vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi Četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poSInino vred ono krono za celo leto. Posamezr e številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Tretji slovenski katoliški škod.
Kdor služi sveto naši domovini, pod križem z nami bratsko se zedini 1 Iv. Baloh.
Sveto glažiti naši domovini, delati za vsestransko povzdigo našega slovenskega ljudstva, in sicer po dogovorjenem, enotnem načinu, ta želja nas je gnala iz vseh slovenskih pokrajin na katoliški shod v središče Slovenije v našo belo Ljubljano. In navdušenja nam jo vskipelo srce, ko smo videli, da je ta želja prignala na katoliški shod na tisoče in tisoče ljudi, ki so nam zagotavljali, da šc niso vsi, ampak da imajo doma še zopet na tisoče somišljenikov, ki niso mogli na shod. Nismo torej sami, ampak ogromna večina slovenskega ljudstva je v našem narodnem in katoliškem taborn. Tem z večjim zanosjm hočemo sedaj iti v boj za naša načela, od katerih smo prepričani, da bodo osrečila slovensko ljudstvo. Na delo kliče vse nas očetnjava 1
V naslednjem podajemo le kratek opis, kaj se je vršilo na III. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Trajal je tri dni, dne 26., 27. in 28. avgusta. Opozarjamo bralna in izobraževalna društva, da kmalu izide knjižica, kjer bodo priobčeni vsi govori in sklepi tega shoda. Naj knjižničarji ne zamude, si knjižico naročiti, v kateri
bodo potem našli mnogo gradiva za govornike in vsa koristna navodila za svoje delovanje.
V	soboto zvečer so priredili slovenski kat. dijaki sprejemni večer gostom, ki so že v soboto došli. Med petjem in godbo so nastopali različni govorniki, Slovenci, Hrvati in Čehi, ter so z navdašenimi besedami vnemali navzoče za svetinje vsakega poštenega naroda: narodnost in vero. Posebno veselje so nam priredili Čehi, ko so zapeli „Velegrajsko himno*.
V	nedeljo po sv. maši, katero je slnžil mil. knezonadškof goriški, se jo začelo na vrtu „Alojzijevišča* veliko zborovanje, katerega so se udeležili trije škofje: milostlj. nadškof goriški, mil. knezoškofa lavantinski in ljubljanski. Navzočega je bilo na tisoče in tisoče občinstva. Prvi je govoril državni m deželni poslanec ter vodja Slov. ljudske stranke na Kranjskem dr. Šušteršič o „Veri v politiki*; drugi je govoril naš štajerski državni poslanec dr. Korošec o „Kmečkem vprašanju*, tretji deželni poslanec kranjski dr. Krek o „Katolicizmu in socijalnem vprašanju*. Po zborovanju so spremljali na tisoče bro-jrči zborovalci svoje vladike v škofijsko palačo, ker se je zunaj na ulici nabralo nekaj nahujskanih barab in paglavcev, ki
so hoteli z žvižganjem dati duška svoji jezi n*d tako krasno in veličastno nspelim zborovanjem.
V pondeljok in v torek so se vršila posvetovanja v odsekih ter tri slavnostna zborovanja, na katerih so nastopali najboljši slovenski govorniki ter razpravljali o različnih, dandanes perečih vprašanjih. Iz vseh posvetovanj in slavnostnih govorov povzeti hočemo samo vsebino in sicer samo toliko, kolikor se tiče naše mladinske organizacije, našega društvenega življenja in kmečkega vprašanja.
Glede organizacije se jo sklenil) v organizacijskem odseku, da se naj vsi katoliško misleči Slovenci združijo v veliko stranko, ki naj obsega vse sloje in vsa pokrajine slovenskega ljudstva. Ta stranka naj stojt na najširši demokratični podlagi tsko, da volijo njeno vodstvo zaupniki vseh stanov. Iivrševalni odbori naj bodo po vseh slovenskih pokrajinah. Ti odbori delajo samostojno, samo o stvareh, ki so važna za ves slovenski narod, naj se posvetuje osredni odbor, ki ga tvorijo odposlanci pokrajinskih odborov. Ta velika polit, organizacija se naslanjaj na politična društva, ki so naj osnujejo v vsakem okraju. Politična društva pa naj skrbijo, da bode ljudstvo vedno podučeno o vsem političnem
Zvonček utopljencev.
Poljski spisal Kaz. Przerwa-Tetmajer, poslovenil i Fr. Virant.
Bila je vas nad reko, ki se je na enem \ mesta razlivala v široko, motno, čisto ne- i premično vodno globino. Na desnem bregu te globino je bil pust, obseže* prod, potem so se videli položni goli bribjo, potem gozdovi in gore; na levem so rasli redki bri-hovi grmi, tanke jelke in macesni, in višje *e je tamnil gozd. Na tej strani, ravno na *obu nad vodo, je stala pobeljena zidana kapelica, pokrita s stožasto špičasto streho *2 rjastega pleha, vrhu katerega jo stal čra, ^rjavel železen križ.
Vhod v kapelico je bil nizek, zgoraj *aokrožen; znotraj je stala na kameniti r*zbiti postavi ozka lesena klopica. Zgoraj, jj* poprečnem tramu, je visel zvonček, od katerega je vrv padala tako, da je bilo •hogoče zvoniti sede.
Nihče ni pomnil kedaj; neke zimske ko so se veselo peljali čez to zamrznjeno vodno globino, se je udrlo in izginili 80 pod ledom ljudje in konji. To se je godilo zelo davno. V spomin na ta žalosten nogodek je postavil nekdo kapelico in vsak 0čcr je zvonilo v njej k molitvi za duše
umrlih brez zadnje pepelnice. Zvonček so imenovali zvonček utopljencev.
Vedno jo bil v vasi berač, ki je za gotovo določeno plačilo hodil zvont nad reko. Zgodilo so je, da se je po smrti enega takih zvonikarjev oglasil za to službo fant, ki so ga splošno imenovali „ubogega Gregorja*.
Ta ubogi Gregor je bil sin bogatega kmeta, toda ko so umrli starši, ga je starejši brat oropal očevine, ga pregnal z doma, povrhu mu jo pa še izneveril izbranega dekleta in se sam z njo oženil. Tako je ostal Gregor na š.rokem sveta brez strehe nad glavo, nikogar na strani, z zlobo ia okrutno zavistjo v srcu.
Potepal sa je, blodil okoli, delal kot dninar, toda nesreča ga je preganjala, da je tako shujšal in nbožal, da so ga imenovali ubogega Gregorja. Bratu je prisegel maščevanje na večne Čase, na življenje in smrt.
Ko je postal zvonikar, si je Gregor najel izbico pri grobokopn na konci vasi in od tam, po končani dnini, šel o mraku, ko je v cerkvi odzvonilo angeljevo češčenje, zvonit za duše utopljeacev.
Nekoč, ko se je vračal domov, mu je prihitela naproti grobokopovka in vpila od
daleč: „Nesreča vas je zadela, brat vam je utonil!*
Gregor je obstal: „Brat?* je vpraša’, kakor bi ne mogel verjeti.
Grobokopovka je pa pripovedovala: „Ča vam rečem, brat. Peljal je les iz gozda, ravno pod kapelico se je utrgala zemlja in voz je padel v vodo. Gozdar je videl to, toda predno je mogel prihiteti na pomoč, se je že končalo. Ljndje so izkušali vsaj truplo vloviti, pa tudi to je bilo zastonj.* Gregor je poslušal kakor odrevenel. Ni rekel nič in šel v svojo izbico.
„Pozvonite danes tudi bratu, Gregor*, se jo oglasila z vzdihom grobokopovka, toda Gregor ji ni ničesar odgovoril. Odšel je v izbico, zaprl za seboj vrata in se vsedel na ležišče, na katerem je spal.
Nekaj časa je sedel tako, popolnoma nesvesten i* misli so se mn medle, ni vedel, ali žalosti? Končno je pa pljunil in rekel polglasno: „Prav mu jel*
Ćez trenutek je ponovil glasneje: „Prav mu jo! Krivičnik!*
» Veliki cerkveni zven je začel zvoniti aageljevo češčenje. Gregor je oprl brado na roke in poslušal. Ni pokleknil, kakor po navadi, ni molil — samo poslušal je. Zvonilo je, tako se je zdelo Gregorju, tu-
življenju. Organizacija ljudstva naj bode naša najvažnejša naloga!
Posebno potrebna je organizacija na gospodarskem polju. Snujejo naj se posojilnice in zadruge, ki pospešujejo denarni promet, prodajo in nakupovanje. Vse naj bodo združene v veliki zvez1, da lahko enotno in krepkeje zastopajo naše gospodarske koristi. Gospodarska organizacija naj posebno obrača svojo pozornost na one kraje, iz katerih se največ ljudi izseljuje. Naj bi se ustanovila posredovalnica za posle, katerih povsod primanjkuje.
Organizira se naj čitanje časopisov po stanovskih in mladeniških društvih.
Na društvenem življenju sloni ves narodni razvoj našega naroda. Zato se je sklenila rezolucija, da je nujno potrebno snovalce in organizacija izobraževalnih društev in mladeniških zvez, ki naj skrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in naj se zlasti izirajo na gospodarske potrebe. Poleg tega naj gojijo glasbo, petje in predstave, da so izobražuje čnt Ijndstva. Vsako društvo imej svojo knjižnico. Vsa društva naj bodo zvezana v „Slov. kršč. socijalni zvezi*, ki naj skrbi za govornike, za sknpne prireditve, za poučno in zabavno slovstvo, ter nadzoruje društva, da ostanejo delavna. Društva naj skrbe, da se goji slovanski, posebno pa jugoslovanski čut.
