški sanatorij na Vodnu blizu Skopija. Pri zadnjih velikih nacionalnih manifestacijah, zlasti pa pri spominski proslavi prvih juž-nosrbskih rekrutov, pri pogrebu junaških branilcev Beograda in naposled pri otvoritvi »Hrama slave«, je imel general g Nedič velike zasluge tudi s tem, da je dal javnosti na razpolago svoje vojne dnevnike, ki so v mnogih primerih edini dokumenti iz dobe največjega iunaštva in po-žrtvovanja. Vojaška proslava spomina na Gosposvetsko polje Ljubljana, 5. junija Danes je 16. artiljerijski polk slavil svojo tradicionalno slavo v spomin na 5. junij leta 1919., ko so baterije tega polka prvič stopile na Gosposvetsko polje ob priliki koroške ofenzive. Proslava se je vršila na dvorišču prostrane artiljerijske vojašnice, kjer so najprej opravili cerkvene obre de duhovniki vseh treh veroizpovedi, nato je pa zbrane vojake nagovoril komandant polka, domačin polkovnik Radovan P. Jo-vanovič, ki je v kratkih obrisih lepo podal zgodovino pohoda na Koroško ter opozoril vojake, naj bodo vedno dobri in zvesti borci, vdani kralju in domovini. Zaključil je govor z vzklikom Nj. Vel. kralju, čemur so se vsi navzoči gromko odzvali. Zaradi dežja je defile vojaštva Izostal zbrani gostje so pa odšli v vojašnico, kjer jim je bila v slavnostno okrašenem prostoru prirejena zakuska. Med drugimi so se udeležili proslave ban dr. Marušič, župan dr. Dinko Puc, načelniki raznih državnih uradov, predstavniki korporacij Sokola in raznih udruženj. Na proslavi je govoril bivši minister inž. Sernec, ki je navzočim podrobno pojasnil zgodovinski pomen Go-sposvetskega polja, ustoličenje slovenskih vojvod itd. S proslave je bila poslana vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne pa vojnemu ministru generalu Milova-noviču ter armijskemu komandantu generalu Mariču v Zagrebu Gostje so ostali na slavi zbrani v najlepšem razpoloženju skoraj do 15. Popoldne je bilo v vojašnici vojaško veselje z raznimi zabavnimi pri reditvami. V Zgornji Šiški so bile prodane 4 stavbne parcele, med temi ena za 62.000 in druga za 37.800 Din. Tam je dalje kupil neki poštni zvaničnik hišo z nekaj zemlje za 85.000 trije drugi pa hišo za 90.000 Din. Na Viču je bilo prodanih 7 zemljiških parcel za 146.086 Din. bile so od 11.466 do 55.560 Din, V Stožicah pa 4 parcele za 113,832 Din. Nadalje je bilo v Zgornji Šiški, Dravljah in v oddaljenejših vaseh maja prodanih 8 malih kmetij ali hišic z vrtovi za skupno vrednost 451.000 Din. V Slapah je bilo neko posestvo prodano za 68.000 Din, v Pirni-čah mala kmetija za 25.000 Din, pri Dobravi kmetija za 42.000 Din in v Dravljah hiša z vrtom za 120.000 Din. Zadnjo je Antonija Jenko prodala dvema državnima nameščencema. V Podgorici pa je bila prodana kmetija za 45.000. Dalje je bila prodana na Brdu pri Zgornji Šiški hiša z vrtom za 44.000 Din. Z' upčije s hišami • 1 »»vvi m zemiiisci Ljubljana, 5. junija Kupčije z zemljišči in hišami v ljubljanski okolici niso bile v letošnjem maju tako živahne kakor v lanskem, niti ne tako ko letos aprila in marca. Okoliške vasi pač razvijajo živahno povpraševanje po malih posestnih in stavbnih parcelah ob najpro-metnejših žilah. V zemljiški knjigi je bilo maja zabeleženo v okolici 49 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1.079.848 Din. dočim aprila 50 za kupnino 1.315.909 Din. Zlasti v Zgornji Šiški, na Viču in v Stožicah je bilo prodano precej stavbnih in drugih zemljiških parcel, pa tudi več hiš. Mali človek skuša svoje prihranke in rente investirati v zemljo in stavbe. Stav-bišča okoli Zgornje Šiške tja do Št. Vida nad Liubljano rastejo v cenah. Tu je svet m1 po 50 do 150 Din in še dražji. Smrt mladega študenta in športnika Ob žalostnem deževnem dnevu so dopoldne v družini ve-leuglednega ljubljanskega odvetnika in predsednika Odvetniške zbornice g. dr. Janka Žirovnika morali položiti na mrtvaški oder nenadno umrlega edinega sina, visokošolca Borisa. In zdaj počiva sredi rož, med mrtvaškimi svečami in cvetjem, ko je bil še včeraj poln mladostnih sil, kipečega, zdravega življenja. Ob njegovem odru neutešno žalujeta starša in sestra in ž njimi vred množica pokojnikovih vrstnikov in prijateljev, zlasti športnikov. Pokojnik je bil pri svojih dvaindvajsetih pomladih vzor inteligentnega dijaka in žilavega športnika. Stal je kot jurist tik pred drugim državnim izpitom in absolu-torijem. Zadnje čase je večkrat potožil Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. očetu, da pri vsej svoji vestnosti in pridnosti še ni dovolj pripravljen, čeprav je študiral od ranega jutra in ves dan. Njegova nenadna smrt je še prav posebno zadela tovariše »Jadranak«, ki jim je bil zvest član. a z njim izgubi krepkega borca tudi ves jugoslovenski plavalni šport za katerga je Boris že priboril lepe lovorike doma in v tujini, saj si je vprav lani priboril državni rekord v hrbtnem plavanju. Simpatičnega, nadarjenega fanta bosta zlasti pogrešala »Ilirija« in Ljubljanski športni klub. ki je bil v njunih vrstah že od malih nog. Splošno sočustvovanje vsega širokega kroga prijateljev in znancev naj bo bridko prizadetim staršem vsaj malo v tolažbo. — Pogreb bo v četrtek ob 17. iz hiše žalosti v Knafljevi ulici 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranili bomo dragega Borisa prav gotovo vsi v najlepšem, otožnem spominu. Postopači strašijo na podeželju Litija, 5. junija Naše podeželje trpi hudo nadlego. Dan za dnevom se vlečejo po naših cestah tropi brezposelnih. Eni so res žrtve gospodarske krize, večina pa je delomržnežev, ki jim je kriza le izgovor. Pridejo v vsako hišo in jim je dobrodošla vsaka priložnost, da si nabašejo bisago. In nasilni sol Ne prosijo več; zahtevajo, n če ne dobe, grozijo. Zlasti trpe pred nasilniki prebivalci samotnih kmetij, ki imajo zdaj polne roke dela na njivah in travnikih. Z doma morajo na delo vsi, nezavarovane hiše pa so postopačem najbolj pristopne. Te dni so imeli v naši okolici več tatinskih obiskov. V Mali nogi pri Jevnici so bili Mikuževi z doma. Ta čas sta se pri-tepla k samotni domačiji dva neznanca in sta odnesla precej obleke, uro, britev in še nekaj drugih drobnarij, ki sta lih poiskala v hiši. Mikuževi so naglo obvestili litijske orožnike, ki so kmalu našli sled za dolgoprstniki. Medtem pa so zaznali, da sta tatinska pajdaša obiskala med potjo še druge domove. V vasi Volavljah sta se skrila v goščo pred Bratunovo hišo. Ko so odšli vsi domači na delo, sta zlezla v hišo in nabrala precej robe, ki jima je bila pri Bratunovih najbolj všeč. Sledovi tatinske dvojice so vodili proti Dolenjski. Oblastva so medtem že polovila nekaj postopačev. Bratuna iz Volavelj so včeraj pozvali v Ljubljano, kjer so mu pokazali skladišče zaplenjene robe. Možak je bil ves srečen, ko je dobil del svojega premoženja nazaj. Tudi Mikuža so že povabili na ljubljansko policijo pogledat nekaj pokradenih stvari. Oblastva menijo, da so pohajkovači v litijski okolici člani večje, organizirane družbe, ki so svoje čase v naših gozdovih drvarili in zdaj uporabljajo svoja poznanstva v tatinske namen® Za nasilnost potepinov govori zgovorno dogodek, ki se je primeril v gostilni pri Štrusu v Spodnjem Logu nasproti železniške postaje Save. Sredi noči so vdrli v hišo trije možje. Preiskali so gostilniško sobo in kuhinjo, nato pa so vdrli v gornje nadstropje, kjer so spale ženske. Poizkušali so vdreti v njihovo sobo, pa so ženske vkljub silnim grožnjam vpile na pomoč. Ko so se oglasili hlapci iz hleva in so pritekli tudi sosedje, so napadalci izginili na'kolesih proti Bregu. Otroci plešejo Ljubljana, 5. junija Brez velike reklame, le uspeli lepak Ljuba Ravnikarja je nekaterim povedal, da mlada slovenska plesna umetnost kljub težkemu času, kljub vsem žrtvam umetnika tiho napreduje. Sicer sta tega ali onega slabo vzgojenega in za vzgojo vse preveč vnetega Ljubljančana spravili lepi besedi »Otroci plešejo«, malo iz tira in 9e je zbal za mladi, za najmlajši rod. da se ne pokvari, da se mu duše ne stemne. Nič ni pomislil, da je umetnikov edini imperativ: lepota. A kot dober Slovenec se je pač moral postaviti v politično pozo proti umetniku, ne glede na to, da utegne biti prav kot Slovenec zelo slab politik in kot tak v zelo ozkosrčnem odnosu do časa in ustvarjalca. Katja Delakova kot umetnica ie šla pogumno mimo vseh teh, ki so tako zelo v skrbeh za mladi rod tedaj, kadar se mu hoče kvišku — pa bodi v kakršnem koli pogledu. In tako zelo so v skrbeh za mladi rod, da od same morale starih bolj po-ginja kakor raste in mu ne dajo tiste notranje svobode, ki napravi iz otroka ustvarjajočega človeka. Še zmirom živi pri nas Slovencih jezuitski predsodek, prav za prav očitek, da je živi umfetnik družbi kvaren element Pa je le tako, da vsa moralizujoča družba, vsa njena skrb za otroka ne more preko umetnikovega dela. ki je po svoji sili, po svoji naturnosti diktatorsko vzgojno prav za to družbo, ki je majhna in bedna v svojih skromnih utehah, ki rajši moli v prazno kakor misli. Dvorana Delavske zbornice j« bila v soboto ob 17. uri pičlo obiskana. Če bi zapisal, da je bil obisk zadovoljiv, ne bi mogel grajati malomarnosti ljubljanskega meščana, ki umetniku rad postavlja spomenike .. .in prebere celo nekrolog ob njegovi smrti, a v njegovo delo se ne poglobi, hodi mimo. Navsezadnje ga je treba plačati in tudi precej dela je s tem delom... Otroci iz šole za ritmično gimnastiko in umetniški ples, ki jo vodi ga Katja Delakova, so sloves te umetniške plesalke tako v umetnostnem kakor pedagoškem pogledu povsem utemeljili. Sobotna plesna prireditev je bila na višku. Odlična plesalka se je predstavila kot izvrstna poznavalka otroške duše, ki jo zna oblikovati, da ohrani otrok vso svojo samostojnost. Vse plese je zgradila po motivih narodnih pesmi v lepi, otroški duši prikrojeni groteski, ki je mestoma spominjala na Ander-senov pravljični svet. Vsi otroci so se pokazali kot presenetljivo dobri interpreti, z vso dušo poglobljeni v izvedbo celo tam, kjer bi mogel zrel človek tedne in tedne ugibati, kako in kaj. Otroška, le dobremu hotenju predana duša je triumfirala. Gledalci so bili deležni redkega umetniškega užitka. Prav tako so pa bili otroci veseli svojega nepričakovano velikega uspeha, za katerega jih je občinstvo hvaležno, po vsaki točki z dolgotrajnim aplavzom nagradilo. Čeprav so bili plesi ritmično preprosti, je to šteti avtorici le ^ odliko. Ni ji za okras. Gre ji le za tisto preprosto a nič manj skrivnostno življenje, ki je samo po sebi polno čarov. V vsakem gibu je vladala globoka utemeljenost, prevladovala ljubkost, otroško veselje. V drugem delu sporeda, v plesu: »Čudovita zgodba o zlati goski«, je poleg otrok nastopila tudi plesna skupina Katje Dsla-kove. Ta ples sicer ni bil tako poglobljen i vtfovtPfM. ^ i/xqu6i oateaa, tudi Udi. kakor so bili samo otroški v prvem delu. Izvajalci, od najmlajšega do najstarejšega so pa pokazali, da jih vodi roka z -edko umetniško potenco Pri klavirju je plese spremljala tehnično dobro gdč. Boža šaplja. Pohvaliti je tudi kostume tako glede preprostosti iakor smiselnosti. Podobnih prireditev si še želimo. Gospej Katji Delakovi pa iskrene iestitkel R. K. Za napredek kmetijstva Agronomi dravske banovine, zbrani v nedeljo na svojem letnem občnem zboru v Ljubljani, so strnili svoje želje, predloge in zahteve v ob-iirno resolucijo, ki se dotika mnogih važnih vprašanj našega kmetijstva. Kmetijski pouk Ministrstvo za kmetijstvo naj čimprej omogoči uzakonjenje zakona o narodnih kmetijskih šolah. Na kmetijske šole naj se postavljajo samo učne moči z visokošolsko agrikulturno izobrazbo. Glede na težavni poklic učnega osobja naj mu pripada poleg plače vsaj brezplačno stanovanje, kurjava in razsvetljava. Kjer na šole ne morejo tega nuditi, naj se regulira vsaj stanarina. Ker je iz pravilnika kmetijskega ministrstva izpadlo kmetijsko-gospodarsko šolstvo, naj se to vprašanje naknadno takoj uredi s tem, da ta kmetijski pouk ostane v resoru ministrstva za kmetijstvo odnosno kmetijskega oddelka kr. banskih uprav. Donese naj se zakon o nasledstvu kmetijskega gospodarstva. Kmetije od 20 ka-tastralnih juter navzgor oziroma z nad 2500 Din čistega katastrskega donosa lahko prevzame od očeta samo sin, ki je končal kako kmetijsko šolo. Ohraniti se mora kontinuiteta kmetijskega strokovnega nasledstva. Agronomi želijo ozko sodelovanje z uči-teljstvom v kmetijsko-strokovnem pogledu. Reorganizacija kmetijske shižbe Kmetijsko pospeševalna služba naj »e uravna po specialnih potrebah slovenskega kmeta in naj v svojem delovanju podčrta specialne kmetijske panoge, ki so za slovensko kmetsko gospodarstvo najvažnejše in od katerih ima slovensko kmetsko gospodarstvo največje dohodke odnosno največje izglede, da glede na dane prirodne pogoje najrentabilneje in najbolj komerci-elno razvije dotične panoge. V ta namen zahtevajo agronomi: Sreskim kmetijskim referentom se mora omogočiti zunanje strokovno delo. Zato naj se jim dodelujejo v izvršitev samo zadeve, ki se tičejo kmetijstva v agrarno-tehničnem in agrarno-političnem pogledu, torej v glavnem le posle, ki spadajo v kompetenco kmetijskega ministrstva odnosno kmetijskega odseka kr. banske uprave. Referentom v večjih srezih naj se dodeli pomočnik ali vsaj pisarniška moč. Pri kr. banski upravi naj se nameščajo za po-edine kmetijske panoge specialisti za potovalne učitelje, dočim naj ostane na sre-zu kmetijski referent kot socialni agronom. Zakon o pospeševanju kmetijstva naj se čimprej spopolni. Kmetijske poskusne in kontrolne postaje se morajo opremiti z vsemi v zakonu o organizaciji teh postaj predvidenimi sredstvi, da bodo sposobne izvrševati svojo nalogo, predvsem pa Jim je treba takoj dodeliti objekte za izvrševanje poskusov. Od teh zavodov se ne sme zahtevati in pričakovati rentabilnost, ker morajo biti strogo naučno-eksperimental-ni. Stroški za nabavo objektov in material- ni izdatki za spopolnjevanje in vzdrževanje naj gredo v breme kr. banske uprave. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru naj se preuredi v enološko-po-mološko postajo, vodstvo pa mora preiti v roke agronoma specialista Propagandno kmetijsko strokovno središče naj postanejo za določeni rajon kmetijske šole. Banska uprava naj izda glede tega poseben pravilnik. Vodstvo kmetijske šole mora sodelovati s sreskim kmetijskim odborom odgovarjajočega področja. Sreski kmetijski odbori morajo zato vodstvo šole pritegniti k sodelovanju. Kmetijske šole in kmetijske poskusne in kontrolne postaje morajo navezati tesnejše stike za medsebojno strokovno sodelovanje ln izpopolnjevanje ter donašanje važnejših predlogov agrarno tehnične in agrarno politične prirode. Pri kletarskem nadzcirni-štvu naj se osnuje mesto pomočnika za kontrolna dela. Prosto mesto pri kmetijskem odseku kr. banske uprave mora zasesti inženjer-agronom. Reorganizacija agrarnih operacij Kr. banska uprava naj vzame v pretres resolucijo agronomov glede organizacije komisije za agrarne operacije pri banski upravi, ki je bila že predložena. Spopolni-tev agrarne zakonodaje po modernih agrar-no-tehničnih načelih in organizacija agrar-no-tehnične in agrarno-pravne službe je za asanacijo našega kmetijskega gospodarstva nujno in neobhodno potrebna. Agrarno-tehnična in agrarno^politična služba mora konkretna agrarna vprašanja reševati popolnoma v soglasju z agronomskimi strokovnjaki kr. banske uprave. Za vodstvo in izvrševanje agrarno-tehnične in agrarno-politične službe naj se uporablja samo osobje s popolno fakultetsko izobrazbo agrarno-tehnične stroke, to so inženjer-ji kulturne tehnike, agronomije in šumar-stva, za tehnično pomožno osobje pa osebe z geodetsko in geometrsko kvalifikacijo. Pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave naj se ustanovi referat za kmetijsko stavbarstvo, amelioracijo in splošno tehnično povzdigo naše vasi. Delokrog tega referata naj obsega: tehnično delo za agrarne operacije: izvrševanje vseh malih melioracijskih del, osobito za pašnike ;n planine; ureditev planšarstva in pašništva s sodelovanjem ostalih kmetijskih strokovnjakov odgovarjajoče stroke pri kr. banski upravi; izvrševanje kmetijsko-stavbar-skih del; tehnična poddela za bodoče agrarno-politično usmerjenje naše vasi. V pomoč tehničnemu delu naj se osnuje referat za pravne posle agrarnih operacij. Pri sistematiziranju mest v državni ln banovinski službi in predpisovanju kvalifikacij se morajo vpoštevati kot enakopravni vsi akademski poklici. Udruženje jugoslovenskih agronomov naj predloži ministrskemu svetu, katera mesta zahteva za agronome. ULTURNI PREGLED Dr. Beneš, „Boj za mir in varnost države" Ob petdesetletnici češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Eduarda Beneša je izdalo založništvo >0 r b i s« v Pragi knjigo, ki pomeni naistvarnejšo in najtrajnejšo počastitev življenjskega jubileja enega izmed ustanoviteljev in vodilnih organizatorjev češkoslovaške republike, nie velikega državnika dr. Beneža. Kniiga obsega 834 strani v 8° in se imenuje >B o j o mir a bezpečnost stat u«. (Boj za mir in varnost države.) Ko je dr. Eduard Beneš pred desetimi leti dovršil štirideset let. eo njegovi prijatelji izdali poseben zbornik, v založbi >\lelantrioha« pa je izšla zbirka ministrovih izjav in govorov j>Problemy nove Evropv a zahranični politika če^kosloveneka. ProjevT a snahy z r. 1919—924.« Pričujoči knjigi daje pomen dejstvo, da eo tu zbrani vsi Beneševi ekspozeji in govori od 1. 1924. do 1. 1934. Tako predstavlja ta knjiga obenem s prei navedeno oajavtentičneiši dokument o dr. Benešu kot zunanjem ministru. Toda vrednost tega dokumenta presega še tako izjemni osebni format. V zborniku >Boi za mir in varnost držav«. ki združjje 22 ekspozejev in drugih izjav ministra dr. Beneša, je zbranega ogromno gradiva ne le o zunanji politiki Češkoslovaške, marveč sploh o evropski politiki v desetletju 1924—1934. Tako eo zlasti v teh dneh. ko se odločuje končna usoda ženevske konference, živo aktualni ekspozeji: >Diplomateki boj za zagotovitev evropske varnosti in stabilizacije miru« (st. 301—324). dalje »Pogajanje za garancijski pakt< (str. 325—339), »Problem omejitve oboroževanja« (str. 374—387), >Briand - Kelloggov pakt«, »Ali ee bo Evropa odločila za mir ali za v>j-no< in dr. V ekspoze?;h dr. Beneša, ki osfro osvetljujejo vsakokratni položaj, je prikazana težka pot konsolidacije v povojni Evropi. Vsi problemi so obravnavani z logiko misleca in z empirijo državnika. Nadalje je v iziavab dr. Beneša mnogo drugega tehtnega gradiva, tako se n. pr. zrcali v njih ves razvoj Male antante. Ekspoze z dne 31. oktobra lanskega leta. v katerem je dr. Beneš obravnaval kompleks mednarodnih vprašanj v zvezi z nemško revolucijo, zaključaje dolgo vreito tu zbranih državniških dokumentov. Izdaja tega politično - zgodovinsko dragocenega gradiva je pomembna že sama po sebi. Pričujoča knjiga pa je posebno tehtna še iz drugega razloga. Vzpodbujen po SOlet-nici ministra dr. Beneša. vendar pa daleč od jubilejnih trobent in prigodniških člankov, je dr. K. Krof t a opremil novo knjigo ministra Beneša s spisom >E. Beneš in češkoslovaška zunanja politika«, ki zavzema v tej knjigi 225 strani. Tako eo dobile Bene-ševe izjave najboljši komentar. Slike, ki nam jih nudijo ekspozeji, eo izpopolnjene z vidno in vešče orisanim ozadjem, zato so poprijele reliefnejiši lik. V ekspozejih najdeš to in ono. kar je ustrezalo trenjtni situaciji in je že težje umljivo, ako ne poznamo tedanjega položaja; tudi taka mesta 60 dobila po zaslugi dr. Krofte (Beneševega ožjega sodelavca in enega najuglednejših češkoslovaških diplomatov) trajno fundacijo. Skratka: sois dr. Krofte podaja zaokroženo sliko češkoslovaške in obenem evrofiske zunanje polilike v letih 1924—1934. Ne dvomimo, da je z njim dobila izredna državniška osebnost ministra dr. Beneša najtrajnejšo lovoriko. Zakai prav la študija nam prepričevalno kaže. s kakšnim znanjem in s kakšno spretnostjo je dr. Beneš v tem zgodovinsko usodnem desetletiu. ko se je politična Evropa pričela vnovič lomih' in prehajati na steze, ki iim nihče ne more dogledati konca, opravljal dolžnost zunanjega ministra Češkoslovaške. In o tei državi vemo. da leži v sam>m osrčju Evrope, zato je občutljiva za njene nairahleiše spremembe. Samo bodočnost bo mogla podvreči Beneševo delo kritiki: vse. kar pišejo danes pod videzom kritike Bcne-ševe politične linije, ie neobjektivno. In bodočnost bo tudi najobjektivneje priznala Be-neševe ogromne zasluge. Z Masarykom in Benešem ima češkoslovaška državna politika petnajstletno kontinuiteto, ki sega k samemu postanku države; kdo ve, ni h* prav ta kontinuiteta, ki je vezana na dve močni osebnosti, eden najpomembnejših vzrokov notranjega in zananjega uspeha češkoslovaško države?! Res je. da je linija, kakor jo zastopa dr. Beneš. v glavnem dana že s samim položajem republike in da je zunanja j>olitika predvsem zadeva logične interpretacije danih pogojev, potreb in možnosti, toda — ali ne bi mogli manj vešči in manj izkušeni državniki eksperimentirati tadi v tem okviru? Verletno ie, da bi oscilacije sitale državo več kakor osebno vezana trdnost politične linije in tista kontinuiteta, ki lahko zanjo jamčj samo močna osebnost z znanstvenim pogledom na politično prakso. Dr. J. Papoušek in dr. K. Krofta. ki sta knjigo uredila, nista imela pri izdaji političnih izjav dr. Beneša namena, da bi poveličevala ministrovo osebnost in prispevala h kakršnikoli agitaciji. V nrimitivnejšem okolju bi težko izšla podobna publikacija brez običajnega kadila in strankarskega patoma. Ta izdaj? ustreza znanstvenim merilom, in prav v tem je njena učinkovitost in traina vrednost. Danes, ko je slepilna sugestija »fuhrerjev« jačia od premišljenih, logičnih in razumnih znanstvenih meril, je treba to posebej Poudariti. Na Češkoslovaškem še živi prepričanje, da ie politika poleg umetnosti tudi znanost, ki zahteva sMa znanja in poznanja faktov. pa psihološke veščine in kuPiviranega čuta za stvarnost, za obiektiv- čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" no istinitost. Kaj čuda: Masaryk in Beneš sta najlepši vror racionalističnega realizma ▼ politiki. Beneševa knjiga je tudi dokument o vplivu znanstvenih metod na sodobno politiko. — Slovensko - nemški in nemško - slovenski slovar, ki ea sestavlja dr. Joža Glonar, napoveduje založba Umetniška propaganda. Slovar bo obsegal okroe 700 strani in izide v jeseni. Mednarodni filosofski kongres bo zasedal v Pragi od 2. do 8. septembra. Zadnjega kongresa v Ozfordu ee je udeležilo 800 oseh. Za praški kongres ie priglašenih že sedaj 90 referatov, med njimi referat o izključnem gospodstvu prirodoslovja v filozofiji, o pravem pomenu sociologije, o krizi demokracije, o filozofiji verstva itd. Ali sodi slovaščina v jezikovni sistem jui-noslovanskih jezikov? V najnovejši dtevilki v Pragi izhajajočega slovaškega mesečnika »Eiftn« piše docent Jan Stanislav o problemu jagoslovan. prvakov v slovaškem jeziku. Pisec, ki se je mudil pred leti na daljšem študijskem dopustu v Ljubljani, nastopa zoper iezikoslovno teorijo, ki jo v glavnem predstavlja slovaški filolog Samo Ozaui-bel. Po tej teoriji bi Slovaki pripadali hfoo-slovanskemu iezikovnemu sistemu, ne pa^ sistemu zapadnoslovanskih iezikov. Današnja pismena slovašfinase po Czamelovem mnenju očitno razločuje od slovaških narečij, ki so baje bližja narečjem nekdanjih južnoslo- DANES ZABAVNI VELEFTLM PRIPOVEDKE IZ SPALNICE" v katerem igra glavno vlogo slavni MAURICE CHEVALEER V tem filmu nastopa najmlajši filmski igralec BABT LEROY ELITNI KINO MATICA. Predstave ob 4. in 9.%. Današnja predstava ob 7.% odpade n lomače vesti ♦ imenovanja v vojski in mornarici. Dosedanji poveljnik EI'I. armijske oblasti ar-mijski general Milan Nedič je imenovan za načelnika glavnega generalštaba. Nadalje so imenovani za Komandanta II. bataljona 25 pp. podpolk. Alfred Hutoel, za vršilca dolžnosti upravnika oddelka za popravilo pehotinskega materijala III. oddelka vojno-tehničnega zavoda nižji vojni uradnik I. klase artiljerijsko-tehnične stroke Ivan Fister, za vršilca dolžnosti pomočnika upravnika X. odidelka zavoda Obiličevo inienjer kemije uradnik šeste položajne skupine Karel Skubic, za komandanta podmornice »Hrabri« kapetan ikorvete Boris Pire, za vršilca dolžnosti komandanta broda »Kovač« kapetan kor-vete Anton Vekarič, za vršilca dolžnosti broda »Orao« kapetan korvete Henrik Kliner, za pomočnika komandanta var-darskega orožmiškega polka orožniški podpolkovnik Dragotin Mašek, za pomočnika komandanta dravskega divizijskega polka orožmiški podpolkovnik Božidar Petkovič in za vršilca dolžnosti oficirja za insoektorske posle dravskega žandar-nierijiskega polka orožniSki major Mihaj-lo Pavlovič. _ Najboljše med najboljšim je ^©RAHOL" olje za sončenje Cena steklenici Din 10.