$ reriffa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA MAJ 1981 Mogočno drevo z naše zemlje 4. maja lani je pretresla vse Jugoslovane doma in na tujem ter ves miroljubni svet grenka bolečina — umrl je Tito. Ustavilo se je srce človeka, ki mu je bilo življenje eno samo iskanje, tehtanje in neprestani boj, da bi delovni človek v Jugoslaviji in na svetu dobil mesto in položaj, ki mu pripada. Koder ga je vodila njegova zelo razvejana življenjska pot, povsod in vedno je bil na strani tistih, ki si morajo z delom, umskim ali fizičnim, služiti vsakdanji kruh, a jim taka ali drugačna družbena ureditev ne daje tistih pravic in možnosti, ki delovnemu človeku pripadajo. Hudo zlo v kapitalistični družbeni ureditvi je med drugim tudi to, da se nihče ne zmeni za človeka, ki je ostal brez dela. Na rastlini, ki se imenuje brezposelnost raste najstrašnejši plevel — revščina. Ta plevel ima grozne poganjke gorja, težav in bridkosti nav se strani. S Titom so šli naši narodi v boj tudi zato, ker so upali, da bo nova svoboda drugačna. Prava svoboda je, da lahko vsak človek do konca razvije svoje umske in telesne sposobnosti, da dobi delo in da delovni ljudje svobodno razpolagajo z viški svojega dela. Titovo življenje je bila ena sama neomajna vera v delovnega človeka, v njegovo ustvarjalnost, predanost in tudi v njegovo pravičnost ter poštenost. Delovni ljudje so nosili glavno breme upora proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Na plečih delavca in kmeta je slonela tudi obnova porušene domovine, graditev novih tovarn in drugih možnosti, da bi delovni človek dobil delo, z njim pa čast in oblast. Trdna vera v ustvarjalnost in pravičnost delovnih ljudi je tudi ena od velikih vrednot, ki je Titova dediščina. Tito je dokazal, da je delovni človek, ki se zave svojih dolžnosti in pravic, pripravljen tudi na velike odpovedi in žrtve. To so dokazali naš narodnoosvobodilni boj, naša obnova poteptane in porušene domovine in naša graditev socializma. Iz zelo zaostale kmetijske države, kjer je bilo vedno več zemlje v rokah peščice bogatašev, smo postali v borih petintridesetih letih kar bogata država, z dokaj moderno industrijo in še kar naprednim kmetijstvom, z novimi cestami in z velikimi možnostmi za razvoj turizma in še drugih dejavnosti. Ponosni smo lahko na našo domovino, kajti lepših je še malo na svetu. Morje, sonce, planine, doline, zelenje in vedno bolj osveščeni delovni ljudje, to so naši zakladi, to je naše bogastvo! Popotnik, poglej naše vasi! Takih domov, kot je pisatelja F. S. Finžgarja v Doslovčah, je še malo na Slovenskem. Taki domovi bodo ostali samo še neme priče, kakšno je bilo nekoč življenje vaškega proletarca. Kaj bomo imeli, če bi uspeli ohraniti mir vsaj 100 let! Kaj bi imeli, če ne bi bilo na naši zemlji več vojn! Kaj bi dosegli, če bi zmagovala vedno in povsod Titova vera v človeka in miroljubno sožitje med narodi vsega sveta! Tito je mogočno drevo, ki je zraslo iz naše zemlje, njegove korenine in njegova moč so osveščeni delovni ljudje. Tito je svetel žarek vsem, ki še iščejo poti iz noči ali mraka. Več ko bo na zemlji resnično svobodnih ljudstev, lepše bo tudi tistim, ki že imajo svobodo, in lažja bo pot do prostora pod svetlim soncem tudi tistim, ki svoje mesto na zemlji šele iščejo in so njihove poti do sonca še čudno zavite in skrivenčene. M. S. Rezultati poslovanja v prvem trimesečju Delavski sveti TOZD in DSSS in kasneje zbori delavcev so obravnavali poslovne rezultate v prvem trimesečju ter ugotavljali, da so bili še kar zadovoljivi z izjemo dveh temeljnih organizacij. V okviru DO so bili doseženi naslednji rezultati: (Glej tabelo na nasi, strani) Zaloge gotovih izdelkov niso bile kljub zvišanim lastnim cenam od 1. 1. 1981 dalje večje kot v istem obdobju preteklega leta, oziroma so bile v fizičnem obsegu celo nižje. Vezava obratnih sredstev se je povečala v zalogah reprodukcijskega materiala, nedovršeni proizvodnji, polizdelkih in kup- cih za 172 mio din, od tega v repromaterialu za skoraj 100 mio din. Domače železarne so nam v tem času dobavile znatne količine surovin, predvsem paličasto jeklo in so s tem pokrile zaostanke od meseca avgusta preteklega leta dalje ter naše potrebe za prvo polletje. Ta material valjajo vsakih 6—• 9 mesecev. Cene osnovnih surovin so porasle v enem letu za ca. 76 odst., za fizično enake količine potrebujemo 3/4 več denarja. Podražilo se je prav vse ostalo kar potrebujemo za proizvodnjo od 30—70 odst., zato so bile tudi planske cene za reprodukcijski material povečane v začetku leta za 55 odst. Cene so bile posebno v prvih dveh mesecih v znatnem gibanju, zato že znatno postavljene planske cene prekoračujemo. Velike dobave in podražitve so povzročile, da ima celotna DO hude težave z likvidnostjo, vendar nas tolaži dejstvo, da so-v ta-kših težavah skoraj vse večje gospodarske organizacije. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Rezultati poslovanja v prvem trimesečju doseženo I—JII 1981 dos. napr. dos. napr. planu doseganju I—III I—III 1981' 1980 Indeks Količinska proizvodnja v kg 3.259.087 98 101 Vrednostna proizvodnja din 229.115.979 111 142 Količinska prodaja kg 3.164.426 95 108 Vrednostna prodaja din 227.028.281 105 157 Dosež. prodajne cene din/kg 71,74 111 157 Doseženi izvoz (v dolarjih) 1.587.566 94 202 Doseženi uvoz (v dolarjih) 907.965 70 164 Štev. zaposlenih 1.352 98 100 Povpr. neto OD na zap. 9.888,09 99 123 Emisija denarja v obtoku se je znatno povečala, vendar ta ni bila namenjena gospodarstvu. Zato banke nimajo dodatnih kreditnih virov in so krediti ostali na ravni leta 1979, oziroma jih skušajo zniževati. Dinarske hranilne vloge prebivalstva v nominalni vrednosti padajo. S tem se znižujejo tudi sredstva za kreditiranje gospodarstva. Za premostitev situacije so nam banke priskočile na pomoč s kratkoročnimi krediti, oz. z ugodnostmi za večji eskont in aval menic, z zagotovitvijo, da bomo uvedli vse potrebne ukrepe za racionalno uporabo obratnih sredstev, kakor tudi, da bomo osebne prejemke delavcev omejili na višino normalnih osebnih dohodkov. Situacija z likvidnostjo v maju še ne bo znatno boljša, toda pričakujemo znatno, izboljšanje v juniju, kar bi nam omogočilo izplačilo regresa, jubilejnih nagrad in ostalih odhodkov sklada skupne porabe. Plan celotnega prihodka in nje govo začasno delitev smo dosegli: hodelk, vendar je bil čisti dohodek dosežen za 1 točko. več. Za OD smo razporejali v okviru plana in družbenega dogovora in v kolikor bo proizvodnja in realizacija v drugem trimesečju na zadovoljivi ravni bo možno nameniti za OD okoli 5 odst. več kot v prvem trimesečju. Nezadovoljiva je bila razporeditev na (poslovni slklad za pomoč nerazvitim, ker nekatere TOZD do te delitve niso prišle zaradi prenizkega čistega dohodka. Akumulacija je bila presežena za 11 odst. Ce primerjamo letošnje trimesečje z istim obdobjem preteklega leta skoraj pri enaki fizični proizvodnji, vendar za 8 odst. večji fizični prodaji beležimo visoka preseganja. Pri povečanem celotnem prihodku za 45 odst. beležimo dvig materialnih stroškov za 52 odstotkov in porabljenih sredstev za 50 odst., dohodek se je zato povečal le za 87 odst. Izgubo beležimo pri TOZD Sidrne verige in v neznatnem Obsegu TOZD Vzdrževanje. Pri prvem je vzrok rezultat izvoza , v v mio din doseženo --------------- I,—III. 1981 L—JU. 1980 1981 plan 1981 1980 Celotni prihodek 1.370 347 239 26 145 Porabljena sredstva 893 226 151 26 150 Dohodek 477 121 88 25 137 Izguba — 8 3 — 319 Dohodek za regres 477 129 91 27 161 Splošna in skupna poraba 210 57 34 18 578 Čisti dohodek 267 72 57 27 128 Razporejeno za OD 215 53 46 25 116 Skupna poraba 27 16 8 58 (124,6) 188 Poslovni sklad 17 2 1 11 179 Rezervni sklad 8 2 1 27 151 Akumulacija 56 20 7 36 276 Osebni dohodki med letom 1980 in 1981 niso primerljivi, ker so se znižali prispevki iz bruto OD, zato je indeks na leto 1980 temu prhnemo popravljen. Plan celotnega prihodka je bil sorazmerno dobro dosežen. Dohodek je bil dosežen celo za 1 točko manj kot celotni pri- po svetovnih cenah (cene jekla so v upadanju, pri nas pa v ogromnem porastu). V teku so razgovori kako to razliko kompenzirati v okviru S2 in delovne organizacije. Z izvozom pridobivamo devize za uvoz repromateriala. Preskrba iz domačih virov obsega le še ca. 50 odst. surovin. Pri drugem TOZD pa je razlog v planskih cenah vzdrževanja, ki so bile postavljene na osnovi povprečja leta 1980. Dosežena je bila znatno višja akumulacija. Ze ob koncu leta 1980 so mnogi .opozarjali na republiško povečanje akumulacije za 65 odst., da je rezultat relativen in nič kaj prepričljiv, iker so se tudi vrednostne zaloge v primerjavi z letom 1979 povečale za več kot 65 odstotkov. Povečanje za 176 % je nastalo v glavnem iz razloga: v letu 1980 nam je bilo odobreno povišanje cen izdelkov šele v II. trimesečju, letošnje leto smo že pričeli z novo odo- brenimi cenami. Inflacija je imela tudi pri tem pokazatelju odločujoč vpliv, poslovni rezultati v prvih dveh mesecih niso bili zadovoljivi, v mesecu marcu smo rezultate bistveno popravili. Temeljne organizacije so dosegle naslednji ostanek čistega dohodka za sklade: din Blagovna proizvodnja delovne organizacije v aprilu ni dosegla planiranega obsega, kar je posledica izpada proizvodnje v tozdu Sidrne verige. V drugih temeljnih organizacijah pa je uspeh proizvodnje zadovoljiv. Tudi prodaja za eksterni trg je bila količinsko nekaj pod planom, vrednost pa je presegla plan za 17 %. Izvoz je bil realiziran nekaj manj kot dosežen povprečno mesečno v prvem kvartalu. Od 480.500 I izvoza je bilo dve tretjini namenjeno konvertibilnemu področju. Uvozili pa smo znatno manj kot v preteklih mesecih. Tako ostaja zunanjetrgovinska bilanca močno aktivna, kar je delno tudi posledica zapore uvoza opreme. Čeprav pri izvozu nekaterih naših proizvodov (sidrne verige) ne dosegamo pozitivnih dohodkovnih rezultatov, moramo poiskati nadomestilo za takšno izgubo pri uspešni prodaji drugih proizvodov na domačem trgu, v sodelovanju z ostalimi tozdi v delovni .organizaciji, v povezavi z delovnimi organizacijami v SOZD Slovenske železarne, to je predvsem z dobavitelji surovin. Zavedati se moramo nujnosti splošno družbenega cilja za večji izvoz. Število zaposlenih se je v aprilu nekoliko znižalo, tako da zaposlujemo 20 delavcev manj kot je planirano. V primerjavi z lanskim letom pa so zaposleni 3 delavci več. Proizvodni plan je bil dosežen v aprilu z naslednjimi indeksi — (količinska proizvodnja): TOZD Vijakama TOZD Verigama TOZD Sidrne verige TOZD Kovačnica TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD TIO 7,573.424 4,998.466 7,802.396 3,345.465 652.309 166.473 487.366 SKUPAJ DO 9,088.161 multati v api indeks tozd doseganja plana