98. številka. Ljubljana, v sredo 30. aprila. XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan»ve<jer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-o ge r ak e dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na^dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa bo
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina znafir Za oznanila plačuje se od fetiristopne petit-vrste po 6 kr., če &e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kranjsko klerikalstvo.
(Konec.)
V 93. številki z dne 24. t. m. priobčil je „Slovenec" pod naslovom »Duh Trste lijakov po „L j u b 1 j a ns k e m Z v o n uu uvoden članek, od katerega bi se pokojni Davorin Trstenjak sam obrnil s skrajnim gnjevom, kajti v tem članku razkrila je nasprotna nam stranka pravo pravcato klerikalno zrcalo in pokazala se je v vsej svoji duševni go-losti. Dokler je Davorin Trstenjak živel, gledali so ga le po strani, kajti zapisan je bil na isti aindexa, na katerem sta pesnika Gregorčič in Aškerc, in ko je praznoval svojo sedemdesetletnico, spominjali so se ga tako pičlo, da je le posvetno razumništvo rešilo čast in dolžnost narodovo.
Tudi dne 29. marca, ko smo priredili Trste-njakov spominski večer, blesketala je klerikalna stranka le s svojo odsotnostjo, a to je ue ovira, da je sedaj začela kamenje metati na slavitelje Trste-njakovu, katere napada na nečuven način, to pa zaradi govora, ki se je ta večer govoril. Toda ne zaradi celega govora, ampak le zaradi par stavkov, iztrganih iz kontekstu, ne zaradi Trstenjaka samega, ampak zaradi političnega nasprotnika, ki je pri občinski volitvah prodrl proti klerikalnemu kandidatu.
Inkriminovaui, iz „Ljubljanskega Zvona" posneti stavki so nastopni : „Trsten)uk je skoro jedino le s slovensko inteligenco, zlasti z mlajšo, občeval in dopisoval, ker ni bil suženj av ijega stanu, ker ni iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli ... Oa je vedno vršil svoje patrijotične dolžnosti in tako je postal naš obuževanec."
Zaradi teh stavkov zagnal je „Slovence" tolik krik, kakor bi bilo vse v ognji. In vender ni še taka sila. Ne glede na to, da govornik dr. Majaron navedenih stavkov ni izgovoril in je že moral „Slo-venec" dotični popravek priobčiti — ne nahajamo v njih prav nobenega v nebo kričečega grehu. Mi bi celo  te stavka, s prav mirno vestjo podpisali.
Da je Trstenjak skoro jedino le s slovensko posvetno inteligenco občeval, to je noovrgljiv fakt um, ki se lahko vsak hip dokaže. Prejšnja leta občeval
LISTEK.
Češko dijaštvo.
(Didjo.)
Ker se z združenimi močmi in uzorno organizacijo da največ doseči, spojevali so se dijaki pojedinih krajev o počitnicah v posebnih zavezah brez izrecnih društvenih pravil ter delovali vzajemno in po določenih načrtih. V drugi polovici našega stoletja pa so se osnovala v to svrho mnoga aka-demična društva, t. zv. „krajinske a nristnf spolkv", društva češkihvelikošolcev posamičnih večjih okrajev; in takšnih dijaških društev je sedaj na Češkem in Moravskem 24. — Mej šolskim letom shajajo se dijaki v dotičnih društvih, razpravljajo tam o novih pojavih na polji češke narodnosti, posvetujejo se in ukrepaio, kako in s kakimi sredstvi bi se dala najuspešnejše razširjevati narodna zavest iu izobraženost, določijo si natančno program ter se tako pripravljajo na počitnice, ki so seveda najugodnejši čas njihovemu delovanju.
Glavno naloge teh društev so:
1.) Prirejati po mestih, trgih in vaseli dotič-
je pač tudi z župnikom Hicingerjem, Ravnikarjem Poženčanom in Božidarom Raićem, a ti so šli pred njim v večnost, novi duhovenski naraščaj pa je z malimi izjemami v Trstenjaku videl le staroga „jo-zefinca" in se mu deloma izogibal, dočim je posvetno razumništvo ga vedno častilo kot narodnega velmoža iti rado čulo njegovo besedo, njegov svet.
Trstenjak tudi ni bil suženj svojega stanu. A teh besed ni smeti razlagati tako, da bi Trstenjak ne bil dober duhovnik, da bi bil zanemarjal dolžnosti BVojega stanu On se je držal zlatega gesla: „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, — Kar more to mož je storiti dolžan". In tako je pokojni Davorin tudi deloval in v tem zmislu m bil suženj svojega stanu. Opravljal je svoje posle kot dušni pastir vestno (to je govornik dr. M., ki je pri njem tri tedne bival, izrecno poudarjal) in na splošno zadovoljno^, prostih svojih ur pa ni porabljal za tarok ali kako drugo zabavo, marveč za znanost in leposlovje za čast in pro-sveto svojega ljubljenega naroda.
Da ni iskal dogmatikov je pa vender jako naravno. Čemu bi jih tudi iskal ? Kot župnik je bil v tem oziru izvestno tako temeljito podkovan, da mu ni trebalo nobenega pouka, zlasti ker je dobro znal, da se često pod krinko dogmatike skriva vse kaj druzega, osobito v novejšem času, ko se že kacega vročekrvnega kapelana neosnovano mnenje liki dogma proglaša iu propoveduje.