— Parfumerija »VENUS«, nasproti pošte. ♦ Sokoli Herceg-Bosne pred spomenikom šumadijskih vojnih žrtev. Sokoli iz Sarajeva, ki so prinesli na grob kralja Petra plamenico zahvainosti, so Po končali slav-nosti .pohiteli v Kragujevac, kjer so se poklonili pred spomenikom šumadimskih vojnih žrtev spominu junakov ter položili na spomenik tudi lep venec. SoKole so po-tzdTavili predstavniki kragujevškega Sokola in vseh narodnih društev z občinskim predsednikom na čelu. Po leipi korne-mioraciji se je sokolska delegacija vrnila v Sarajevo. ♦ Za fond zagrebškega vseučilišča. Rektor zagrebške univerze inž. Stipetič je naslovil na vse diplomirane absolvente, ki izšli i?, zagrebškega vseučilišča, apel, da bi gmotno podprli fond zagrebške univerze. Ta poziv je naletel na odziv in na univemi so se sestali nekdanji njeni slušatelji ter razpravljali, na kak način bi se podprl vseučiliški f-ond. Na sestanku so govorniki opozarjali na primer beograjske univerze in znanstvene akademije, ker sta bili ti dve ustanovi deležni največ podpor o 3 strani raznih dobrotnikov, ki so jima (zapustili velike vsote. Take dobrotnike bo treba iskati tudi med Zagrebčani in eo zborovalci, ki sami od svojih zaslužkov ne morejo podpirati univerze, sklenili, da bodo najprej razvili agitacijo v tem pravcu. ♦ Kajmakčalan bi šar planina bosta pretvorjena v nacionalna parka. Gozidaxski referenti vardarske banovine so Imeli v Skopljm svoj sestanek, na katerem so bili sprejeti važni sklepi o pogozdovanju jiuž-mo-srbskih planin. Pogozdovanje v zadnjih letih uspešno napreduje in je banska uprava v štirih letih z državno pomočjo pogoadila okrog 750 ha zemljišč, dočim so pogozdili prebivalci sami okrog 7500 ha svojih goličav. Gozdarski referenti so razpravljali o podrobnostih tega koristnega dela, posebno pozornost pa so postvetili predlogu, naj bi se na Kajmakčalamu im ma delu Šar planine uredili posebni parki v ananstvene Ln turistične namene. 1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september). V pav-šalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rentgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseb motnjah zastajanja sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez. Zahtevajte kopališčne prospekte! 88 Slatina Radenci, Slovenija ♦ Popravek. V »Jutru« št 125, z dne 3. t. m., smo na strani 9 priobčili oglas »Mobil Oil« »D«, v katerem smo pomo-ma navedli, da ta Mobil Oil zahtevajo naši preprodajalci, namesto: Mobil Oil »D«, ki ga prodajajo naši preprodajalci, kaikor bi se moralo pravilno glasiti. ♦ Otvoritev strelišča v Medvodah. Pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije generala Cukavca je bilo preteklo nedeljo otvorjemo strelišče saverne strelske družine v Medvodah. Otvoritvi so prisostvovali razen številnega občinstva, odlični zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter narodmo-obramibnih organizacij. Strelišče je otvoril zastopnik pokrovitelja kpt Naumovič s 5 streli, pred tem pa so govorili predsednic družine, fcpt. Naumovič, podmačelnik sreskega načelstva im podpredsednik strelskega okrožja. Nato je sledilo nagradno tekmovanje pri katerem je nastopilo okoli ©0 strelcev. Prvo mesto je dosegel br. Avgust Smole (Kranj) z 63, drugo br. Stanko Barle (Medvode) s 64, tretje br. Fran Rozman (Medvode) z 62 točkami. Nagrajenih je bilo vsega 10 najboljših tekmovalcev. ♦ Poziv absolventom delovodsklh In strokovnih šol. Ministrstvo trgovine in industrije, je na podlagi §§ 24, 26 in 460 zakoma o obrtih od 5. novembra 1931 izdalo dne 21. aprila 1934. pod II. št. 13845/N pravilnik o strokovnih šolah, katerih izpričevala završemih izpitih dajejo ugodnosti pri dokazovanju strokovne izobrazbe za mojstrske ali pomočniške izpite. Kar velja za izpričevala o završnih izpitih na šolah po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah ali po zakonu o ženskih obrtnih šolah iz leta 1932, velja tudi za vsa odihodna izpričevala, ki so jih absolventi istih šol doslej prejemali. Vabim vse ateolvente delovodskih, moških obrtnih in ženskih obrtnih šol na našem zavodu, naj se z odhodmimi izpričevali zgla-sijo v naši direkcijski pisarni, da dobijo na izpričevala nove odhodme klavzule. — Direktor Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Kopališče y doiirti Vag«., ČSR. Pfcr-Sal počeoši od 05 K« — vključno koipeljii, zdravnike in take«. Edinet-reaM blatne kopelji za idrajvlj^-revarat/iema. Pojasnil«.: Droj&rija Gregorifc, Liuiblj mm. Prešernov« aH«* 6. ♦ Redni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji se bo vršil 14. t m. ob 10. v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. ♦ Slučajno odkritje starodavnega denarja V Vidovskem v cazinskem STezm so našli kmetje slučajno v veliki podzemski votlini precej starodavnega denarja. Poleg bizantinskega in ruskega od 3. do 6. stoletja so bili bolgarski kovanci, ki jih je dal kovati car Asen od 1. 1186 do 1196. V tej votlini so že večkrat našli razne starinske zanimivosti. Votlina je dolga preko 500 m in so v njej proti soncu vojne taborili zeleni kadrovci. ♦ Ogromna škoda zaradi toče v knlnskl krajini. V zadnjih drneh so tudi po Dalmaciji besnele silme nevihte, med katerimi je ponekod toča napravila milijonsko škodo. Prva taka nevihta je bila v okolici Sinja, kjer so strokovnjaki bamske uprave cenili škodo na milijon dinarjev. Občutno škodo je napravila toča tudi v Makarskem Zagorju, najhujše pa je bilo v okolici Kmi-na, kjer je toča uničila večino nasadov v sedmih vaseh. V samem Knimu je padala debela toča, ki je poškodovala tudi mnogo streh im razbila precej oken. Ledeni kosi so tehtali tudi do pol kilograma. Težka toča je padala s tako silo, da se je ponekod zabila za nekoliko centimetrov v zemljo. Ogromna je škoda pH« zunaj. 4913 u— Za kolo — 6 mesecev strogega zapora. Elegantni Ljubljančan France ki se pozimi specializira ma tatvime su-kenj po kavarnah, je tudi drzen tat koles. Antonu Rojcu je 8. maja letos ukradel 900 dinarjev vredno moško kolo. Pred malim senatom je bil Framce š. včeraj obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Zaradi tatvine kolesa je bil že enkrat kaznovan. u— Ne samo najcenejši avtomobil naan je dala Avtomontaža z malim »Triglavom DKW«, temveč tudi najekomomičnej-ši im najtrpežmejši voz, ker porabi na slabi cesti v resnici le 6»/« I goriva za 100 kilometrov, a njegova trpežmost, brzina im kapaciteta so bile posebno sijajmo dokazane pri njegovi predrzno nagli vožnji na Ljubelj, ko je ta doma izdelani voziček z lahkoto zmagal največje težave marsikaterih drugih voz. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčioe neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Iz Celja e— Važen članski sestanek JN8 v Celju. članski sestanek občinske organizacije JNS za Celje, bo danes ob 20.30 v celjskem domu. Poročala bosta predsednik organizacije dr. Kalam im pa narodmi poslanec Ivan Prekoršek. Zaradi važnosti dnevnega reda je člamstvo vabljeno, da se sestanka polmoštevilno udeleži. Vabljeno je tudi članstvo občinskih organizacij Celje-okolica. — Predsedstvo. e— Reservni oficirji morejo dobiti r smislu naiedbe g. ministra vojske im mornarice posamezne sekcije (vojaške zemljevide) izdane k>d voj. geografekega instituta po znižani ceni. Od vsake sekcije pa morejo dobiti samo po en izvod in samo enkrat im to proti plačilu. Točnejše podatke morejo dobiti pri voj. referentu (mestmo načelstvo.) e— Javna tombola, ki jo Je priredila Jadranska straža v nedeljo popoldne na celjski Glaziji je bila rekordno obiskana. Glavne dolbitke so dobili: 2500 Dim brezposelni družinski oče Mirmik, 1000 Din tret-ješolec Polo Kudiš iz Celja, 500 Din krojaški pomočnik Henrik Korošec iz Stramic kolo posestnikov sin Anton Novačan iz Tmovelj, vožnjo Sušak-Kotor in nazaj s parnikom I. razred delavec Stanko Heisim-ger z Zg. Hudinje, po četrt vagona premoga služkinja Marija Resnikova iz Gaberja in soproga podpolkovnika Bosiljka Stoja-novičeva iz Celja, seženj bukovih drv za-sebnica Marjeta Kaluževa iz Zavodne pri Celju, garnituro kuhinjske posode Malči Rebernikova, vlagalka Zvezne tiskarne v Celju, stensko uio najemnica Ana Pan-gerlova iz Zetlme, žepno uro pa Branko Ružič, vajenec Zvezme tiskarne v Celju e— Kino Union. Danes olb 16.15 ln 20.30 zvočna opereta »Noč pred zaroko« (Dekle kakor ti) im zvočna predigra. Lomberg film 6/9 8 posnetkov 23« Sch. . . Din 12.— Spec. razvijanje Lomberg filma „ 1.—• Vsaka kopija........ L— DROGERIJA KANC NEBOTIČNIK in ŽIDOVSKA ULICA ST. 1 e— Smrten padec s češnje. V ponedeljek zjutraj je obirala 40 letna Kata Korc-jče-va na Pečovju pri Teharju češnje. Na drevesu je iagubila ravnotežje in padla več metrov globoko. Pri padcu si je zkjcrrfla hrbtenico im si tudi močno preCresla možgane. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnica* kjer je že ob 13.45 podlegla poškodfr ^m. Koroščeva je gospodinjila svojem« brajtu, ki je uslužben v samotni tovarni v Štor ah. e— Primarij dr. Ivan Raišp se je preselil v lastno hišo na Kralja Petra cesto 26. Iz Maribora a— Odkritje spomenika mladlnoljubu prof. Žagarju. Magdalene ko pokopališče je bilo v ponedeljek priča preproste, a t jan (bolj prisrčne slovesnosti. Mariborski podružnici CtMD sta odkrili svojemu meet-Mu in velikodušnemu mladlnoljubu proL Nikolaju Žagarju nagroben spomenik. Ob s cvetjem okrašenem zadnjem domm prod 2agarja so 6e zbrali predstavniki obeh mariborskih podružnic GMD, zastopniki mariborskih šol, Zveze kulturnih druš:ev, dijaki im drugo občinstvo. Slavmost Je otvoril gimnazijski pevski zibor pod vodstvom prof. Bajuka; zapel je »Regniem aetemam« Nato je spregovoril v imenu mo-Ske podružnice CMD dr. Ferdo Lasič, fci je slavil pokojnega profesorja kot naaod-mega borca, iskrenega mladimoljmba ter največjega mecena družlbe CMD v Mariboru. Dalje je spregovoril v zastopstva zadržanega ravnatelja gimnazije, kjer Je pokojnik poučeval, prof. Anton Dolar. Njegove ganljive besede so izvenele v ugotovitev, da je trajnejši spomenik, kakor Ju nagrobni granit, postavil pokojnik sarae-mu sebi s svojim delom in ljubeznijo (Jo slovenske mladine. Dijaki pevskega 2ib »ra so zaključili svečanost z žalostinko. menik, ki sta ga profesorju postavili obe podružnici, je navaden obelisk iz poh'*-skega granita, preprost, kakor je bil pokojnik v vsem svojem življenju. a— Opozorilo avtomobilistom. Mar£>irski okrajni cestni odbor gradi pri Ra/ie-hovi nad Sv. Lenartom v Slovenskih goricah nov del banovinske ceste, ki bo skrajšal 3 nevarne ovinke na cesti Sr-narska - Sv. Lenart. V Radehovi bodo zemeljska dela že te dmd gotova. Zaradi gradnje gornjega ustroja pa je promet t>a omenjeni cesti zaprt za dobo 10 dni, na kar se opozarjajo vsi avtomobilisti in mo-tociklisti. Ko bo v omenjenem času gomoG ustroj oeste zgrajen, bo zopet odprt za ves motorni promet. a— Gradbeno gibanje. Novo postavfloeaa stanovanjska triinadstropma hiša veletrgov^ ca Miloša Oseta na Glavnem trgu bo "L. julija popolnoma dogotovljema, da se bodo lahko vanjo vselile pisarne im stranke. S to hišo je južna firomta novega dela trga zaključena, na zapadmi strani pa čaka samo še prostor med Bergovo hišo im mostom. — Gradnja palače Guštinovega kiti v Vetrimjski ulici, kakor tudi trimadfftropne hiše zobozdravnika dr. Kristana počasž napreduje, ker so pri kopanju temeljev naleteli na razne ovire. Pri Blankejevi hiši so temelji že iakopani in so prišli to do prvega nadstropja. a— Nevaren padec. Prt oibtranju čet nje je doletela v Stadencih 14 letnega Petra Poka huda nesreča, Faat je splezal na visoko drevo, padel na tla in dobil bcrle notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. a— Regulacija Pob reške ceste- Mestna Občima je nedavno kupila Turkov© hišo, ki Jo bodo začeli kmalu podirati. Najprej odstranijo zapadmi del, nato pa vzhodni, v katerem še vedno stanujč nekaj strank. Ko (bo hiša odstranjena, bodo odstranili tudi gričke med Kralja Petra trgom ln odcepom Tržaške ceste do Pobreške cett«. Iz Kranfa r— Mladinski koncert, ki je dosege! V Ljubljani najlepši uspeh in polno priznanje celokupne strokovne kritike, se ponovi drevi ob 20. v Narodnem domu. Iz Kamnika ka— Esperanto. že od jeseni se vri? v Kamnini tečaj esperantskega jezika, katerega poseča lepo število udeležencev. Tečaj vodi g. Pere. Kamniški esrperantski krožek bo priredil v teku tega leta več zanimivih skioptičnih predavanj v dvorani kina. Prvo bo v petek, 8. t. m. Predaval bo Bolgar g. pamporov o »Bolgariji, de« želi rož«. ka— Obdukcija. V kanmfSki ofcoHci ja te dni umrlo 9 tednov staro dete. Ker so hudobni jeziki trosili vesti, da smrt nI bila naravna, je bila odrejena Obdukcija, ki je pokazala, da je dete umrlo za pljučnico. _ toa— Vandaflzem. Tujsko prometno društvo je pred kratkim popravilo klopi po izprehajališčih in parkih. Že par dni nato pa so neznani zlobeži prav na vandalski način poškodovali klopi na Malem in Starem gradu. Dvoje klopi so kar s sekiro posekali, drugod pa so polomili sedeže ali naslanjala. Tujsko prometno društvo Je določile nagrado za izsleditev hudobnih zlikovcev, ki vsako leto stresajo svojo jezo nad klopmi po izprehajališčih. SV. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. V nedeljo 3. t. m. se je vršil v Soli javni shod, ki ga je priredila tukajšnja občinska organizacija JNS pod vodstvom agilnega predsednika g. Franc«. Beraniča. Na shodu je poročal naš marijivi in delavni narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki Je na njemu lastni način vse poslušalce, katerih je bilo nad 100, poučil o vseh sodobnih gospodarskih in političnih prilikah. Oglasil se je k besedi še zastopnik sreske organizacije g. dr. Fermevc, ki je navzočnim razložil vzroke težkoč našega denarnega trga ter slednjič pozval vse trezno in pošteno misleče, naj se strnejo v močni fronti narodne sloge in pristopilo k svoji občinski organizaciji JNS. Slednjič bodi še omenjeno, da je g. narodni poslanec izposloval znatno podporo za pogorelce v treh največjih požarih v srezu. podpore bodo deležni tudi oni iz naše vasi Pleterje, za kar se g. Lovni Petovar-ju prav prisrčno zahvaljujemo ▼ imenu vseh težko prizadetih. Pogled na ljubljanski Gornja slika nam prikazuje del sejmišča ob glavnem vhoda, kjer je letos velele jmska uprava postavila velik kip, ki predstavlja Merkurja. Kip je delo akademskega slikarja in kiparja Toneta Kralja. NTVEA na zrak in sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava. GOSPODARSTVO Vprašanje sanacije denarništva V nedeljo se je vršila v Beogradu v dvo-a^Tij Izvozne oanke trinajsta redna skupščina Udruženja bank v Beogradu ki jo je voda predsednik dr. Vlada Markovič. V svojem poročiiu je predsednik dr. Marko-vč razpravljal o aktualnih problemih na-Sega denarništva. Poročal je o ustanovitvi posvetovalnega odbora za bankarstvo pri trgovinskem ministrstvu (ki mu pripada kot čian) un je izjavil, da je ta ustanova potrebna in da bo koristna za normalizacijo kreditnih odnošajev v naši državi. Predstavniki bank so hvaležni vlada m mirmstru ;:ryovine za ustanovitev tega odbora. V .radnjem času so se vršile že številne seje tega odbora ki pripravlja gradivo o vseh r-ašanjih v zvezi z razmerami v našem bankarstvn. Prva naloga naše vlade bo, da izvrši korekturo uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, da bi se tem ;bolje LzvedJa sanacija bank in denarnih zavodov. V spiošnem gre za trj vrste ukrepov, nemreč za odlaganje plačil, za sanacijo ali za izvenkonkurzno likvidacijo. Korigirana uredba bo gotovo ustrezala interesom denarnih zavodov, kakor tudi upnikom teh zavodov. Gospod minister Demetrovič je pokazal mnoge dobre volje in energije, da se napravi vse, kar je potrebno za ureditev kreditnih odnošajev. Posvetovalni odbor bo nadalje razpravlja! o vprašanju, kako oživeti delovanje bank in gospodarstva, kakor tudi o vprašanju novega zakona o bankah, zakona o bano vinskih in občinskih hranilnicah in o vprašanju ustanovitve zbornice za denarne zavode. Predsednik dr. Markovič je pri tem izrazil nado, da bodo Sedmi dan Zaradi slabega vremena, ki je vladalo včeraj, je bil poset ljubljanskega velesejma slabši, nego med običajnimi dnevi v tednu. Ker pa letos traja velesejem dvanajst dni, bodo v prihodnjih dneh imeli interesenti še dovolj prilike ogledati si velesejmsko razstavo. ki je pravo ogledalo naše industrijske tn obrtna podjetnosti in zmožnosti. Letošnji velesejem je tako v razstavnem delu naše industrije in obrti, kakor tudi v onem delu, kjer so nameščene specijalne razsta-vine, dejansko na višku, tako glede kakovosti blaga, ki je razstavljeno, in zanimivosti razstavnih predmetov, kakor tudi glede okusne opreme. Naš velesejem se sploh odlikuje po svoji sistematični urejenosti in nudi pregledno sliko tudi onemu obiskovalcu. ki ima le malo časa na razpolago za obisk te prireditve. Ponovno opozarjamo naše trgovce, ki se zanimajo za blago iz Nemčije, da je na velesejmu v paviljonu »G« postben nemški informacijski urad. ki daje interesentom brezplačne informacije. V zvez; z najnovejšo trgovinsko pogodbo se nemška industrija »»lo zanima za. naš trg, ki ga temeljito proučuje. Nemški informacijska urad na velesejmu daje interesentom informacije v vseh panogah nemške eksportne industrije. S svojimi proizvodi pa je na velesejmu odlično zastopana zlasti nemška industrija ra- Državne finance v letu 1933-34 V ».Službenih novinah« je objavljen pre-gied državnih izdatkov im dohodkov za mesec april, kolikor so bili ti izdatki in dohodki izvršeni še na račun preteklega proračunskega leta. Kakor znano, se proračunsko leto konča z 31. marcem, računsko leto pa traja še do 31. avgusta, tako da se do konca avgusta lahko še izplačujejo izdatki, pravilno angažirani do konca proračunskega leta, in knjižijo še dohodki, ki gredo na preteklo proračunsko leto. Na račun preteklega proračunskega leta je bilo v aprilu izplačanih še 145.2 milijona Din, dočim so dohodki na račun preteklega proračunskega leta v teim mesecu znašali še 48.7 milijona Din. Tem dohodkom pa stoji nasproti zmanjšanje računskega presežka dohodkov državnih podjetij, ki so imela v aprilu prav tako le malo dohodkov pri do septembra napravljeni vsi potrebni ukrepi za sanacijo in oživijenje našega denarništva. kar se bo takoj občutilo tudi v gospodarskem življenju. Ce bi se še osnoval Gospodarski svet, bi bilo to delo koristno dopolnjeno in bi se lahko napravili tudi potrebni ukrepi za olajšanje situacije v vseh gospodarskih panogah. V Gospodarskem svetu bi se toliko izgladile tudi eventualne diference, tako da gospodarska politika ne bi šla na korist ene in na škodo druge gospodarske panoge. V debati na občnem zboru so nekateri člani kritizirali politika Narodne banke in so med drugim navajali, da ležijo danes stotine neizkoriščenih milijonov na žirovnih računih Narodne banke, ki bi se lahko dali denarnim zavodom, ki potrebujejo kreditov. Predsednik dr. Markovič je podrobno pojasnjeval kako je prišlo do tesavrira-nia ene milijarde dinarjev na žirovnih računih in v blagajniških zapiskih Narodne banke in j s v tej zveza pokazal na zablodo nekaterih posameznikov, češ da je potrebna inflacija. Nadalje je predsednik dr. Markovič na kritiko glede kreditne politike Narodne banke odgovoril, da bo Narodna banka v kratkem rediglrala svoj pravilnik o kreditiranju denarnih zavodov in da bodo krediti odobreni vsem bankam, ki kredit zaslužijo. V zvezi z vprašanjem sanacije in oždvljenia našega bankarstva se bo razpravljalo tudi o vrrašanju uredbe o zaščiti kmetov, ki onemogoča znatnemu delu kmetov, ki nič ne dolgujejo, da bi dobili potrebni kredit velesejma diiskih aparatov, kjer so razstavljeni aparati vseh vodilnih nemških tvrdk. Glede na velik vzgojni pomen naše vele-sejmske prireditve, zlasti pa specialnih razstav, kakor so kartografska razstava in reklamna razstava, ponovno opozarjamo šol-sk vodstva, da organizirajo posebne izlete učtnoev in dijakov na velesejem. Zadnje dni se je v vseh panogah, ki »o zastopane na velesejmu, razvila živahna kupčija. Tudi oficijelna grška razstava beleži prav velik obisk in veliko število interesentov in kupcev. Razstava nam je pokazala, da lahko v Grčiji marsikaj kupimo, kar smo doslej kupovali v drugih državah. Med obiskovalci pa je nadalje rastoče zanimanje za številne razstavljene tehnične izume, patentirane predmete in tehnične novosti. Velesejmska uprava bo važno vlogo našega velesejma, kot rastavišča za patente v smislu zakona o zaščiti industrijske svojine še pospeševala m bo prihodnje leto vse razstavljalce izumov, patentiranih in za patent prijavljenih predmetov združila v posebno razstavo tehničnih pridobitev. Pri domačih razstavljalcih na velesejmu se zadnje dni opažajo lične tablice, ki opozarjajo občinstvo, naj kupuje domače blago. Je to akcija pod geslom »Svoji k svojim«, ki jo vrši naša Narodna odbrana. znatnejših naknadnih izdatkih; to zmanjšanje računskega presežka državnih podjetij znaša 84.5 milijona Din, tako da se je v teku aprila skupna vsota v preteklem proračunskem letu doseženih dohodkov zmanjšala za 42.7 milijona Din. Za 13 mesecev preteklega proračunske, ga leta so znašali po stanju ob koncu aprila v celoti izdatki državne administracije 6121-3 milijona Dni, dohodki pa 6305.6 milijona Din in se je torej računski sufidt, ki je znašal ob koncu marca 462.3 milijona Din, sikrčil na 264.3 milijona Din. Na koncu aprila je bilo po proračunu državne administracije likvidnih, a še neizplačanih računov za skoro 191.8 milijona Din. Po proračunu državnih gospodarskih podjetij pa je bilo ob koncu aprila še likvidnih, a neizplačanih računov za 168.8 milijona dinarjev. Ti računi bodo izplačalnl še do konca avgusta. Po stanju ob koncu aprila je znašal računski presežek dohodkov dr- žavnih podjetij za 1. 1933/34 389 milijonov dinarjev, dočim je tali ta presežek po stanju ob koncu marca izkazan z vsoto 477 milijonov Din. Ustanovitev Saveza trgovskih združenj v Novem Sadu Po nedavno izvršeni ustanovitvi Centrale zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije^ kot stanovske predstavnice vss-ga jugoslovenskega trgovstva, opažamo nadalje živahno organizatorično gibanje pri jugoslovenskih trgovskih organizac jah. Preteklo nedeljo se je vršil v Novem Sa-dn v novem domu Udruženja trgovcev ustanovni občni zbor Saveza trgovskih združeni za področje novosadske Zbornice za TOl. To je sedaj že peta pokrajinska zveza trgovskih združenj, poleg že obstoječih v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Osijeku. Kakor znano so tudi v Sarajevu in Splitu priprave za ustanovitev takih zvez že napredovale in bosta v kratkem osnovani nadaljnji dve zvezi, tako da bo imelo vse jugoslovensko trgovstvo kmalu popolno stanovsko organizacijo preko prisilnih združenj in zvez trgovskih združeni do najvišje organizacijske stopnje Centrale zvez trgovskih združenj. Ustanovni skupščini novsadske zveze so Žrisostvovali tudi predsednik ljubi ianske veze trgovskih združenj g. Josip J. Kavčič, podpredsednik beograjske zveze gospod Dušan Lazič in delegat osiješke zveze g. Emil čelikovič. V imenu slovenskih trgovcev je skupščino pozdravil s toplimi besedami g. Josip Kavčič v imenu beograjske zveze pa g. Lazič. Občni zbor le soglasno sprejel pravila zveze m je istočasno sklenil, da novo ustanovljena zveza takoj pristopi kot članica v Centralo zvez trgovskih združenj v Beogradu. Gospodarske vesti = Naša letina in izvoz pšenice. V nedeljo se je vršila v Novem Sadu na poziv tamošnje Zbornice za TOI konferenca, ki je razpravljala o vprašanju cen agrarnih proizvodov v zvezi z bližnio konferenco zbornic, ki bo v istem vprašanju razpravljala 6. t. m. v Beogradu. Konferenci v Novem Sadu so prisostvovali člani kmetijskega odbora zbornice in kmetijski strokovnjaki. Treba bo poskrbeti, da se omogoči naš izvoz pšenice. Po cenitvi strokovnjakov bo letošnja letina pšenice znašala le 18 do 19 milijonov metrskih stotov nasproti 26.3 milijona metrskih stotov v lanskem letu in 14.5 milijona metrskih stotov v letu 1932., ko je bila letina zaradi rje, ki se je pojavila na pšenici, izredno slaba. Pridelek pšenice bo vsekakor kril potrebo domačega konsuma. Od lanskega pridelka pa imamo v naši državi še vedno izvozni presežek od preko 2 milijonov metrskih stotov. Ta presežek bi bilo treba izvoziti še pred novo ?itno kampanjo in sicer s pomočjo svobodne trgovine. V tej zvezi se je mnogo razpravljalo tudi o vlogi Privilegirane izvozne družbe v Beogradu (Prizad), katere delovanje ni prineslo zaželjenih rezultatov. — Postna hranilnica v majn. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici, ki so zaradi sezonskih razlogov doslej nazadovale (od najvišjega stanja 1158 milijonov v lanskem decembru na 845 milijonov v aprilu), so se v teku maja precej dvignile, un sicer za 153.7 milijona Din, tako da znašajo sedaj zopet 998.6 milijona Din (lani ob koncu maja so znašale 844 milijouov). Čekovni promet je v tem mesecu zuašal 4975 milijonov Dšn nasproti 4744 milijonom v lanskem maju. — Hranilne vloge na knjižice so v maju narasle za 115 milijona Din (v aprilu za 12.1. v marcu za 17, v februarju za 23 milijonov) tako da so dosegle ob koncu maja vsoto 641.2 milijona Din nasproti 482.3 milijona Din ob koncu lanske>-ga maia. — Italijanska tira. Že od februarja sem se opaža na mednarodnih tržiščih slabost italijanske lire, ki je nedavno dala italijanski vladi povod za uvedbo ostrejših deviznih predpisov. Plačilna bilanca Italije se letos razvija neugodno, kar je imelo za posledico, da so se zlate rezerve Italijanske banke skrčile od začetka marca do srede maja od 7105 na 6785 milijonov lir. devizne rezerve pa od 83 na 34 milijonov lir. Ta oslabitev kritvene podlage za 370 milijonov lir pa seveda še ne more vzbujati bojazni, saj znaša zlato kritje lire še vedno nad 40 odst Kakor je podoba, je Italija pripravljena nadalje oddajati zlato za izravnavo trenotnega deficita v plačilni bilanci, seveda pa le za resnične potrebe in ne za spekulativne svrhe. Zato je tudi uvedla strožji devizni režim. Deficit državnih financ, ki se je zadnja leta gibal na višini 4 milijard letno, skuša italijanska vlada zmanjšati predvsem z znižanjem obresti za državne dolgove. Zato gre njeno prizadevanje za tem, da se splošno zniža obrestna mera Od začetka lanskega leta je Italijanska banka znižala diskont od 6 na 3 odst. Vzgledu novčanič-ne banke so morali slediti tudi denarni zavodi. Obresti za takoj odpovedljive hranilne vloge znašjo sedaj samo 1 in pol odstotka; pria vezanih vlogah pa gre obrestna mera do 3 odst. = Popuščanje nemške marke. Glede na ponovno nazadovanje kritja pri nemški Reichsbanki, ki znaša sedaj samo 5e 3.5 odstotka, je bila včeraj deviza Berlin na mednarodnih deviznih tržiščih ponovno slabe jš a. V Curihu je popustil tečaj od 120.05 na 119, tako da Je sedaj nemška marka za skoro 3 odstotke pod zlato pariteto. = Občni zbor Privilegirane izvozne, družbe. v ponedeljek se je vršil v Beogradu izredni občni zbor Privilegirane družbe za izvoz kmetijskih proizvodov (»Prizad«). ki je sklepal o spremembi pravil. Zbor je vodil načelnik trgovinskega ministrstva g. Milivoj Pilja Pravila so bila spremenjena pred vsem glede sestave upravnega in poslovnega odbora. Po dosedanjih pravilih je bilo 6 članov upravnega in poslovnega odbora delegiranih od strani gospodarskih organizacij (zadrug in izvoznikov), ostalih 6 pa jih je volil občni Zbor. Po novih pravilih izgubijo udeležene organizacije pravico delegiranja članov v upravni odber in bo v bodoče 4 člane imenoval minister za trgovino in industrijo. 