Vijakama 184 Verigama 70 Sidrne verige 88 Kovačnica 160 TIO 91 DO Veriga 117 V teku je akcija izvajanja stabilizacijskega programa, ki obsega tudi smotrnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet, tako da bi pri sedanjih pogojih proizvodnje dosegli plan oziroma presegali. Samo večja in kvalitetnejša proizvodnja nam bo 'omogočila v naslednjih obdobjih povečanje osebnih dohodkov in istočasno povečanje akumulatìvno-sti. Pri obstoječih razmerah bomo morali poleg sredstev za razširjeno reprodukcijo ustvarjati tudi sami sredstva nujno potrebna za normalno obratovanje v sedanjem in povečanem obsegu. z. Jakopič Tozd Vijakama je nadaljevala ugodne rezultate iz prvega kvartala tudi v aprilu. Čeprav je bila oskrba z materialom zadovoljiva, izgledi za prihodnje obdobje niso najboljši, že zlasti glede ustreznih kvalitet materiala. Manjša odprema v tozdu Verigama je posledica proizvodnje snežnih verig na zalogo. Zaostala je proizvodnja zaščitnih verig in verig z grabeži zaradi pomanjkanja sestavnih delov. Zaloge nedovršene proizvodnje so se (povečale prav iz teh razlogov. Takšno povečanje zalog še poslabšuje razmere okrog likvidnosti. Proizvodnja v aprilu v tozd Sidrne verige ni zadovoljiva, saj močno zaostaja za planom. Se vedno primanjkuje opreme za kompletiranje sidrnih verig. Zaradi večjih okvar strojev so bili pogosti zastoji. Za potrebe internega trga izdelane verige so bile večje od plana. Prav tako so pri storitvah doseženi re- zultati ugodni. V Kovačnici se nadaljuje uspešno doseganje plana blagovne proizvodnje iz preteklih mesecev. Za interni trg ni bila izdelana vsa potrebna oprema, predvsem za potrebe Verigame. Sele ob koncu meseca smo dobili ustrezen material za grabeže, tako da bo v maju večja proizvodnja. V tozd Orodjarna je bila dosežena proizvodnja nad planom. Zaradi pridobitve nekaterih dodatnih strojev se pojavljajo proste kapacitete za izdelavo nekaterih vrst orodja. V najkrajšem času bo treba pripraviti vse pogoje za proizvodnjo orodja za eksterni trg, predvsem za sovlagatelje. Tozd Vzdrževanje je 39 % presegel mesečni plan proizvodnje. Potrebe po velikih popravilih so vse večje, kar je posledica iztrošenih strojev, predvsem v tozd Sidrne verige. Dosti boljše pa niso razmere v Vijakarni in Verigami. Tozd TIO je proizvodni plan presegel. Zaradi izdelave naročil za izvoz je struktura proizvodnje manj ugodna, saj so izvozne cene nižje od domačih. Oskrba še vedno ni v redu, saj primanjkuje nekaterih sestavnih delov, predvsem odlitkov iz aluminija, kar je posledica splošnega pomanjkanja aluminija na tržišču. Marjana Kozamernik rt tozd u 03 vT Hiš ni O J 2 -Q a m a Vijakama — kg 120 120 Verigama — kg 105 104 Sidrne verige — ikg 41 78 Kovačnica — kg 108 103 Orodjarna — din — 105 Vzdrževanje ■ — din — 139 TIO — din 101 101 DO Veriga 89 92 Vrednost prodaje na domačem trgu in v izvozu v primerjavi s planom kažejo naslednji podatki : Predkongresna aktivnost v naši občini III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo manifestacija delavskega razreda Jugoslavije, ki bo imela oziroma že ima veliko odmevnost znotraj naše države kakor tudi navzven. Po dosedanjih aktivnostih v pripravah na kongres lahko že zaključimo, da so dobre, oziroma mnogo kvalitetnejše od priprav na prejšnje kongrese. Najvažnejše kar nas sedaj še čaka je ocena samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Pri tej aktivnosti oziroma pripravljanju ocene je pomembno to, da sodeluje čim-večje število delavcev, in da se poskuša ugotoviti in odpraviti stanje, ko je delavec (neposredni proizvajalec) le potr-jevalec različnih sklepov, ne pa pobudnik in soustvarjalec. O tej nalogi in pa o razpravi kongresne resolucije bo v naši DO tekla posebna akcija. Samoupravljalce naše občine bodo v Beogradu zastopali: Milica Kunstelj, Murka Lesce, rojena 5. 3. 1948, ekonomski tehnik, poslovodja; Albin Mrak, Sukno Zapuže, rojen 5. 3. 1950, tkalski tehnik, izmenovodja in Marjan Bogovčič, HTP Bled, rojen 23. 8. 1949, natakar, vodja kavarne. Izvolili so jih izmed 22 evidentiranih kandidatov, 21. aprila 1981. Murkino sporočilo kongresu samoupravljalcev Jugoslavije Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je določil Murko iz Lesc za nosilko tematske razprave in sporočila o trajnem samouprav-no-poslovnem sodelovanju na osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela. V sporočilu kongresu, 'ki so ga v Murki obravnavali 17. 2., so prikazali svoja prizadevanja za uveljavljanje dohodkovnih odnosov na trajnih osnovah s sodelujočimi organizacijami združenega dela in prizadevanja za samoupravno združevanje dela in sredstev pri uresničevanju skupnih ciljev razvoja. Opredelila je odnose s potrošniškimi sveti ter predstavila svoje izkušnje v teh prizadevanjih. 14. maja, ob 10. uri bodo v Murki 'organizirali še tematsko razpravo za isto temo, s katero želijo doreči nekatere rešitve, ki jih je ponudila razprava o sporočilu tretjemu kongresu s amoupr avl j aloe v. Tematska razprava o svobodni menjavi dela med DSSS in tozdi v Verigi Tematska razprava o svobodni menjavi dela med delov- no skupnostjo skupnih služb in tozdi v Verigi je poleg konkretnih predlogov in odprtih vprašanj pokazala zlasti naslednje : — sodelujoče delovne organizacije razvijajo zelo sorodne modele svobodne menjave dela, ki so v skladu z odnosi, ki jih predvideva zakon o združenem delu; —• dovolj dobro poznavanje družbenopolitične in strokovne problematike svobodne menjave dela omogoča, da smo j o sposobni tudi kvalitetno razvijati in dograjevati. Uspešnost sprejetih rešitev je odvisna od pripravljenosti oziroma nepripravljenosti vseh delavcev in subjektivnih dejavnikov, da uvajajo nove osnove. Posebna delovna skupina bo pripravila zaključke in stališča tematske razprave in priporoča vsem tozdom, OZD in DO v občini, da jih uporabljajo kot delovni pripomoček. Ocena samoupravnega položaja delavcev v združenem delu Ocena samoupravnega položaja je dolžnost sleherne delovne sredine v predkongresnem obdobju. V ta namen je OK ZKS Radovljica pripravila teze za ocene samoupravnega položaja, ki nam služijo kot delov- ni pripomoček, na podlagi katerega bodo OO ZK in OO ZS pripravile gradivo za razpravo. Razprave bodo organizirane v delovnih oziroma sindikalnih skupinah. Sprejeta stališča in predloge iz razprav bodo poslali OKZKS Radovljica, ki bo s pomočjo vseh zbranih ocen oblikovala celovito oceno samoupravnega položaja delavcev v naši občini. Izvršni organi v delegatskem sistemu OK SZDL Radovljica bo pripravila celovito oceno o uresničevanju delegatskega sistema v občini Radovljica in organizirala tematsko razpravo izvršni organi v delegatskem sistemu. V ta namen je delovna skupina pripravila teze, na podlagi katerih bodo KK ZSDL, zbori občanov oziroma skupščine v krajevnih skupnostih Radovljica, Podnart, Kropa in Bohinjska Bela pripravile oceno delovanja delegatskega sistema in odnosov v skupščini krajevne skupnosti, svetu krajevne skupnosti in drugih organih krajevne skupnosti; — krajevne skupnosti Bled, Gorje in Mošnje bodo pripravile oceno delovanja delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti; — krajevne skupnosti Zasip, Ribno in Brezje bodo ocenile delovanje delegacij za zbor krajevnih skupnosti; III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE , 1981 — krajevne skupnosti Lesce, Bohinjska Bistrica in Kamna gorica bodo ocenile delovanje družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu; — krajevne skupnosti Srednja Dobrava, Ljubno in Lancovo bodo analizirale način oblikovanja in učinkovitosti delegatskih vprašanj in delegatskih polbud; -— krajevne skupnosti Kropa, Srednja vas, Stara Fužina in Begunje pa bodo prikazale povezanost delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje s samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih. INDOK CENTER Stabilizacija — alternativa nadaljnjega razvoja Zelo pogosto naletimo danes na besedo stabilizacija, z njo se srečujemo ob različnih prilikah in v različnih sredinah. V prvem hipu na hitro in površno ocenimo, česa ne bo, čemu se bomo morali odreči!, kaj si bomo sploh še lahko privoščili itd. Seveda je tako razmišljanje zelo poenostavljeno in preprosto, pa tudi stabilizacija ob tem izzveni že kot oguljena fraza. Že samo odgovori na vprašanja kaj, kako, čemu, kdo, do kdaj — stabilizirati, v marsičem nakazujejo širino in aktualnost problema stabilizacije v naši družbi nasploh. Spričo ugotovljenih slabosti v vseh sredinah življenja in dela pri nas, spričo nekaterih negativnih pojavov, pomeni v tem trenutku stabilizacija potrebo po takojšnji organizirani aktivnosti, ki naj vpliva na spremembo stanja na boljše, ki naj omogoči ponovno ozdravitev, in postavi temelje za nadaljnji razvoj na realnih in trdnih osnovah. Gre torej za akcijo, ki predstavlja izredno zahtevno nalogo, ki zahteva angažirano delo taiko v fazi priprave kakor realizacije posameznih aktivnosti, ob vsem pa v precejšnji meri za spremembo mišljenja in odnosa do posameznih aktualnih vprašanj. Ne gre torej samo za izziv nekoga, gre predvsem za odziv in za zavestno akcijo, ki ob nalogah in ciljih, postavljenih v petletnih planih razvoja in ob tekočih ukrepih ekonomske po-litke, pomenijo predvsem dolgoročno nalogo. Ne brez razloga je bilo že večkrat poudarjeno, da obdobje 1981—1985 predstavlja obdobje stabilizacije, da plani, ki smo jih sprejeli, niso samo planskoekonomski dokumenti, temveč tudi pomembni politčni akti, saj je končno nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in uveljavljanje z ustavo opredeljene družbenoekonomske vloge delavca, odvisen predvsem od izvajanja nalog v proizvodni funkciji in >od ustvarjenega dohodka v neki delovni sredini. Ce damo na pretres stvari v naši delovni sredi,ni, kaj hitro ugotovimo, da bo najbolje, če hitro in brez odlašanja začnemo pometati kar pred lastnim pragom. Prva ugotovitev kaže na to, da takšno doseganje prednostne proizvodnje, kakršno smo postavili na osnovi dogovorjenih izhodišč v septembru 1980 za leto 1981, ne zagotavlja poslovne uspešnosti v letošnjem letu. Zaradi močnejšega naraščanja stroškov in zaradi izrednih omejitev pri odobravanju višjih cen proizvodov bomo lahko našo uspešnost in rentabilnost reševali le z večjim vrednostnim obsegom proizvodnje. To pomeni, da, če še nikoli doslej, je sedaj nastopil skrajni trenutek, da damo prednost akumulativnim proizvodom in se pojavimo z novimi proizvodi, ki bodo nadomestili tiste, ki niso več dohodkovno zanimivi. To pa ni lahka naloga. Druga past nas čaka v izredno iztrošenem strojnem parku, kjer najbolj izstopa tozd Sidrne verige, nič boljša pa ni situacija v tozd Vijakama in tozd Verigama. Ob dejstvu, da ne uspemo zadovoljiti vseh potreb na