Da je iskal resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli, to mu je tudi le v čast. Ker pa „Slovenčevemu" Člankarju ta stavek tako silno preseda, smemo torej sklepati, da on (Člankar) išče le ne resnicoljubnikov iu takih, ki ne hrepene po ide al i h. Iz tega je tudi slepcu jasno, da iukriminovani stavki, ako bi se tudi bili tako govorili, nemajo prav nič nevarnega v sebi, ampak so popolnoma osnovani, ako jih presoja človek, ki ima naravno razvite možgane, katerih pa „Slovenčevemu" člankarju nedostaje. On je našel in s pomilovanja vredno sofistiko skušal dokazati, da je g. dr. Majaron s svojim govorom Trstenjaka v blato tlačil kot človeka in grdil njegov osebni značaj, mu užigal na čelo znak hinavstva in ga napravil za ubogega kruhoborca.   Mnogo domišljije in aro-
nega kraja predavanja, pouču a in zabavna na pr. o predmetih iz domače zgodovine, da bi oživel v občinstvu spomin na nekdanjo slavo češkega naroda in s tem narodni ponos in samozavest, — o življenji in delovanji zaslužnih mož ali o krasoti, bogastvu in prednostih češkega in sploh slovanskih jezikov pred drugimi, osobito uemškim jezikom, da bi se na ta način vzbudila iu utrdila v srcih občinstva ljubezen do materinega jezika iu ljubezen do slovaustva v obče, kar je posebno v okrajih ob nemški meji, katerim preti nevarnost ponemčevanja, potrebno in zelo koristno. Predavanja imajo ali dijaki sami ali pa se nuprosi za to profesor ali drug odličen mož. Da stvar ni prejediioličua, osobito pa, da se pridobe tudi srca nežnega spola za visoke narodne ideale, združene so s predavanjem deklamacije, glasbene produkcije, petje, prosta zabava in ples.
2 ) Drugi glavni namen teh dijaških društev je prirejanje gledališčnih iger. Osobito m razvoj gledišča na Češkem ima češki dijak v prvi vrsti največje zasluge. V vsakem češkem mestu, trgu, da v vsaki večji vasi prirejale so se iti SG še sedaj dramatično predstave, pri katerih so s početka sodelovali največ  dijaki Burni,  časoma pa so
gance treba, da se kaj tacega napiše in spravi mej svet in „Slovenčev" člankar je popolnoma jednak znanemu Francozu, ki je nekoč dejal: Dajte mi le par pisanih besed katerega koli človeka in dovolj je gradiva, da ga spravim na vislice.
„Slovenčev" člankar z veliko perfidijo zavija posamične stavke in besede in podtika jim misli, katerih nihče drugi ne najde. Njemu ni za „spomin najbolj zaslužnih mož", a za obrekovanje, katero mu je že postalo železna srajca. Skrajna hudobija veje ti nasproti iz rečenega „Slovenčevega" članka in ko si ga prečital, vržeš list nevoljen v stran, kajti take duševne izprijenosti še nesi našel v Izraelu in preveril si se, da z ljudmi, ki tako pišejo, sprava ni mogoča, s tako stranko je boj neizogiben.
Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dn6 22. aprila 1890.
(Dalje)
Tudi o tem ve iz lastne skušnje povedati vsakdo, kdor je kdaj bival v italijanskih mestih. Še danes se živo spominjam slučaja, kateri sem sam doživel. Bilo je pred cesarsko slavnostjo — petarde so zlasti za to, da se porabljajo za demonstracijska sredstva ob slavnostnih dnevih, ki so posvečeni vladarjevemu spominu. (Posl. Šuklje : Čujte! Čujte!) — Bilo je 1866. leta, zvečer in jaz sem šel na Glavnem trgu v Gorici mimo nekega poslopja, v katerem je nemško društvo in kavarna, v katerej se shajajo avstrijski misleči elementi. V tem trenotku razpočila se je v veži bomba. Narod je tekel vkup ! Mi smo se zbrali pred kresijskim poslopjem, stanovanjem političnega načelnika, in v tem trenotku razpočila se je druga bomba nam za hrbtom.
Drugi dan je povodom cesarjevega praznika bilo slovesno opravilo v nadškofiiskej cerkvi in četrt ure pred začetkom cerkvenega opravila razpočila se je bomba v nekej spovednici. Ta se najbrž ob pravem času ni razpočila, kajti gotovo so računali na to, da se bode razpočila mej cerkvenim opravilom. Jedna ženska je omedlela in morali so jo proč nesli. Bombe so se pa metale leto za letom, toda jaz sem nsivel le jeden slučaj. Ali naj omenim slučaj, ko je 1. 1882. roka Oberdanka bila namenjena, da iz-
si odgojili povsod igralce iz domačega občinstva GledališČni oder in dotična oprava prevaževala se je v začetku po potrebi iz kraja v kraj, dokler neso imela posamična mesta in trgi svojih gledališčnih priprav. Iz teh v začetku skromnih poskusov postali so po vseh čeških mestih, trgih in celo vaseh stalni gledališča! odri, v mnogih mestih jako lepa gledališča z razkošno opravo.
8.) Velevažna nulogu krajinskih spolkov je u s t a n o v I j a n j e knjižnic po vseh krajih češke vlasti. Društvo si deloma nakupi iz društvenih dohodkov knjig in spisov, delo mu jih darujejo založniki kniig, knjigarji, pisatelji in sploh dijaštvu prijazni rodoljubi in ta način si na leto osuuje po dve, tri ali še več knjižnic za prosto ljudstvo in mladino, katere se dajo občinam dotičnoga kraja na določen čas v porabo. Takšne knjižnice, založene od dijaških društev, se vsako leto revidujejo in dopolnjujejo z novimi dobrimi knjigami ; po potrebi se potem kujižnice mej občinami zamenjajo, tuko, da jedna in ista občina odda staro iu dobi novo knjižnico z drugimi knjigami. Eventualno prepuščajo se knjižnice občinam ali šolam zastonj ali za primerno odmeno — Na pr. „Krako-noš% društvo čeških akademikov v severo-iztočnih
vede z bombami hudobni in peklenski načrt irre-dente? Toda zločincev razen Oberdanka in nekega druzega še dosedaj neso zvedeli.
Ko se je Depretis preselil v rumeno hišo v Trstu je irredenti zrastel greben, oddahnila se je. Moža je vodilo le sovraštvo do Slovanov in živel je v zaslepljenosti, da bode elemente, ki teže v Italijo, pridobil in spreobrnil s prijaznog tjo in do-brotljivostjo. Uspeha ni bilo. Italijani so se jeli v večjej meri priseljevati v Trst m irredenta se je organizovala v sekcije in podružnice, po vzgledu telovadnih društev. Obravnava, ki se je v februarji lanskega leta vršila proti petardovcem v Trstu, je razkrila, da so se našla pisma snadpisom: Gircolo Garibaldi, sezione Pisino. To bo vender znamenja dosledne, razširjene organizacije. Poleg tega se je časopisje v Trstu popačilo popolnem v irredentskem zmislu.