„Slov. dijaška zveza*, ki je imela na dne 25. m. m. na predvečer svoj shod, je pokazala, da je bilo njeno delovanje za izobrazbo ljudstva zelo živahno. V teku 10 mesecev je priredila 41. predavanj in en socijalen tečaj.
Važne polit, stvari se naj obddavajo v predavanjih. — V društva se naj ne sili nde, da bi prebirali vse polit, liste, ki prinašajo navadno cUe in iste stvari. Tako čitanje se ogabi in se izgubi s tem mnogo časa. Čitajmo en polit, list, a tega z razumom in
zanimanjem. Ustanovijo naj se ‘ bralni krožki.
O kmečkem vprašanju je posebno obširno govoril naš štajerski državni posl. g. dr. Korošec. Omenjal je žalostno stanje kmečkega stanu, ki je nastalo vsled pomanjkanja poslov, vsled prevelikih dolgov, vsled izseljevanja itd. Mnogo je toga kriva vlada, ki se do sedaj ni brigala za kmeta, ampak je le podpirala veleobrt in veletrgovino, nekaj smo pa krivi tudi kmetje sami, ker se premalo brigamo za politiko, za nadaljno izobrazbo in ker smo needini. Le samoizobrazba in krepka organizacija v zadružništva nas more rešiti nadaljnega nazadovanja. Če bo kmečki stan zdrnžen in složen, nplival bo lahko na postavodajstvo, da se tudi na njega ozira, da tndi njega podpira.
V socijalnem odseku se je sklenilo, naj se v povzdigo kmetijstva prirejajo kmetijski tečaji, v katerih se poljndno in temeljito predava o vseh panogah kmetijstva. Za vzgled naj se napravijo nzorni kmečki domovi. Podnčnje se naj tndi kmečko knjigovodstvo.
Posebno zanimivo je razpravljal v socijalnem odsekn o kmečkih težnjah kranjski kmet Janez Sadnik. Omenjal je nesrečno lovsko postavo in izseljevanje. Priporočal je postavno določitev obrestne mere.
Mladina je igrala častno nlogo na katoliškem shoda. Nji se je poveril prvi pozdravni večer v soboto, ona je imela tndi zaključiti shod s slavnostnim sestankom v torek zvečer. Katoliški možje so s tem dejanski pokazali, da jim važnost mladine ni samo na jezikn, ampak tndi v sren.
Shod se je veličastno začel, veličastno razvijal in veličastno končal. Misli, ki so se izrekle na tem shodu, naj postanejo tndi kmaln dejanje!
robneje, kakor običajno. Končno je prenehalo zvoniti. Sedaj je bil čas iti h kapelici.
Toda Gregor ni vstal z ležišča, ampak je z brado v rokah sedel in gledal v tla. Tako jo minnlo precej časa, nazadnje je zamrmral Gregor skozi zobe:	„Njega je
zadela nesreča! Krivičnik je poginili Danes bi bilo tudi za njegovo dušo . . .“
Pljunil je, se vrgel na ležišče in obr-nivši obraz k steni, hotel spati. Toda ni mogel. Zopet se je vsedel kakor preje in gledal v tla.
Bil je deževen jesenski dan. Veter je šnmel otožno in žvižgal, droben dež je trkal enakomerno in žalostm. na šipe.
Temnilo se je vedno bolj.
„Ne pojdem!* je rekel pri sebi Gregor.
Izknšal je zopet zaspati in zopet ni mogel ležati. Nekaj ga je dvigalo s slame. Nazadnje tndi sedeti ni mogel. Nekak nemir ga je obhajal vedno bolj in bolj; vzdignil se je in stopil k oknu. Na polju je bilo čisto temno.
Toda tudi tn ni mogel dolgo strpeti. Zdelo se mu je, da ga jo nekaj obvladalo. Stopil je pred izbo — razločno ga je začelo nekaj pehati naprej, pred seboj.
Stopil je na stezo, po kateri se je šlo h kapelici, čez pašnike.
Obstal je in rekel: „Ne pojdem!* i« zopet je šel dalje.
Nekaj ga je pehalo naprej. Za pašnikom so se zamajali v mraku redko rastoči brinovi grmi, tanke jelke iu mecesni. Že se je slišalo šumenje reke.
Nebo se je nekoliko razjasnilo in na njnm se je pokazal mesec, okrogel, meglen, svinčen.
Gregor ni vedel, kaj se z njim godi. V srcu je čutil okrutno, strastno besnost proti rajnemu brata in istočasno neko silo, ki ga je gnala h kapelici.
V tem se je stresel in obstal. .. Zdelo se mn je, da sliši razvem šnmenja vode in vetra nekak glas, nekak zvok. Prestrašil se je in se hotel vrniti, toda ona Čndna moč, ki ga je obvladala, ga je pehala naprej.
Medtem je postal zvok vedno razloč-nejši — bil je zvonček. — Gregorju so se zježili lasje na glavi; med brinovimi grmi se je zasvetila v mesečnem svitu mrtvaško bela kapelica nad globino. Mrzel pot mn je stopil na čelo, v prsih mn je pa zaostala sapa; v kapelici je bil nekdo in zvonil. Obstal je in se še enkrat hotel vrniti, toda neka silna in strašna radovednost ga je prisilila, da je šel dalje. Že je bil pri vratih; sklonil se je in pogledal — in raz-prostrši roke nad glavo, stopil bliskoma nazaj. Na klopici je sedel njegov brat, nag, zabuhel, razjeden od vode, z mokrimi lasmi, prilepljenimi na vrat in povešenimi brkami, in držal z obema nabreklima rokama vrv od zvončka, ža katero je vlekel. Okrenil je proti Gregorju bledi, napihnjeni obraz utopljenca in pogledal nanj z motnimi, iz jamic stopajačimi očmi. Gregor je zastokal in omabnivši plosknil v vodno globino.
' Kratek razgovor o svobodni šoli.
,<	Alojzij Leben.
(Dalje.)
Le krščanska šola pod cerkvenim vod-| stvom more roditi krščansko vzgojo; ne-i krščanska šola vodi do verske brezbrižnosti. | In kako bi naj bilo drugače mogoče? Da | si človek pridobi Versko mišljenje in prepričanje, je neobhodno potrebno, 1. da se v šolah razlagajo verske resnice jasno in določno, da se tako goji prepričanje in čnstvo učencev obenem, 2. da se krščanski nauk tesno in nepretrgano zdrnžnje z vsemi drugimi šolskimi predmeti, 3. da se poleg veronanka vršijo tndi religijozae vaje, namreč molitev, nabožno petje itd. 4. da je učitelj sam prešinjen od verskih resnic in jih rad in pogostoma očitno pripoznava. Sedaj se pa vprašajmo, je-li mogoče to doseči v brezverski, svobodi šoli, kjer delujejo neverni učitelji?
Stopimo za trenotek v tako šolo. Šolski pouk se prične. Pa ne z molitvijo, ki bi mn z milostjo sv. Daha podelila večji nspeh-Učitelj ne sme opomniti otrok, da je pri njih angelj varnh, ki opaznje njih obnašanje. Ne sme deklicam predočevati lep vzgled Device Marijo, da bi bile skromne in pobožne, kakor je bila mati Gospodova-Ne sme nčencem ničesar pripovedovati iz življenja svetnikov, ničesar omenjati o njihovih patronih. Niti razpela ne najdeš v svobodni šoli. Učitelj ne sme otrokom pred-našati iz zgodbe sv. pisma, tndi jih ne sme opozarjati na razne praznike in svete čase • na Telovo, veliki teden, božič itd. — vaj ti slovesni prazniki minejo neopaženi od šolskih otrok. Katehet ima v takih šolah silno težavno nalogo. Kratko rečeno, vsi verski momenti, ki pripomorejo učitelju do uspešne in dobre odgoje otrok, ki povzdignejo šolski pouk do večje vrednosti, v svobodni šoli popolnoma izginejo; tn se D0 sme podnčevati nobena religija ia ■— z*' tegadolj pa postanejo otroci seveda brezbrižni, mlačni in naposled brezverni; to je sad svobodnih šol.
To pa ravno želijo socijaldemokrati ter se na vse kriplje trudijo povsod, kjer im»J® količkaj oblasti v roka.o, da bi razkristj*' nili šole. „Nisem sicer učitelj*, reče neko v zbornici junaški zmagovalec pri WaterIo°’ Wellington, „in nimam pri pončnih r nobene razsodbe, dovolim si pa vepd* svoje mnenje izraziti, in sicer z velik’ povdarkom: ako ne napravite veronanka . podlago vsega šolskega pouka, ste krivi ’ da se klati vedno več nevarnih hud*1-med človeštvom11.	t
Žalostni sadovi pomanjkljivega verflk?®, pouka pa se tudi povsod prikazujejo- *tg, činstva, izvršena po otrokih rastejo 8*rac0-vito. Leta 1886 se je moralo na Fr»D j skem 23.000 mladih hndodelnikov V, sodnijo zagovarjati. Leta 1889 se je t0 f0. vilo zvišalo na 28.000 in raste nep neboma.	fie
Znani vojvoda de Broglie, nd akademije, je imel meseca januarja 1- A pri shodu pariških učiteljev govor, v gg terem je rekel tndi sledeče:	„Leta v
je bilo 28 000 nedoletnih otrok rad* j0. njivih dejanj in skoro 600 otrok rad ^ činov na tožni klopi. L. 1891 je bilo nedoraslih otrok poklicanih pred Poll.fj ji sodnije, izmed katerih jih 600 še o -jjj bilo 16 let starih. Porotna sodišča
626 obsodila. Tudi samomori se med mladino vedno pogosteje pojavljajo. To so sadovi onega nravnega ponka, ki je v francoskih državnih šolah izpodrinil verski ponk. Prave nravnosti brez religije niu.