trgu, da vlada ugodna konjunktura za naše izdelke, pa si zaradi omenjenih finančnih možnosti ino mejitev pri uvozu opreme spet lahko pomagamo le sami. Naši vzdrževalci so že pogostokrat dokazali svoje sposobnosti pri zahtevnih popravilih strojev in naprav, pa tudi doma izdelani stroji in naprave, ki normalno obratujejo v proizvodnji, so nam lahko v poi-nos in so odraz naših sposobnosti. Če kdaj doslej, potem je sedaj tisti trenutek, ko si lahko z organizirano akcijo in delom na tem področju, seveda tudi v podaljšanem času, ponovno rešimo kožo in tako prehodimo najtežji leti 1981 in 1982, v katerih ni bistvenih možnosti za nabavo novih strojev. Tretje področje se nanaša na investicijsko dejavnost. Dobro poznamo tisto pravilo, ki narekuje stalno investicijsko aktivnost in pomeni skrb za obnovo, posodobitev in razširitev strojev, kar je osnova za vzdrževanje konkurenčne sposobnosti tovarne na trgu in garancija za nadaljnji razvoj. Tudi projekcije najnujnejše opreme bomo lahko realizirali ob sedanji zadolženosti le z bistveno boljšo dohodkovno povezavo. Danes nam je tako kot še nikoli doslej jasno, da lahko gradimo le z bistveno večjim lastnim deležem sredstev kot doslej. Vendar pa kljub vsemu poudarjamo, da delo na strokovni pripravi investicijskih programov zaradi take trenutne situacije ne sme zastati. Skladno s strateškimi dlji razvoja moramo pripraviti strokovne pod- loge, ki naj bodo pretehtane in usklajene do te stopnje, da bomo takrat, ko nam bodo finančne možnosti dopuščale, takoj nastopili z realizacijo. Mnogo je še razlogov na drugih področjih, ki so narekovali, da smo se lotili problemov stabilizacije organizirano po principu ciljnega vodenja, ki pomeni opredeljene naloge, roke za izvršitev in nosilce odgovornosti za realizacijo. Strokovne podloge priprav bodo v teh dneh sprejemali tudi DS tozdov, ko s tem postanejo ti programi tudi naš zakon in obveza. Ob vsem pa naj na koncu poudarimo, da je zelo pomembno, da se teh nalog lotimo z optimizmom, vero in predanostjo, z veliko mero sodelovanja vseh nastopajočih, pa seveda s kritičnim spremljanjem izvajanja, ki naj pokaže na slabosti, pa tudi na tisto, kar je bilo dobro opravljeno. Gvido Melink ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 10. JUNIJA 1981 Vprašali smo ... Od 1. 12. 1980 opravlja dela in naloge vodje ŠPIK tov. Alojz Nečimer, dipl. ing. Ker je minilo skoraj pol leta, odkar je prevzel nove delovne naloge, so mu postavili nekaj vprašanj. Pred nekaj meseci ste prevzeli odgovorna dela in naloge — koordiniranje in pripravo proizvodnje. Čeprav ste ostali v isti službi, je vaše delo dobilo drugačen pomen. Kaj lahko rečete o svojem delu po teh nekaj mesecih? Ocenjevanje svojega dela in to po nekaj mesecih se mi zdi zelo težka naloga. Pri naši naravi dela in z nekako utečeno proizvodnjo kadrovska spre-meba navadno v krajšem času ne naredi bistvenega premika. Po organizaciji glede pripravljalne funkcije proizvodnje sem od prejšnjih nalog vodenja tehnološke službe sedaj prevzel odgovornejše delo koordiniranja in priprave proizvodnje. Same naloge ni moč izvrševati brez tesnega sodelovanja s posameznimi tozdi in pa komercialo in z ostalimi službami na drugi strani. Ta funkcija je le člen v verigi celotne poti naših izdelkov od povpraševanja do prodaje naročniku. Mnenja sem, da je v mojem delu glede pomena, za katerega sprašujete, razlika v tem, da moram sedaj poleg tehnoloških znanj glede naših izdelkov dograjevati še znanja o planski službi in konstrukciji orodij. Kot vodja službe priprave in koordinacije proizvodnje sodelujete v glavnem pri vseh poslih, ki so vezani na proizvodnjo. Predvsem so pomembni odnosi med komercialo in proizvodnjo. Kakšni se vam zdijo odnosi? (Ne vidim zadržka, da ne bi povedal svojega mnenja. Odnosi komerciala—proizvodnja so dosti utečeni, čeprav menim, da direktnih dogovorov na tej relaciji ne bi smelo biti. Vsi dogovori morajo pri rednem delu teči preko naše službe, kajti v nobenem primeru tu ne moremo zanemariti niti funkcije te tehnološke, še manj pa planske službe. Direktni dogovori čestokrat pripomorejo zaradi razmer na tržišču, da sprejmemo naročila preko naših možnosti, kar gre navadno na račun drugih izdelkov in povečevanja zaostankov oziroma nespoštovanja službe, ki je za to odgovorna. Funkcija koordiniranja proizvodnje bi se morala odražati v veliki meri v odnosih med tozdi. Prav na tem področju pa opažamo odstopanja. Kako mislite izboljšati te razmere, saj ste si ob prevzemu teh odgovornih nalog verjetno postavili svoj koncept dela? S tem odgovorom lahko nadaljujem tudi drugo vprašanje in mislim, da se ta funkcija že sedaj dovolj jasno odraža med tozdi. V veliki meri je odvisno tudi od naravnanosti proizvodnje v tozdu, saj so nekateri tozdi zaradi narave dela veliko bolj med seboj odvisni in glede odnosov popolnoma na drugač- ni stopnji kot drugi. Odstopanja med posameznimi tozdi bodo vedno in mislim, da ni zadostna samo splošna ugotovitev opaženih odstopanj, pač pa, da točno navedemo, kje so ta odstopanja, in da predvsem ugotovimo vzroke teh odstopanj. Stanje bomo izboljšali tedaj, ko bomo dokončno uredili dohodkovne odnose ali pa da bi poiskali ustreznejše organizacijske oblike, ki bodo omogočale učinkovitejše delo. Navedena odstopanja ne morejo biti posledica ravnanja v naši službi, ki je v tej verigi, kot sem že enkrat omenil, predvsem pripravljalnega značaja od zahtev kupca, preko tehnologije, strojnega parka, kadrovske problematike in planiranja po posameznih operacijah v posameznih tozdih. — Razpravljali smo o prvi seji odbora za upravljanje družbenega centra v Lescah, ki je bila 15. aprila, in se jo je iz naše DO udeležii tov. Jože Miklič. Na tej seji so bili imenovani: predsednik odbora tov. Stane Rotar, namestnik predsednika tov. Miha Glušič in go-spodar tov. Jože Miklič. Ostali člani so predstavniki DO, ki so podpisnice sporazuma. Samoupravni sporazum za upravljanje z družbenim centrom v Lescah naj se posreduje DS DO v potrditev. — Na področju inventivne dejavnosti je bila sestavljena na nivoju DO grupa, ki je že pričela z delom v tozdu Orodjarna. Ta se je povezala z IO OOS v tozdu in komisijo za inovacije na nivoju DO. Na podlagi ocene akcije v tozd Orodjarna naj se pokrenejo podobne akcije še v ostalih tozdih. — Sklep o enotnem kriteriju za odsotnost pri izobraževanju za delavce na področju DP dela ni bil realiziran. Izvršni odbor meni, naj se v bodoče enačita službena odsotnost in odsotnost na področju DP dela. Straški odsotnosti se krijejo skladno s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev OD. — Usklajevanja pripomb na novo pogodbo s pihalnim orkestrom DPD Svoboda Lesce ni bite, ker jih izvršni odbor DPD Svoboda ni posredoval. Omenjeni organ naj zadevo prouči in jo posreduje IO KOOS v obravnavo. — Predsednik komisije za šport in rekreacijo tov. Vovk je poročal o dosedanjem delu komisije. Izrečena je pohvala za dosežene uspehe na področ- Sodelujete pri pripravi stabilizacijskega programa za tozd Orodjarno. Kako napreduje delo? Delo na stabilizacijskem programu kljub različnim ocenam napreduje. V tem programu smo si zastavili en sam cilj, in sicer ureditev funkcije planiranja. Naloga ni nova in se bo morda kdo vprašal, kako je ta funkcija potekala do sedaj. Ocene ne bomo dajali sami, naredili pa bomo s strani planiranja analizo stanja in ugotovili, ali je v sedanjem trenutku in z načinom dela sploh možno normalno planiranje, kajti težave, ki tu nastopajo, se pojavljajo že leta nazaj. Sodelavci, ki na teh relacijah delajo, imajo zaradi raznolike proizvodnje in trenutnih vplivov na samo proizvodnjo dosti težav. Pomanjkljivosti bomo skušali odpraviti in tako sedanji način dela izboljšati. ju množičnosti. Potrebno pa je pregledati upravičenost in način urejanja treninga za kegljanje. O svojem delu je poročal tudi predsednik komisije za kulturo tov. Beguš. Tudi delo te komisije je bilo ocenjeno pozitivno. — Tov. Terseglav poroča o poteku evidentiranja kandidatov za delegate v samoupravne organe, kakor tudi o poteku samih volitev. — Na podeljevanje priznanj delavcem na področju sindikata, ki je bilo na osrednji proslavi ab prazniku dela, je bila podana naslednja pripomba: Občinski sindikalni svet naj o svojih odločitvah obvešča KOOS v naši DO, ker tokrat nismo bili seznanjeni z izborom kandidatov v naši DO. —• Tov. Terseglav poroča o pripravah na III. kongres sa-moupravljalcev v naši DO. Vse aktivnosti so potekale po programu. Nadaljnji program aktivnosti na področju svobodne menjave dela pa izdela tov. Terseglav. — V nadaljnji akciji za NNNP predsednik IO KOOS in referent za LO DO vodita razgovore z vojno-izvršilnimi odbori po tozdih. Na razgovoru naj sodeluje sekretar ZK, predsednik sindikata in mladine tozd. — Občinski sindikalni svet nas je seznanil z dopisom o proizvodno-delavnem tekmovanju kovinarjev Slovenije s priporočilom, da naša DO na tem tekmovanju sodeluje. IO KOOS je zavzel naslednji sklep: Imenuje se dva člana v odbor za pripravo tekmovanja, ki deluje v DO SŽ Jesenice. V ta Smo v fazi priprav dolgoročnega plana do leta 2090, Kakšni so vaši pogledi na naš prihodnji razvoj? Glede našega prihodnj ega razvoja nam mora biti vsem jasno, da proizvodnja, ki teče danes, ne bo v bližnji prihodnosti zadosti interesantna. Nadalje vemo, da imamo v naši organizaciji tudi dosti izdelkov, ki ne bodo dobili zamenjave tudi v letu 2000. Se pravi, pri v mesecu odbor sta imenovana tov. Jože Smole in Franc Pretnar. — IO KOOS se seznani s poslovanjem počitniškega doma v Crikvanici za letošnje leto. V predsezoni bo tudi. letos organizirana šola v naravi za učence radovljiške šole. Po sezoni bo prišlo 40 poljskih delavcev na letovanje v naš dom. To bo v času od 7. 9. do 21. 