Predsednik (pretrgavši mu besedo): Prosim, gospod poslanec, opazil sem, da v izvajanjih svojih, žalite Italijane. To ni parlamentarno in to moram grajati. Prosim, da ne nadaljujete na ta način. (Poslanec dr. Ebenhoch: To je le avstrijsko! — Klici na desnici. To ni razžaljenje Italijanov; Baj govori le proti Garibaldiju! — Poslanec Fiegl: Svoboda govora!)
Poslanec dr. Ferjančič (nadaljujoč): Usojam si pojasniti gospodu predsedniku, da sem govoril le o irredenti, da s tem nesem mislil Avstriji naklonjenih in prijazno mislečih elementov. Jaz miBlim, da je v državnem interesu, da se ta stvar jeden-krat tukaj obširno razpravlja. (Poslanec Ghon: Ves govor njegov je bil le razžaljenje dobro mislečih Italijanov. — Poslanec dr. Lorenzoni: Rekel je, da je Dantejev spomenik protiavstrijska demostracija.)
Predsednik: Če se poslanci italijanske narodnosti čutijo žaljene, rabiti je pač moral razžaljive izraze.
Poslanec dr. Ferjančič: Namen mi je pokazati, kako so v teku let razmere dobile obliko, kakor jo hočem osvetliti z dejstvi.
Poslednje delo irredente pod Depretisom je bil vsprejem avstrijskih poslancev lani v Trstu, vsprejem s petardami. (Prav res!)
Pa tudi te petarde se neso o istem času raz-počile, kakor so zlodejci hoteli. Imele bi se bile razpočiti še le, ko se pripelje posebni vlak (Poslanec dr. "VVoldfieh: To smo bili doživeli!); jako me veseli, da imam mej nami priče za ta dogodek.
To je bilo seveda delo irredente, pa Še oficijelni Trst je baje hotel popolniti impertinenco irredente, vse je tako uravnal, da se je nam zdelo, kakor bi bili v sovražnej deželi. (Jako dobro! na desnici. — Ugovarjanje s strani italijanskih poslancev. — Poslanec dr. Steinwender: Ne, bilo je prav prijetno ondu. — Veselost.) Mi nesmo pričakovali nobenih slavnostij, povabljeni smo bili od druge strani. Pričakovali smo pa vender, da bodo nas vsprejeli z ono uljudno8tjo, ki jo zahteva občevanje z ljudmi.
Opomnim le to, da so predsedniku avstrijske zbornice poslancev odkazali sobo v Četrtem nadstropji (Čujte! Čujte!) neke hiše in da še v tej sobi ni bil sam. (Čujte! Čujte! na desnici.) Omenim še, da je deželni glavar kranjski s soprogo in otrokom ob 11. uri bil na cesti, ker so bili zanj od-
okrajih (Jičinskem, Hradeckem, Chrudimskem), založil je minolo leto G knjižnic; vseh knjižnic pa je osnoval do sedaj 50. — Akad. društvo „Krakovec", z  delokrogom  v zapadnih  Čehih,  dalo je lansko leto občinam 4 nove knjižnice, a v teku 12 let svojega obstanka  založilo  je društvo 42 knjižnic itd. — Poleg tega darujejo društva vsako leto množico knjig šolskim knjižnicam ubogih občin, pošiljajo časopise, dnevnike  in tednike v kraje, katerim preti germanizacija. —   Te knjižnice so velike važnosti za razvoj češke  književnosti  in torej izobraženosti in  politične  zavednosti v češkem  narodu; kajti ž njimi probudilo se je zgodaj v narodu veselje in hrepenenje  po berilu, vzgojilo se mnogobrojno čitateljstvo ne toliko v višjih, temveč v nižjih plasteh narodovih in posebno v mladini,  kar je gotovo za primerno majhen narod neobhodni pogoj uspešnega napredka književnosti in pa njej znanosti, umetnosti in politične samozavesti. In baš v tem  počiva velika moč in sila češkega naroda, da srednje in nižje vrste, preprosti meščan, obrtnik  in seljak rad in mnogo  čita ter ne tava več v temi prazne vere, nevednosti  in pa ravnodušnosti za zajme tikajoče se njega samega in vsega njegovega naroda, ampak, da si je zaveden : 1.) svoje narodnosti, 2.) svoje ve-
ločeni prostori drugim oddani, da ni vedel, kam bi položil trudno glavo svojo. (Čujte! Čujte! na desnici ) (Dalje prib.)
Poli t ičn i razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. aprila. Skujma ministerska posvetovanja so končana. Njih uspeh je ta, da bode vlada zahtevala od delegacij kake tri milijone več za vojsko. Tovarna za izdelovanje brezdimnega smodnika bode Stala kacih 10 milijonov goldinarjev, a v budget za bodoče leto se bode postavil le del te svote, ostala svota se bode pa razdelila na več let. Za repetirke se pa v budget ne bode več postavila tako visoka svota, kakor se je bila letos.
Važna pravda je bila minoli teden na Dunaji. Dr. Pattai je tožil „Deutsches Volksblatt" zaradi razžaljenja časti, ker ga je ta list jako nesramno napadal zlasti zaradi nekega shoda Očital mu je breznačajnost. Pravda se je končala s tem, da bode omenjeni list moral precejšnjo globo plačati. Ta pravda je nekoliko bolj razsvetlila prusofilsko postopanje nemških na-cijonalcev. Največje veselje je pa napravila zidom, ker je pokazala, da mej zjedinjeuimi kristijani je tudi marsikaj gnilega in da zlasti mej njimi sloge ni. Zaradi tega so pa židovski listi o tej pravdi objavljali obširne Članke. Za pričo je bil povabljen tudi knez Liechtensteiu in iz njegovih izjav hočejo izvajati, da je v zvezi s protisemiti in se je bratil celo z Avstriji sovražnimi elementi, ker je podpisal nekaj protisemitskih interpelacij. Radi bi ga židje pocrnili pri dvoru.
Srbski cerkveni konf/res. Obe stranki na kongresu sta skoro jednako močni. Pri volitvi svetnega podpredsednika zmagala je z malo glasovi radikalna stranka, ker so se nekateri pristaši bili vladni stranki izneverili. Mej vladno stranko se je namreč pokazal razkol in je njen klnb celo razpal, ker so mu Hrvatje obrnili hrbet.