6 članov pa bo brez ozira na organizacija izvolil občni zbor člane poslovnega odbora. Id so ga nr^j tvorili po en zastopnik države levomHro-r in zadružnih organizacij, bo v bodoč® 'm«" naval trgovinski minister. Kakor znano ima v tel družbi vo^ir?" a Na dbčnem Zboru je upravnik Glavnega saveza srbskiti zemljoradničkai zadrug g. Voja Gjordjevič izjavil, da pomeni ta iz-prememba etatizacijo družbe, kar ne bo ustrezalo namenu podjetja. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Milivoj Pilja, za podpredsednika pa dr. Jurij Tomi-čič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. = Fordova bilanc«. Fordova družba v Detroitu (Ford Motor Oo.) je izdala bilanco za preteklo leto, ki Izkazuje 576 milijonov dolarjev (28.8 milijarde Din) premoženja nasproti 580 milijonom v zadnji bilanci. Za preteklo leto beleži torej Fordova družba še vedno izgubo, toda le še v višini 4 milijonov dolarjev, dočim je izguba v letu 1932. znašala 75 milijonov in v letu 1931. 54 milijonov dolarjev. V letu 1930. pa je bil še izkazan čisti dobiček v -višini 44 milijonov dolarjev. — Nazadovanje brezposelnosti v ČSR. Po najnovejši statistiki za mesec maj je v teku tega meseca v Češkoslovaška nazadovalo število brezposelnih delavcev za 84.850 ali 12 odstotkov, tako da je bilo ob koncu meseca že za 107.142 brezposelnih ali za 14.7 odstotka manj nego lani ob koncu maja. Od letošnjega januarja je število brezposelnih delavcev nazadovado že za 219.495 ali za 26.2 odstotka. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 275 kg ž čnikov Ln 400 kg vijakov z maticami. Komanda pomorskega ar-zenala Tavat sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg olivnega olja, do 29. t m. glede dobave svedrov, nareznic in ročajev, do 1. julija glede dobave 560 kg medeninastih cevi in 38 garnitur kompletnih dežnih oblek; do 2. julija glede dobave 610 metrov verig in 11 kub. metrov medeninaste mreže; do 3. julija glede dobave 39 komadov jermenie, 200 kom. jeklenih kroglic za kroglične ležaje, 72 komadov hrastovih sodov in 2 hidrauličnih dvigal. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 18 L m. ponudbe glede dobave 1000 komadov rudarskih sekir in 30.000 kg port-landskega cementa. Borze 5. junija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz pokazali danes le manjše spremembe, razen devize Berlin, ki je ponovno znatneje popustila. Deviza New York je bila za malenkost čvrstejša, London pa je malo popustil. V privatnem kliringu je tečaj avstrijskega šilinga ponovno nazadoval na 9.28 do 9.38 (v Zagrebu in Beogradu pa so bili zaključki že po 9-21). Angleški funti so se v privatnem kliringu zagrebške borze trgovali po 254.50, grški boni po 31 in španske pezete po 6.42. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda obdržala včera>'nje tečaje in se je za kaso trgovala po 303.50 (v Beogradu po 304.50), za september pa po 303 in 305 (v Beogradu po 305). .Do prometa je prišlo še v 7% Blairovem posojilu po 53.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2310.96 — 2322.32, Borlin 1323.47 — 1334.27. Bruselj 796.91 — 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.75 — 173.35, Newyork 3384.66-3442.92. Pariz 224.99 — 226.11. Praga 141.79—142.65. Trst 294.63 — 297.03 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.28 —9.38. Curih. Pariz 20.31, London 15.50, Newyork 307.875, Bruselj 71.91, Milan 26.63, Madrid 42.06, Amsterdam 208.50, Berlin 119, Dunaj 57.35, Stockhokn 79.95, Oslo 77.85, Koben-havn 69.20, Praga 12.81. Varšava 58.05, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.57, London 27.21. Milan 46.54, Newyork 538.07, Pariz 35.59. Praga 21.68. Curih 174.81. 100 S v zlatu 128 S nap. Efekti Ljubljana Vojna škoda 306 den., TU investicijsko 71.50 den., SV« Blair 5950 don.. 7°/« Blair 53.50 den., 7*/« Drl hipotekama banka 65.50 den., 4*/o agrarne 3750 deiu, 0% begluške 54.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 303-50—305. za junij, julij avgust 303 den., za september 303—305, 7% investicijsko 7050 den., A% agrarne 37 den., 7% Blair 5350—53.75, 8% Blair 5850-59.75, 7% Drž. hip. banka 66 den., 6% begluške 54 den.; delnice: PAB 215—216, Trbovlje 90 blago. Beograd. Vojna škoda 304.50 zaklj., za september 305 zaklj., za november 30550 do 306, 7% invest 71—71.50, 4% agrarne 37—38, 6% Begluške 54.15. 54 zaklj., 8% Blair 58-61, 7% Blair 53 zaklj., 7% Drž. hip. banka 6650—6750, Nar. baiika 4«60, 4051 zaklj., PAB 215 zaklj. Diuiaj. Danav-Sava-Jad ran 11.30, Trboveljska 9.05, Alpine-Montan 10.55. Šečerana 16 Blagovna tržiSča SITO '+ Chlcago, 5. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 96, za sept. 97, za dec. 97.75. koruza: za julij 54.125, za sept 56 4- Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (v6e za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): pšem ea (po ml^vski tarifi): baška. 79-80 kg p*> 187.50 — 190; baška. 80 kg, po 190 do 192.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha • kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baška >0« po 285—290. banatska 29250 — 295. + Novosadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca stalna. Promet je bil srednji: Pšenica; baška, okolica Novi Sad, srednjebašlka, gornjebaška in slavonska 117.50—120; baška, gornjebanatska 115 do 117.50;baška potiska 120—122.50; baška ladja Tisa 125—127.50; baška, ladja Begej 122.50—125. O ve8: baški, sremski, banatski in slavonski 95—97.50. Turščica: baška in sremska 82—84; baška okolica Sombor 83—85: banatska 80—82; sremska, pariteta Sid 84—86; bajka, ladja Begej 83—85; baška ladja Tisa in Dunav 84—86 Moka: baška ln banatska »Og« in >0g^< 190—210: >2« 170—190: »5« 150 do 170; >6« 130—150; >7« 105—115; »8« 100 do 105; slavonska »Og« in »Ogg« 190—200; »2« 170—180; >5« 150—160; »6« 130—140; »7« 105—115; »8« 100—105. Otrobi: baški 'n sremski 90—95: banatski 87.50—92.50; baški ladja 100—102.50. Fižol: baški in «remsk? 130—132. + BudimpeStanska termtnska borza. '5 t m 't Tendenca slaba, promet živahen nšen'C/f 7« iunii 13 40 — 13.50 za oktober 15.91 — 15 93. koruza: za iulij 11.80 — 11 «5. za avgust 12.10 — 12.15. pcosik ea fxo*ii it AomoZ, JM&i JUt Meči Radio Sreda. 6. junija, LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Propagandno predavanje v nemščini (dr. Andrejka). — 18.30: 0 verstvih (F. Terseglav). — 19: Radio - orkester. — 19.30: Literarna ura: Hrvatska književnost (g. Podbevšek). — 20: Violinski koncert g. Karla Rupla. — 20.30: Prenos koncerta Glasbene šole iz Kranja. — 22: Čas. poročila. — 22.15: Prenos z vel**-££ ima. BEOGRAD 16.30: Klavirski koncert — 19: Plošče. — 20: Prenoo iz Ljubljane. — 22: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plev šče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 20.40: Prenos Giordanove opere »Feodo-ra« iz Italije. — BRNO 20.40: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 1.10: Zborovski koncert. — 20.15: Švedski večer. — 22.15'. Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.40: Mladinski koncert. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.10: Moderna glasba. — 19.35: Prenos Wasmerjeve opere >Rensko zlnto<\ — 22.35: Lahka glasba na ploščah. — BERLIN 19.20: Zborovsko petje. — 20.30: Plesni večer. — K6NIGSBERG 19: Orkeater. — 20.30: Slušna igra. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — MOHLACKER 20.30: Mešan program. — 21: Orkestralen in violinski koncert — 22: Orkester mandolin. — 23: Operna glasba. — BUDIMPEŠTA 17.30: Ciganska godba. — 19: Koncert na čelo. — Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 6.: Družba. Sreda. Četrtek. 7.: Goljemanov. Premiera. C P«tek, 8.: Bratje Karamazovi. B. OPERA ZaJetek ob 20. Sreda. 6.: Luiza. A. Zadnjič. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: Katja Kabanova. Četrtek. Sobota. 9.: Poljska kri. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 10.: Trjfcadur. Izven, Prva bolgarska komedija na odru Ijubijan-gke drame. V četrtek 7. t m. bo premiera komedije »Goljemanov«. ki jo je napisal bolgarski pisatelj St. L. Koetov. Z avtorjevim dovoljenjem je poslovenil delo g. Rasto Pu-stoslemšek. Naslovno ulogo narodnega poslanca Goljemanova igra g. Cesar, njegovo ženo ga. Medvedova, hčerko ga. Vida Jova-nova in sina g. Jan. Važno ulogo novinarja Gorilkova igra g. Jerman. V ostalih ulogab nastopijo ga. Nablocka, ga. Juvanova, gdč. Boitarjeva, ga. Gabrijelčičeva in gdč. Slav-čeva tej gg. Kralj, Skrbinlek, Lipah. Dreno-vec, Plut in Bratina. Režija je prof. Šaetova. Dejanje je oovzeto iz političnega življenja. A bon en te reda Četrtek vljudno pi-oeimo uprava, da ji oproste, ker imajo ta teden operno predstavo namesto v četrtek v petek. Predstavo so morali preložiti iz tehničnih razlogov. Poje se Janačkova opera »Katja Kabanova«, ki je imela na premieri m re-orizah izredno velik uspeh. Zakaj si je bogat človek izbral to dekle Strojepiska pripoveduje svoj roman Gospa B ... se je nedavno poročila s sinom nekega zelo bogatega industrijca. V razgovoru je dejala: »Vprašujete me, zakaj si je moj mož baš mene izbral. Bilo je takole. Nameščena sem bila kot stroje^vska v uradu njegovega očeta. Nisem »i mo^ia privoščiti razkošnih oblek, kakor vse druge mladenke, s katerimi se ie 00 družil, ved&o pa sem posvečala veliko pažnjo svoji polti. Moj mož mi je sam priznal, da ie v prvi vrsti zbudila njegovo pozornost moja čudovito lepa polt. Uporabljam vedno hranilo za kožo Tokalon, belo po dnevi, rožnato pa za noč. Res je čudovito, kakšno izpremembo napravijo ti Sreparati pri vsaki osebi že v nekaj dneh. Ttkdar nočem uporabljati kake druge kreme.« Krema Tokalon, hranilo za kožo, bele barv« (ne mastna) vsebuje čisto oljčno olje in svežo smetano. Te sestavine prodro globoko ▼ znojotce ki odstranjujejo vso nesnago, do katere nikdar ne more niti milo, niti voda. Zajedalo, razširjene znojnice in vei nedostatki polti naglo izginejo. Koža postane •veža, svetla in gladka. Da se rešite gub. uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo z Biocelom (rožnate barve) — presenetljivim izumom dr. Stei-tkala, profesorja dunajskega vseučilišča. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter P«« Tokalon različnih nijan* Pošljrte Dm 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot m druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug. Odio 9—P. Zagreb, Praška ul. 6. Elektronski mikroskop Velike koristi za znanost in praktično življenje Radio zastruplja pitno vodo ? Senzacionalno odkritje dunajskega učenjaka Palica in dežnik »Nu, vidiš, danes nisem pozabil prinesti aežnika.« »Zato pa at del s palico iz hiše!« Tenis in lepe noge Zadeva, ki zanima tudi nas Neki Američan, ki je živel dolgo na Angleškem, je povedal doma, da si angleška dekleta s prevnetim igranjem tenisa in goifa kvarijo lepoto svojih nog. Ta trditev je dvignila na Angleškem oblake prahu. Oglasile so se številne velike in manjše teniške prominence. Znana teniška igralka Beamishova je dejala: »Mož nima neprav. Danes igra toliko deklet tenis in ne pazijo prav nič na svoje noge. Samo ob sebi je umevno, da povzroča resen trening prerazvite mišice. Vendar sem videla na tenišču že zelo iei>e noge. « Ga. Lareamibova misli drugače: »Mož je po priliki slab opazovalec, kajti če bi le nekolik okrat prisostvoval kakšnemu teniškemu turnirju, ne bi mogel tako soditi. Grde noge zaradi tenisa niso nujno potrebne. Gibi so med igro povsem naravni in razvijajo torej samo lepoto vsega telesa, ne pa da bi jo kvarili.< Anna Zinkeisnova priporoča Američanu, naj bi si podrobneje ogledal noge cele vrste slovitih igralk tenisa, da bi lahko svojo sodbo sipremenil. Pri golfu pa je morda drugače. Prečsto postajanje na gol-fišču, pri čemer noge le malo delajo, ostalo telo pa nič, utegne obliko nog pokvariti. s ptičjim okrasjem Stadion za 75*000 gledalcev V Belgiji so začeli delati velikanske priprave za mednarodno razstavo 1. 