Sola pa ni samo za šolsko mladino postavljena, temveč tndi neko družabno vzgo-jevaUšče. Radi tega ne tirja samo blagor otroka verskega pouka od šole, ampak tudi blagor države. Ker naj torej šola krepi državno blagostanje, je neobhodno potrebno, da ima šolsko poučevanje versko podlago. Sola naj v mladostnih srcih vko-renini vero v edinega Boga, v neumrljivost duše, v večno plačilo; ona naj predočuje minljivost vseh zemeljskih dobrin in njihovo nezmožnost, da bi zadovoljile človeško srce; šola naj budi in goji upanje na večno plačilo radi tukajšnje bede in pomanjkanja.
(Konec prihodnjič.)
Domače novice.
Naše misli. Kdor Čita v zadnjem času „Štajerca1*, najde v njem same napade na različne osebe na Spodnjem Štajerskem. Vse ometuje z blatom, karkoli vidi pri Slovencih. To je lahko delo I Razdirati zadene marsikdo, zidati pa zna malokdo. „Stajerc* razdira in razdira, ne pove pa nam, kako naj zidamo. Mi priporočamo slovenskim kmetom izobrazbo po društvih, samopomoč po zadrugah, politično kmečko samozavest po raznih shodih, stanovsko organizacijo po političnih društvih, vse to mi priporočamo, a „Štajercu vse to napada in blati. Za ljubega Boga, „Stajerc" nam naj pove, kako naj delamo za kmeta, in mi smo kar ž njim. Dokler pa tega ne pove, bomo šli svojo pot naprej ter se za noben napad ne zmenili, kakor so ne za psa, ki laja ob poti na mimoidoče. Pri „Štajercu" sta sedaj urednika socialdemokrat Karol Linhart in bivši duhovnik Ant. Zavadil. Socijaldemokrat in bivši duhovnik sta voditelja čtajerčianske stranke. V Ljubljani je začel izlaziti liberalni list „Mladoslovenec". Najslabše priporočilo je zanj, da je njegov urednik znani Križman. Mož je že bil urednik ptujskega „Štajerca" ter brenkal na nemškutarskov struno, pozneje je bil urednik „Slov. Štajerca" ter je pel z nami narodno pesom, sedaj je urednik „Mladoslovenca" ter je zapihal žnjim v liberalno trobento. Komur ugaja tak mož, naj si naroči „Mladoslovenca" in naj se podvrže komandi Križmanovi, svobodno mu, mi ne bomo žalovali za takimi ljudmi. V Celju je sl. septembrom izstopil iz uredništva „Domovine" g. Špindler ter bo prevzel uredništvo novega liberalnega lista, ki se bo v kratkem ustanovil. Marsikomu še menda ni znana zgodovina novega podjetja. Dne 8. julija je bilo v Celju zaupno zborovanje štajerskih liberalcev, na katerem so sklenili ustanoviti za Spodnji Staj er enotno politično liberalno stranko ter „pripravljati tla ustanovitvi neodvisnega svobodomiselnega (liberalnega) glasila za Spodnje Štajersko." Sklenilo se je, da se ustanovi list na podlagi akcijskega kapitala, katerega imajo nabirati zaupniki. Urednik novega glasila bode g. Špindler. Torej v teku dveh mesecev dobimo dva izrecno liberalna lista za Spodnji Štajer! Bližajo se nam torej pravi boji, za to pa, somišljeniki, na delo za misel krščansko, kmečko in narodno I
f Stolni prošt Lavrencij Herg. Dne 28. avgusta ob 10. uri dopoldne je zatisnil
oči v Mariboru po kratki pa hudi bolezni { z lučjo pri belem dnevu, ki bi bil za cestarja, eden najstarejših duhovnikov lavantinske škofije, zlatomašnik Lavruncij Herg. Dne 9. avgusta je dopolnil 77. leto. Pogreb je
f

bil v četrtek dne 30. avgusta popoldne, udeležilo se ga je čez 60 duhovnikov in nepregledna množica ljudstva. V oporoki je določil, da se naj truplo pokoplje v Lem-bahu, kjer počiva njegova mati in kjer je 19 let pastiroval kot župnik. Kljub svoji visoki starosti se je pokojni gospod znatno zanimal za naše časopisje, mladinsko in društveno organizacijo. N. v m. p.!
Nova določila za orožne vaje deželnih brambovcev. Leta 1907 opuste pri deželni hrambi dosedanji način orožnih vaj. K orožnim vajam vpokličejo brambovce deželnih strelcev in brambovce polka št. 1 15. aprila, 15. majnika, 15. junija, 15. julija, 15. avgusta, v ostalih polkih pa 15. marca, 15. aprila, 15. maja, 15. junija, 15. julija. Za končne vaje se vpokličejo brambovci sredi avgusta. Vsak k orožni vaji pozvan brambovec sme naznaniti do 31. decembra 1.1. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj se po možnosti ozira po njihovih željah. Od srede jnlija do srede avgusta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zglasi prostovoljno.
Ne potujte lahkomiselno v Ameriko! Glasom razpisa c. kr. deželnega predsedstva se je zopet pokazala živahna tajna agitacija za izseljevanje v brazilijansko državo San Pavlo. Agentje obljubujejo izseljencem no samo obilno priliko za delo, visoko mezde in zelo ugodne razmere za kmečko naselbo, ampak tudi prosto vožnjo čez morje. V resnici pa so razmero v državi San Pavlo za naseljence kakor tudi za navadne delavce jako neugodne in morajo izseljenci vožnjo čez morje sami s svojim denarjem poravnati. Okrajno glavarstvo opozarja županstva, naj svare vse izseljence, ki nameravajo potovati v San Pavlo, v gori navedenem zmislu, da ne bodo škode trpeli.
Štajerčijanci na delu. Dne 29. avg. je neki Jaušnik iz Zgornjega Jakobskega dola napadel brez povoda posestnika Dominika Muster iz Sladkega vrba, podrl ga na tla in ga z nožem smrtnonevarno ranil. Pri hiši Jaušnik se zvesto prebira „Stajerc" in velja tam kot čisti evangelij. Tvoji ljudje, — „Stajerc"!
Od slovensko nemške meje. Večkrat se sliši, da mi Nemce sovražimo, akoravoo, — tako pravijo, — nas Nemci radi imajo, ker nam vso naše poljske pridelke pokupijo in denar k nam spravijo, da oni hočejo le pa le nemir delamo, ker po nji-mislih njim sovražna društva ustanavljamo in shode prirejamo. Resnica tega govora se je zlasti pokazala pri mladeniškem shodu pri Mariji Snežni 22. m. m. Ko so plačani posilinemci delali „mir", tako, da so jih morali orožniki na povelje okr. glavarja opomniti, da so na zborovanju ne pa v s pijanci napolnjeni šnopsariji. Vas krčmar Holer, ki ste tudi delali „mir", vprašam, kateri pa vam da več zaslužka, slovenski vozniki, kateri mimo vas vozijo, ali cmnrečki Nemci. Posebej pa še je ta Dr. Krautgaser, okrajni načelnik, s pomočjo krčmarja Holerja svojo jezo razlil na cestarja šavniške okrajne ceste v treh dneh odstavil in bržkone zato, ker je bil na slov. zborovanju. Pa še več preglavice dela sedaj našim Nemcem to, da ne najdejo nobenega Nemca na Šav-nici, in ga tndi ne bodo, ako ga tndi iščejo
mir, mi hovih
Bržčas
„rajh"
bodo morali iti tja gor v blaženi po Bismarkovega častilca, da jim bo za cestarja. Mi pa, slovenski možje in mladenči, vztrajajmo na zapričetem pota, da se tem bolj uresniči rek: „Mi vstajamo, a njih je strah".	Snežničar.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki letos še niso naznanile svojih odborov in funkcijonarjev, naj to store vsaj do 5. septembra t. 1. Rabijo naj za to vlaui do-poslane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opomin, zvr&ča ■aj potem krivdo sama na-se.
Otrok nmrl na steklini. V celjski bolnišnici je nmrl štiriletni otrok Ivan Štante iz Ž spine. Pred enim mesecem ga je v obraz ugriznil domači pes. Gospodar nič hndega sluteč je psa samo pobil in se za otrokovo rano ni brigal, ker ni mislil, da je pes stekel, ampak samo grizljiv postal. Približno pred 14 dnevi se je pa na otroka pokazala steklina in je na tej grozni bolezni v nedeljo 26. t. m. umrl.
Na kol se je nabodel pri 6v. Urbana pri Ptuju posestnik in zidar Ivan Lah, ko je slive obiral. Stopil je namreč na trhlo vejo, ki se mu je odlomila; padal je z drevesa ravno na kol, ki se mu je zasadil v desno prsno stran. Čeprav so ga hitro rešili in je dobil naglo zdravniško pomoč, je v nekaj dneh nmrl. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Fram pri Mariboru. Ni še dolgo, ko se je tnkaj ustanovila Marijina dražba za dekleta, in že nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine najpridnejšo, komaj dvajset let staro dekle Antonijo Brdnik. Neozdravljiva bolezen položila jo je v prerani grob. Veličasten ja bil pogreb dne 22. avgusta. Spremljala so jo belo oblečena dekleta. Pevke pa so ji krasno zapele. Do solz ginljiv je bil nagrobni govor, katerega so govorih č. g. duhovni voditelj v zadnje slovo. Ob njenem grobu žalujejo njeni dobri stariši in brat. Žalujemo pa tndi me dekleta, ker smo družbenico. Tolaži se združimo enkrat tam, kjer ni ločitve, ni solz. Tolaži nas prepričanje, da ostaneš naša zvesta tovarišica tudi onkraj groba. Počivaj v miru, dokler se na dan plačila boft veselo spet zbudila. Društveno dekle.