1. dan maja. Tudi ogerBka vlada je v skrbeh zastran 1. dne maja. Storiti je sklenila baje obširne naredbe. Minister notranjih zadev je z ukazom opozoril občinska oblastva, da se je vojaškim poveljništvom za-ukazalo, da imajo dati, Če bi bilo treba, civilnim oblastvom vojaško silo na razpolaganje.
Vitanje države.
Ženitev ruskega carjeviča. Po Časopisih se je že večkrat pisalo, da bode carjevič vzel prusko princezinjo. Tam se je pa stavila ta ovira, da nemški cesar ni hotel, privoliti, da bi pred poroko princesinja pristopila k pravoslavnoj veri. Kakor „Kblnisehe Zeitung" javlja, se je ta ženitev definitivno razdrla, kpr se je ruska sveta sinoda odločno izrekla proti temu, da bi carjevič vzel nepravoslavno princesinjo.
Boj ob srbskoturskej meji. Mej Črnogorci naseljenimi v Srbiji in moha-medanci iz Kapaoniških gor pri Novem Pazarji je bil hud boj. Na obeh straueh je več mrtvih in ranjenih. Podrobnostij pa še neso znane, najbrž so Turki zopet udrli v Srbijo. Taki boji se poslednja leta večkrat ponavljajo in vse pritožbe srbske vlade v Carigradu so bile zaman.
Osemitmi delavnik. Gibanje za oBemurni delavnik je po vsej Evropi veliko. Mej drugim je tudi mestni zbor v Tou-lonu sklenil parlamentu poslati resolucijo za osem-
ljave kot svoboden občan, torej vseh političnih pravic, J ki izvirajo iz njegovih državljanskih dolžnostij in bremen in katerih si torej ne da kratiti od kakega vladohlepnega prisiljenca. Da ' je pa dospel češki kmet. obrtnik in prosti meščan do te zavednosti in politične zrelosti, k temu pripomogle so seveda največ narodne šole, potem različna narodna društva, za katera ima zopet češki dijak velike zasluge, in pa občinske in šolske knjižnice, ustanovljene od duhov-ništva, uČiteljstva in dijaštva, katere podajajo tudi kmetu lepo priložnost, poučiti se v vseh potrebah gospodarskega in javnega življenja. Upliv in uspeh teh knjižnic je tem večji, ker je razloček češkega jezika v govoru in pismu do cela neznaten in ker so torej knjige prostemu seljaku, odgoj enemu v narodni šoli, popolnoma in lahko umljivo.
4.) Imajo imenovana dijaška društva dalje namen, gmotno podpirati ubožne kolege akademike, gojiti bratsko vzajemnost in kolegijalnost mej društvenimi člani ter jim skrbeti za prijetno zabavo o počitnicah; dalje podpirati z letnimi prispevki narodna društva in podjetja : v prejšnjih letih prispevala so z znatnimi svotami za „Narodno divadlo" v Pragi, sedaj za „ Ust redni Mu lici školskou", za bodoči Husov spomenik itd. V to
urni delavnik. Pričakuje se, da se tej resoluciji pridruži še nekaj druzih mestnih zastopov na Francoskem, v katerih imajo radtkalci večino. V kratkem se bode s to zadevo pečal na Francoskem parlament.
JVindthorat odlikovan.
Papež je podelil VVindthorstu najvišje odlikovanje, ki ga more dati Sveti stol, Kristov red. S tem odlikovanjem so se priznale zaslugo, katere ima stari vodja katoliškega centra za katoliško cerkev v Nemčiji.
Bismarck — vojvoda Laiienbnrški.
Mnogo se je govorilo, da knez Bismarck ni vsprejel vojvodskega naslova. Koliko se je res branil bivši kancelar tega visokega naslova, ne vemo, v najnovejšem vojaškem seznamu ga nahajamo upi-sanega mej maršali, kot generalnega polkovnika konjice z imenom „Oton knez Bismarck, vojvoda Lauenburški".
Masa bejt
Mi smo že v našem listu poročali o groznih zločinstvih Muse beja v Armeniji. Začela se je bila proti njemu sodna preiskava, ki se je pa končala a tem, da je zločinec bil oproščen, ker ima neke zveze v Carigradu. Angleška vlada je pa Turke prisilila, da so začeli novo preiskavo, ki se je pa seveda ravno tako pristranski vodila. Kakor izvemo iz neke izjave angleškega državnega podtajnika v parlamentu, se je pokazala, da je Musa bej nedolžen, samo jednega hudodelstva bi k večjemu utegnil biti kriv. Izmuznil se bode torej naibrž zopet pravici.
Domače stvari.
— (Gos p. Einspielerpodpolicijskim očesom.) V seji poslanske zbornice dne 24. t. m. izročil je mladočeški poslanec grof Lažanskv s tovariši interpelacijo do ministerskega predsednika, s katero povprašuje, zakaj je poslanec Ein-spieler postavljen pod posebno vladno nadzorstvo. Vsebino njeno priobčimo jutri, ker smo še le danes dobili dotični stenografični zapisnik. Na interpelaciji so podpisani mladočeški poslanci, nekaj hrvatskih, a tudi nekaj nemških, in le zanimivo je, da ni podpisan nijeden slovenski poslanec.