1935. Prav te dni je minulo leto dni, odkar je pogojni kralj Albert položil temeljni kamen za stadion, ki bo sprejel do 75.000 gledalcev. Razstavišče leži za parkom v Laekenu ter ima 125 ha površine. Osemnajst držav gradi svoje razstavne prostore na tem ozemlju. Vsa gradbena dela se vrše po načrtih preizkušenih arhitektov. Glavni atrakciji na razstavišču bosta palača umetnosti in slavnostna dvorana, ki bosta ostali tudi potem, ko bo razstava zaključena. Policijska univerza v Londonu Profili teden je angleški prestolonaslednik v Londonu otvoril univerzo londonske policije (Metropolitan Police College). Zavod bo izobraževal izključno policijski častniški naraščaj. V Ameriki so imeli prošk dni hud vročinski val. Ne samo njive in pašniki, tudi ljudje so morali občutiti njegove posledice. 154 oseb je zadela sončarica. Suša je nepopisna. V Ohiu, Illinoisu m Missouriju je padla letos tako neznatna količina dežja, da primerjajo letošnjo katastrofo zaradi suše s položajem v imenovanih državah L 1871. Nenavadni vremenski preobrat je nastopil tudi v operacijski bazri admirala Bvrda v Antarktidi. Temperatura se je v zadnjih dneh dvignila na 21 stopinj C pod ničlo, medtem ko je dosedanja povprečna temperatura znašala 45 stopinj pod ničlo. V nekaterih državah Amerike pa je v nedeljo po dolgem času vendarle deževalo. V Rocky Mountainsu so padle prav izdatne množine dežja. V Nebraski so imeli močna deževja in celo nekaj toče. Tudi iz India-ne. Missourija in Iilinoisa javljajo o padavinah. Nasprotno pa imajo v vzhodnih državah še vedno vročino m sušo.-Prezident Roose-velt je v ta narnen že izposloval 200 milijonov dolarjev podpore za prizadete kmete, senator Shipstead pa meni, da je ta vsola odločno prenizka in da bo treba razderiprave, ki osvetljujejo objekte z ultraviolično svetlobo in jih s to povečujejo. Človeško oko pa tako povečanih objektov direktno seveda ne vidi, snemati jih Poletni klobuk Vročina, suša in dež v Ameriki 17-letni Clifford Dace iz Peronnea, Id je prestal pilotsko skušnjo z odličnim uspehom 500 dolarjev zaslužka na minnto Soproga ameriškega p re ziden ta Roosevei-ta, mrs. Rooseveltova, je imek te dni šest minut trajajoče predavanje v radiju. Za svoj trud je prejek 3000 dokrjev nagrade. Ko je bilo predavanje končano ter nagrada že izplačana, so izročili mrs. Rooseveltovi pismo z vprašanjem, kaj misli o svojem zaslužku. Prezidentova soproga je izjavila, da ga ni na svetu človeka, ki bi mogel s svojim trudom po pravici zaslužiti 500 dolarjev na minuto. Zaradi tega je nakazala vseh 3000 dolarjev neki dobrodelni ustanovi s pripombo, da ji te nagrade ni prinesel njen osebni trud, marveč pozicija njenega moža, ki stoji na čelu Zedinjenih držav. moramo s fotografsko ploščo, lri je za ul-traviolične žarke občutljiva in posredno s tem oziroma z opazovanjem na ultraviolično občutljivem zaslonu si jih lahko pred-očimo. A tudi tako ne pridemo preko 3000" kratnih povečav. Takozvani ultramikroskop nam pokaže še manjše objekte, vendar ne teh objektov samih, temveč takorekoč njih sledove, motnje, ki jih povzročajo v progah normalnih svetlobnih žarkov. Tudi z ultramikroskopom ne bi prišli predaleč. Rešitev bi bila edino v tem, da bi uporabili žarke, ki imajo še manjše valovne dolžine nego ultraviolični žarki. In to so tako zvani elektronski oz. katodni žarki, ki izvirajo pri električnih razbojih v brezzračnih prostorih iz negativnega pola, katode. Ti žarki sestoje iz. toka najmanjših, električno nabitih delcev, negativnih elektronov. Elektronski žarki imajo s svetlobnimi neke važne skupne lastnosti Tako se dado, naravno na drugačen način, zasloniti, odkloniti, lomiti, razpršiti. Učinkujejo tudi na fotografske plasti. Te lastnosti je bilo mogoče uporabiti za zgradbo elektronskega »drobnogleda«. Seveda je ta drobnogled bistveno drugačen od navadnega drobnogleda. Njegova »leča« ni n. pr. nič drugega nego elektro-magnetski tulec, ki v svojem elektromag-netskem polju elektronske žarke prav tako uklanja in lomi. kakor steklena leča svetlobne žarke. Objekt mora biti seveda v brezzračnem prostoru, ker pomeni zrak za katodne žarke veliko oviro. Povečane slike predmetov se prikažejo potem na zaslonu. Ker bi se aparatura in objekt pod vplivom katodnih žarkov močno segrela, jc mikroskop opremljen s posebno hladilno napravo. Valovna dolžina katodnih žarkov je 40.000 krat manjša od valovne dolžine normalne svetlobne in sedaj bomo razumeli, zakaj dosežemo s tem mikroskopom že 30.000 kratne povečave. Lahko si pa tudi mislimo, kolikšno korist bo imela znanost in po njej praksa od teh silnih povečav. V krogu avstrijskih radijskih poslušalcev in strokovnjakov je zbudila pred kratkim veliko vznemirjenje vest dunajskega strokovnega lista za pločevrnsko industrijo, da so v vodi iz vodovodov, na katere so bali ozemljem radijski sprejemni aparati, ugotovili baker in svinec. Takšne primesi v pitni vodi so zdravju zelo nevarne, odpravili pa so jih na ta način, da so ozemljitev demontirali. Na podlagi te vesti se je začel neki znani dunajski elektropatolog intenzivno ba-viti z laboratorijskimi poskusi, da dožene, v koliko je upravičena. Rezultati njegovega raziskovanja še niso znani, vendar pa avstrijski tehniki in kemiki ne izključujejo možnosti, da bi neugodna ozemljitev na vodovod po elektrolizi, to je po kemičnem Memorial day v Franciji razkroju zaradi električnega toka, utegnila izločiti pred vsem svinec lz vodovodnih cevi. Stalno zauživanje tega svinca, čeprav v še tako neznatnih količinah, more pod določenimi okoliščinami povzročiti zastrupitev. Zato se javnost zelo zanima za izsledke gori navedenega elektro-patologa. če je res, da se vrši takšno izločevanje svinca in drugih nevarnih snovi pod vplivom električnega toka, tedaj bd bilo treba posvečati ozemljitvi posebno pozornost Vsekakor bi potem ozemljitev na vodno napeljavo kazalo opustiti. Za sedaj pa s stvarjo še nI tako bodo. Listi ne navajajo namreč prav nobenega primera, da bi se kakšen poslušalec radia na ta načm zastrupil. S O R T V nedeljo - olimpijski dan V nedeljo 10. t- m. se vrše po vsej državi športne in telovadne prireditve z namenom. da se manifestira ideja olimpijske misli, ki jo je pred 40 leti sloviti francoski športnik baron Le Coubertine oživil in ki je zajela danes ves svet Leta 1936 bo naslednja oiimp-jada v Nemčiji, zimska v Osrmisch-Partenkirchen, letna v Berlinu. Ta olimpijada bo pokazala, kakšno mesto v sportn smo si pridobili med svetom. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi mi olim-pionike, da Ie tudj naš narod med onimi, ki so si pridobili zmagovalno olimpijsko plaketo! Udeležba na olimpijadi ie za vsako državo častna dolžnost, država, ki se olimpiade ne udeleži, ostane neopažena, napravi si nepopravljivo škodo. Zato se vse države vneto pripravljajo na olimpi-jade in jim posvečajo vso pozornost V vseh državah obstoje tudi zasebna olimpijski odbori, ki so si nadeli nalogo, skrbet za udeležbo in uspeh na olimpijskih igrah. Nastopi na olimpijadah morajo biti skrbno pripravljeni, kajti le najboljši športniki narodov se bore med seboj. Priprava teh športnikov in udeležba potrebujeta mnogo denarja, radi česar je potebno, da se zbira že sedaj. Pri nas je naš olimpijski odbor na delu že od zadnje olimpijade, ki je bila v Los Angelesu. Da se pritegne k sodelovanju vse prebivalstvo, je določen v sporazumu z minristrom za telesno vzgojo v vsej državi 10. junij kot olimpijski dan. Ta dan se bodo vršile razne telovadne akademije, propagandni nastopi, predavanja in zanimive športne tekme v vseh športnih krajih naše države. Tudi v Ljubljani priprav-Jjajo športne organizacije in Sokol obsežen in zanimiv program, ki naj manifestira voljo ljubljanskih športnikov za idejo olimpizma. Program bomo objavili jutri, že danes pa pozivamo vse prebivalstvo, da podpre stremljenje naših športnikov: v nedeljo — olimpijski dan! Drevi ob 20. uri bo v damski sobi kavarne Emona sestanek vseh ljubljanskih podsavezov, klubov in sokolskih organizacij, da se ves program končno redigira. Organizacije, kL morda niso dobile vabila, vabimo, da se sestanka udeleže po svojem delegatu. Službene objave LNP (Seja n. o. dne 30. maja.) Navzoči: Stanko, Novak, LogaT, Šetina, Jusovec, inž. Bartl, Kačar, Skalar, Malovrh, Buljevič. Kiret. Kaznuje ee Grafika po § 1 obč. pravilnika t zvezi s § 13 in 14 ka-;. pravilnika e 14-dnevno zabrano igranja, ker je nastopila v te' rni Grafika : Korotan dne 13. maja z ne-ve ticiranim igralcem Muzlovičem Josipom; zabrana potege 16. junija. Protest Ilirih z dne 26. maja proti kasnim igralcev Lah Aleksandra. Sočan Julija, Varšek Milana in Unterreiter Josipa, objavljenim v služb, objavah k. o. LNP dne 20. maja.. se glede igralcev Laha. Sočana in Un-terreiterja zavrne ter potrdi sklep k. o.; proti Var.sku in s tem v zrvezi proti Koni-eu Josipu. Maribor, se po § 78 kaz. prav. uvede dopolnilno postopanje. Dopisa Ilirije » 23. in 28. maja se odpnš-lieta JNS. dopis Amaterja z 20. maja na MZFVN ee odstopi JNS. Oo Trbovlje se pošlje v izjavo dopis Amaterja z dne 24. maja. Dopis istega kluba z dne 26. maja glede kaznovanih ieralcev ee vrne kljbu e pozivom, da v smislu § 38 kaz. prav. predloži dokaze, po katerih bi ee dalo uivesti dopolnilno postopanje. — Dopis Slavije z dne 29. maja slede članarine se odstopi JNS. — Na dopis Bratstva št. 99 s 23. maja ee pojasnjuje. da funkcionarji klubov nimajo pravice do izkaznic za prost vstop k tekmam. — Priziv Retja. sporočen z zapisnikom o. o. Trbovlje z dne 28. maja, proti kazni odbornika Ščurka Slavka, se zavrne. — Ugodi se protestu Trbovlja z 21. maja glede sklepa p. o., oo katerem je bila verificiiana prvenstvena tekma Trbovlje : Dobrna s 3 : 0 za Dobrno tako. da se dotični sklep p. o. razveljavi; odredi se ponovno odigranje tekme na 17. junij. Motivacija se sporoči o. o. Trbovlje pismeno. — Ustavi ©e postopanje proti Trbovlju v zadevi nastopa e suspendiranim igralcem Kuražem Ridolfom v prv. tekmi Trbovlje : Dobrna 29. aprila t. 1. — Na dopis JNS. službeno z dne 22. maja, se oonovno pozivata kluba Sloga-Radna in šoštani. da morata sprejemati službeno glasilo JNS >Sportista«. Uvede se postopanje proti Ptuju, ker je mi stopil v prijateljski tekmi Grafika : Ptuj dne 21. maja v Ptuju s suspendiranim igralcem Herberjem Herbertom. Na predlog SZNS-Ljubljana s 25. maja ee verificira novo igrišče Ilirije za vse tekme. Poziva ee v tej zvezi Ilirija, da dostavi arhivu LNP skico igrišča. Na doniš Primorja z dne 23. maja ee izroči OZKS sr. Pfundner zaradi previsoko zaračunane sodniške takse na tekmi Svoboda : Jadran 21. maja. Pozivajo se vsi podsavezni odborniki, da poravnajo naročnino v znesku 50 Din za službeno glasilo >Sportista<. Vzameta se v znanje odbora kluibov: Delavec: predsednik dr. Andrej Arnšek, tajnik Jože Žveplan; Maribor: predsednik dr. Franjo Stamol, tajnik dr. Odon Planinšek. Pozivajo se klubi: Atletiki. Delavec, Enakost. Gradjanski, Hermes. Hrastnik. Ilirija. Korotan-Ljubljana, Krški. Litija, Maribor, Panoniia. Ptuj. Sloga-Radna. Sava, Svoboda-Tržič. Šoštanj. Zagorje, da v roku osmih dni vrnejo izpolnjene statistične pole MZFVN. Po tem roku bodo vrnjene pole dostavljene JNS. klubi, ki jih ne bodo vrnili, ee opozarjajo na posledice v smislu objave JNS. Odb. Kačar se po prošnji razreši funkcije delegata LNP v odborj z. d. e. in se v ta odbor imenuje odb. Jugovec. — Predsedniku LNp Rybaru se dovoli enomesečni dopust do 1. julija. — Novak s. r. V nekaj vrstah. Danes ln Jutri gostujejo v ZagTebu belgijski teniški Igralci, ki go v nedeljo igrali na D-unaju, zdaj pa so na poti v Budimpešto. Kakor znano, so na Dunaju zmagali Avstrijci s 5:2. Boj bo precej izenačen. — Francozi so po nogometnem porazu v Turinu angažirali Av- strijce za revanžno tekmo, tki jo bodo igrali jeseni v Parizu. — Drevi igrajo Brazilci v Zagrebu proti Gradjansikemu; zanimanje za tekmo je veliko. Smrt državnega rekorderja Boris® Žirovnici. Kakor poročamo na drugem mestu, je bela žena stegnila roko po življenju enega najboljših plavačev SK Ilirije in državnega rekorderja Borisa Zirovnika. Njegova športna kariera je obetala še velike uspehe. Prerana smrt Borisa ne bo pustila vrzeli samo v plavalni ekipi Ilirije, temveč tudi v vrsti najboljših jugoslovenskih plavačev. Mladinski plavalni tečaj. Tudi letos priredi plavalna sekcija SK Ilirije plavalni tečaj za mladino od 8. do 14. leta. Tečaj bo vsak dan ob pol 10. od ponedeljka 11. t. m. dalje. Neplavači se v ta tečaj ne bodo sprejemali. Prijave sprejema ključar do vključno sobote 9. t. m. Prijavnino v znesku 6 Din je treba plačati takoj v po- nedeljek učitelju Bradaču Franu. Uiprava je znižala vstopnino za tečajnike na 2 dinarja. Službeno te LHP. Redna in zelo važna seja upr. odbora bo drevi ob 18.30 v dam-gkem salonu kavarne Emona. Vsi člani odbora se nujno prosijo, da se te seje udeležijo zanesljivo in točno. Službeno iz LPP. Ker so zadostili obveznostim nasproti LPP se