GDK: 43:42:443:453:(497.12 Kras) Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Region Frenk PRELC* Izvleček Prelc F.: Varstvo gozdov na kraškem gozdno~ gospodarskem območju. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 26. Članek obravnava škodljive dejavnike (abiotske in biotske), ki so prizadevali gozdove slovenskega Krasa v obdobju 196&-1989. Navaja tudi ukrepe, ki jih je organizacija, ki gospodari s kraškimi gozdovi, izvajala, da je preprečila še večje škode, ter predloge, kako še učinkoviteje varovati kraške gozdove. Ključne besede: poškodbe gozdov, ukrepi varstva gozdov, Kras 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE 1. INTRODUCTION AND THE PURPOSE OF THE RESEARCH Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V ob- močju prevladujejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1 000 m - na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna, pre- težno kredno apnenčasta podlaga, drugo so fliš in fluvialni nanosi. Razvijajoča se obmorska mesta, pred- vsem pa gradnja ladij, so v preteklosti zahtevali velike količine lesa. Pritisk na gozdove v zaledju se je povečal in sprožil degradacijo gozdov. Vrzelaste gozdove so ogrožali še burja in požari. V ozkem pasu ob morju je bil gozd uničen že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove v območju -s sečnjo in pašo- se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. stoletju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Površina gozdov se je močno * F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 2 GozdV 51, 1993 Synopsis Prelc, F.: Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Aegion. Gozdarski vestnik, No. 1/ 1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 26. The article deals with the harmful factors (abio~ tie and biotic ones), which affected the forests of the Slovenian Kras in the period from 1966 to 1989. The measures which were carried out by the organization managing the karst forests in order to prevent even greater damage are also stated as well as the suggestions as regards evan more effective protection of karst forests. Key words: forest damage, forest protection measures, Kras zmanjšala. Na ogolelo pokrajino so razdi- ralno delovale naravne sile in povzročile zakrasitev precejšnjega dela kraškega ob- močja. Gozd je na Krasu odločilen naravni in gospodarski dejavnik. Je najboljši zaščitnik kraškega sveta pred degradacijo, ustvarja tla, oblikuje podnebje, zbira in hrani taina in zračno vlago, varuje tudi rodovitnost obdelovalnih površin. Splošnokoristne vloge gozdov so tu precej pomembnejše kot njihova lesnoproizvodna vloga. To spo- znanje je vodilo k ponovnemu snovanju gozda na Krasu. Prvi uspeli poskus je bil nasad črnega bora pri Bazovici, ki ga je leta 1 859 osnoval Josip Koller. V obdobju od leta 1 859 do 1914 so s črnim barom pogozditi 1 0.842 ha kraških goličav. Uspeh ogozditve nazorno pokaže podatek, da je bila gozdnatost leta 1875 14%, leta 1980 pa že 41%. Trend zaraščanja v območju je takšen, da je pričakovati leta 2000 že 60% gozdnatost. Varstvo gozdov ima v kraškem območju pomembno vlogo. Za prvi ukrep varstva gozdov lahko štejemo določilo iz statuta mesta Trst iz leta 1150. Z njim so prepove- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem obmoeju dali vzgojo koz. Isti statut tudi prvič imenuje gozdne čuvaje (Sevnik, Žagar 1963). Sledili so številni gozdni redi in drugi predpisi, ki naj bi gozdove zavarovali pred pretiranimi sečnjami, krčenjem v kmetijske