— (Dolenjska železnica.) Zakonski načrt glede dolenjske železnice, ki ga je zbornici poslancev predložil trgovinski minister, izročil so je železničnerau odseku in pride nekda še v tem zasedanji na vrsto. Po tem zakonskem načrtu bode vlada za dolenjsko železnico dala dva in pol milijona goldinarjev podpore, za G00 000 pa imajo interesentje vzeti glavinskih delnic. Ta vsota je skoro že pokrita, nedostaje samo še nekaj tisočakov, kateri bodo pa gotovo kmalu podpisani. Ostala vsota, to je G,900.000 gld. pokrila se bode s prijoritetskimi delnicami in obligacijami, ki se bodo obrestovale po 4 % in mej koncesijsko dobo povrnile. Država bode torej za dolenjsko železnico iz Ljubljane čez Grosuplje in Trebnje do Novega Mesta, eventuvalno do Straže in za stransko progo z Grosupljega v Kočevje prevzela za poltretji milijon goldinarjev glavinskih delnic, za katere se bode kupnina plačala v petih letnih rokih po 500 tisoč goldinarjev. Prvi rok se ne plača pred koncem 1892. I. in je tedaj, ako bode gotovo, da se bode le izhajalo z dobo zgradbi določeno in b kapitalom v v zneBku 10 milijonov. Železnica ima biti gotova
svrbo porabljajo se  razni društveni dohodki, Čisti dohodki   z  dramatičnih  predstav, glasbenih produkcij, predavanj, in različnih  dijaških slavnostij in zabav, katera društva, kakor 8em omenil, pogosto prirejajo o počitnicah.   Navedem  naj  tu za vzgled društvo »Ripu za severozapadne češke okraje. Razen tega, da je osnovalo do sedaj 38 knjižnic ter podalo  tako češkemu narodu dotičnega kraja nad 5000 poučnih in zabavnih del,  darovalo je v minolem letu „Osrednji Mat. šolski" 500 gld., „Narodni jednoti severočeški" 100 gld., „Akad. domu" 200 gld. Dalje založilo je v prejšnjej dobi ustanovo v podporo ubožnih akademikov s svoto 100 T14 gld., lažen tega izda vsako leto podpore ubožnim Članom akademikov nad 100 gld.; dalje je imenovano društvo  pravi ustanovni  ud „Osred. Mat. šolske" (s prispevkom 600 gl.), »Narodnega divadla" (s 100 gl.), „Društva za stavbo akad. doma" (s 3O0 gld.) itd. — Ni ga  narodnega društva,  pri katerem ne bi sodelovalo češko  dijaštvo  in ga ne podpiralo moralno in gmotno.  Češki dijaki (osobito tudi bogo-s lovci) so izborni agitatorji, spretni organizatorji, naudušeni sotrudniki pri vseh narodnih podjetjih; odlikujejo se povsod po uzornej energiji in ustrajnosti! (Dalje prih.)
in se izročiti prometu v dveh in pol leta od onega dneva naprej, ko se bode dala koncesija.
— (Dramatično društvo v Ljubljani) bode imelo svoj letošnji občni zbor v soboto dne 10. maja 1890. v dramatični sobi ob 8. uri zvečer z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo o pretekli društveni dobi, 3. poročilo blagajnikovo, 4. volitev pregledo-valcev računov, 5. volitev odbora.
— (Slovensko gledališče.) Komična opera .Miklavž", ki je bila na danes napovedana, preložena je na soboto, iu se bode ponavljala koj drugi dan v nedeljo Bili smo pri skušnjah in priznati nam je, da je to krasna opera, s katero bode letošnja glediška doba rastno in sijajno končana.
— (Imenovanje.) Dr. Fran Swida, profesor na realki v Trstu, imenovan je ravnateljem državne gimnazije v Pulji.
— (Doktorjemmedicine)bilje 29. t. m. na Graškem vseučilišči promoviran g. Peter De-franceschi, rodom iz Ajdovščine, bivši Triglavan, ki si je pridobil za društvo „Triglav" necenljivib zaslug in je zoan kot značaien in odločen narodnjak.
— (G os p. dr. Fr. Celestin) profesor v Zagrebu, mudil se je te dni na potu v Krakovo, kjer ostane tri mesece, na Dunaji. Namen temu potovanju je, da se priuči popolnem poljskemu jeziku. Spremlja ga soproga.
— (G os p. dr. Mato Laginja,) znani izborni rodoljub, hrvatski in deželni poslanec istrski, otvoril je svojo odvetniško pisarno v Pulji.
— (GoBp. A. A. 15 u c lita,) pevovodja slovanskega pevskega društva na Duuaji, odlikovan je bil s častnim članstvom društva „Musikerbund", kateremu je mnogo let predsedoval.
— (Gosp. dr. Karol Stroke 1 j,) vse-učiliški docent na Dunaji in urednik slovenski izdaji državlj. zakonika, poročil se je bivši teden z Angličanko mi s Harrietto Reeves. Poročil ju je c. in kr. dvorni kaplan veleč. g. dr. Se dej.
— (Premeščena) sta davkarja: Josip Slive a iz Brežic v Ormož, Anton Rohrer iz Ormoža v Brežice.
— (Volitev.) V nedeljo imel je red usmiljenih bratov na Dunaji volitev svojega provincijala. Izvoljen je bil o. Jan. S o bel, prijor v Gorici.
— (Prvega maja) se je sicer vse veselilo, letos pa se pričakuje z bojaznijo. Dasi ta strah ni osnovan, priporočamo vender občinstvu, da se na ulicah in trgih ne zbira. Previdno bode tudi, da ostanejo otroci in obrtni vajenci doma in da zlasti ob večernih urah ne gredo iz hiše.
— (Redarstvo) zasledovalo je preteklo noč vse take osobe, ki so sumne in nemajo nobenega posla. Prijeli in zaprli so na rotovži 7 1 ta-cih OBob. Danes izpustili so jih šestero, ostale bodo po odgonu poslali domov, nekatere pa še le tedaj, ko bodo pri sodišči prebili kazen zaradi vla-čuganja. Tako se bodemo izuebili elementov, ki so bili večinoma imetku nevarni.
— (Iz Trbovelj) se nam piše, da naša včerajšnja vest ni bila osnovana. Delo se ni ustavilo, marveč delajo vsi premogokopi prav mirno in pridno, čemur je najbolji dokaz, da se sedaj odpošilja isto toliko premoga, kakor po zimi, povprek 170 voz na dan. Vojakov je v Trbovljah le 420 mož.
— (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj prihodnji večer v soboto 3. maja. Čital bode g. Ivan Navratil: „Nekoliko slovenskih in drugih indoevropskih vraž o zvezdah in o meseci". Začetek ob osmih zvečer v restavraciji „zur Kugel", I , am Hof. — Vabijo se vsi Dunajski Slovenci najuljud-neje k obilni udeležbi.