dvigne suspenz naslednjim članom SK Ilirije: Fritsch Er-vtau, Fux Miranu, Jajnnik Joži, Lavrenčič Marku in Michalek Otmarju. SK Slavija. Sestanek nogometne sekcije to danes ob 19. v posebni sobi »Evrope«. Jutri ob 13.15 trening tekma z Reko na igrišču Peke, v petek ob istem času rezervi obeh klubov — oboje samo ob povoljnetm vremenu. Poravnajte članarino! TKD Atena. Treningi na našem igrišču bodo danes (v slabem vremenu jutri) ob 18. in v soboto ob 17. V četrtek ob 20. seja sekcijskega vodstva pri Slamiču. Službeno iz LTTP. Danes ob 18.30 seja u. o. v posebni sobi restavracije Emone. Vsi in točno. — Tajnik. S S t V © Jubilejne slavnosti jeseniškega Sokola veka domačina brata Prislova pridejo Se bratje Zupančič Neli, Forte Miroslav, Vad-nov Jože, Gregorka Boris in Milan Pofco-kar iz Ljubljene m Primožič Toio, bivši svetovni prvak iz Maribora Vsi Sokoli naj se po&lužijo voznih ugodnosti, ki jih nudi pravilnik za vozne ugodnosti za pripadnike Sokolstva ali pa turi-stovskih vlakov, ki prihajajo na Jesenice zgodaj zjutraj in odhajajo z Jesenic pozno zvečer. Na proslavo svoje 30-ietnioe vabi Sokolsko društvo Jesenice vsa bratska sokolska društva od blizu in daleč, predvsem pa vse one brate, ki so stali oh zibelki Sokola, razvijali njegov prapor, dali društvu temelje ter delali in se borili v najtežjih časih za ideale Sokolstva in jugoslovenstva. Pridite, sokolski rog vas kliče v naše redove in naše roke se vam prožijo v pozdrav! Zdravo! . Sušnik Matija. -letovanju daje vodnik moške dece bv. Tone ™ Gorjanc vsak ponedeljek in petek med 18. in 19. na Taboru. — Ponovno bratsko opozarjamo svoje in ostalo članstvo, predvsem starše in prijatelje sokolske mladine na ugodnost cenegega in udobnega letovanja, posebej še na svojevrstne naravne krasote naše romantične Bele Krajine, ki je vredna največje pozornosti, ker to upravičeno zasluži. Kopališče ob Kolpi je dobro urejeno, voda je izredno topla, tudi dobra pitna voda je takoj zraven. Jesenice, 5. junija. Sokolsko društvo Jesenice bo praznovalo dne 9. in 10. junija 30-letnico obstoja. Zgodovina jeseniškega Sokola je izredno pestra in burna, saj se je društvo ustanovilo v najtežjih časih, ko se je zahtevalo od sokolskega članstva celih mož, da so se borita proti vsem, ki so hoteli sokolski pohod za-treti v kali in vrle Sokole gospodarsko in socialno popolnoma uničiti. Povod za ustanovitev Sokolskega društva so dali češki Sokoli, ki so se v mogočnem številu s svojimi godbami na čelu peljali 1. 1904 na II. vsesokolski zlet v Ljubljano in so se od tam preko Jesenic tudi vračali v svojo domovino. Strumni pohod bratov Cehov, njih smeli obrazi, njih disciplina in lepi slavnostni kroji, vse to je napravilo na Jeseničane zelo ugoden vtis. Okrog takratnega visokošolca dr. Janka Pretnarja, sedaj profesorja v Pragi, se je zbralo lepo število mož in mladeničev z namenom, oa ustanovijo Sokola. Pa to je bila za tiste čase izredno drzna misel, kajti nemstvo je imelo v našem kraju vso moč v rokan. Oblasti so pošiljale na vroča jeseniška tla svoje najboljše uradnike, ki so bili prežeti z nemškim fanatizmom. Privatna podjetja so si znala v tujih nemških pokraiinah izbrati najboljše propagatorje nemštva in so jih namestila na vodilna mesta, kjer so tiščali podrejene nameščence in delavce z močnimi pestmi k tlom, da so delali v javnem življenju le to, kar je hilo nemškim gospodom po volji. V začetku oktobra 1904 se je ustanovilo Telovadno društvo Sokol na Jesenicah. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni naslednji bratje: starosta Humar Lovro. pod-starosta Legat Ivan, načelnik Matevž Ravnik, tajnik Fabinc Franc, blagajnik Kopitar Maks, odborniki: Rožman Karol. Bokal Franc, Bricelj Josip. Ambrožič Vinko, Ra-bič Vinko, Ravnik Jože, Valjavec Franc m 2mitek Šimen. Društvo je štelo ob ustanovitvi 88 članov, po večini obrtnikov m tovarniških delavcev. Da se sokolski pokret t kali zatre, so jeseniški Nemci ravno isti dan, ko se je ustanavljal Sokol, priredili veliko turnersko slavnost Prišli so na Jesenice turnerji iz Trbiža, Beljaka, Celovca, Leobna, Gradca, Maribora, Celja in Ljubljane, ki so z razvitimi prapori korakali po jeseniških cestah in ulicah in z nemškimi klici in prepevanjem izzivali slovensko ljudstvo. Tam ob starem jeseniškem kolodvoru na tako zva-neih Papeževem polju se je med turnerji in Sokoli razvila ljuta bitka, pri kateri so bili turnerji popolnoma poraženi in so^ morali v paničnem begu ob varstvu oborožene 61-le teči na kolodvor. V poznejših letih je prišlo še do dveh večjih demonstracij in spopadov s tujimi nemškimi burši. ki so bili vedno tepeni, nakar so nemške ekspedicije popolnoma izostale. Praktično, teoretično in idejno podlago za telovadbo je dal vaditeljskemu zboru br. Drenik Boian, tedaj vaditelj Ljubljanskega Sokola. Prihajal je skoraj vsako so-Hoto na Jesenice, kjer so ga telovadci vedno hodili čakat na postajo.' Telovadci so naravnost vzljubili tega orjaka, ki j« znal v mlada srca vcepiti borbenost, voljo, vztrajnost in čut za moč, resnico, silo in lepoto. Upravno m organizatorično podlago pa so dali telovadcem pokojni brat Humer ter kasneje došla brata Spicar Jaka in pokojni Peharec Jože, ki so vzgajali članstvo v duhu jugoslovenstva. Članstvo se je začelo intenzivno pripravljati na svoj prvi veliki dan: zlet bivše Slovenske sokolske župe na Jesenice. Revni delavci Sokoli so si s težkimi žrtvami nabavili sokolske kroje. Neki samoslovenski dnevnik je takrat napisal tole kitico: »Ce dnarja ni, se perje ne dobi. brez perja pa Sokola ni...« Toda ne preganjanja Sokolov z nemške strani ter s strani črno in rdeče orientiranih domačinov niso mogla streti silne volje v borbi ojeklenelih mladeničev, ki so izvedli vse priprave za veliki sokolski pohod na Jesenice. E>ne 5. avgusta 1. 1905 se je vršil zlet zveze, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel in zapustil pri Sokolih in občinstvu trajne, prijetne spomine. Jesenice so bfte v zastavah, ljudstvo je navdušeno pozdravljalo goste in jih obsipalo s cvetjem. V majhni, nizki in slabo opremljeni telovadnici so vežbali telovadci večer za večerom. Iz nje so izšli najboljši telovadci, kar jih je bilo pred vojno na Gorenjskem. Brata Rabič Vinko in Pristov Vinko sta se udeležila mednarodnih tekem v Luksem-burgu, Turinu in Parizu, slednji pa tudi tekem za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi 1. 1912. Društvo se je udeležilo vseh javnih nastopov sirom Gorenjske ter pomembnejših zletov v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Brežicah. Tolminu, Gorici, na Opčinah, v Mariboru, Zagrebu in Pragi. Dne 7. junija 1914. torej pred 20 leti, je slavnostno razvilo svoj prapor Slavnost je sijajno uspela ter prinesla društvu velike moralne im finančne uspehe ter bi druStvo takrat začelo graditi tudi prepotrebni dom, da se ni vnela svetovna vojna, ki je zatrla vsako sokolsko delo. Nepozaben nam ostane v spominu 29. oktober l. 1918. Izginile so mahoma z Jesenic osebe, ki so predstavljale režim zrušene vladavine in iz vseh strani so pričeli prihajati naši fantje s fronte, iz zaledja in ujet- ništva. V prvih dneh avstrijskega razkroja so prevzeli Sokoli nalogo, da obranijo Jesenice, to važno železniško križišče, velike nevarnosti, ki je pretila od strani bežeeih, desorganiziranih avstrijskih čet Društvo ie začelo baš lepo delovati, ko se je pojavna nova nevarnost Soldateska koroških volks-wehrovcev je pridrvela do Karavank m ogražala nase kraje. Zopet so bili Sokoli tisti, ki so šli vrh Karavank in v Podrožico, kjer so se udeležili srditih bojev, dokler ni naša vojska pognala sovražnih oddelkov daleč tja preko Celovca. Ob nesrečnem koroškem plebiscitu dne 10. oktobra L 1920 se je preko 100 jeseniških Sokolov udeležilo ekspedicije v Korotan. da so ščitili naše volilce pred nasiljem avstrijskih teroristov. Zasedli smo Medgorje za Celovcem in Bil-čoves ter nudili našim ljudem moralno pomoč in dejansko zaščito. Po teh burnih dogodkih se je posvetil Sokol tihemu notranjemu delu. Število članstva je začelo močno naraščati in osnovali so se novi oddelki članic, ženskega naraščaja, moške in ženske dece, ki jih pred vojno ni bilo. Začel je delovati močan sokolski orkester, ustanovila se je knjižnica in godba na pihala, prirejale so se gledališke predstave, pevski in glasbeni koncerti, javne akademije, telovadbe, tekme in izleti, skratka, bujno žvljenje je klilo v vseh oddelkih in vsa leta po vojni. Leta 1929 ie društvo dogradilo svoj prepotrebni dom, kjer je žarišče telesno vzgojnega, kulturnega in nacionalnega dela. Silni 90 bili napori aktivnega članstva, ki je našlo dosti ume-vanja pri domačih rodoljubih in onih iz Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. Društvo ima danes nič manj kakor 14 raznih odsekov, ki delujejo zelo intenzivno. Najbolje pa uspeva telovadba, ki je glavna natoga sokolskega programa. I>ruštvo se po svojih telovadcih in smučarjih udeležuje vseh javnih nastopov v župi ter vseh tekem v župi m savezu. ter dosega povsod odlične uspehe v vseh, tudi najtežjih oddelkih. Brat Pristou Janko se je 1. 1932 udeležil tekem za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi, letos pa se je pripravljal z veliko vnemo za mednarodne telovadne tekme v Budimpešti, kjer bi dosegel brezdvomno odlične uspehe. Krona vsega društvenega dela bo proslava 30-letnice društvenega obstoja, ki se bo vršila v soboto, dne 9. in v nedeljo, dne 10. junija t 1. V soboto, dne 9. junija ob 20. uri bo baklada skozi mesto, ob 21. uri bo slavnostna akademija na prostem, naslednje jutro ob 8. se bodo vršile skušnje za vse oddelke za nastop, ob 10. se bo vršila tekma v odbojki društev Koroška Bela, Javornik in Jesenice, ob 11. bo tekma štafet skozi mesto, ob 15. uri pa bo javna telovadba, pri kateri bodo sodelovala bratska društva kranjske sokolske župe. Veliko priznanje za delo jeseniškega Sokola je, da nastopi ob njegovem 30-letnem jubileju pri akademiji m javnem nastopu vrsta telovadcev, ki so se pripravljali za mednarodne telovadne tekme v Budimpešti. Poleg pr- Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju Župni vestnik. Župa je ravnokar ?zcW* slavnostno ali zletno številko Župnega vestni ka v lični opremi in tisku Zvezne tiskarne v Celju. Na 1. strani je fotografija Nj. VeL kralja, sledi kratek pozdrav zletu. nato fotografija župnega prapora, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. Župni starešina br. SnVertn-ik je prispeval idejni članek »Sokolska Jugoslavija«, tajnik br. Cepin podaja kratek hi-storijat žuoe, br. Hajnšek piše o »Sokolstvn na vasi«. Razen za naše prednjaštvo dragocenega tehničnega gradiva, ki so ga prispevali brata Burja m Prelog ter s. Trdinova, je tik pred zaključkom dospel se članek br. Mah kote »Pol hrenovke z žemljo«, ki bo gotovo našel priznanje med našemi vzgojitelji mladine. Cena zletni številki je 3 Din m bo naklada glede na bogato vsebino brez dvoma kmalu razprodana. Zletni znaki. V Celju so m pojavili Hčnl zletni znaki, oznanjevalai, da je nastopil zletni teden in da bomo v nekaj dneh že slavili velik sokolski praznik. Sokolstvu naklonjeno občinstvo marljivo sega po znakih, saj je pa tudi cena 5 Din res nizka. Prehrana. Zadnje dni smo prejeli še nekaj prijav za skupno prehrano. Tem edi-nicam se zahvaljujemo za podporo pri zle.t-nih pripravah, ostalim, ki do četrtka 7. junija ne bo poslali prijav, ne bomo mogli ustreči. Za vse pravočasno prijavljen« bo župa skrbela, da bodo v naših gostilnah dobro postreženi m v vsakem oziru zadovoljna. — Župna uprava. Sokol I. Ljub!Jana - Tabor pripravlja počitniško letovanje v Beli Krajini. Mladinski odsek bo poslal v Metliko k reki Kolpi letovat več kolonij s šotori in lastno kuhinjo«. Letovanje bo v mesecih juliju m avgustu za mladino, koncem tega meseca pa ev. za 14 dni tudi za odrasle, toda le v primeru, da se jih bo prijavilo primemo število. Stroški so predvideni približno za. dobo 21 dni s popolno oskrbo in vožnjo na 200 do 350 Din za osebo. Vse podrobne podatke o DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. film pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpolotenja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—<. Reg. S. br. 4788-82, Iz življenja aa deželi RUdE. V lepi Dravski dolini tfk pod zelenim Pohorjem v starodavnih Rušah, slavi svojo trnjevo, a zmagoslavno 201 et-nico svojega obstoja pevsko društvo »Ru-Se«. Slavje bo 8. julija. Spričo teh dejstev ui za našo Dravsko dolino nobena presenetljiva senzacija, da je odbor imenovanega pevskega društva dal pobudo za prireditev velikega peviskega ipircsvetniegai dneva, ki se bo vršil ta dan pod milim nebom na dvorišču Sokolskega doma v Rušah, tn na katerem so obljubili korpora-tivno sodelovanje do sedaj prijavljeni na-edednji pevski zbori: Glasbena Matica iz Maribora, Slov. pevsko društvo »Mari.be>!