namene in pašo domačih živali. Najpomembnejši so: - gozdni red za Primorsko iz leta 1522; - gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras iz leta 1551; - prepoved obglavljanja drevja, paše koz in ovc, košnje trave v gozdu in požiga- nje gozdov, ki jo je leta 1732 izdal cesar Karel VI.; - gozdni red vojvodine Kranjske, izdan leta 1771. V povojnem obdobju je bila posvečena posebna skrb nasadom črnega bora. Leta 1950 je bil sprejet odlok o prepovedi paše koz v gozdu. V tem obdobju ni nobena bolezen ali škodljivec bistveno prizadel se- slojev črnega bora. Večje motnje v delova- nju kraškega gozda so povzročile le na- ravne ujme in gozdni požari. Požari so prav gotovo najhujši uničevalec gozdov na kra- škem območju, še zlasti borovih. S to raziskavo so obravnavani škodljivi dejavniki, ki so prizadevali kraške gozdove v letih od 1966 do 1989. Namen raziskave je bil predvsem: - ugotoviti območja pojavljanja posame- znih škodljivih dejavnikov, njihovo pogo- stost in intenzivnost ter škodo, ki jo povzro- čajo; - predstaviti gozdno-varstvene ukrepe, ki jih je kraško gozdno gospodarstvo izva- jalo ali jih danes izvaja za obvladovanje škodljivih dejavnikov; - nakazati poti integralnega varstva kra- ških gozdov v prihodnosti. 2. METODA DELA 2. WORKING METHODS Informacije o škodljiv.lh dejavnikih in ško- dah sem zbral v arhivu Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa v Sežani. Edini vir, ki je sistematično obravnaval pojavljanje škodljivih dejavnikov in vrste nastale škode po letih, za daljše obdobje so bila .. poročila o pojavu škod zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev ter elementarnih nesreč v go- zdarstvu na območju Slovenije«. Zajela so obdobja od leta 1966 do 1982. Poročila je sestavljal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jih kot povratno informacijo pošiljal posameznim gozdnogo- spodarskim organizacijam. Za obdobje od leta 1983 do leta 1989 sem uporabljal izvirna poročila, ki jih je Zavod pošiljal na Republiški komite, kajti v teh letih slednji ni več pripravljal tovrstnih zbirnih poročil za območje Slovenije. Na podlagi teh podatkov sem izdelal pregledno tabelo, iz katere je bilo mogoče ugotoviti frekvenco pojavljanja posameznih poškodb in škod. Na ta način sem se dokopal tudi do najpomembnejših škodljivih dejavnikov, ki jim je v prihodnje pri varstvu gozdov na kraškem območju treba posvetiti še več pozornosti. Splošne podatke sem pridobil v Gozdno- gospodarskih načrtih za kraško območje za obdobje od 1971 do 1980 in od 1981 do 1990 ter v publikaciji .. Kraško gozdnogojit- veno območje«, pripravljeni ob 18. kon- gresu IUFRO leta 1986. 3. ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA 3. THE CHARACTERISTICS OF THE KARST FOREST ENTERPRISE REGION 3.1. Naravni dejavniki 3.1. Natural Factors Podnebje Climate Kraško območje ima značilno prehodno podnebje, ki kaže značilnosti sredozemske in alpske klime. Območje pokrivala dva klimatska pasova (Miklavžič 1963): - Modificiran! mediteranski klimatski pas Obsega ozko obalno območje, ki sega nekaj deset kilometrov v notranjost kopne- · ga. Ta predel je temperaturno homogen, saj morje blaži ekstrerne. Srednja januarska temperatura se giblje v intervalu 4-5 oc, srednja julijska je 23 oc, medtem ko je GazdV 51, 1993 3 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju srednja letna temperatura 13 'G. Letna množina padavin se giblje od 1000 do 1500mm. - Prehodni klimatski pas Obsega območje Krasa, Senožeških hri- bov do