Sv. Ilj v Slov. goricah. Nesreča, ki i je začela spremljati ljubo našo nemčurčke že odpocetka Siilraarkine kob&če, jih kar noče popustiti. V teku dveletnega obstanka je bilo v kobači nič manj kot 7, reci in piši sedem krčmarjev. Dozdaj je še vsak na vse protege pri „Abšidu" proklinjat zgubo. Radovedni smo, ali se bode Helčl s sedanjim lutrovskim Sparovitzom izrezal? Za šentiljsko nedeljo 2. sept. so proglasili med širni nemški svet, da se bode vršila tega dne v kobači „velikanska ljudska veselica". Da bi ujeli več kalinov, so pripravili svojim gostom kaj duhovito zabavo „ringelspil“. S kobače je vihrala frank-furterica, na s kropivami obraščenom vrtu pred kobačo pa je viselo par capastih lam-pijonov. Popoldne se je pripeljalo par kolesarjev iz Maribora, goste, ki so došli z vlakom pa je dohtar lahko seštel na prstih, lu vsa ta tužna, žalostna komedija naj bi bila protidemonstracija naši tako impozantno uspeli narodni slavnosti 5. avgusta? No, gospodje it kobače, vidi se vam, da ne
ž njo izgubile najboljšo nas le sladka misel, da
znate se do pet šteti, kaj še le nam nagajati ali celo konkurirati! Smešno!
Živio slovenski Šent lij! V sredini našega Ijnbega Šentilja v Slov. goricah stoji na Barmanovem posestva velika, krasna lipa. Na šentiljsko nedeljo so naši vrli fantje izobesili na njej lepo slovensko trobojnico kot znak došlecem in mimogredočim,
docela naše la ti naj bi
| Ul uaui	r n
Slovenci, na noge! Bo- |
izpridili ljudstvo.
Nikdar! Domačini
dimo previdni pri prihodnjih volitvah, ter volimo domačine, ki nas bojo poslušali ne pa pikro zavračali s psovkami! Vsakega vernega Jakobčana mora srce boleti, ko vidi in sliši, kako so dela sedaj v občinskem
zavedno slovensko | njim lastna: pomazali so nam zapovedovali? \ ski napis — z blatom iz
posebno pa nemčurjem v kobači, da je | odbora, ki bi najraje spravil celo obširno Šentilj slovenski! Tudi iz lin zvonika nas p občino v nemško malho. Volimo si torej
je pozdravljala slovenska zastava! Živeli nenatrašeni šentiljski slovenski fantje!
Devica Marija v Puščavi. Dan 26. avgusta je bil za puščavsko župnijo velepomemben, da, prekrasen dan, kateri nam ostane v vednem spominu. Prihitelo je namreč stotiue deklet od vseh stranij na dekliški Marijin shod. V procesijah so došle z zastavami in križi dekleta od sv. Magdalene pri Mariboru, iz stolne župnija mariborske, iz Ruš in iz Selnice. Zastopane so bile še razne druge dekliške zveze. Ganljivo je bilo gledati velikansko procesijo, katero je krasilo 10 križev in zastav. Ob 10. uri je bila teoforična procesija s sv. Rešnjim Telesom, pridiga in sv. maša. Popoldan ob 2. so bile prve večernice, ob 4. je bila pridiga in drage večernice s popevanimi litanijami. Mogočno je donelo petje iz mladih navdušenih grl. Veselja in petja ni bilo ne konca ne kraja. Bilo je preveselo. Vsa čast našim vrlim dekletom, ki so v povišanje slavnosti oskrbele lep slavolok s pozdravom „Ave Marija". Dekleta slovenska! Potegujmo se za Marijino čast! Bodimo zveste Marijini družbi, ki nam pripravlja bodočo srečo. Ni večje sreče za deklico, kot če more mladost
odbor, ki bo bolj skrbel za občinske koristi, kajti vladanja in vedenja dosedanjega župana Škofa je pač že vsak vrl kmet sit. Št. Jakobčani, nvažnjte te besede in ne mislite, da so pisane morebiti iz kakega osebnega nasprotstva, ampak v korist občanov in občine.
Pri Sv. Tomažu blizu Ormoža je umrla pridna deklica Lucija Hojnik, družbenica Marijine dražbe. Že dolgo nismo imeli pri nas takega pogreba, kakor je bil predpreteklo nedeljo, ko smo spremljali rajno deklico k zadnjemu počitku. G. dekan so govorili rajni prisrčno slovo, pevci pa so ji zapeli ganljivo žalostinko. Hvala prisrčna vsem. Rajni bodi zemljica lahka!
Orešje. Evo tndi od nas majhen dopis. Pri nas v Orešju, župnija Bizeljska, kakor po celi župniji se nam kaže in obeta dobra letina. Nam je še prizaneslo, ko jo že krog in krog lepega našega kraja budoarje napravilo obilo škodo. Imeli smo letos tudi dobo volitve, pa ne v občinski odbor, ampak državni in deželni zbor, pri katerih se je izvenredno brhko trudil nai g. Cug-mua, pa ne misliti da za naše može, kaj še, ampak za Bračka in Kuneja. Gospod
preživeti v Marijini družbi. Ako bodemo žugmns, le pnstite nas mladeniče in kmete vedno dobre hčerke Marijine, bomo hrabre in stanovitne v življenja. Narodno dekle.
Dobje pri Planini. Dobjanski liberalno-nemškutarski dopisan ravna tako, kakor oni lopov, ki se je, ko so mu prišli na sled, pomešal med množico in je tam na vse grlo kričal: „Primite tatu" ter se tako izmuznil iz rok pravice. S tem, da zabavlja čez druge, hoče odvrniti pozornost od sebe.
Povej nam, kdo je raznašal in limal po noči Vračkove lepake, kdo je bezgal tri dni in noči okoli, da bi pomagal Rebeku na konja? Povej nam, kdo dela za nem-škutarskega kramarja? Liberalno-nemškn-tarski junak, svetujemo ti, da pometaš pred svojim pragom in prem:š!juješ, če bi ne jj mogla postati za tebe naša gonja to, kar je bilo Egipčanom rudeče morje.
Št. Jakob v SJov. gor. Slavna jakobska župnija, središče krasnih gornjih Slovenskih goric, katera zaseda potom mladinske organizacije zadnje mesto, ima jako zanimivo preteklost. „Jakobč&n povsod je spoštovan", slišalo se je nekdaj govoriti v vseh krajih.
Naši starejši kmetje se še gotovo spominjajo iste zlate dobe, ko je imel pri nas slovenski kmet domačin glavno besedo v občini.
Kakšen red in sloga ste tedaj vladali med nami! Vsakovrstne volitve so se vršile narodno, a v časa, ko še ni bilo prave narodne zavesti med nami. Vse občinske zadeve so se reševale mirno in brez vsakega krega. Gotovo vam še pride v spomin tndi bralno drnštvo, katero ste s toliko vnemo ustanovili. Kam je šlo? Ali vam ni žal, ko gledate nazaj v tisto krasno dobo? Kaj pa delate sedaj? Kdo vas je tako izpreobrnil?
Sami se gotovo niste! To so krivi oni privan-dranci, ki so prišli takorekoč kot misijonarji nemškutarjev in so privlekli seboj celo menažerijo nemčurskih pošasti j in grehov ter
s svojo liberalno-nemškutarsko politiko pri mirni Ko bi taki možje poslanci bili, za katere ste vi se trudili, bi slovenskim kmetom pač že slaba predla. Mi se ne damo od vas komandirati, to vam odločno pavemo za vselej!
Koroške novice.
Duhovniške vesti. Premeščen je 5. g. Ivan Dragasnik iz Trnj kot provizor v Podkloštcr. Premeščen je na župnijo Galicijo č. g. Vaclav Ceh, dosedaj župnik na Radišah.
Velikanska skrb za kmete. „Stajerc" z velikim zadovoljstvom omenja v zadnji številki, da deželni zbor koroški po očetovsko skrbi za kmeta, kajti od 100 daje za kmetijstvo 6Vj. To se pravi za vse druge stanove daje od 100 K 931/*, za kmečki stan pa 61/,. To je res velikanska skrb za kmeta, ki tvori večino v deželi. Čudimo se, da si kmetje se vedno naročujejo list, ki se tako grdo norčuje iz njih. Časi, ko se je čutil kmet za vsako drobtinico hvaležnega, so že minoli.
Učinek slovenskega napisa opazujemo v Velikovcu. Redko kateri dan mine, da bi ne zašel v velikovški „Narodni dom" kak slovenski gost iz sosednih dežel, potujoč skozi Velikovec. Pogostokrat so se slišale poprej pritožbe od tujih gostov, da so iskali „Narodni dom", toda ga niso
Slo-
našli,
., ker ni bilo slovenskega napisa, venci, na dan s slovenskimi napisi!