-«, »Jadran«, narodno želer t oglasnem odde.lkH »Jutra«. * 15527-1 'MIL tfeseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slava 5 Din. NaJmanjS-rn«8At 17 Dtn Otroške vozičke in kolesa kupite podceni in tod! ra obroke pri S. Rebolj & drug, Vošnjalcova ulica 4. 84-« Zelo pccenl se oblečete pri Preskerju t Lji»bija«i, St. Petr« ee sta št. 14. 133-6 Železniških tračnic večjo množino prod« Mihael Kavčič, SSika, Ljuto-..jana VU — telefon 22-97. 15479-6 Rabljena kolesa 6 pnevmatiko, poceni proda A. Goreč, Ljubljana. Tyršev» 19. 15519-6 Lastniki vina! Vinske sterilizatorje za ohranitev dobrega okusa vina. poceni prodaja »čehostaklo«, Ljubljana — Komenskega ttlica št. 20. 15524 6 Kuharico H dobro kuhati in opra-rija ve« hišna dela. sprejmem k manjši družini. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Snažna«. 1533&-1 Bese-ia 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na alovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Vajenca m pekarsko obrt, poštenega in krepkega, sprejme parna ^ea*. na Lavtižar v K** i;.»ki gori. 15143-44 Klepar, vajenca proti takojšnji plači, tod« brez brane sprejme Matija Jan>ko«vi<., splošno klepar-■tvo. Rimska cesta 17. 15521-44 Aparat za sušenje las električen, za 150 volt, sko-raj popolnoma nov, ze-lo ugodno prodam. Poizve s« v ogl. oddelku »Jutra«. Šelenburgova ni. 15526-6 Službe išče Beseda 50 para davek t Oln za Slfro al) da »nje naslov« 3 Dtn Na) man]« znesek 13 Din Knflgovodja- bilancist rešč el^v., nemškega in angleškega jezika, išče službo, event. tudi za dopoldanske, oziroma popoldanske ht«, pod skromnimi pogoji. Oenj. ponudbe na ogo^nd oddelek Jutra pod šifro »Knjigovodja«. 15501-2 Trgovski pomočnik i desetmesečno pisarniško prakso, vojaščine prost, ab stinent in nekadilec, žela prem eni ti mesto v trgovino ili pisarno. Zmožen je 6000 Din kavcije. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lahko nastopim takoj«. 15018-2 Pekovski pomočnik z mojstrskim izpitom, želi pre-meniti mesto — najraje v Ljubljani, kjer ima svoj« odjemalce. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vajen vsega de!a«. 15502-2 Maserka dobro izvežbana, se priporoča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15485-2 Strojnik ključavničar, vešč vseh strojev ia popravil, dober brusač žag, trezen in zanesljiv, išče c'už.bo prori povoljroi plači. — Tavčar, pošta Gomirje. 15496-2 Strokovnjak v tekstilijah vešč izdelovanja bombažnega blaga za hlače in obleke, vsega pisanega in belega blaga, išče primerno trajno nameščanje. Ponudbe pod »Texti'fach-mwnn« na oglasni oddelek »Jutra«.. 15512-2 Špecerlst vojaščine proet. detailist io engroeiet. diplomiran izloSbeni aranžer. dober pražitelj kave, išče službo v mestu ali v večjem kraju na deželi. Obvlada več jezikov. Prema reference. Ponudbe- na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Specerist«. 15529-2 Samostojna kuharica voditeljica gospodinjstva — želi kjerkoli službo, najraje ns deželi. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 15532-2 Plačilna natakarica simpatična, verzirana. t osebno pravico, išče mesta. Ponndbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sposobna«. 15534-2 Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. Mad) 105 Toto je zdaj začel premišljevati, kako bi spravil Lilico k očetu in materi. Po radiju je sklical zbor vseh živali puščave. Na vse vetrove je oddajal znamenje SOS SOS — SOS--- rieseda 1 Dtn davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 ntn Avto BMW ali Harfey Dawidson 1200 cm *, e priikolioo kupim. Ponudbe prosim pod šifro *P'ač-am takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 15506-10 Motorno kolo snpereport, 350 cm', noro. kompl. električna oprema, prodam. Na ogled v avto-garaži Jože Kraljič. Ljubljana. Gosposvets-ka e. 13 15507-10 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmants-znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato ln srebro k up« j« rafinerija togih kovio v Ljubljani! Ilirska 'riioa štev 56 — vbod it Vidordansk* ee«t* (pri go *oUat Moiif>4). 70 2 rabljeni gumi v dobrem stanju, za Renault avtomobil, 775 X 145 Vuist., kopi K. C e r a r, ključavničar, Radeče — Zidani most. 15489-7 Steklenice od »Juhana« prazne, le rabljene kupuje AJiment« ▼ Zg. &iški 17. 15509-7 Kapital u eeeda 1 Din davek 2 DUj •a Slfro ali dajanje na nva & Din Najmantf znesek 17 Dtn Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, kupimo. Ponudbe na oga6. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 15504-16 Kapital 35—30 tisoč Din posojila išče dobičkanosna trgovina z zadostnim jamstvom in dobrimi obrestmi za 6 mesecev ali pristopi kot družabnik na polovico dobička, z« takoj. Resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobiček J. B. K. V.« 15538-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro a» dajanje na slova 5 Din Najmantši znesek 17 Dtn Enonadstropno vilo z večjim vrtom, k-asen raseled, stavba nova in moderna, prodam v Celju. Po želji nudim posojilo. Ponud.be na podruž. Jutra v Celju pod značko »Novost«. 15531-20 Lepo hišo pri Vojniku. prijazna solnč-na lega, davka prosta, 3 sobe, 2 sobi podstrešni, veranda, lepa kuhinja in shramba, vrt, sadna drevesa, obdelana njiva, dobra pitn«i voda. prodam za lastno ceno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celin pod šifro »Proti ?ot#-virvi«. 15530-20 Lokali Heseda 1 Din davek 2 Din z& šifro ali dajanje na -•lov« 5 Dtn Najmanj znesek 17 Din Lep lol 1 za trgovina 1 mešanim blagom in Doke rij-o z vsem x»trebn:iTB tnvertarjem ter stanova njen na prometnem mestn v M*?>iki 1 1 julijem oddam v najem. Na "ančnejš" ttojasniia pri AVjmj Ftant- v Metliki. 15144-19 Lep lokal v bližini magistrata oddam z julijem. Naslov v ►gla«nem oddelku »Jutra« 15494-19 Čevljar, delavnico dobro vpeljano, z vsem inventarjem poceni oddam tudi na obroke. Pojasnr« daje Čevljarska zadruga v Mariboru. 15533-19 PridelM Beseda 1 Din davek 2 Din *a Slfro il) dajanle na slov« 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Prav dobro vino novo belo. ter staro rd-»če in belo — kakor tudi slivovko po primerni ceni v vsaki količini preda ekonom Ma-lus na Bi^e.1 jftkem. 15497-33 Fotoaparat C X 0, aa plošče »K film oomporjem kupi Vinko Bertoncelj, DomžaJe. 15514-7 Kopalno peč malo rabljeno, v dobrem »tanj«, 13 ©ol premera — k n p i takoj Joško škof. Sv. Petre cesta štev. 2/1. 15516-7 neseds I Dtn davek 2 Din «a štfrc ali dajanje na slova 5 Din Najmanlft tnesek 19 Dtn Dvosob. stanovanje v vili b!!in »rtiljer.ijske vojašnice oddam s i. jun.i-jem aH kasneje. Stanovanje je moderno, s kopalnico in vsemi pri ti k M na mi. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko »Nova vila«. 15027-21 Enosob. stanovanje oddam solidni samski osebi za 360 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15537-21 Dvosob. stanovanje pritlično, odda m v Spodnji Šiški. Gasilska cesta 6. 15525-21 Stirisob. stanovanje solnčno. v viid v eentn. mesta takoj oddam. N« *lov pove oglestti oddelek »Jutra«. 14539 21 Dvosob. stanovanje parketirano. pripravno za šiviljo, v bližini magistrata oddam z julijem. Naslov pove og'esni oddelek >Juua«. 15193-21 Enosob. stanovanie z julijem oddam cesta Bežigrad 19. 15511-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, v centru mesta oddam takoj ala s 1. julijem za 700 Din. Vprašati v trgovini dr. Kan-sky. Krekov trg š'ev. 7. 15518 21 mrtnzardno takoj pocem oddam v Rožni dolini — cesta rV št. 26. 15508-21 Vis a vis gl. pošte oddam takoj v najem lepo pisarniško sobo e posebnim vhodom. V primerno najemnino všteta električna razsvetljava, topla voda. Souporaba telefona. Naslov pove oglasni odd«--lek »Jutra«. 15513-33 Opremljeno sobo veliko, solnčno, mirno in čisto, v J. nadstropju, z 2 okni na ulico, e posebnim vhodom, parketom in elektriko, par sto korakov od Zvezde oddam takoj ali s 15. junijem. Event. 'ndi z 2 poste'jama. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 15523-23 £ tanovanja beseda I Oln davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din NajmanlS' znesek '•» Din Trisob. stanovanje 1 vsemi pritik linami » majhnim vri •runiS' znesek 1? i"»1n 2 p. azn' sobi solnčni m zračni, brt-z ku hinje, s souporabo kopa! niče in separatnim vh-odom oddam e 1. julijem osebam brez otrok. Naslov pove oglasni oddeek »Jutra«. 14420-23 Sobico z oskrbo "fidflm go- spodični po ze'o nizki ceni. — Bežigrad 3, visoko pritličje. 15542-33 Clasbila Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tvrdka fvan Kach Domžale je razstavila na Gospoevet-ski eesti štev. 12. dvorišče (poleg velesejma) planine ta harmonije Oglejte in poskusite u-oma če izdelke. Sprejemajo se naročila in popraviia. Pia-ninj 10.000, harmoniji pa 2000 Din. Preigran! klavir-H vedno na razpo'ago. — Cen« zmerne t garancijo. 14895-26 Poceni oddam na Taboru čisto, opremljeno, separirano, solnčno sobo. Naslov pove og'asn; oddelek »Jutra.«. 15498-23 Sostanovalko poceni sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 364S4-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v pri tličju vrtne vile takoj od dam r Bohoričevi u'i«i št. S4/a. 15517-23 Sobo s posebnim vVodom. oddam. Naslov v og'nsnem oddelku »Jutra«. 15510-23 .seseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din Mizarske stroje nove in ir,u rabljene, v najboljšem stanju. laJiko ze lo ugodno kupite. Vabimo Vas oa brezobveien ogled. Klein & Stiefe Fu!da z* stopstvo Peter Angelo, d. z-o. z.. Ljubljana. Tyrševa cesta št. 31. Telefoe 3249 152-29 Jopico modro eotiš, sem izgubila od Gaje ve ulice do Blei-we>i*ove ceste. Pošten najditelj se prosi, da j« proti nagradi odda v Gajevi ulici 8/2 tfestto. 15506-28 Zlato uro z lepo starinsko zlato verižico je ukradel nekdo v nedeljo med 8. in 9. uro na veseličnem prostoru velesejma. Občinstvo svarimo pred nakupom ukradene mre. 15495-28 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba hiše Hiša, pripravna za mesarsko in druge manjše obrti se proda v petek, dne 8. junija 1934 v Ljubljani. Florijarslca ulica št. 40. Plačilni pogoji so ugodni. Prevzame se lahko hipotek*, za drugo plačilo pride v poštev nekaj gotovine ter hranilne knjižice Ljudske pos.. Kreditnega zavoda, Banovinske hranilnice in Ccške ind. banke. Cen lena j« na 130.000 Din. Nodaljn:a pojasnila dobit« na sodišča, soba it. 18. Resni kupoi naj se posložijo te ugodne prilike. 15540-32 Razno OBISKOVALCI VELESEJMA oglejte si krasno razstavo tapetniških izdelkov: cuch zofe, spalne fotelje, otomane itd. v paviljonu »E«. FRANC JAGER, LJUBLJANA tapetnik in dekorater, Sv. Petra nasip št. 29. — Telefon 20-42. 1 Moški ci urpMe na sek0ua.i1>; aevTBsfcenftjf o®iroma impotenci, nezadostni funkcij spodili Uet, iuševon depresiji, poskusit« 0KASA TABLETE, ki eo preskušen« te odobrene od mnogb td ravnikov kot hormonski preparat. Na ročiia ia vprašanje naslovite na zastopni ka: lekaroo Hofer. Ze ?reb. oddeleik Okasa Berislavičeva 8. Z* htevejt« v vaeh leka-nah Ogi. reg. Sp br 383. 28. m. 1934. Vseka orig" na i-n« škat lica j« preveza na z ze 'eno mmerirano vrvico Telefon 2059 _ Premog oT Karbopaket« drva in kokt * ^ nudi POGAČNIK rtohoričeva ulica 5 UGODNA PRILIKA ZA NABAVO ŽIME za žimnice, fotelje, divane ter za vsa tapetniška in sedlarska dela se vam nudi na ljubljanskem velesejmu v pavi! ionu »F«, B kjer vam najbolje postreže tvrdka VILKO MASTERL I PREDILNICA ZA ŽIMO — STRAŽIŠCE PRI KRANJU % NTIZKF! CENE. 4855 PRVOVRSTNO BLAGO i VABILO na redni občni zbor POSOJILNICE V RIBNICI, r. z. z o. z. za 46. upravno leto 1931 ki »e vrši v četrtek, dne 14. junija 19S4 ob 15. uri v zadružni pbsarni DNEVNI RED: 1. Poročilo in odobrenje računa za leto 1933. 2. čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njem. 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev za leto 1934, 4. Slučajnosti. Ako bi sklicani občni zbor ne bfl sklepčen ob napovedani uri, se vrši drug občni zbor eno uro pozneje na istem mestu, •z istim dnevnim redom Ta drugi občni zbor sklepa veljavno brez ozira na zastopane deleže. 5449 NAČELSTVO. Mestni pogrebni zavod Občim Ljubljana Br«« poeetoega »bresta« Prazno šobo z vhodom e stopnjic. lepo in solnčno. v centru mesta oddam z avgustom. — Vprašati med 12. in 1. ter 5. in 6. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 15535-23 Opremljeno sobo solnčno. s separatnim vho lom in električno 'učjo oddam. Reber 3/TT desno. 15536-23 DR. JANKO ŽIROVNIK, odvetnik, naznanja v svojem, v imenu svoje soproge MIRE in hčerke NEDE prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod ^^ (f$oth sEitovnik abs. furist dne 5. t. m. boguvdano preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 7. junija 1934 ob 17. uri iz hiše žalosti Knafljeva ulica štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 5. junija 1934. 5452 V-.' Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.