Brkinov, Čičarije in vznožja Snežni- ških gozdov. Svet je tu orografsko izredno raznolik. Srednja januarska temperatura niha tu med 0-4 'C, srednja julijska se giblje v intervalu 17-22'C, medtem ko je srednja letna temperatura med 8-13'C. Množina padavin se giblje od 1500 do 2500 mm. Močni vetrovi nastopajo predvsem v hladni polovici leta, kot posledica baričnih situacij. To sta predvsem burja, ki piha s celine na morje, in jugo, ki ima obratno smer. Burja piha v sunkih, ki dosežejo hitrost celo 150 km/h. Povzroča erozijo tal, lomi in celo ruva drevje. Njeno moč je močno ublažil novonastali gozd, tako da prave orkanske burje ni več. Jugo prinaša blagodejne padavine in s tem ugodno vpliva na vegetacijo. Sušnost je v območju pogosta. število dni z maksimalno sušnostjo se giblje od 33 do 50. Matična podlaga in tla Parent Rock and Soil Večji del matične podlage območja tvorijo kredni in jurski apnenci ter dolomiti. Pre- ostali del (40 %) zavzema fliš, nastal v eocenu ali oligocenu. Sestava fliša je različna. Glede na to, da se je ob obali odlagal bolj debelozrnat material, na globljih mestih pa glina z mnogo kalcija, se pojavljajo tri vrste fliša: kremenasti, glinasti in lapornati. V varstvenem pogledu so problematična predvsem tla na apnencu. Velika prepust- nost teh tal za vodo, zlasti rendzin, pov- zroča močno osušitev v sušnih obdobjih. Vegetaciji zaradi pomanjkanja vode opeša vitalnost. Gozdove na suhi apnenčasti pod- lagi tudi močno ogrožajo požari. Vegetacija Vegetation Apnenčaste predele pokriva heliotermo- kserofilno rastje, ki je prilagojeno na hudo 4 GozdV 51, 1993 vročino in sušo. Flišna zemljišča porašča mezofilno-higrofilna vegetacija, ki zahteva !alno vlago in zmernejše temperature. Območje leži v glavnem v pasu submedi- teranskega kraškega gozda, ki ga sestav- ljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toploljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnovo-gabrov gozd z mnogimi sencodržnimi in vlagoljub- nimi rastlinami. Na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju se pojavljajo naslednje gozdne združbe (Karta gozdnih združb kraškega območja): - Seslerio autumnalis-Quercetum pu- bescentis Združbo najdemo v pasu od morja do prelomnice s kraškim svetom, ki poteka po črti Osp, Črni Kal, Hrastovlje. Sega do nadmorske višine 200-250 m. - Seslerio autumnalis-Quercetum pe- trasa Združba se prepleta s prejšnjo, le da je pomaknjena tudi v višje lege in severna pobočja. Oblikujejo jo manj ekstremne kse- rofilne vrste; puhasti hrast izginja, pojavlja se cer. - Seslerio-Ostryetum Je glavna združba kraških planot, ki se razprostirajo v nadmorski višini od 200 do 600 m. Na južnih obronkih hribov (Slavnik) se povzpne tudi do 900 m visoko. - Querco-Luzulo-Fagetum Združba zavzema flišna območja širšega dela Brkinov, del Senožeškega hribovja in dolino reke Reke. Pojavlja se v več oblikah. Na severnih pobočjih in vlažnejših legah najdemo bukove sestoje z redko primesjo gorskega javorja, gorskega bresta, ostro- listnega javorja in divje češnje. Na drugih legah se bukvi pridruži graden, ki se na globljih tleh pojavlja tudi sam. Sušnejša tla porašča cer. - Melampyro vulgati-Quercetum Prepleta se z združbo Querco-Luzulo-Fa- getum. Zavzema južna flišna pobočja. Pre- vladuje termofilna vegetacija. Med dreves- nimi vrstami najdemo predvsem cer, puha- sti hrast, mali jesen in beli gaber. - Seslerio autumnalis-Fagetum Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraSkem gozdnogospodarskem obmo~ju Pojavlja se na apnenčasti podlagi. Po- kriva hladnejša in vlažnejša rastišča. V florističnem pogledu pomeni prehod med submediteranskim in kontinentalnim buko- vim gozdom. Na manjših površinah so zastopane na kraškem območju še združbe: Fagetum submontanum var. geogr. se- slerio autumnalis, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, Lamio orvalae-Fagetum. Glavne drevesne vrste v kraškem ob- močju so graden, ki ga je 27%, bor (24 %) in bukev (13%). 