9. ,1981. Z njimi je bila sklenjena pogodba o izmenjavi delavcev, ki bi omogočila letovanje naših delavcev na Poljskem med zimskimi počitnicami. IO KOOS je zavzel naslednji sklep: Naša DO naj poskrbi potrditev pogodbe pri organih oblasti, ki so za to pristojni. Na nivoju DO pa naj se izvede informativni razpis zainteresiranih za letovanje na Poljskem. — Tov. Pfajfar informira IO KOOS o prošnji Društva invalidov Radovljica za pokroviteljstvo pri razvitju prapora društva. Sklep: IO KOOS prevzame pokroviteljstvo pri razvitju prapora Dl v Radovljici in se v ta namen odobrijo sredstva v višini 5.000 din. — Na podlagi dopisa socialne delavke za sestavo teama za izvajanje nalog revizije vseh invalidskih primerov v DO je bil zavzet naslednji sklep: Na programski konferenci je bil obravnavan in potrjen program na področju humanizacije del. Ta program naj se preko sekretarja samoupravnih organov posreduje DS tozd in DSSS v obravnavo in potrditev. Istočasno naj DS zadolžijo službe za izvedbo programa. — Ker regresa ni bilo mogoče izplačati pred 1. majem za- pripravi dolgoročnega plana bomo morali skrbno negovati in dograjevati naše, tudi v naslednjem obdobju akumulativne izdelke. Mnenja sem, da je treba pripravam posvetiti vso pozornost in bo predmet obravnav v različnih strokovnih skupinah na različnih nivojih — komerciala, trženje, razvoj in tehnologija, investicije, kadrii td. Uredništvo radi nelikvidnosti DO, IO KOOS zahteva, da službe, ki so za to odgovorne, poskrbijo za izplačilo regresa v mesecu maju. Individualni poslovodni organi naj poskrbijo za zmanjšanje nelikvidnosti, da bo mogoče izplačati regres. — Ker je prišlo do neaktivnosti pri delu IO KOOS in preobremenjenosti sekretarja DPO, IO KOOS zavzema naslednje sklepe: — za delo na področju inventivne dejavnosti v DO se zadolžuje tovariša Pfajfar Jožeta in Smole Jožeta, ki sta dolžna spremljati to dejavnost v DO. — Za izvajanje programa humanizacije del v DO sta pri IO KOOS zadolžena Savič Dušan in Pavlin Jože. — Za področje svobodne menjave dela se pri IO KOOS imenujeta tov. Terseglav Bojan in Simnic Zdravko. •—• Za izvajanje stabilizacijskega programa sta zadolžena tov. Pogačnik Matko in Korošec Anton. — Za sodelovanje z DK DO in DK tozd sta zadolžena pri IO KOOS tov. Pretnar Franc in Rajko M>oličnik. Vsi navedeni so dolžni sodelovati pri izvajanju programa, za katerega so določeni, in sprotno seznanjati IO KOOS. — Zaradi slabe povezave s posameznimi delegacijami in IO KOOS se zadolžuje sekretarja DPO tov. Terseglava, da pristopi k reševanju delegatskega sistema v naši DO. To je le nekaj zaključkov o delu IO KOOS, ki so se dogajali v mesecu maju. Jože Pfajfar Iz dela IO KOOS maju 4 — VERIGA Novi 1000 KN preizkuševalni stroj v tozdu Sidrne verige Vlečni stroj v Sidrnih verigah Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1981 Radovljica, aprila 1981 Popis 1981 je končan. Popisna komisija občine Radovljica je izračunala prve rezultate in ocenjuje, da so zbrani podatki, zahvaljujoč temeljitemu delu popisovalcev in inštruktorjev, kvalitetni. 31. marca nas je bilo v občini 31.809, to je 3.196 prebivalcev več kot pred desetimi leti; 10.289 gospodinjstev živi v 10.287 stanovanjih. Počitniških stanovanj je 1.058, kar 402 več kot v popisu 1971. leta. V desetih letih se je iz tujine vrnilo 71 zdomcev, tako' da jih dela v tujini le še 490. Gostota naseljenosti je v desetih letih zrasla od 44,6 ljudi na kv. kilometer na 49,6 ljudi na kv. kilometer. Kaže se tudi neznaten trend zmanjševanja družin, saj pridejo-na eno- gospodinjstvo le 3,1 ljudje. Iz prvih kmetijskih rezultatov je razvidno, da je v razdobju 1971—1981 najbolj porasla prireja ovac, indeks rasti je 150,8, govedi za 110,3. Največji padec smo zabeležili pri konjereji in prašičereji. Govedi je v občini 6.999, to je 653 glav več kot leta 1971, ovac je 1.365, prašičev 1.813, pred desetimi leti jih je bilo 2.763,. konj pa je 449. Našteli so tudi 18.760 glav perutnine. Pričakovati je, da se bodo prvi rezultati popisa po končani obdelavi vseh zbranih podatkov še nekoliko spremenili. Prvi rezultati po krajevnih skupnostih in naseljih naše občine bodo izšli v Statističnem biltenu že konec meseca maja. INDOK CENTER Lestenec v prazni sobi Ob koncu aprila 1981 je bila v obratu Sidrne verige končana montaža novega 1000 KN preizkuševalnega stroja. Tako ima preizkuševalni oddelek ponovno možnost opravljati delo na preizkusu verig v območju od 016 do 0 36 mm. Mogoče ne bo napak, da se uvodoma obrazloži, zakaj je do zamenjave starega preizkuševalnega stroja z novim sploh prišlo. Pri periodičnih kontrolnih meritvah strojnih preizkuševalnih naprav, tako namreč zahtevajo predpisi prevzemnih registrov, je bilo vedno težje dosegati predpisane zahteve registrov zaradi iztrošen osti pre- Bri modernem načinu organiziranja proizvodnje je študij in analiza časa poseben problem, kateremu na žalost posvečamo premalo pozornosti. To delo opravljajo analitiki, ki so večkrat izpostavljeni ali osovraženi taiko pri neposrednih izvajalcih kot pri indirektnih in tudi vodilnih delavcih. Izpadejo kot da so nasprotniki delavskega razreda in to samo zato, ker so postavlj'eni, da postavljajo norme. Za razumevanje osebe—notrmirca se vsiljuje vprašanje, kdo je v današnjem tempu življenja narmirec. V zvezi S tem lahko trdim, da smo to prav vsi. Toda postavljanje časov izdelave in norm je delikatno delo, je dvorezen meč in je zato potrebno postavljati norme pozorno in odgovorno. Potemtakem je to delo, ki ga je potrebno dobro poznati in pravilno uporabljati, predvsem zato, ker vsebuje človeški faktor. Postavljati norme nie pomeni samo snemati čas izdelave, ali še slabše postaviti normo po izkušnjah. Pomembneje je ob pravilnem snemanju razmišljati o vzrokih variacij časov izdelave in o izginili časih, obrazložiti in na koncu izračunati realni čas za izvršitev določene naloge. Vse to je treba opraviti v okviru normalnih mičnega mehanizma. Tako je že več let nazaj obstajala možnost, da se preizkuševalnemu stroju več ne prizna tehnično sposobnost za redno uporabo. Primorani smo bili, da se stroj obnovi. Po dogovoru s predstavniki tovarne preizkuševalnih strojev WEM iz Leipziga (DDR), naj bi se obnovil oziroma zamenjal samo pogonski del stroja (premična vpenjanla glava z ustrezno pogonsko in krimilno-merilno opremo), medtem bo bi stabilni del starega stroja (območje nepremične vpenjalne glave) ostal nespremenjen. Ob navedenih pogojih je bila v prvi polvici leta 1980 do- pogojev dela za povprečnega delavca in tudi v odvisnosti od človeških sposobnosti in razpoložljivih sredstev. Cas izdelave je potem organizacijsko merito, in to v katerikoli proizvodnji. Ce poznamo realni čas izdelave nekega dela ali operacije, je to osnova za: — planiranje rokov in planiranje obremenitev strojev; — izračun stroškov proizvodnje ; — primerjavo med starim in novim načinom dela; — spremljanje proizvodnje in analizo izgub; — planiranje in projektiranje novega procesa proizvodnje ter — pravilno uporabo stimulacijskih sistemov nagrajevanja. Poznavanje realnega časa izdelave je zelo važno v težnji zmanjševanja stroškov proizvodnje in povečanja produktivnosti. Čeprav povsod govorimo in gledamo na čas izdelave, se v primerih na normo ne računa kot na osnovo za prej naštete potrebe. Na žalost na normo gledamo kot na sredstvo za odrejanje višine osebnih dohodkov delavcev. Še slabše je, če normo uporabimo kot sredstvo bavljena preizkuševalna naprava 1000 KN, z naslednjimi tehničnimi podatki: preizkusni stroj 1000 KN typ EZL 100 maksimalni hod glave 1700 mm na j večja hitrost glave — naprej 400 mm/min — nazaj 650 mm/min priključna moč 35 KV A merilno območje 200 KN — 400 KN — 1000 KD glavni sestavni deli — delovni valj s premično glavo ; — hidroagregat — elektrokrmilni sistem; — elektromerilni sistem. Pred montažo nove strojne opreme je bilo potrebno najprej premestiti stari preizkuševalni stroj v prostore verižne kovačnice. Problem je bil že z lokacijo in nato še z izdelavo temelja, ker ne obstajajo ustrezni načrti. Premestitev stroja je trajala od 15. oktobra do 20. novembra 1980. Med tem časom je bil stroj v generalnem remontu. Verižna kovačnica lahko ta stroj uporablja za vse izdelke, kjer se zahteva samo tovarniški atest. Bolj zahtevno je potekala montaža v prostorih obrata Sidrne verige. Novi del preizkuševalnega stroja je bolj širok, tako da ni možno ročno vlaganje verig med vpenjalne glave. Potrebno je bilo izdelati ter prilagoditi temelj in vpenjalni mehanizem za preizkušanje v območju starega stabilnega dela preizkuševalnega stroja. Za tako prilagoditev se je moralo predelati stari temelj, v dolžini 12 m, ki ga je izdelal Gorenje Radovljica. Nova strojna oprema ipa je bila izdelana v Železarni Jesenice in doma. Franc Bregar za povečanje OD nekega delavca. Za to pomembno vprašanje so rešitve, do katerih lahko pridemo, če razrešimo problema, kot sta: —■ oddvojiti pojem norme od pojma norme kot sredstva za večji zaslužek; — izračunavanje realnih časov izdelave z metodami, ki bodo dale popolno garancijo, da so norme ras pravilne. Razmišljanje o takih normah nas privede do ugotovitve, da na normo gledamo kot na organizacijsko tehnično merilo in da se na koncu norma lahko uporabi kot merilo nagrajevanja. Izpolnjevanje teh pogojev nam bo omogočilo, da bolje poznamo naše možnosti v proizvodnji in dia se lažje vodi poslovna in prodajna politika naše DO. Dosegli bi pa tudi to, da bi se spremenilo mišljenje in dobilo spoznanje, da je OD delavca odvisen od dohodka tozd in DO. S tem člankom ne želim, da bi koga razburjal, želim le, da bi več začeli razmišljati o teh problemih, če obstajajo v naši delovni organizaciji. Ce pa jih ni, moramo skrbeti, da do njih ne pride. Š. J. Lepega poletnega večera leta 1979 sem sedel na vrtu hotela Evroipa v Celju. Izpiti so bili za mano in zato sem si lahko privoščil malo svobode. Pogovarjal sem se s priajtelji, ki so prav tabo kot jaz končali študiji in »-kovali« načrte za prihodnost. Nekateri so biffi že zaposleni kot pripravniki in tako je pogovor nanesel tudi na to, kako je, če si pripravnik. »Ja, počutiš se kot lestenec v prazni sobi!« je modroval nekdo. »Nihče se noče ukvarjati s tabo in tako si prepuščen sam sebi in svoji iznajdljivosti.