Nemčurska olika. V Št. Jakobu v Rožu so tamošnji „Nemci" in nemčurji pokazali svojo toliko slavljeno in prepevano „nemško kultnro" na prav sijajen način. O priliki sestanka slovenskega dijaštva so hoteli obrniti pozornost na se s sredstvi, ki so le
po noči sloven-hleval Fej jih bodil Toda to tej nemčurski kliki še ni bilo dosti. V soboto in nedeljo zvečer so pričakovali nič hudega sluteče dijake in goste — seveda skriti za plotom — s kamenjem in palicami v rokah. Vsi, posebno tujci, so se zgražali nad surovostjo teh nornčurskih puranov, ki jih takč v oči bodejo slovenske barve. Nameravali so s svojo neotesanostjo za vedno pregnati iz Rožne doline slovenske goste, toda zmotili so so korenito: vsi pričajoči so sklenili, da niso bili zadnjič v Št. Jakoba, ampak da
0	vsaki prihodnji priliki zopet posetijo tlačene koroške brate in jih tako izpodbujajo in krepijo v njih težkem bojn z nemčur-stvom.
Strela je udarila v sredo dne 29. m. m. v skedenj posestnika po dom. Jnrca v Vogrčah. Po hitri pomoči pod vodstvom vrlega gospoda župnika Slatinšeka in gosp. deželnega poslanca Fr. Grafenanrja, ki je ravno tam postavljal nove orgije, so rsšili skedenj. Nevarnostjo bila začelo vas velika, ker primanjkuje vode in brizgalnice.
Poročilo gospodarske zadruge v Sin-čivasi. Opozarjamo zopet posestnike veli-kovške okolice, da je gospodarska zadruga dne 5. septembra (nrve sredo) zopet začela sprejemati žito v Velikovcu. Naj se posestniki z zaupanjem naslanjajo na drnštvo, ki nima namena izkoriščati koga, marveč povzdigniti kolikor mogoče ceno kmečkih pridelkov. V društveni hram smejo voziti le udje društva. Kdor hoče pristopiti, plača
1	K pristopnine in vloži delež 10 K, ki pa
ostane njegov in se mu pri odstopu vrne. Posestniki naj dovažajo zdravo žito, da jih ne bo treba zavračevati. V Binčivasi 80 je promet z lečo jako živahno razvil, in ljudje morajo vendar enkrat spoznati, kolike koristi jim je zadrnga. Da bi se je le tudi vsi držali.	Zadružni odbor.
Ljudski shod v Št. Jakobu v Rožu. Dijaškemu sestanku v soboto jo sledil v nedeljo 26. avgnsta javen Ijndski shod, ki ga ni obiskalo ie domače prebivalstvo v prav obilnem števila, ampak tndi jako mnogoštevilno bližnji in daljni sosedi in dijaki iz Kranjsko, Štajerske in Koroške. Predsednikom zborovanja je bil izvoren domači g. župnik Ražun; pozdravi zbrano dijaštvo, ki je prišlo od prav daleč proučevat žalostnih koroških razmer in navduševat in iz-podbujat domačine k trduemu in vztrajnemu uporu proti nemškemu nasilju. Besedo da prvemu govorniku dr. Oblaku iz Celovca, ki govori o razvoja vseslovenske ideje o zjedinjeni Sloveniji — kateri podlaga je materni jezik — od 1. 1848 do najnovejšega časa. Z žalostjo mora priznati, da smo izvršitvi te misli v marsikaterem oziru bolj oddaljeni ko pred petdesetimi leti, ker vlada pri vsaki priliki zatira narodne pojave v šoli in urada in tudi med nami ni edinosti. Nato poroča g. Ekar o volilni reformi, ki je tako pogubna za slovenstvo na Koroškem vsled krivične razdelitve volilnih okrajev. Na podlagi številk jasno dokaže, da gre Slovencem troje, in ne samo eden in še ta dvomljivi mandat. — Predsednik izohr. društva gozdanjskega, g. Schwarz, biča v svojem lepem govoru naredne grehe: da Slovenci knpnjejo pri narodnih nasprotnikih, naročajo in čitajo nemške časnike, govorijo ob vsaki priliki v nemškem jezikn, imajo nemške napise itd. in izpodbuja poslušalce, naj se vedno držč
gesla »Svoji k svojim", naj podpirajo posebno družbo sv. Cirila in Metoda s tem, da kupujejo njene vžigalice, kavo in narodne koleke in naj se vedno in povsod kažejo zavedne Slovence, ki tujce sicer spoštujejo, a si pri tem ne dajo vzeti svoje narodnosti in vere. Prepričevalnim njegovim besedam je sledilo burno in dolgotrajno pritrjevanje. Po zborovanju so igrala domača dekleta prav dobro igrokaz „Jeza nad petelinom in kes", domači tamburaši so svirali narodne komade in navdušeno petje je pričalo besnečim nemčurjem, da se je združil zatirani Korošec z mladimi Kranjci in Štajerci v novo vez, ki se bo trdno upirala nemškemu navalu . ..
Djekše. Kršč. socijalno ljudsko društvo za Sv. Štefan in okolico priredi dne 23. sept. po popoldanski službi božji pri nas veliko podučno in zabavno zborovanje. Pridite v velikem številu od blizu in daleč poslušat lepih govorov in ljubih slovenskih pesmi.
Škocijan. Udom „slov. kršč.-soc. bralnega društva" se naznanja, da se je že pričelo z izposoj e vanjem knjig iz društvene knjižnice. Knjige izposoditi si smejo vsi udi društva, če se ozirajo na posebna izposoj evalna določila, ki se zvedč pri knjižničarju. Dobivajo se knjige ob določenem Času (navadno v nedeljah po maši) v knjižnici pri Kolmanu v Mahvasi. Časniki so pa sedaj na razpolago v gostilni „Ruš-u" v Zamožni vasi.
Žvabek. Na god sv. Jerneja pop. je padala toča debela kot orehi, ki je povzročila posebno pri hajdi precej škodo. Tudi marsikatera ptičica pevka je padla mrtva na tla, zadeta od ledene krogle. — Letino imamo sredno; ozimno žito je slabo, boljše je jaro žito. Mošta bomo naprešali za domačo porabo; krme bo dovolj.
Gorečavas pri Sinčivasi Vsem cenjenim bralcem „Našega Doma" hočem nekaj povedati, v kar mi gotovo da pravico škoda, katero trpim. Ko pridem dne 23. avg. na polje žito spravljat, vidim, da mi je dve brazdi po celi dolgosti njive — pobitega še nezrelega boba. Odkod to, si nisem megel tolmačiti. A kmalo najdem na koncu njive v zemljo zabit kol in na njem pritrjeno razglednico (naslikana je bila velika s v i n j a 1!), naslovljeno na-me z nesramnimi psovkami. Priporočal bi dotičniku, da, če ima kaj zoper mene, naj me gre tožit, ali pa pride k meni, da se pobotava, na vsak način pa »aj pusti moje imetje pri miru. Toliko za danes; prihodnjič pa si v enakem slučaju poiščem varnosti svojega imetja kje drugje!
Jožef Krajnc p. d. Matajdel.
Iz drugih slovenskih krajev.
Slepec — na smrt obsojen. Pred ljubljanskimi porotniki je stal minoli teden Jernej Perko, 23 let star, nezakonski sin deke vdove. Pred okoli 15 leti ga ie vzela •»ati sedajnega posestnika Jurija Čimžarja v Orehovljah na Kranjskem v rejo, in od takrat je ostal pri hiši za pastirja. Bil je P° naravi bistrega uma, navadil se v šoli *tabro čitati, pisati in računati, zlasti so Sa veselile knjige, katere je strastno predal. Nekako pred 8 leti ga je zadela “Uda nesreča. Od nekdaj slabe oči so mu °pešale, tako da je oslepel. Ta nesreča je Povzroča preobrat v njegovem značaju. V ‘Vegovem srcu so se vkoreninile zlovolj-
nosti, nezaupljivost in srd na ves svet, ker se je domišljeval, da so mu kot slepcu vsi ljudje rogajo, in U misel ga je pe Ja kot ogenj. Elino hladilo zato je bilo maščevanje. To je pokazal v prvih dveh slučajih. Ko mu je pevka zaklenila cerkveni kor domišljeval si je, da so ga sumničili, da hoče pevcem note krasti. I/- jeze je zabil ključavnico cerkvenih vrat. Na svojega gospodarja je bil že dolgo jezen. Za malo se mu je zdelo, če ga je Čimžar po zaslugi kaznoval zlasti, ker je cerkovnika nagajal. Ko mu je gospodar očital, da mn krade klobase in mn pri tem zagrozil, da ga bo pretepel, da bo ves črn, sklenil je Perko Čimžarju grozno osveto. Najprvo je mislil gospodarja s sekiro napasti, ker je pa vedel, da je gospodar močnejši, je to misel opnstil. Nato se mu je rodila misel gospodarju hišo ražgati, a je tudi to nakano opustil — ker bi bilo vsled nastalega požara preveč ljudi nesrečnih. Dne 28. julija 1906 je šel Jurij Čimžar na vse zgodaj ajdo sejat. Okrog 7. nre zjutraj mn je nesla žena Marija s starejšo hčerko zajutrek na polje. — Doma ostala je la enoletna hčerka Ančika, ki je spala v čumnati v zibelji. Jernej Perko je pasel na vrtu krave in gospodinja mn je naročila naj poziblje punčiko, če bi jokala. Na paši je Perkotn zopet šinila misel na požig, katerega je nameraval takoj izvršiti, potem pobegniti iz hiše. Ko je premišljeval, kje dobiti žvep-Ijenke, je otrok v zibelji zajokal in v tem hipn ga je prešinila misel, da isto tudi doseže, če otroka zakolje. Vzel je z mize krušni nož, šel z njim v čumnato, zatipal otroka ra mu nož dvakrat zasadil v vrat, enkrat pa v glavo. Nož je nato obrisal z roko in ga vtaknil v malho. Prodno je pa ta grozni čin izvršil, — oblekel je svojo boljšo obleko, zvel gospodarjev klobnk in telovnik, v katerem je bila nikelnasta ura s srebrno verižico in pobegnil iz hiše. Storilca so drugo jutro zasledili orožniki blizu Kranja. Perko je priznal, da je nalašč in premišljeno otroka usmrtil. Obsodili so ga v smrt na vešala. Mirno je obsojenec poslušal smrtno obsodbo ne da bi kaj pristavil.