— (A ka dem i č n o d r uš t v o „Sl o v e n i ja" na Dunaji) priredi v petek, dne 2. maja, svojo drugo redno sejo s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Član Fran Goestl čita o slovstvenem delovanji v „Sloveniji". 4. Razgovor o izletu. 5. Slučajnosti. Lokal: Sehmidtleit-ners Bierhalle, VII. Lerchenfelderstrasse 45. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi dne 14. majnika izlet na Kahlen-berg, kjer bode imelo poletno zabavo. Prva točka koncertnej zabavi bode dr. B. Ip a v če v a »Slovanska pesem* — besede Stritarjeve — kateri zbor je slavni naš skladatelj poklonil imenovanemu društvu o priliki njegove 251etnice.
— (V majskem avaucementu) povišajo še: 13 generalnih majorjev v pod maršale, 15 polkovnikov v generalne majorje; 44 podpolkovnikov v polkovnike, 71 majorjev v podpolkovnike in 88 stotnikov v majorje.
— (V slovo) priredil je včeraj g. restav-ratčr Ehrfeld svojim stalnim gostom fino večerjo, ker ostavi h6tel „Pri Blonu" in se preseli v znano gostilno „Pri solnei". V restavracijo „Pri slonu" bode njegov namestnik g. Hafner.
— (Opera Miklavž.) Ker se bode pri nas v soboto zvečer prvič  predstavljala komična opera „Miklavž" v dveh dejaujih od J. R. Rozkoš-nyja, bode gotovo našim čitateljem všeč, ako jih nekoliko seznanimo s skladateljem in dejanjem opernim. J. R. Rozkošn^ je rojen leta 1832 v Pragi in spada v ono vrsto čeških skladateljev, kateri so v teku preteklih 25 let s Smetano na Čelu tako plodovito delovali in Še delujejo, ter k razcvetu in in k slavi češke glasbe sploh, posebno pa one na dramatičnem polji, največ pripomogli. Že leta 1870, ko se je opera Miklavž prvič predstavljala v Pragi, obrnil je ž njo skladatelj pozornost umetniških krogov na-se, pozdravili so v njem v odboru dramatične glasbe novo silo,  mej tem ko je bil kot virtuoz na glasovirji   in kot  skladatelj   pesmij, klavirnih kompozicij itd. že poprej  dobro poznan in v obče jako čislan. Leto pozneje predstavljala se je njegova opera „SvatojariBke proudyu v Pragi s Bijaj-nira uspehom. Jednako priljubljena je njegova opera „Popelka",  v katerej je poznati posebno koristni upliv Smetanov in narodne pesmi. Razen že omenjenih oper napisal je Rozkošny tudi opero „Zaviš" katera se pa ni obdržala na repertoaru, največ zaradi pomanjkljivega libreta. Operi „Pitlak" in „AI-chymista", tudi njegovo delo, Be nista še predstavljali in opere „Melusina" še ni dovršil.  Mimo dramatičnih del napisal je umetnik še mnogo instrumentalnih klavirnih iu vokalnih skladeb, katere pričajo o talentu in plodovitosti skladateljevi. Češka umetnost sme biti ponosna ž njim in ga tudi prišteva mej svoje prve skladatelje. Rozkošn^jeva smer v glasbi je nova romantična šola, v katero spaja prijetno melodijo,   interesantno harmonizovanje in karakteristično instrumentacijo.   To karakteristiko nahajamo tudi v operi „Miklavž", katero bode imelo občinstvo priliko v soboto zvečer slišati, in na katero slavno občinstvo posebno opozarjamo, da ne zamudi prilike poslušati jo, ter s tem podpirati dram. društvo, katero nima malih težav,  predno tako delo z razmerami, s kakeršnimi se mora boriti, spravi na oder. Dejanje operi pa je v kratkem naslednje. Magdalena vdova ima lepo hčerko Nežiko, v katero je zaljubljen mlad pisar Vilem. Star in premožen vdovec Miklavž, sosed Magdalenin, pa misli,   da bi bila Nežika baš zanj ženica, kakeršne si želi  ter misli na — to, kako bi si jo pridobil.  V Vojtehu, sta-rejem pisarji si misli,  da  je našel prijatelja, kateri mu bo k temu pomagal in se mu poveri. Ta pa pomaga s svojo modro osnovno spletko le svojemu zdvojljivemu in neodločnemu prijatelju Vilemu do roke Nežikine. On namreč pregovori Miklavža, da piše zaljubljeno  pismice Nežiki, v katerem jo vabi zvečer na skrivni shod.  Ker Miklavž sam pisati ne zna, piše tak  list namesto njega on sam, toda namesto hčerki pošlje ga njeni materi. Rado-voljno se Magdalena  odzove povabilu,  ter pride zvečer na dotični kraj.  Miklavž misleč v temi, da je to Nežika, javi jej svojo ljubezen  in mu rada privoli v ženitev ž njo, le tajnih shodov noče imeti, ker dozve naj celi svet, da bosta mož in žena. Pred tem pa je Vojteh tudi Nežiki bil izročil listek Vi-lemov, v katerem jo je povabil na skrivni razgovor. Nežika dojde na dotično mesto, kjer jo je Vilem čakal in ji svojo gorečo ljubezen priznaval. Jednako mu je tudi ta zagotovila, da jedino le njega ljubi in da hoče postati njegova žena.  Tako se razide vse  srečno  in  zadovoljno,  posebno   pa Miklavž, kateri se ni nadejal, da pojde vse tako  naglo in gladko, kakor da bi par gnal. Misli le, kako bi na najlepši način  prišel v hišo Magdalenino, kjer bi koj za roko Nežikino prosil. Vojteh pa je že osnoval svoj plan.  Danes je Miklavžev večer mu reče ta. Vi bi bili krasen angelj, še Miklavža dobiva in tako gremo preoblečeni tja, kjer boste imeli koj priliko Nežiko zopet videti, ž njo govoriti in vse potrebno ukreniti. Za Miklaža pa je Vojteh že poprej odločil Vilema. Miklavžu Be je zdel Vojtehov predlog, kaj  umesten  in  koj  privoli vanj.  Pri Magdaleni zbrana so dekleta in mladenci iz vasi. Tem in svoji hčerin povedala je novico, da se ima omožiti in da
pride še nocoj tja njen Ženin, in sicer sosed Miklavž. Mej tem pride omenjena trojica preoblečena v hišo Magdalenino. Kako pa so bili tam vsi iznenađeni, da ne le Miklavž (Vilem), ampak tudi angelj (sosed) dvorita Nežiki in ne Magdaleni. Magdalena v svoji nadi prevarana, grozi sosedu Miklavžu, kateri je tako nestanoviten Bvoji obljubi, danej ji ua skrivnem shodu. Ta pa še le iz tega /ve, da je bila Magdalena tam in ne Nežika, kakor si je mislil, zbeži proč, zagotavljajo, da bo raji vse svoje žive dni sam bvojo njive oral, kakor da bi si vzel staro Magdaleno za ženo. Magdalena, katera je koj raz-videla situacijo, privoli rada v možitev Nežike z Vi lemom, ker vidi, da se rada imata. To je snov, katero je Češki pisatelj K. Sabina porabil za de-jauje operi „Miklavž" in katero je prestavil jako spretno naš pesnik g. Gestrin.