« S takimi občutki sem tudi sam prvič prestopil prag naše delovne organizacije. Kaj kmalu pa sem spoznal, da je pripravništvo lahko tudi čisto drugačno. Tako moram priznati, da sem že takoj od začetka bil prijetno presenečen, kako so me vsi dobro sprejeli v svojo sredino. Seveda ne trdim, da do sedaj bot pripravnik nisem imel nikakršnih težav. Nasprotno! Še danes, po štirih mesecih pripravništva, se pogosto srečujem z različnimi problemi, izvirajočimi iz mojega pripravniškega dela. Precej je stvari, ki sem jih kot pripravnik prvič praktično spoznal v naši delovni organizaciji in ob tem tudi ugotovil, da samo teoretično znanje žal le redkokdaj zadostuje za reševanje raznih gospodarskih problemov, s katerimi se srečuje naša delovna organizacija. N©', izkušnje mojih sodelavcev in vsestranska pomoč mentorja pa predstavljajo veliko oporo mojemu praktičnemu izpopolnjevanju, tako da lahko trdim, da sem si v času mojega pripravništva nabral že kar precej izkušenj, ki jih bom ob svojem nadaljnjem delu lahko s pridom uporabil. Ob tem se seveda zavedam, da se moram veliko stvari še naučiti, da bom nekega dne s svojim delom lahko dal primeren prispevek k razvoju naše delovne organizacije in družbe kot celote. Pri- znam, da kljub težki gospodarski situaciji, v ikateri se sedaj nahaja naša družba, s tem pa. seveda tudi naša delovna organizacija, gledam na nadaljnji razvoj optimistično. Res je, da nas vse čaka še veliko in odgovorno delo, če hočemo doseči večjo stabilnost našega gospodarstva, pa kljub temu to ne sme postati razlog za malodušje in pesimizem. Samoupravni socialistični odnosi, ki jih razvija delavski razred, predstavljajo najmočnejše orožje v stalni bitki za naš boljši jutri. V tej bitki pa maramo, kot že tolikokrat doslej, znova izbojevati zmago. Kolektiv, kakršen je naš, lahko in mora z zaupanjem gledati v bodočnost, pri tem pa je potrebno polno angažiranje vsakega člana in 'dosledno izvrševanje vseh nalog, izvirajočih iz temeljnih, tekočih in razvojnih ciljev naše delovne organizacije in družbe kot celote. Z dvignjeno glavo, pogumom in ponosom v srcu, moramo 'še naprej razvijati samoupravne socialistične odnose in reševati vse probleme, ki se pojavljajo na poti našega razvoja. Tako kot drugi tudi sam čutim veliko odgovornost in čast, da ibom lahko skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in še posebej s člani našega kolektiva sodeloval pri nadaljnjem ustvarjanju in razvoju naših proizvodnih odnosov in proizvodnih sil ter pri reševanju vseh problemov, ki se bodo pri tem pojavljali. Zato se bom tudi v bodoče trudil, da si bom v času svojega pripravništva nabral čimveč izkušenj in novih znanj, ki mi bodo v pomoč pri mojem nadaljnjem delu v korist našega kolektiva in celotne družbe. Seveda pa pri tem, kot do sedaj, še naprej računam na pomoč in izkušnje starejših kolegov in vseh ostalih sodelavcev, saj je navsezadnje tudi od tega v veliki meri odvisna uspešnost mojega pripravništva. Igor Tofant Čemu naj služijo norme Izlet po poteh Avnoja Že nekaj časa je imel aktiv :ZB Veriga v svojem programu, da organizira in izvede za še aktivne člane primeren dvodnevni izlet po polteh Avraoja. Tako naj bi se aiktivni udeleženci NOB neposredno seznanili in si ogledali najbolj pomem-ne kraje iz slavne preteklosti NOV, kjer je naš ljubljeni maršal Tito s svojim vrhovnim štabom dajal v dneh najhujše agresije okupatorja in domačih izdajalcev tako vizionarska povelja, da smo vsi svobodoljubni .jugoslovanski narodi, kljub večkrat močnejšemu sovražniku, po štiriletni krvavi vojni prvič dočakali svobodo. Prav letos, v jubilejnem letu, ko slavimo 40-letmico vstaje jugoslovanskih narodov, je imel izlet še poseben pomen in vrednost. Poleg tega v teh dneh obhajamo vsi jugoslovanski narodi prvo obletnioo velike bolečine, ko smo izgubili največjega in najdražjega sina in voj-sikovadja nove Jugoslavije, maršala Tita. Prvo leto je tako minilo, delali in preživeli smo brez Tita. Prav v tem letu smo se v bodečim ponovno prepričali, da je Tito in njegovo modro, miroljubno in vizionarsko delo vsak dan vedno bolj prisotno. To pomeni, da je iz naše bolečine zrasla še ena nova vrednota, in to je ponos, ker smo Jugoslovani pripadniki generacije tistih srečnih ljudi, ki je živela s Titom, ga spoznala in ga vzljubila ter sklenili, da borno hodili po poti, ki nam jo je začrtal. To so plemenite lastnosti Jugoslovanov, ki so zra- sle iz ljubezni in bolečine srca do svojega voditelja. Ta ponos in ta sreča, da smo živeli in še živimo v Titovem času, nam daje moč, da bomo še dalje hodili po Titovih poteh in gradili še boljšo socialistično ureditev. Skušal sem tako navesti samo nekatere izredno pomembne stvari, ki jih jugoslovanski narodi v tem času doživljamo. Vsi udeleženci, iki srno bili prežeti s temi novimi vrednotami v svojih srcih, smo z veseljem pričakovali, da se udeležimo tega izleta. Poleg aktivnih članov ZB Verige je posebna komisija povabila na izlet tudi nekatere borce upokojence. Zborno mesto je bilo določeno 25. 4. ob 5. uri zjutraj pred našo tovarno. Vreme to jutro sicer ni bilo prijetno, saj je rahlo deževalo. Toda kljub temu je bilo vzdušje pred tovarno, ko smo se zbirali in pozdravljali, prijetno in tovariško. To pristno razpoloženje vnašajo med udeležence izleta prav gotovo ljudje, ko jih po nekaj letih na takih srečanjih spet vidiš, por znaš pa jih že od prej kot člana tovarne, ki so tudi z aktivno udeležbo v NOB vsak po svoje doprinesli svoj delež za svobodo. Na obrazih teh ljudi je takoj ob jutranjem pozdravu izžarevala sreča predvsem v tem smislu, da jih nekoliko mlajši borci, mladoletniki v NOB, še aktivni v tovarni, nismo pozabili. Že to vzdušje pred odhodom je bilo zagotovilo, da bo potovanje tovariško in sproščeno. Pot nas je vodila proti Zagrebu in dalje naprej po odseku novozgrajene avtoceste Zagreb—Beograd. Pri Novski smo se ločiti od avto ceste in se usmerili po poti v Bosno. Predtem smo, se prvikrat px> programu izleta ustavili v Jasenovcu. Tu smo si ogledali znameniti spomenik v obliki cveta, ki simbolizira življenje. V Jasenovcu je bilo najbolj zločinsko ustaško taborišče, kjer so na vse mogoče gnusne načine ustaši mučili in pobijali nedolžne in zavedne Jugoslovane. Tukaj pošteni zaporniki, od otrok naprej do vseh starosti, niso umirali pod streli orožja. Tukaj je končalo življenje preko 600.000 Jugoslovanov, in to na najibolj nečloveški način. Uničevali so jih z noži, sekirami, krampi in drugim orodjem. Krvniki so celo tekmovali med seboj, kdo bo v enem dnevu poki,al največ taboriščnikov. Poleg spomenika smo si ogledali tudi film, ki prikazuje grozodejstva, mučenje in umiranje nedolžnih rodoljubov. To obeležje, kjer je bila naj večja morilska klavnica v Jugoslaviji v II. vojni, bi moralo obiskati čimveč Jugoslovanov. Tukaj vsak obiskovalec lahka spozna, kako krvava je bila pot jugoslovanskega ljudstva do svobode in da je nekaj najbolj strašnega bratomorno klanje ob podpori tujca. Nato smo potovali naprej po zelo lepi pokrajini Bosne do naslednjega pomembnega obeležja iz NOB. Ogledali smo si veličasten spomenik na Kozari. Mislim, da je ta kraj že zaradi znamenite pesmi »Oj, Kozano« dobro poznan. Tu so potekali mesec dni srditi boji. V tej slavni bitki so poleg borcev padali tudi ostali prebivalci, od otrok do starčkov, ki so v strahu pred okupatorji in njihovimi sodelavci zapustili domove in se priključili partizanom. Sam spomenik, visok preko 30 metrov, je nekaj veličastnega, nekaj enkratnega s prelepo okolico, zato na vsakega izletnika napravi vse to nepozaben vtis. Se posebno doživlja ta prostor vsak obiskovalec, ki je bil tudi udeleženec NOB. Nadaljevali smo pot proti Banja Luki, kjer smo prenočili v hotelu Bosna. V večernih urah smo si ogledali mesto, ki je po potresu povsem obnovljeno. Mesto nudi obiskovalcu, da si lahko ogleda več znamenitosti. Toda zelo veliko časa za ogled mesta ni bilo, kajti naslednji dan smo imeli še dolgo pot. Lahko bi omenil, da smo bili hitro in vljudno postreženi, kar morda pri nas v najbolj turističnem kraju Gorenjske ni vedno tako. Naslednje jutro cmo se zgodaj odpeljali naprej po znameniti soteski, ki poteka vse do znanega mesteca Jajce. Najprej smo poslušali v dvorani kratko predavanje o pomenu II. zasedanja Avnoja. Stoli in ostala oprema je prav tako nameščena kot v času II. zasedanja Avnoj. Nahajali smo se torej v prostoru, kjer se je s prvimi zgodovinskimi sklepi zasedanja rojevala nova Jugoslavija. V tem prostoru so delegati v zgodovinskem času na predlog slovenskega delegata z 'burnim odo-bravanjiam dali Titu posebno priznanje, postal je namreč maršal nove Jugoslavije. Mesto ima poleg lepih slapov reke Plive tudi mnogo drugih zgodovinskih znamenitosti. Očitno je, da je tudi obiskovalcev vedno veliko in prav je tako, da narodi Jugoslavije spoznavajo kraj, kjer so bili sprejeti prvi sklepi za temelje nove Jugoslavije. Ob tem naj omenim, da smo tudi imi imeli med nami borca, ki je bil ob prvi obletnici Avnoja 1944. leta navzoč v -tej dvorani kot borec, zato smo ga vprašali za vtise. Tov. Triplat je povedal, kakšno navdušenje in enotnost ljudstva je bila takrat. Po ogledu dvorane, imenovane Muzej II. zasedanja Avnoj, smo nadaljevali pot po lepi in slikoviti pokrajini Bosne. Ob tem naj omenim, da je bilo -med vožnjo ves čas poskrbljeno za -prijetno vzdušje. Tako so se tisti, ki znajo -na prijeten način pripovedovati razne šale, kar vrstili pri mikrofonu. Pa tudi šofer je pogostokrat spravil vse udeležence v sproščen smeh. Zato je pot ob smehu in petju ter ogledovanju lepe pokrajine hitro minila. Po večurni vožnji se je nenadoma pred nami razprostrla izredno lepa dolina Drvarja, ki je vsa obdana s hribi ali z višjimi pobočji. Po serpentin asti cesti smo se pričeli spuščati v dolino in v mesto Drvar. Že med vožnjo smo poskušali ugibati, na katerem mestu naj bi bila znamenita Titova votlina v skalovju. V Drvarju smo si po kosilu najprej ogledali znameniti spomenik iz NOB. Na njem je vklesano: Premagana je n-oč. Prišel je dan. Prišla je svoboda. Prišla? Ne, prinesli smo jo na rokah, rodili v mukah. Nato smo se odpeljali le nekaj čez sto metrov nazaj in ob vznožju serpentin je ob cesti muzej, ki prikazuje desant na Drvar. Tam je Titova votlima v skalovju in Titova koča v pečini, kjer je bil v usodnem trenutku vrhovni štab s Titom na čelu. Od muzeja pelje pot komaj nekaj več kot 100 m peš in že se znajdeš v neposredni bližini Titove votline s kočo, ki je prislonjena na skalo. Nato nas loči le še kratka Titova steza, ki vodi po nekoliko bolj strmi steni. Steza je opremljena z železno ograjo za lažji dostop, še trenutek in že stojiš pred Titovo votlino in kočo. Na tem prostoru s-o Nemci z desantom na Drvar za vs-ak-o ceno hoteli zajeti vrhovni štab s Titom na čelu. Vsi poznamo modre in jasnovidne odločitve Titovega vodstva v teh tragičnih dneh. Na koncu so okupatorji našli le maršalsko uniformo, ki je bila pravkar napravljena za tov. Tita. Ko človek stoji pred Titovo votlino, se čudi, v kako neposredni bližini in v kakšni nevarnosti se je talkrat nahajal Tito, ki je vizionarsko popeljal štab iz te ukane in prelisičil okupatorja in njegove izdajalce. Tudi v tem trenutku obiskovalec v svoji notranjosti občuti in se zave neke posebne sreče in plemenitosti duha, da si med tistimi Jugoslovani, ki si vsaj kot izletnik po 'osvoboditvi videl tiste kraje in mesta, ki so označena kot najsvetejša iz naše slavne zgodovine NOB. Ponosni smo, da smo prav Jugoslovani imeli človeka in heroja, kii je v nemogočih situacijah izšel kot zmagovalec s svojo ljudsko vojsko in prinesel narodom svobodno življenje. Tov. Kardelj je nekoč dejal, da je Tito v Jugoslaviji samo eden. Spoznal ga je in vzljubil ves miroljubni svet in ne samo Jugoslovani. Za ogled tega znamenitega kraja je čas prehitro minil. Toda dovolj, da smo v svoji notranjosti postali duhovno bogatejši, plemenitejši in srečnejši. Veselili smo se nekje globoko v srcu tudi zato, ker smo tudi mi izletniki v času NOB vsak po svoje prispevali določen delež za svobodo, v katero nas je vodil tov. Tito. Poslovili smo se od Drvarja in pot nas je vodila zopet po lepi in slikoviti pokrajini in us-stavili smo se v Bihaču, v mestu, kjer je bilo I. zasedanje Avnoja. Ogledali smo si dvo» rano, v kateri je bilo I. zasedanje Avnoja, tu je sedaj muzej NOB. Cas za ogled muzeja in mesta je bil kratko odmerjen, kajti pred seboj smo imeli še pot do doma. Ob prijetni vožnji skozi Karlovac in Belo krajino smo v zelo pozni večerni uri prispeli domov. Izlet je bil prijeten in smer izleta z ogledom obeležij iz poti Avnoja je bila zelo primerno izbrana. Mislim, da bo slehernemu udeležencu ta izlet še dolgo ostal v prijetnem spominu. Jernej Vovk Zakaj tako? OČIŠČEVALNA AKCIJA OOZSMS TOZD TIO OOZSMS tozd TIO je 15. 