Razne novice.
Potres v Južni Ameriki, ki je bil dne 16. m. m. v Ijndovladi Čile, je, kakor poročajo najnovejše vesti, grozno gospodaril, slično kakor spomladi v San Frančiško. Malone vsa bivališča ob morski obali so | porušena. Skoraj popolne razvaline so kraji San Frančiško del Monic, San Antonio, jj Cartagena. Najbolj so trpele po potresu province Valparaiso, Aconca Jua, Liniache, Llai-Llai in Noviego. Škodo v Čile cenijo na deset milijonov funtov šterlingov (1 funt šterling = 5 K). Lahni potresni sunki se še pojavljajo, prenehali so požari. Brez strehe je 60.000 oseb. V Sautiago de čile delajo lope za 300.000 valparaiških beguncev. Med Santiago de Čile in Limacho so v toliko popravili železniški tir, da vozi zopet železnica. Valparaiška poročila trde, da je ponesrečilo ob potresu več tisoč oseb, natančno število ni znano in se suče cenitev mod 2 do 3 tisoč ponesrečencev. Večina Valparaisa je popolnoma pornšena. Ostali del je popolnoma nesposoben za stavbišča. V odmorih se ponavljajo potresni sunki. Uradno poročilo valpariškega guvernerja čilenskemu predsednika naglaša, da je mesto popolnoma uničeno. Število mrtvih ceni na 300, ranjencev pa na več kot 800.
Primanjkuje pitne vode, otežkočeno je zaradi velikega strahu tudi pokopavanje mrličev. Potresi se ponavljajo in otežujejo položaj. Podrobna poročila o valparaiškem potresn opisujejo grozno noč 16. m. m. Tresla se je neprestano zemlja, bliski so razsvetljevali noč, padal je dež, kakor da se je ntrgal oblak. Vmes se je pa čnlo zvenenje. Vsakemu potresnemu sunku je sledilo kričauje množice in skupna molitev. Ne glede na blato po cestah so molila množice kleče. Veter je nesel pepel in iskre tudi v om del mesta, ki bi bil sicer ostal nepoškodovan. K imaj se je nekoliko pomirila zemlja, so naznanjali rdeči ognjeni plameni, da gori trgovinski mestni del. Sledili so še bolj grozni prizori. Nič več niso poslovali naznanilci ognja, porušene so bile telefouične zveze, vodovodne, plinove in električne naprave. Požarna hramba ni mogla na kraj požara. Brzojavne žice, razvaline in obupana množica so ji zapirale poti. Strašen je bil položaj po noči: tema, podzemsko gromenje pa požar. Jutranja zarja ni prinesla nikake pomoči. Zemlja se je neprestano tresla, valil se je dim. Prebivalstvo je bežalo na griče. Mesto je prepustilo vojakom in policiji, ki so se z vso silo borili proti ognjenemu morju. Tudi v San-tiagu je bila noč strašna. Prvi potresni snnek je trajal 4 minute 50 sekund. Zvonovi so pričeli sami zvoniti, podobe so se zibale na steni. Mesto je rešilo le, ker je bilo gibanje okrožno. V Limachu sta purušeni dve vojašnici. Ubita sta bila dva častnika. Mnogo oseb je pa zblaznelo. V mestn Talca je jako razburilo prebivalstvo, ker je grozilo po potresa nenavadno razburkano morje, da preplavi mesto. V Cartageni je porušil potres dne 22. t. m. še ono malo hiš, ki so ostale nepoškodovane. V Valparaisa, mestu groze in strahu, biva prebivalstvo v šotorih in po lesenih lopah. Večina prebivalstva pa strada. Potres se je čatil tudi daleč na tiho morje, kjer je izginilo več otokov, mod njimi tudi otok, kjer je nekdaj samot&ril Robinzon Krume. Mesto Qoilotta v Limi se je pogreznilo tako, da ga ni več videti. Izmed deset tisoč prebivalcev tega mesta se jih je rešilo le tisoč.
Napad na ruskega ministrskega predsednika. Na ruskem nadaljujejo nihilisti svoje grozovito delo. Ko je sedanji ruski ministrski predsednik Stolypin razpustil državni zbor, so razglasili rnski prekucnili, da bo nastala po celi državi splošna stavka in revolucija. Ljudstvo pa ni šlo tem ljudem na limanice, ampak je ostalo mirno, tisto malo število pa, ki jih je ubogalo, je postalo tudi mino, ker je nvidelo, da nič ne doseže in ker je vlada s kruto roko zadušila vsak upor. Prekucuhi so začeli sedaj delati na tihem z motilnim orožjem. Neštevila uradnikov je že bilo umorjenih. Dne 25. m. m. so poskusili napad na ministrskega predsednika Stolypina. Tisti dan je bil pri njem sprejemni večer, bilo je zbranih mnogo dostojanstvenikov. Naenkrat se pripeljejo štirje Častniki, ki želijo govoriti z ministrskim predsednikom. Služabniki, ki so stali v veži hiše, niso poznali novo-došlih, zato jih niso pustili naprej. Pri tem pričkanju pade enemu izmed častnikov — bili so preoblečeni nihilisti — bomba na tla, ki se razpoči z grozovitim pokom in razrnši ves predni del hiše. Stolypinu, ki je sprejemal goste v sosedni sobi, se ni nič zgodilo, Čeravno je bila cela soba razrušena. Služabniki v veži so bili vsi ras-
trgani, iatotako trije prekncnhi, enega so pa potegnili nevarno ranjenega izpod razvalin. Hudo ranjena sta tudi dva otroka ministrskega predsednika, ki sta bila na verandi nad vhodom. Petnajstletna hčerka ima zlomljeni obe nogi, triletnemu sinčku pa je zdrobilo kočko. Tudi med gosti je bilo mnogo ranjencev, od katerih je nekaj umrlo.
Čebelin pik za zdravje. V Filadelfiji je pustu n ki Frank Mo Clnyn, da so mn čebele opikale ves hrbet. To je storil v navzočnosti 2000 ljudi, ki jim hoče dokazati, d« pomaga črbelin pik zoper revmatizem. 1'toUko se je pustil ravnotam opikati Heury Twirnig, učenec prvega, po vsej roki. Dozdaj če to zdravljenje ne kaže vspeba. Za enkrat ima prvi ves otečen hrbet, a drugi vso zateklo roko.
Govoreče razglednice. Londonska tvrdka »Ettlinger Compu namerava izdati razglednice, iz katerih se bode govorilo. Po posebnem stroj n bode pošiljatelj lahko nagovoril nekaj v odprto razglednico, nato se t« zapre in ko jo dotični sprejme ter odpre, pa siisi omenjene besede. — Živa resnica 1?
Redkev kot zdravilo. Iz velike redkve si moremo pripraviti kaj izvrstno zdravilo proti kašljn, hripi in zaslinjenju želodca. Zdravljenje je prav jednostavno. Vzame se redkev, v njo se napravi primerno velika Inknja, v katero se dene nekaj kandiranega sladkorja. Nato se votlina z izrezkom kot pokrovom zapre. Od vlage v redkvi se sladkor polagoma raztaja in napravi se za)idao nekak sok, kateri se hvali kot imenitno zdravilo proti kašljn. Zlasti pri otrocih je baje to zdravilo kaj nsoešno, posebno še, ker ga radi uživajo. Obenem se spominjam, kako smo v davmh časih pri nam na kmetih tolažili takoimenovani „oslovski fcašelj“. V žerjavici se je opekla bela ropa, ko se je izvrela, se je v njo izrezala Inknja, v katero se je vlilo navadnega namiznega olja. Ko je ta bolezen kašelj najhnjše razsajala, se je to sredstvo najbolje sponeslo.
Kako plačujejo države svoje vladarje. Nemški cesar dobi na leto 18,840.000 K, avstr. 18,600.000 K, italii. kralj 15,247.000 K, sngieski kralj 11,280.000 K, španski kralj 9,031.000 K, belgijski kralj 4 320 000 K, portugalski kralj 3,960.000 K, švedski kralj 1775 000 K, nizozemska kraljica 1,632 000 K, srbski kralj 1,520000 K, danski kralj 1,356 000 kron, grški kralj 1,272 000 K, norveški kralj 750 000 K, knez čm gorski 200.000 K, nadvojvoda luksemburški 990 000 K, predsednik franc, republike 1,140 000 K predsednik amer. zed. dižav 360 000 K. Iz teh so izvzeti vladarji samodržci, kateri dobivajo: car ruski 42,000.000 K, snltan turški 20 000 000 K, kitajski cesar z dvorom 45 000 000 K, Mikado (ces. japonski) 13,000 000.
Morje črnila. V dobi papirja, ko vse stavlja svoje misli na papir, ljudje niti ne slutijo, da se potroša na leto celo morje črnila. Samo Pariš je teh dni naročil za občinske šole 80 000 litrov črnila. Pariz ima 387 občinskih šol, ki jih obiskuje 160.000 otrok, tako da ua enega otroka odpade pol litra črnila.