— (Mej Središčem in Čakovcem) ustavljen je železnični promet zaradi prevelike vode.
— (Ženo in otroka usmrtil.) Zadnjo sredo so v Podbrežji na Spodnjem Štajerskem kmetje v nekej žganjarni sedeli, dokler se neso popolnem napili. Posebno omoten bil je neki kmet, po imenu Vedrač. Ko pride žena ponj in ga odvede domov, ni imel še veselja iti spat, marveč vleklo ga je v zganjamo nazaj pretepat se. Ker ga pa žena skuša zadržavati, zgrabi jo in vrže s tako silo po tleh, da je črez par ur umrla, dete pa se je takoj mrtvo rodilo. Zločinca odveli so v ječo v Celje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 30. aprila. Po izvestjih došlih v zbornico poslancev, konstatovali so včeraj pri predsedniku Smolki nevarno unetje desnih pluč. — Minister Pražak lahno zbolel za unetjem pluč. Bolezen vrši se ugodno ter upa, da bode v najkrajšem času popolnoma okreval.
Biala 30. aprila. Zopet 300 tovarniških delavcev delo ustavilo.   Mir se ni kalil.
Frankstadt 30. aprila. (Avtentično.) Včeraj so bili resni izgredi. Množico delavcev so komaj zadržali, da neso napali okrajnega sodišča. Tovarna Bumbalova razdejana, zaloga blaga uničena. Došlo vojaštvo napravilo red in obvarovalo druge tovarne pred škodo.
Darmstadt 30. aprila. Angleška kraljica odpotovala domov.
Razne vesti.
* (Skrit zaklad) V Koburgu kupil je neki strojar na javnej dražbi staro oljnato sliko. Ko jo doma očedi in ozadje odstrani, najde listič, na katerem je bilo napisano: „Kdor koli tudi si, srečni človek, ki čitaš te vrstice, delaj previdno in zveBto. V hudem času sem v tej sobi 4000 srebrnih tolarjev skril pod peč. 2000 tolarjev razdeli ubožcem, drugo pa obdrži; naj ti prinese srečo in blagoslov. Aleksander pl. Rotheneck. Pisano leta 1752 v Koburgu Ker so to sliko že večkrat prodali, je sedaj vprašanje, kje je tista peč, pod katero je zakopanih onih 4000 srebrnih tolarjev.
* (Otroški ples.) V Londonu je predpust končala velika otroška maskerada. Tu so bili otroci od dveh let dalje vsi maskirani. Najmanjši otroci predstavljali so zvončke, vijolice i. t. d., — večji pa so zastopali vsa mogoča stoletja. Z darilom so odlikovali dva dečka, katerih jeden ima 4, drugi pa 6 let in ki sta predstavljala Karola I in Ludo-vika XIV., mej deklicami pa dve sestrici, jedno treh, drugo štirih let, ki sta predstavljali „uebo" in „zemljo". — Več slikarjev je posamično lepe prikazni kukor tudi cele skupine naslikalo. Ko se je pa o polunoči naznanil konec, jeli so otroci tako silno kričati, da so jim morali dovoliti Še jedno uro veselja. Ta ples, kakoršnega še ni bilo, ugajal je razumništvu Londonskemu nepopisno.
* (V šali ustrelil) je v Arangyagu na Ogerskem dne 23. t. m. neki delavec petnajstletnega dečka. Ko se je namreč pripeljal gospodar v gozd pogledat, pustil je na vozu nabasano puško ; delavec prime jo v roke, jo ogleduje ter poskuša ustreliti. Kar se puška sproži in dečko pade mrtev na tla. Tovariši so delavca prijeli in izročili orož-ništvu.
* (Vrabci v Ameriki) bili so do 1. 1850. popolnem neznani. Takrat pa so jih z Angleškega upeljali 8 parov; a ta prvi poskus se jim je ponesrečil. Tem bolj pa se je drugi poskus nekaj let kasneje posrečil. Vrabci so se tako pomnožili, da so sedaj prava nadloga za kmete. Od jednega para razplodi se v desetih letih v Ameriki 27f> milijonov vrabcev.
* (Neumna stava.) V Stolzenhageau na Pruskem je stavil pred kratkim delavec s svojim tovarišem, da na glavi stoječ sne 6 kravjih sirov. Ko sne brezumni Človek dva sira in požre tretjega obtiči mu ta v grlu, da se takoj zvrne na tla iu pri tej priči umre.
iMJANsii nori
zn vnc m!u gl«l. LM : '#.» pol leln gld. j.JO: z* Četrt letu gld. l*M. J
29. aprila.
Pri Slonu : Reichman iz Liberce. — pl. Goldonstein, iz Gradca. — Ma!y iz Zagorja. — Mornvee, Kluuip iz Beljaka. — Nagy, VVeltrasn, Hutiihardi, VVerner z Dunaja. —
Pri Nnlicl: Berner. Schiilier. Laidlmaver, Her«, Maixner, Maifer, VViessauor, Wess z Dunaja. — Dr Klau ser iz llradc-a. — Lešić iz Zagreba. — Rom iz Kočevja. —
Pri Avntrljskein cesarji i Fajdiga iz Sodmina. Verdir iz Zagreba
Pri |u /.ik-iii kolodvora : Mally iz Dolenje Idrije.