4. 1981 organizirala očiščevalno akcijo v okolici prostorov tozd TIO. Na tej .akciji smo počistili zelenico in ves asfaltirani prostor pred vhodom v naš tozd. Akcije v našem tozdu se je od 52 mladincev udeležilo samo devet, in sicer: Rijavec Miran, Lojen Edi, Pa-šič Anton, Klinar Jože, Mulej Rajko, Mihelič Stane, Cuk Marjan, Ferjan Romana in Praprotnik Jože. Akcije SO' se udeležili samo mladinci iz proizvodnje. Izgleda, kakor da mladinci iz drugih oddelkov za take akcije niso zainteresirani. Prostor in okolica, v kateri delamo in preživimo polovico dneva, morata biti čista in za vzgled vsem drugim DO. Jože Praprotnik Sport ODBOJKARJA VERIGE — PRVI V dneh od 15. 4. do 24. 4. je v telovadnicah osnovnih šol potekalo letošnje občinska sindikalno prvenstvo v odbojki. Sodelovalo je 12 moških in 8 ženskih ekip. Nastopilo je okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk. Moški so bili razdeljeni v 4, ženske pa v 3 predtekmovalne skupie. V vseh so brez večjih težav zmagali nosilci skupin, ki so bili postavljeni na osnovi lanskoletne uvrstitve. Zmagovalci skupin so nato med seboj igrali za uvrstitve od 1. do 4. mesta, drugouvrščeni pa za mesta od 5. do 8. mesta. Značilnost letošnjega tekmovanja je bila dokaj visoka kvaliteta moške in nekoliko nižja ženske odbojke. Zanimivo je bilo tudi pogledati sestavo posameznih ekip, ki so igrale v finalnem delu turnirja. Ekipe so tvorili v glavnem igralci iz krajev, kjer ima odbojka že dolgoletno tradicijo. Tako smo gledali predvsem odbojkarje iz Žirovnice, Krope, Kamne gorice in Bleda. Skoraj ni bilo odbojkarja iz Lesc ali Radovljice, kjer so vrsto let nazaj na odbojko skoraj pozabili, tako v krajevni skupnosti, predvsem pa v 'osnovni šoli, kjer naj bi •otroke naučili abesede telesne vzgoje, kamor sodi tudi odbojka. Pri moških je v finalu ekipa Verige veljala za favorita in to vlogo je tudi opravičila. Ekipi Iskre iz Lipnice in GG z Bleda je z dobro in premišljeno igro odpravila z rezultatom 2:0. V tretji tekmi, kjer se je obema ekipama že poznala utrujenost pa je premaigala še Plamen iz Krope z rezultatom 2:1. Tako je naša prva ekipa v sestavi: Kneževič, Torkar, Pogačar I, Zupan, Varl, Zorman, Pogačar II ter Legat tudi letos postala občinski sindikalni prvak. Ekipa Verige II je nastopila v predtekmovalni skupini z Iskro Lipnica in SOB Radovljica. Oba nasprotnika sta bila za našo', na hitro sestavljeno in neizkušeno ekipo premočna. Obe tekmi so izgubili z rezultatom 2:0 ter na koncu zasedli 10. mesto. Prijetno presenečenje pa je letos pripravila naša ženska ekipa. Ne toliko z doseženim mestom, ampak predvsem z mnogo boljšo igro kot lani. V prvi tekmi z Elanom, ki so jo izgubile z rezultatom 2:1 so odločilni tretji set izgubile z rezultatom 14:16. Tudi v drugi tekmi z ekipo SOB Radovljica, ki so jo sicer izgubile z 2:0, niso igrale tako podrejene vloge kot kaže rezultat. Najbolj razveseljivo pa je, da so se za tekmovanje pripravljale na več treningih in bodo s treningi tudi nadaljevale do prvenstva SŽ, ki bo 20. junija v Štorah. Ob tej priliki pozivamo dekleta in žene, ki bi rade igrale odbojko, da se lahko udeleže treninga, ki je vsak četrtek od 19. ure do 21.30 ure v osnovnih šoli v Lescah. Naša druga ženska ekipa je bila žal samo prijavljena. Sestavljale naj bi je ženske iz Ve-rigame, ki pa se tekmovanja enostavno niso udeležile. REZLUTATI: Moški: 1. Veriga I (100 točk), 2. Iskra Lipnica (90), 3. GG Bled (80), 4. Plamen (70), 5. Elan II (60, 6. Iskra Lipnica II (51), 7. SO Radovljica (42), 8. Almira (33), 9. Elan I (25), 10. Veriga II (17), 11. Vezenine (10), 12. LIP Bled II (10). Ženske : 1. PTT Radovljica (100 točk), 2. SO Radovljica (90), 3. Bolnica Begunje (80), 4. Iskra Lipnica (70), 5. Elan (51), 6. LIP Bled (42), 7. Veriga (33), 8. Vezenina (25). Franci Vovk KEGLJANJE, BORBENE PARTIJE Občinska sindikalna prvenstva tudi v letošnjem letu tečejo po programu, po smučarjih, tekačih in alpincih so prišli v marcu na vrsito tudi kegljači. Med seboj so se pomerili v borbenih partijah. Vsaka delovna organizacija v občini je lahko prijavila po dve moški, šestčlanski in dve ženski, štiričlanski ekipi. Na tekmovanju, ki je trajal» od 11. 3. do 27. 3. na kegljišču doma upokojencev v Radovljici, je talko nastopilo 54 moških in 30 ženskih ekip, ali sikupaj 428 članov sindikata iz 73 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovanje, ki je potekalo polnih 16 dni, je bilo ves čas zanimivo in deležno tudi prelce j šn j e pozornosti gledalcev. Ekipe so (se stalno menjavale v vodstvu, saj je bil vrstni red nastopanja določen tako, da so kvalitetnejše ekipe nastopale bolj prati koncu tekmovanja. Veriga je nastopila z dvema moškima in dvema ženskima ekipama. Naša prva moška ekipa, v postavi Rudi Ravnikar, Jaka Beravs, Franc Gros, Lovro Fister, Marjan Šlibar in Slavko Milosavljevič, je veljala za favorita. To vlogo so na tekmovanju letos tudi upravičili, saj SO' drugouvrščeno ekipo združenja obrtnikov Radovljice premagali kar za 17 kegljev. Z rezultatom 1016 podrtih kegljev so dosegli najboljši rezultat prvenstva in tako postali občinski sindikalni prvak za leto 1981. Dober rezultat in odlično 5. mesto je dosegla tudi naša druga ekipa in z 927 podrtimi keglji dokazala, da bi z malo' več treninga in uigranosti lahko dosegli še več. Med ženskami je naša prva ekipa, za katero so kegljale: Cilka Stržinar, Katarina Maurer, Dora Tonejc in Majda To-nejc, zasedla solidno 8. mesto. Z malo več sreče pa bi se lahko povzpele vsaj še za dve mesti. Druga ženska ekipa pa je zasedla med 30 ekipami 24. mesto. Tekmovanje je ibilo dobro organizirano, saj je ves čas potekalo brez večjih zastojev in skoraj brez pritožb nastopajočih ekip. Z nastopom naših kegljačev in kegljačic smo lahko zadovoljni. Upamo, da se bodo tako «odrezali tudi ostali športniki na tekmovanjih, ki bodo še sledila v letošnjem letu. Rezultati : Moški : 1. Veriga (1.016 podrtih keglj.), 2. Združenje obrtn. Radovljica (999), 3. LIP Bled /I. (949), 4. Hotel Jelovica (939), 5. Veriga II (927), 6. Merkur Radovljica (919), 7. Iskra Otoče II (911), 8. Društvo upokojencev (908), 9. Elmont Bled (901), itd. Ženske : 1. Iskra Otoče I (592), 2. Elan I (541), 3. Iskra Otoče II (479), 4. Iskra Lipnica II (468), 5. LIP Bled I (440), 6. Društvo upokojencev (421), 7. Dom J. B. Rađpvljica (412), 8. Veriga Lesoe I (411), 9. Iskra Lipnica (403), 24. Veriga II (297), itd. Ekipno skupaj: 1. Veriga (135 točk), 2. Iskra Otoče! (136), 3. LIP Bled (90), 4. Elan (71), 5. Hotel Jelovica Bled (53), Društvo upokojencev (45), itd. Franci Vovk TUDI V STRELJANJU VERIGA PRVA Peta športna disciplina v okviru občinskih sindikalnih prvenstev je bilo streljanje z zračno puško. Tekmovanje je bilo 25. in 26. aprila v dvorani kulturnega doma v Podnartu in v izvedbi strelske družine Stane Rozman iz Podnarta. Na tekmovanju je nastopilo 270 strelcev in strelk. Tako moški kot ženske so bili razdeljeni v 2 starostni kategoriji: doi 40 let in nad 40 let. Med moškimi do 40 let je po lanskoletnem spodrsljaju letos ponovno postal občinski sindikalni prvak naš Franc Lotrič. Dosegel je odličen rezultat 176 krogov. Odlično 5. mesto. pa je zasedel tudi Peter Kolarič (11). Pri moških nad 40 let je naš Anton Knaflič s 166 krogi osvojil 2. mesto. Med ženskami do 40 let je tudi letos Majda Gričar z rezultatom 144 in doseženim 2. mestom zadovoljila. Prav tako Vera Odar, ki je v kategoriji nad 40 let tudi zasedla 2. mesto. Škoda, da poleg teh dobrih posameznikov nismo imeli tudi številčno močnejše ekipe, saj je streljanje šport, primeren za škoraj vse starostne kategorije. Seveda je bilo tudi tokrat za tekmovanje prijavljenih precej več tekmovalcev, kot pa se jih je nato' tekmovanja tudi udeležilo'. Žal je še vedno precej takih, ki z neresnostjo povzročajo nam nepotrebne stroške, organizatorjem pa težave pri organizaciji tekmovanja. REZULTATI: Moški do 40 let: 1. Lotrič Franc 176, 2. Kozinc Boris (OŠ Lesoe) 176, 3. Bešter Stane (Iskra) 175, 4. Šolar Boris (Iskra) 168, 5. Kolarič Peter (Veriga) 166 itd. Moški nad 40 let: 1. Ažman Stanko (LIP) 171, 2. Knaflič Anton (Veriga) 166, 3. Gros Leopold (LIP) 156 itd. Ženske do 40 let: 1. Stariha Darja (Kem. Podnart) 149, 2. Gričar Majda (Veriga) 144, 3. Bohinc Darinka (Iskra Lipnica) 133 itd. Ženske nad 40 let: L Podlipec Amalija (Elan) 145, 2. Odar Vera (Veriga) 139, 3. Jesenšek Vera (Elan) 138 itd. Ekipno moški: 1. Veriga, 2. Elan, 3. LIP Bled itd. Ženske : 1. Elan, 2. Iskra Lipnica, 3. Veriga. Ekipno skupaj: 1. Veriga (168 točk), 2. Iskra Lipnica (167), 3. Elan (161), 4. LIP Bled (141), 5. Vezenina (69) itd. Franci Vovk ELAN ŠE VEDNO V VODSTVU V tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica so za nami občinska sindikalna prvenstva v petih športnih panogah : smučarskih tekih, veleslalomu, kegljanju — borbene partije, odbojki in streljanju. Večna tekmeca, Veriga in Elan, sta ob enakem točko-valnem sistemu kot lani, po petih panogah tudi letos že v vodstvu. Veriga, zmagovalka tega tekmovanja v lanskem letu, zaostaja za Elanom, ki trenutno vodi, le za 14 točk. Izredno pa je predvsem po zaslugi odbojkarjev, napredovala Iskra iz Lipnice, ki se je tako prebila na tretje mesto. Le malo pa za njo zaostaja tudi LIP Bled. Obe ti dve ekipi in pa morda še Iskra iz Otoč ter GG in Vezenine so tudi kandidati za vidnejše uvrstitve na koncu tekmovanja, ki letos obsega srečanja rekreativcev v 14. športnih disciplinah. Trenutni vrstni red je naslednji: 1. Elan — 638 2. Veriga ■—-624 3. Iskra Lipnica — 484 4. LIP Bled — 458 5. Iskra Otoče — 229 6. Vezenine Bled — 206 7. GG Bled — 194 8. Občina Radovljica — 164 9. Obrtniki Radovljice — 157 itd. F. Vovk PRAVICE IN OBVEZNOSTI ZAVAROVANKE MED KORIŠČENJEM PORODNIŠKEGA DOPUSTA Zaradi lažjega razumevanja bam skušala razložiti nekatere nejasnosti pri koriščenju porodniškega dopusta, ki so zadnje čase prisotne imed delavkami v naši delovni organizaciji. Pravioo do porodniškega dopusta imajo zaposlene matere, ki imajo lastnost delavke v združenem delu. Delavka je dolžna nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodom. Namenjen je