Za smeh in kratek čas. Bogatin je obesil na svojo palačo napis: „Kdor nima nobeno želje, dobi to palačo*. — Kmalu so oglasi nekdo in pravi, da on si ne želi ničesar, naj mn da torej palačo. — „Le
pojdi*, reče mu bogatin, „če ne bi imel res nobene želje, bi si tndi moje palače ne
želel*.------Zdravnik: „Ali je bolnik jedel
meso?* — „Da*. — „Ali morda s solato?* — „No, z vilicami*. — — Gostilničar: „Skoda, cel liter vina ste prevrnili*. — Gost: „Le potolažite se, vino je bilo tako
slabo, da se je samo zvrnilo*.---------Neki
žid je bil obsojen na dve leti ječe, seveda, kot je mislil sam, po nedolžnem. Frisedsi iz sodne dvorane je videl na hodniku kip boginje pravičnosti. Snnil ga je krepko z nogo in dejal: „Zakaj pa stojiš tn zunaj, zakaj ne greš rajši v dvorano*.--------„Tu-
kaj ti vrnem deset goldinarjev, ki si mi jih lansko leto posodil*. — „Na to sem pa že čisto pozabil*. — „O zakaj mi nisi
tega prej povedali*-----------„Najprej mi
prepove zdravnik vživati preveč osoljeno, zdaj mi pa sam pošlje tako slan račun*. ------Za mnšico je žaba nevarnejša kakor lev.
Slepa.
Povest za m'adino.
Poslovenil V. Š—a B—1.
I.
Bledolična deklica, se skoraj otrok, je sedela pri odprtem oknu v sobici četrtega nadstropja nekega velikega poslopja v Mo-nakovem. Svojo plavokudrasto glavico je podložila z roko, katera je ležala na lajnah. Rahla pomladna sapa je pihljala, skoz odprto okno se je nasmihalo sinje nebo in svetli solnčni žarki so padali na belo posteljino. Videti je bilo, kakor da hočejo zamišljeno deklico vzdramiti. Naenkrat pade solnčni žarek na njeno bledo lice, deklica vzdigne glavo. — Ob, kako mrtev pogled iz teh očil Slepa! O, ljubi čitatelj, iz tvojih oči se smehlja sreča, tvoje ‘oči se svetijo kakor zvezde I Predstavljaj si pa ubogo deklico tam gori v mestni sobici 1 Ivanka ji je ime, slepa Ivanka. Komaj da jo kot majhen otrok veselo začela obračati oči, da bi gledala krasoto narave in jo očudovala, kar jo napade huda bolezen; in ko je ta prenehala, jo otrok oslepel in v temi je preživel svoje žalostne dni kot slepa sirota; kajti stariši so ji že zgodaj umrli, prišla je v šolo za slepce in — žalostno — igrala je vsak dan ob cesti ne daleč od nekega spomenika ali pa na bližnjem travniku na lajne. Bilo je to beračenje in med tem ko je Ivanka vrtela menjaje z rokama lajno in so zadoneli veseli komadi, potočila seje marsikatera grenka solza po bledih licih in prevzela je deklico neizmerna žalost.
Sedaj pa sedi Ivanka pri oknn, vzdigne počasi glavo in njene oči se kopljejo v solčnih žarkih. Le poglej, kako ji pordeča lica, kako sklopa roki in kako sladek nasmeh se ji prikrade na usta!
Na kaj li neki misli Ivanka?
Ustnici se ji odprete in prisrčno spregovori slepa deklica:
„Bog je moja luč, Bog je moje blaženstvo, ki sem si ga izvolila I*
Ta krasna pesem 1 Pred eno nro je še donela spodaj na cesti in lajne so dajale mogočen glas. Ogromna množica Ijndi se je valila po cesti. Meščani so namreč kakor vsako leto priredili na travniku blizn spomenika veliko spomladansko veselico. Deklica je stala ob prašni cesti in vrtela lajno; v pločevinast krožnik je padal drobiž. Kajti, kdor je videl to deklico, postalo mn je nekako mehko pri srcu.
Ravno je izigrala Ivanka lepo pesmico, ko zasliši ginjen glas blizu sebe:	„Ste že
i bili pri kakšnem zdravniku, moj Ijnbi I otrok?
Ivanka obrne zarudel obraz v stran, od 1 koder je prihajal glas in reče natihoma: < „Moja slepota je neozdravljiva!*
To še je bilo pred jedno nro. Tajec je ' deklico tolažil in ji rekel pri slovesa:
„Ljnbi otrok, tnkaj vam izročam priporočilo na vrlega zdravnika; mogoče se d& kaj storiti*. Pri tem ji je tnjec stisnil
v roko pismice.--------
Razumeš li sedaj, ljnbi čitatelj, srečo, | katera se je brala z Ivankinega obraza? O Bog, ko bi se posrečilo 1 Ko bi Ivanka mogla zopet gledati dobre ljudi, cvetlice, zelenje, krasno sinje nebo, hiteče oblake,
daljne gore, šumečo reko-------------— oh
Bog, ni mogoče opisati neizmernega veselja, ki je navdalo Ivankino srce. Ko bi se posrečilo t
Ivanka je dosedaj molčala, tndi pred teto, ki jo je vodila na cesto ter zopet nazaj domu. Bala se jo, da bi ji žarek upanja zopet ngasntl; zato je to še mlado npanje , skrivala v svojih prsih.
Odpro se pa enkrat dnri in teta Marta i vstopi naglo v sobo. V roki je držala cekin ; ter se otroški veselila krasnega blišča rn-; mene kovine. Denar položi Ivanki v roko; slepa deklica ga hitro potipa in reče rabio: „Cekin!*
„Našla sem ga na krožnika med dragim denarjem*, reče Marta in še dostavi: „Je-li zmota ali usmiljenost?*
„Usmiljenost, ljuba teta, najbrž je de-i nar od njega. Oh, govoril je tako Ijubez-
j njivo, tako tolažljivo---------“
„O kom pa govoriš, Ivanka?*
„Oh, ko bi vedela! Le poglej, ljuba ' teta, tndi pismice na izvrstnega zdravnika | mi je dal. Prosim, čitaj naslov zdravnika!* Deklica je zadrževala dih med tem, ko j je Marta jecljajo čitala:
„Dr. Karol Theodor, bavarski vojvoda,
Tegernsee.*
Marta je pomilovalno pogledala na slepo \ deklico in molčala. Ali sme biti tako ne-| usmiljena in reči deklici, da si je po nje-f nem mnenja dovolil nekdo šalo ? Bavarski i vojvoda vendar ni zdravniki Tndi Ivanka molči; pa npanje ni ngasnilo, še bolj je začela misliti na to.
Prijazen glas, ki jo je tolikanj tolažil, vendar ne more varati. Deklica je sedaj vstala in stala s sklenjenima rokama, ugasle oči obrnene proti neba.
Mislila je:
Bog je moja Inč, Bog je moje blažen' stvo, ki sem si ga izvolila.
Imam nado, imam srčnost in verujefl»t da se bo zgodilo:
Bora še videla pravo dobroto, Potolažena sem in neustrašena,
Kdor se le k Boga z upanjem obraČ*’ Ta gotovo zmaga. —
Drnzega dne se je peljala slepa deklič s svojo teto v Tegernsee.
Marta se je takoj drngi dan vrnila f svoj dom. Sedaj je imela časa dovolj premišljevanje. Ni se pa mogla otresti čudenja. Ko ste dospeli s slepo deklico Tegernsee, se je takoj napotila seveda br npanja, samo da bi izpolnila Ivanki žev ’ h gradu, nekdanjemu benediktinskemu 8 mostanu, in vprašala po vojvodi. Imenit

oblečen služabnik jima reče, naj greste v zdravilišče.
„Ali je vojvoda bolan?" vpraša Marta.
Služabnik se nasmeje.
„Menim kraljevo zdravilišče za slepe. Tam je, ne morete zajti".
Morali ste čakati v predsobi. Tiho so sedeli tnkaj slepci. Nekateri so imeli zavezane oči, drngi so zopet nosili senčila aa očeh. Mirno so čakali reveži, dokler da so prišli na vrsto ter smeli vstopiti v zdravnikovo sobo.
Sedaj stopi iz te — spremljana od namiljene sestre — velika lepa gospa, vojvodinja Marija Jožefa. Polna sočutja obstane, nagovarja bolnike ter jih tolaži. Ko pride do Ivanke, jo vpraša zelo prijazno:
„Odkod ste, moja ljuba?"
„Iz Monakovega.“
Vojvodinja se pripogne in zašepeta: „Vi ste igrali na lajno; ni tako, moj otrok?"
Ivanka zardi in pokima.
„Nimate nikakega pismica oddati za vojvodo?" vpraša gospa dalje.
Ivanka ji poda pismice, katerega naslov nam je že znan.
Vojvodinja prime Ivanko za roko in jo odvede s seboj v sobo. Marta gre za njima. Kakšne oči je delala, ko je videla te različne priprave 1 Več gospodov, najbrž zdravniki, je stalo poleg nekega velikega gospoda, ki je ravno preiskoval z zrcalom oči nekega dečka. V pretrganih stavkih je izjavil navzočim zdravnikom izid preiskovanja, dostavil še nekaj v latinščini in pozval potem mlade zdravnike, da ponove opazovanje. Sam pa gre vojvodinji naproti in reče prijazno :
„Koga pa mi je privedla moja ljuba pomočnica?"
Vojvodinja mn poda pismice, katero on hitro prečita. Nato začne opazovati Ivan-kine oči.
„Vojvoda Maks, moj oče, mi jo včeraj pisal. Stopite bližje, moj otroki Hočem videti, ali še se da pomoči", reče vojvoda in pelje slepo deklico k stolu. Mladi zdravniki se približajo, vojvodinja se vstopi za stol, na katerem je sedela deklica.