&Jiiirli &«» v RJnl>B.f«siiii :
28. april«: Janez Nussbaunior, delavec, 49 let, Poljanski nasip št. 50, za emtizemom.
29, aprila: Alfons Klopčavar, konditkterjev sin, 9 mesecev, Murje Terezije cesta št. 14, za   vnetjem sapnika.
V d e i 61nej bolnici:
27. aprila: Marija Rebolj, gostija, 47 let, za jetiko. Urša Škubic, bajtar jeva žena, 41 let, za želodčnim katarom.
28. aprila: Jakob Kumelj, goslač, 77 let, za prisadom.
Meteorologično poročilo.
C« Q	Cas opa-zovan j a	.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-t rovi	Nebo	Moki ina v mm. |
29. aprila	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	729-6 mm. 781*3 mm. 735-1 mm.	10 6° C 15 ti" C 9 6° C	si. zah. z.jz. si. zah.	ob). obJ. obl.	1 40 mm. dežja. " i
Srednja temperatura 11 9", za 0p9° nad nonualom.
TD-mnsijsl^si "borza,
dne 30. aprila t. 1. (Izvirno telegraiičuo poročilo«)
včeraj
Papirna renta.....gld. 89*80
Srebrna renta..... „ N9 45
Zlata renta...... „ 109 60
5°/0 marčna renta .... P 100*80
Akcije narodne banke   .   . „ 940* —
Kreditne akcije..... „ 29275
London........ „ i 18- —
Srebro........ „ —•—
Napol......... „ 0'4O
C. kr. cekini...... „ ?'-60
Nemške marke..... „ -'8 021/,
4°/0 državne srečke iz I. 1854 850 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100
- grla.
danes
89 30 89 70 109*66 100*80 943*— 295-— 118-Ofi
- . V40'/,
- „ 5*60
- , &8*~ 131 gld. 25 kr.
178
Ogerska zlata renta 4°/0.......102
Ogerska papirna renta 5°/0......
Donava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. t'/a'/i z,Ht' «aat» lliatl. .
Kreditne Bteoke......100 gld.
Rudolfov« srečke..... 10 „
Akcije angio-avstr. banke       . 120
Traiumway-društ. velj. 170 gld. a. v.
99 120 117 188 20 144 213
50
-20
20 75
75
25 75
MARIJINA KOPELJ
poleg Prul
otvori se letos, kakor vsako leto, 1. maja.
Tudi MiirotF-ilii xa Stopu nje v lesenih in kam-nitih banjah so vsprejemajo.
K obilnemu obisku vabi najuljudneje
Josipina Ziakowski.
(840—8)
I
i i
V-&
4
m
Vsem znancem in prijateljem uljudno naznanjam,  da  sem prevzeli« komKUiio
„Pri zlatem čolnu"
(zum goldenen Schlff) na, Bregu wt. 2
v svojo oskrb. Priporočam se za mnogobrojni obisk ter zagotavljam ob jednera, da bodem skrbela post reči vedno 1 dobro jedjo in i»i ju« <>.
V Ljubljani, dno 26. aprila D90.
(334—3. Ana Hribar.
it
I it
I>r. Friderik I^engiel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepoti lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž nJim obraz ali dn<gi deli polti, ločijo ae že drtigi <1mh ne-zimtne invl.iiK od polti, ki postaue v*led tegu ćiMto l»eln in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstoBt; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rndečino, za jedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred K>d. 1.50.
Zalogu v   Ljubljani prt   I . pl. Trn-ko«'«j -ji, lekarji. (179—29)
vzajemno zavarovalna  Danka v Pragi.
VABIJLO
kateri so bode vršil
V
Pragi v hiši banke „Slavije" na Senovažnem trgu pop. št. 978-11
dne 15. maja 1890. leta ob 9. uri dopoludne.
PllOGKA 3f j
1. Sklep o letnem poročilu za 1. 1889. in o predlogih opravilnega svetovalstva.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Volitve:
a) čvetero članov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva;
b) troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov;
c) osmero razpravo ih sodnikov;
d) poverjenikov za generalno zastopa.
4. Določitev nagrad za računske prpglodnike:
Po končanem občnem zboru vršili se bodo tnltoj zbori poMuiničnili oddelkov, da izvrše dopolnilno volitve preglednih odborov in namestnik«*v za oddelke L—V., kakor tudi za samoupravna društva odd. I., II. in IV. iti obrni zbor deležnikov upnega društva.
Pri občnem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti, so opravičeni tisti, ki so v §. 31 odd. III. obč. pravil izrecno navedeni.
Kdor se hoče udeležiti občnega /.bora, ima to najkasneje do B. maja t. I. (od 8.—12. ure dopoludne) prijaviti ravnateljstvu, katero mu legitimacijski list, program občnega zbora in letno poročilo vroči po e. kr. pošti.
V PRAGI, dnč 25. aprila 1890.
Radi Minitu razmer preda se iz proste roke takoj
hiša z vrtom v Ljubljani
lia Poljanski C<LkStl Št. !r> pod ugodnimi pogoji. Ceni se 13.000 gld. — Natančneje poizvć se v hiši pri gospej JFdil-^vi.
ALBERT SAMA8SA
c. in kr. dvorni zvonar, tovarnar za stroje in gasilno orodje v Ljubljani priporoča se
za instalacije vodovodov
z zagotovilom najcenejše in najsolidnejše postrežbe.
Oblastveno koncesijonovana in že 17 let v tej stroki delujoča, z lastnimi modeli bogato oskrbljena tvrdka daje p. n. hišnim posestnikom in obrtnikom največjo jamstvo za korektno in najboljšo izvršitev naprav. (asa -a
Proračuni troskov se na zahtevanje radovoljno izdelajo.
S spoštovanjem  podpisani  si  UBOJa s tem udano naznaniti, da b 1. majem i. 1. zopet prevzame
in da se bode na vso mo& potrudil, da ustreže popolnoma vsem zahtevam velecenjenib gostov.
Zi blagovoljno obnovljenje zaupanja, katero se ni u je prej v tako obilnoj meri skakalo, in za prav obilni obisk prosi
najudanejo
.'h'.l —1)
Ivan Hafner.
iBS8
lisi
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".