predvsem njej in traja 105 dni. Le-tega lahko nastopi tudi prej, če pristojni zdravnik ugotovi, da je potrebno. Pred potekom 105 dni se delavka odloči o nadaljnjem koriščenju porodniškega dopusta (podaljšan porodniški dopust) tako, da podpiše izjavo v delovni organizaciji, kjer je zaposlena (v naši delovni .organizaciji pri ref. za soc. zavarovanje). Lahko se odloči za popolno odsotnost z dela, tj. še za 141 dni (praktično do 8. meseca otrokove starosti) ali pa za 4 ure na dan do 12. meseca otndkove starosti. Izjave naknadno ne more spremeniti. Podaljšan porodniški dopust 141 dni oz. skrajšan delovni čas lahko koristi tudi otrokov oče, če sta se tako sporazumela z materjo upravičenko. Oče je v svojem podjetju dolžan podpisati izjavo o obliki koriščenja porodniškega dopusta. Oba zakonca sta dolžna podati tudi skupno izjavo. Kolikor se starša odločita za takšen način koriščenja porodniškega dopusta, priporočam, da o tem pravočasno obvestita obe delovni organizaciji (zaradi nadomeščanja delavca med porodniškim dopustom). Mati, ki je med nosečnostjo ali po porodu do 56. dne po rojstvu otroka izgubila status delavke, neodvisno od njene volje, ima pravico do 84 dni porodniškega dopusta (28 dni pred porodom in 56 dni po porodu). Upravičenka, ki sklene delovno razmerje in ima otroka, ki še ni dopolnil 12 mesecev, lahko zahteva pravioo do porodniškega dopusta, tako da dela po 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. V času porodniškega dopusta ima upravičenka pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša 100 odst. od osnove. Osnova pa je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je upravičenka prejela v koledarskem letu pred letom, ko je nastala zadržanost z dela zaradi porodniškega dopusta (preteklo leto). Otrokovemu očetu, če koristi porodniški dopust namesto matere, gre 100 odst. nado-mestilo od osnove njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ustvarjenega v preteklem letu. V času trajanja porodniškega dopusta (141 dni) se upravičenka vrne na delo in ji začasno preneha pravica do porodniškega dopusta oz. nadomestila OD, če je otrok za daljšo Francu Beravsu v spomin Pomlad rojeva nova življenja, življenje pa pobira davek, zapisan ob rojstvu, nenadoma in nenapovedano. Tako se je sredi dela pretrgala življenjska nit našemu dolgoletnemu sodelavcu Francu Beravsu. Tako iznenada, tako boleče je bilo to nenadno slovo, da smo še vedno nemi in pretreseni, saj nam ne more biti vseeno., če se redčijo naše vrste predanih in sposobnih delavcev. Da to niso le besede, se je pokazalo ob žalostnem trenutku njegove zadnje poti, ko se je velika vrsta njegovih znancev, prijateljev in sodelavcev zvrstila mimo odprtega groba s solzami v očeh in z obljubo, da spomin na Franceta ne sme zbledeti. Rodil se je v senci sajastih dimnikov jeseniške železarne leta 1927 kot sin številne slovenske družine. Tegobe tistega časa mu niso prizanesle in že zgodaj je spoznal, kako trd in raskav je delavski kruh. Tako so mu minila leta šolanja in mladosti. Kmalu po vojni leta 1946 se je zaposlil v naši tovarni. Prvo zaposlitev je dobil v pripravi dela. Vestnost, skromnost in smisel za poslovni svet so ga privedle do premestitve v prodajni oddelek, kjer je kot prodajni referent oral ledino za novi obrat težkih in sidrnih verig. Zaradi sposobnosti in zaupanja, ki ga je imel v svoji sredini je bil premeščen v Beograd. Po vrnitvi pa ga spet najdemo v prodajni službi, kjer je zaradi reorganizacij zasedal tudi druga delovna mesta. Ustvaril si je dom in družino in še vedno našel čas za aktivno delo na družbenopolitičnem področju. Najdemo ga med gasilci, kjer je bil celo tajnik občinske gasilske zveze, med šahisti kot navdušenega amaterja in v vrstah komunsitov, kjer mu je bila zaupana funkcija sekretarja osnovne organizacije. Leta 1974 je prevzel zahtevno in odgovorno nalogo kot prvi mož servisne službe za verigarno, ki jo je vodil, organiziral in opravljal vse v eni osebi. Tu ga je na delu daleč od doma pri nesreči zaznamovala smrt in mu skrajšala trpljenje v jeseniški bolnišnici. S svojim pionirskim delom, ki ga je opravljal širom po domovini, je ustvaril nepogrešljivo osnovo za vse svoje naslednike. Posebno pomembni so bili njegovi podatki s terena, iz katerih je izoblikoval množico predlogov in izboljšav iz tehnološkega in komercialnega področja. Pri tem delu ga je odlikovala ustvarjalnost, želja po novih idejah in neutrudljivosti pri še tako velikih naporih. Vsi smo ga občudovali in se čudili njegovi vztrajnosti na dolgih potovanjih v še tako odročne kraje, rudnike in kamnolome v vseh vremenskih razmerah. Zato ga ob tem ne bomo pozabili kot sodelavca, kot človeka z veliko, začetnico, kot lik skromnega in vztrajnega delavca, ki mu je umirjena in redkobesedna narava omogčila, da je ostal miren in preračunljiv v še tako težkih in zahtevnih odločitvah. Prav ta skromnost in redkobesednost pa sta bila vzrok, da je ostajal ob strani, da je moral prestati mnogo grenkih trenutkov in da smo šele ob odprtem grobu spoznali, koliko nam je pomenil kot svetovalec in kot prijatelj in takega bomo ohranili ;v večnem spominu. Sodelavci iz DSSS in tozd Verigama dobo na zdravljenju in ne potrebuje materine pomoči. Doba trajanja porodniškega dopusta se v tem primeru ne podaljša, ker je le-ta omejen na otrokovo starost. Ta dopust pa je namenjen negi otroka. To pomeni: Upravičenka ne more koristiti popolne odsotnosti (8 ur na dan) z dela po 8. mesecu; oz. 12. mesecu otrokove starosti, če dela po 4 ure na dan. Upravičenka, oz. upravičenec, ki porodniški dopust izra- bi za opravljanje kakršnegakoli dela in zanj dobiva plačilo, izgubi pravioo do nadomestila OD. Upravičenka, ki dela po 4 ure na dan, ima pravioo. do toliko dni letnega dopusta, kot ga predpisuje naš samoupravni akt o delovnih razmerjih. Letni dopust se odmerja in koristi po delovnih dnevih ne glede, če delavka dela polni ali krajši delovni čas. L. Svete J anezu Kopitarju v spomin Narava se odeva v najlepši plašč zelenja in vsepovsod veseli obrazi, kar naenkrat pa nam je ta pogled skalila novica, da je nenadoma preminil eden izmed najstarejših članov kolektiva in naš prijatelj Janez Kopitar. Sredi delovnega dne, ko je prispela ta novica smo za hip obstali in nismo mogli verjeti, da se je zgodilo najhujše. Lakirnica je ostala prazna in pusta. Rodil se je v številni družini v časih, ko ni bilo lahko za delo in kruh. Ne lahka mladost je hitro naredila iz otroka moža. Bližala se je vojna in časi, katerih se spominjamo z grenkim spominom. Tudi Janezu ni bilo lahko. Kot aktivist je bil prijet in odpeljan v zapor. Vendar to ni strlo njegove volje do odpora. Po prihodu iz zapora se je vključil v NOB, kjer je dočakal konec vojne in se kasneje vključil v organe javne varnosti. Služboval je na Bledu, kjer je ostal do zadnjega dne. Po šestih letil službovanja v organih javne varnosti, se je odločil, da se zaposli v industriji. Kot izučen avtoličar se je zaposlil v lakirnici naše tovarne. Takratni proizvodni program je zahteval usposobljenega in natančnega ličarja, saj je bil poleg funkcionalnosti regulacijskih naprav pomemben tudi izgled. V povojnih letih, ko so se rojevale prve avtomatizirane naprave je večina ljudi primerjala tudi po izgledu naše regulatorje z uvoženimi. Spominjamo se, da če sam ni bil zadovoljen z izdelkom ga je popravljal toliko časa: »Da mu ni bilo kaj reči.« Veliko pozornost je posvečal kvaliteti. Marsikateri tehnološki postopek je bil njegovo delo, saj na področju zaščite in izgleda izdelka ni bilo strokovnjakov v tovarni. Njegove rešitve smo radi upoštevali, saj dolgoletne izkušnje večkrat odtehtajo teoretično postavljene zahteve. Vsi se živo spominjamo' njegovih razprav in prispevkov na organih upravljanja. Bil je brezkompromisni borec za pravičnost. Lahko rečemo, da je bil -stalni član enega izmed organov upravljanja. Kar je dokaz, da so mu ljudje zaupali in je bilo njegovo delo plodno. Samo konkretne rešitve so. mu nekaj pomenile, ni se zadovoljil s pavšalnimi odgovori. Kot je znal kritično presaditi, pa je bila njegova odlika tudi ta, da je vedno predlagal tudi rešitev problema. Mnogim mladim delavcev je bil vzor kako se aktivno vključevati v samoupravljanje. Vse akcije, katere so se uresničevale za izboljšanje in dvig proizvodnje so naletele pri Janezu na plodna tla. Ne samo, da je sam dosledno uresničeval sklepe organov upravljanja, ampak je samoiniciativno spodbujal tudi vse okrog sebe, da so opravili isto. V prostovoljnih akcijah je bil prvi med prvimi, kar je dokazal tudi ob zadnji, ko smo preselili proizvodnjo. Njegov lik delavca in samoupravljalca bo ostal med nami in v nas in še večkrat se bomo spominjali ter istočasno spraševah : »Kaj pa bi Janez rekel.« Odgovora sicer ne bomo slišali, ampak vsak zase bo dobil odgovor: »Dobro premisli, kritično oceni problem in skupni predlog je naša rešitev.« Sodelavci ZAHVALI Kolektivu DS SS, posebno ožjim sodelavkam, ki ste se poslovili od moje drage mame, ji poklonili cvetje in mi izrazili sožalje, iskrena hvala. Lidija Svete Ob boleči izgubi moža in očeta Franca Beravsa se iskreno zahvaljujemo tozdu Verigama za vso pomoč, ki so nam jo izkazali v težkih trenutkih, tov. Prešernu za tople poslovilne besede ob grobu, tozdu Vzdrževanje za podarjeni venec, godbenikom za odigrane žalostinke in vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Milena s hčerko Vando in sinovoma Brankom in Andrejem Kadrovske vesti Tozd Vijakarna: Tozd Sidrne verige: Tozd Verigama: Tozd Vzdrževanje: Komercialni sektor: Mahmutović Muhamed, Đukić Radinka Macuh Janko, Potočnik Marjan Marjanovič Stevica, Vovk Samo Beguš Karel Beguš Doroteja Prišli iz JLA: Tozd Vijakarna: Tozd Orodjarna: Tozd TIO: Marič Ivica Pristov Leopold, Pungerčar Alojz Kavčič Samo Prenehali z delom: Tehnični sektor: Komercialni sektor: Tozd Sidrne verige: Tozd Kovačnica: Tozd Verigama: Tozd Vzdrževanje: Tozd TIO: Čimžar Marjan Papež Nada Ikanovič Almir Taborin Mariana, Tavčar Andrej Beravs Franc Robnik Vinko, Erjavec Cvetka Kopitar Janez Odšli v JLA: Tozd Vzdrževanje: Bizjak Nenad, Košmerl Rolando Rozman Marko, Podgornik Rajko Tozd TIO: Mujezinovič Remzo, Majstorovič Blaž Poročili so se: Lužar Ana iz Vodstva DO Rodili so se: Tomazini Štefki in Franju iz tozda Verigama sin Dejan Vidic Mariji iz EOS hči Špela Kadrovska služba NESREČE V APRILU V aprilu so imeli pet nesreč pri delu: Salakovič Esad Hočevar Jožica Ropret Aleš Beravs Franc Čirič Jakov TOZD Sidrne verige TOZD Kovačnica TOZD Orodjarna TOZD Verigama TOZD Sidrne verige Ambulanta prve pomoči je v aprilu posredovala 565-krat, in sicer : Urezi in ubodi 21-krat Opekline 12-krat Udarine, stiskanine 18-krat Odrgnine 18-ikrat Glavoboli, zoboboli 128-krat