„Le mirno, moj otroki" šepeta polna dobrote in sočutja; „držite glavo ravno in odprite oči na široko 1 Preiskovanje bo hitro končano."
Vojvoda-zdravnik se vsede tako pred deklico, da je bilo iyegovo oko v enaki višini z dekletovim. Medtem, ko je vojvodinja z rahlim pritiskom zrklo nekoliko na znotranjo stran potisnila, je preiskoval vojvoda očesno ozadje z izvrstnim očesnim zrcalom, ki je bilo podobno majhnemu daljnogledu. V temni sobi je vladala velika tišina. Žarki od za stolom na strani se nahajajoče Inči so se odbijali na majhnem jamastem zrcaln in padali skozi zenico v dekličino oko. Vojvoda-zdravnik hitro zagleda očesno ozadje s tankimi žilicami mrežnice in mesto, kjer vstopi vidni živec. Opazoval je tudi znotranjost drnzega očesa. Z globokim vzdihom je vstal, Ivanka pa nagne glavo in zdihuje. Vojvodinja pogleda zdravnika, kakor bi ga hotela vprašati; iz njegovih oči pa sije tiho veselje.
„Čuden slučaji" reče glasno; „prosim, gospodje, prepričajte se."
Še enkrat položi vojvodinja svojo roko na teme slepe deklice, še enkrat se je vršilo preiskovanje.
Oh, kako močno je utripalo dekličino srcel
S
Bila je že v strahu, da ji splava upanje
po vodi.
Sedaj pa se nagne vojvoda k deklici in jo prime za drobro roko.
„Vstanite, moi otroki" reče prijazno. „Bodite srčna 1 Upam, da se mi posreči, vam z božjo pomočjo vrniti pogledi
Ivanka sklene roki in joka veselja. Vojvodo prime za roko ter mu jo poljubi z neizrekljivo hvaležnostjo.
„Nekoliko tednov boste pač morali ostati pri nas," nadaljuje vojvoda; „jaz pa seže jutri odpeljem kakor vsako pomlad v Moran na Tirolsko. Tam vas želim na svoji zasebni kliniki ozdraviti."
„Pojdite, ljuba Ivanka, v svojo sobo", reče vojvodinja. „Od danes ste pod mojim varstvom".
Hitro, pa prisrčno se ja poslovila Ivanka od svoje tete.
„O Marta," zašepeta deklica, „tako sem srečna, oh presrečna)"
Marta jo poljubi na čelo in reče ravno tako rahlo: „Ne morem umeti tega; zdi se mi, kakor da bi to bile le sanje.
Ko pridem v Monakovo, grem k dobremu vojvodi Mnksu ter se mu zahvalim; smeš se zanesti na me, Ivanka 1"
IH.
Ko pride Marta v Monakovo, se zopet poprime svojega dela, bila je perilja.
Iz Merana ni dobila dolgo nobenega glasu.
Nekega dne pa res gre v vojvodsko palačo, da bi se zahvalila visokemu gospodu ter kaj zvedela o Ivanki. Ali vojvoda Maks je odpotoval.
Minulo je več tednov. Nekega dne zrači in snaži Marta Ivankino sobo. Stoji pri oknu in vsa zatopljena v misli zre dol na ulico, kjer igra neki mož na lajno vesele poskočnice.
Naenkrat močno zakriči. V ulico se je obrnila kočija, v kateri ste sedeli usmiljena sestra — in brez dvoma — Ivanka. Kočij až ni prav vedel, kjer bi obstal. Gledal je na hišne številke:
„Ivanka, sem!" zakliče Marta. Videla še je, kako je vzdignila deklica glavo in pogledala kvišku; potem pa je tekla dol po stopnicah. V veži ji pride Ivanka naproti.
„Si ti, teta Marta?" vpraša deklica obotavljaje se. „Nisem si ravno takšnega predstavljala tvojega Ijnbeznjivega obličja v moji slepoti."
Ivanka vzdigne roki ter je razprostre.
„Seveda sem jaz", reče Marta in solze jo žalijo; „tukaj imašžuljavo roko, ki te je tolikrat vodila, tu je nagrbančeno čelo, ki si ga tolikrat gladila------“
„In to je tvoj glas, ti dobra teta", ji pretrga Ivanka besede in objame zvesto rednico, ki ji je stregla v času njene slepote.
Marta šepeta: „Ali me res vidiš, ljuba Ivanka? Vidiš vse dobro in natančno?"
„Vse, vsel Celo morje svetlobe me obdaja. Oh, kako neizmerna sreča za istega, ki ima zdrave oči in vidi! Kako rsvna sem bila prej in kako bogata in srečna sem zdaj 1"
Nato ste šle gor v Ivankino sobo.
!V.
Kakor dobiva rastlina, ki je klila v temni kleti, najprej barvo, rast in vonj, ko pride na solčno svetlobo, tako se je tudi razcvetela Ivanka pod vplivom svetlobe. Lici ste ji rdeli, žila je začela močneje
utripati, njen pogled je postajal vedno jasnejši in veselejši, veselje je vladalo v njenem srcu.
Sprva in to še v Monakovem, ko je dobila zopet pogled, je bila Ivanka tako boječa in neizkušena, kakor otrok. Morala se še je učiti gledati. Dosti vajo ja trebalo, prej ko je dobila zanesljiv pogled. Že v Monakovem pod varstvom blage vojvodinje začete vaje v gledanju so deklico popolnoma spremenile.
Odprl se ji je čisto nov svet. Zdelo se ji je, da je v nebesih. Ko je prišia v Monakovo, je bila vaja oči že skoraj končana. Jasno in veselo jo gledala zdaj Ivanka med svet. Da sme tudi v bodočnost zreti z veselim srcem, o tem se je prepričala, ko se je bila predstavila poljudnemu staremu gospodu, nadvojvodi Maksa. Oče vojvode-zdravnika se je neizrečeno veselil nad ozdravljenjem svoje varovanke.
Ko je Ivanko odpuščal, je rekel prijazno:
„Moj sin vam je z božjo pomočjo in milostjo vrnil pogled, moja stvar pa bo, vašo pot v življenju olepšati in vas dovesti do sreče. Od sedaj bom jaz skrbel za vašo odgojo".
Tako je tndi bilo. Pozneje je dobila Ivanka imenitnega monakovskega meščana za moža; stara Mart* pa je ostala pri njej do smrti.
Uatnloa tu-adniStva.
Velik* nedelj*: Ž« bilo v .Slovenskem « Gospodnju". Opiostite torej. Poročajte večkrat. - Gorica: M rda o priliki.
Zavarovalni notovalec
dobi na Koroškem takoj mesto pri dobro vpeljani zavarovalnici. Plača po dogovoru. Ponudbe našemu listu pod „Zavarovalni potovalec“ štev.
60.	(3-3)
Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti i in gostilne somišljenikov, narodnjakov! — Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprejbedakov!
Za isedelovaaje
diplom
za častne občane
po primerno niski neni
M priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Maribora.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
Prva narodna tovarna
kmetijskih in poljedelskih strojev
JToŽefa Pfelfer-fa v Hočah pri Mariboru.
Mlatilnica (Cerilica).
(Glej zraven stojeSo sliko.)
S samo vzdigajočim pokrivalom k varstvu proti nezgodi ako les ali kame« vedno v mlatilnico ne pride. Za gonitbo z roko zadostujeta 1—2 osebi. Za vitelj se kolo prestavi nižje in zadostuje 1 slabcjši konj. — Radeče medeni ležaji
imajo prednost.
Ročna mlatilnica
katera je zaradi njene trpežeosti, vsled izvrstne konstrukcije in zvestega dela skozi leta sem od g. kmetovalcev najbolj vpeljana. To z veseljem spričnje istina, da če v eno občino ena takih mlatilnic pride, se naroči v kratkem časa še več ravno takih, ker dokazujejo tudi mnoga pohvalna spričevala. — Boben mlatilnice je mabalni, kateri dostavlja mabalno kolo. Osišče je jekleno in se vrti v rudečih medenih ležajih. Boben se s stranskimi vijaki lahko prestavlja kakor je potrebno. Zobje so štirivoglati, ki izvršujejo čisto mlat. Kolesa so proti nezgodi zelo dobro zakrita. Vse te prednosti zedinjene, omogočijo, da mlatenje
lahko izvršujete 1—2 osebi.
Ofena 116 Icrosi.	Ja.xxi<5i se ©no leto.
Cena 130 Icron.
Več kakor 200 spričeval od gospodov: častitih nadžupnikov, župnikov, veleposestnikov in posestnikov potrjujejo te velikanske prednosti mojih strojev.
enega konja v zvezi mlatilnice (cerilice)
z osjo od vitelja do mlatilnice sedem metrov v dolgosti. En srednji konj ali vol zadostuje celi dan za gonitev mlatilnice v mlatitvi.
Jamči se eno loto.	(4)
Ta cela garnitura z navadno mlatilnico
138 gld. (276 kron),
z mlatilnico (cerilico)
145 gld. (290 kron).
Močnejši vitelj za dva konja 90 gld. (180 kron). Vitelj brez vsega lesa 20 kron ceneje.
Nar. kolek
Slovan, gospodinja rabi samo
slovensko cikorijo
Vžigalice
»eoeeeeeeeeoee^
Pralno milo <i>
$
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
pridno kupujte!
katero izdelaj e in prodaja Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani I
so najboljše in najcenejšel
Založnik
I. Perdan v Ljubljani.
zahtevajte
vedno povsod!