Tujki v očeh 20-krat Želodčne slabosti 33-krat Prehladi, bolečine grla 6-krat Previjanje poškodb 60-krat Ostale intervencije 128-krat Merjenje krvnega pritiska 121-krat V aprilu smo zabeležili začetni požar v sidrnih verigah. Iz SVD ZAHVALI Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Janeza Kopitarja se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, tozdu TIO, godbi na pihala Verige Lesce, Zvezi borcev Verige za vence in denarno pomoč, govorniku za tople in iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste z nama čustvovali, nama izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zena Rezka in sin Boris Ob smrti očeta Antona Pogačarja se najlepše zahvaljujem sodelavcem DSSS za darovani venec in za izražena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Anica Juršinič z družino 4. SREČANJE INVALIDOV SLOVENSKIH ŽELEZARN Gostitelji letošnjega srečanja aktivov slovenskih Železarn, smo leški kovinarji. Želimo, da bi srečanje potekalo v znamenju izmenjave izkušenj in spoznavanja ter medsebojnega razreševanja invalidske problematike. Posvetimo s srečanjem mednarodnem letu invalidov s konkretnimi sistemskimi rešitvami trajnega značaja, s katerim bi lahko zboljšali družbenoekonomski položaj invalidov pri nas. Srečanje aktivov invalidov slovenskih železarn pa je ponovna priložnost obveščanja javnosti, da so aktivi invalidov priljubljena oblika organiziranega dela. Predvsem pa se ta zavzema za čim bolj učinkovito razreševanje pereče socialne ekonomike težave tako zaposlenih kot tudi upokojenih invalidov. Člani aktivov invalidov imajo tako občasno priložnost tesnejšega sodelovanja in sporazumevanja med seboj ob srečanjih invalidov, ki jih organizirajo Slovenske železarne. Letošnje srečanje invalidov je posvečeno tudi 40. obletnici oborožene vstaje vseh narodov Jugoslavije pod vodstvom tovariša TITA. Usposabljanje delegatov v občini Radovljica Delegatski sistem je oblika neposredne demokracije in pomeni orodje za uresničitev ustavne opredelitve, da 'delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve. Tako delavci neposredno odločajo o vseh vprašanjih svoje temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti, medtem ko. prek delegatov odločajo tudi o vseh širših družbenih vprašanjih. Za uresničevanje temeljnih samoupravnih pravic in dolžnosti, talko v OZD kot občini in SIS, sta potrebni ustrezna organizacija in ustrezna obveščenost delegatov, če naj le-ti dobro opravljajo svojo funkcijo1. To poudarja tudi ustava SRS, ki pravi: »Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.« (Ustava SRS, člen 156). Delegate je treba usposobiti za uspešno opravljanje svoje funkcije ter hkrati urediti organizacijo dela delegacije. V skladu s smernicami OK SZDL, koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje ter v dogovoru z občinsko skupščino in s skupščinami posameznih SIS je delavska univerza Radovljica, ta je nosilec izobraževanja delegatov v občini Radovljica, že v letu 1978 začela izvajati usposabljanje delegatov po. enotnem programu RK SZDL, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze delavskih univerz Slovenije. To usposabljanje se je nadaljevalo1 v letu 1979 in 1980, in sicer v pomladanskem in jesenskem obdobju. Izvedlo se j e : leta 1978 — '3 seminarje leta 1979 — 18 seminarjev leta 1980 — 25 seminarjev skupno — 46 seminarjev. Od 2.745 delegatov radovljiške občine se je od leta 1978— 1980 usposabljajo 1.267 delegatov, čeprav je bilo vabljenih 90 % vseh delegatov. Vzrok majhnega števila usposobljenih delegatov je neudeležba na seminarjih, čeprav se je skušalo to urediti na več načinov, vendar brez pravega uspeha. OZD se je zaprosilo za razpored delegatov, katerega je nekaj OZD res poslalo, toda kljub prijavi se delegati seminarjev niso udeležili. Tako je npr. Veriga poslala prijave iz vseh tozdov za vsak seminar po 20 delegatov, toda udeležba je bila kljub temu zelo slaba, od 0—5 /delegatov. 'Fudi pošiljanje poimenskih vabil ni rodilo ustreznih sadov. Nedvomno je eden izmed temeljev našega samoupravnega socialističnega sistema prav delegatski sistem. V njem se po» javlja še mnogo slabosti in pomanjkljivosti, katerim so vzrok tudi neustrezna usposobljenost delegatov. Zato moramo usposabljanje delegatov nadaljevati kljub temu, četudi se pojavljajo nekatere objektivne in subjektivne težave. Pripravili so osnutek družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Radovljica, ki bo nedvomno pripomogel, da se bodo odnosi na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja razjasnili in uredili in da bo to izobraževanje steklo, kot bi moralo. Darko Kovač Sestavil MARJAN TOMAŽIČ NAS Tozd ČLOVEKU PODOBNI OPICA NAS OToK m.IME NE- VOJAKI LETOPIS ALBAH SKl PESNIK IN PJSATEL AlUROVTC PRSTA Padavini an ton OČKI RK Grška črka LOPA M NAŠ IZDELEK 1 ANTON NOVAK UPiRNOi Poseb- nost r / o ^ t1 [ W u ! STAR OC, ICA7 IVO AMBROŽ ALOJZ. Pl N id AR ANDRES WANUT odiaram » Turški mi KAS IZ.RAZ. PRI POKU( ' mednar* ZVEZA 2/ SIMEN VIDIC ▼ ▼ Sosednji ČRKI STANCAR blZACITc N INA PoDO&m ČASOPIS Grafično PDDX ITAL. DEWAR OWEN Kobert PREBIV. FINSKE UMRLA iz RA EL-Politicar TREFAL7 Finski atlet C ISAM PREPIR "IT., 1. IN 4. ČRKA NAŠ tozd IVAN Torkar DRŽAVA V ßRA ziuji LUDOLTO- vo Štev. Rado dolžan brane IVANC LJMSEZEI DO Bliznjk 1 KAZAL. 2.AIMEK SE žanje nas ZNANI PISATELJ ❖ ❖ fNAKA poram Krapi ca Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Ivan Pintar, druga 110 din Mimi Vogelnik in Franc Doria, tretja 80 din Ana Lužar in Ivica Maric. Rešitev današnje križanke nam pošljite do 5. junija 1981. Odprava Ekvador ’80 Program kina Radovljica OD 28.5. DO 1.7.1981 GLEDALIŠKA VEZA jug. barvni krim. film 28. 5. in 2. 6. ob 20. uri TA VRAŽJI JAZZ amer. barvnài glasbeni film 31. 5. in 3. 6. ob 20. uri OBETAVEN FANT jug. barvni zabavni film 29. 5. in 1. 6. ob 20. uri, 30. 5. ob 18. uri FALOT franc, barvni pusto!, film 30. 5. ob 20. uri, 31. '5. |ob 18. uri ON TO DELA BOLJE am. barvni pustni, krim. film 4., 7. in 9. 6. ob 20. uri AMERIŠKI GRAFITI II ameriški barvni film 6. 6. ob 18. uri, 8. in 10. 6. ob 20. uri ČLOVEK, ŽENA IN BANKA amer. barvni krim. film 6. 6. ob 20. uri, 7. 6. ob 18. uri BOKSER japonski barvni film 11. in 15. 6. ob 20. uri MAGIJA SMRTI ameriški barvni film 13. 6. ob 18. uri, 16. 6. ob 20. uri RDEČA MASKA hongkonški barv. pust. film 13. in 17. 6. ob 20. uri VRNITEV V ŽIVLJENJE ameriški barvni film 19., 21. in 23. 6. ob 20. uri SLUČAJ ODESSA angl. barvni vohunski film 20. 6. ob 18. uri, 22. in 24. 6. ob 20. uri OD PEKLA DO ZMAGE dltal.-franc. barvni vojni film 20. 6. ob 20. uri, 21. 6. ob 18. uri SRAMEŽLJIV SEM, ALI SE ZDRAVIM franc, barvni zabavni film 25., 28. in 30. 6. ob 20. uri VESOLJSKA POSTAJA 27. 6. ob 18. uri, 29. 6. in 1. 7. ob 20. uri. Ko si zvečer urejamo prenočišče v tako imenovanem »italijanskem bivaku«, je vreme zelo lepo, kar nas navdaja z optimizmom za jutrišnji vzpon na Monja Grande. Na žalost se ponoči pooblači. Zjutraj nastopi močna odjuga, kar se lepo vidi po zeleni barvi serakov na ledeniku. S težkim sroem se odločimo za sestop. Med sestopom prične snežiti, v taboru dežuje. V ponedeljek, 8. decembra je še vedno slabo vreme. Ker smo že pošteno naveličani poležavanja v vlažnih šotorih in ker smo s hrano skoraj pri koncu, saj že nekaj dni živimo večinoma od čajev in juh, se zmenimo, da bomo jutri odšli v dolino. Rejc popoldne odide v vas Candelario z namenom, da naroči konje, ki naj bi prišli po našo opremo. Ko se za nekaj časa zvečer zjasni, poderemo šotore in gre- mo spat pod veliko previsno skalo ob poti. Tu je pred sto leti spal že eden od prvopri-stopnikov na najvišje vrhove Ekvadorja Edvard Whymper. Ko si kuhamo skromno ve-čerjoi, opazimo pod nami svetlobo čelne svetilke. Le kdo bi mogel prihajati sem gor v tej pozni uri, tako premišljujemo. Kmalu se izkaže, da je to peti član naše skupine — Janko, ki se je vrnil iz Riobamibe. Zelo je presenečen, kio nas najde tu pod skalo, še bolj pa, ko mu povemo, da je Rejc spodaj v vasi in bomo tudi mi jutri dopoldne šli dol. »Ko bi vedel, da je tako, sploh ne bi delal tako dolge poti,« razočarano pravi Janko. Vendar ima tudi on za nas pripravljeno neprijetno presenečenje. Rove nam, da se je iz Rio-barnbe del poti peljal z avtobusom. Ko je izstopil in hotel v vasi kupiti nekaj sadja, je presenečen ugotovil, da nima Na vrhu več pri sebi denarja niti potnega lista. Vse skupaj je nosil v zadnjem žepu kavbojk. Ali mu je vse skupaj padlo iz žepa, ali mu je nekdo to spretno izvlekel, to je sedaj vprašanje, ki niti ni tako pomembno. V glavnem denarja in potnega lista ni več in bil bi pravi čudež, če bi v teh krajih to še kdaj dobil nazaj. »Saj smo se vendar zmenili, da denarja in dokumentov ne bomo nosili v hlačnih žepih!« mu najprej očitamo. Ko pa vidimo, da se sam zaradi tega zelo grize, ga vsi skupaj začnemo tolažiti. V torek, 9. decembra je spet zamegljeno in deževno. Celo dopoldne nestrpno pričakujemo, kdaj se bodo pojavili Indijanci s konji. Dočakamo jih ob enajstih. Skoraj celo pot nas moči močan naliv, ki pot nekod spremeni v blaten jarek. Popoldne pridemo na haciendo Releche. Izplačamo nosače in se nastanimo na verandi veleposestnika. Cez nekaj časa pride iz vasi še Rejc s polnim nahrbtnikom jajc in sira. Kupimo še nekaj krompirja in si zvečer privoščimo prima »pojedino«. Naslednji dan ob enajstih se na cesti pojavi bel bombi. To sta Janez in Boštjan, ki sta prišla po nas. Odpeljemo se v vas Penipe, kjer poizvemo, če so slučajno našli denar in potni list, ki je izginil Janku, ko se je z avtobusom vračal iz Rio-bambe. Medtem se je tudi prvi skupini zgodila kraja. Iz kombija, ki je bil ponoči parkiran na ulici pred hotelom v Quitu, so jim odnesli skoraj vse stvari, med drugim tudi Perkov potni list. Odpeljemo se v mestece Banjos, ki je znano po termalnem kopališču, ki leži v podnožju 5000 metrov visokega vulkana Thunguraua. Tik pred mestom je oesta speljana po pobočju strnjene lave. Samo mesto leži v globoki dolini, obdano z visokimi hribi, le dvajset kilometrov proti jugu pa se že začenja amazonski pragozd. V VRTINCU ameriški barvni film 12. in 18. 6. ob 19. uri, 14. 6. ob 18. uri SUPER MOŠKI angl. barvni pustolov. film 27. 6. ob 20. uri, 28. 6. ob 18. uri VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72} in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana. Srečanje z mlado indijanko Seveda si najprej privoščimo pošteno kosik», po njem pa še kopel v termalnem kopališču, v katerem ima voda temperaturno kar 45 stopinj. Odžejamo se s sokom iz sladkornega trsa, ki ga prodajajo na vsa- kem koraku. Popoldne se vsi skupaj stlačimo v kombi in se lotdpeljemo v 300 kilometrov oddaljeno glavno mesto Quito. (Se nadaljuje) Zvone Andrejčič