3.2. Gospodarski dejavniki 3.2. Economic Factors Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. V ospredje prihaja reševanje ekonomske problematike gozd- ne proizvodnje in varovanje gozdov. Pogozdovanja in melioracije so do za- četka šestdesetih let v glavnem izvajali na apnenčastih tleh. Flišnim površinam, ki so neprimerno plodnejše, pa ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. V območju je 64.000 ha gozdov, od tega 13.800 ha družbenih in 50.200 ha zasebnih. Gozdnih posestnikov je 33.380. Povprečna gozdna posest meri 1 ,3 ha. Gospodarsko zanimivih je 55% gozdov. Med temi je 31 % gozdov na flišu in 24% gozdov na apnen cu (nasadi črnega bora). Prevladujejo mlajše razvojne faze pionirskih gozdov, ki nasta- jajo na opuščenih kmečkih zemljiščih. Ve- čina gozdov ima slabo sestojno zasnovo. Boljšo imajo le borovi sestoji in del meliori- ranih površin na flišu. Med listavci prevladu- jejo panjevci. V gozdnogospodarskem in ekonomskem pogledu je kraško območje izrazito pasivno, saj gospodari z· degradiranimi gozdovi. Glavna naloga Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa je melioracija degradira- nih gozdov in postopna premena le-teh v trajne, biološko in mehansko stabilne ter gospodarsko donosne mešane gozdove. Veliko skrb posveča varstvu gozdov, saj so gozdovi na Krasu ogroženi z biotskimi in še zlasti z abiotskimi dejavniki tj. s požari in ujmami, med katerimi izstopata žled in suša. Zavod vseh gozdnogospodarskih dejav- nosti ne more sam financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organi- zacij in širše družbene skupnosti. 4. ŠKODLJIVI VPLIVI NA GOZDOVE KRAŠKEGA GOZDNO- GOSPODARSKEGA OBMOČJA 4. HARMFUL INFLUENCES ON THE FORESTS OF THE KARST FOREST MANAGING REGION Iz letnih poročil »Pojav škod zaradi rast- linskih bolezni in škodljivcev ter elementar- nih nesreč v gozdarstvu(( je razvidno, da so se od leta 1966 do leta 1989 pojavljali na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju naslednji škodljivi dejavniki (str. 6): 4.1. Abiotski vplivi 4.1. Abiotic Factors Največji škodljivi dejavnik na kraškem gozdnogospodarskem območju je požar. Požar smo uvrstili med abiotske dejavnike, vendar bi ga lahko tudi med antropogene, saj povzroči človek več kot 95 % požarov. Žled se pojavlja redkeje, vendar pov- zroča veliko gospodarsko škodo. 4.1.1. Požari 4.1.1. Fires Kraško gozdnogospodarsko območje je požarno najbolj ogroženo v Sloveniji. Na območju je (Čehovin 1986): 14.800 ha požarno močno ogroženih gozdov 31.900 ha požarno ogroženih gozdov 9.500 ha požarno manj ogroženih gozdov 7.800 ha požarno neogroženih gozdov Močno ogrožene so borove kulture na apnenčasti podlagi. Neogroženi. so gozdovi na flišu (Brkini, dolina Reke). Največ požarov je v mesecu februarju, marcu in aprilu. Količina padavin je takrat najmanjša, tla pa so pokrita s suhimi tra- vami in suhim opadom. Drugi maksimum požarov beležimo v poznem poletju, ko nastopi sušno obdobje in se vegetacija, zlasti trave, osušijo. Tedaj dobi pokrajina značilno rjava baiVo. GozdV 51, 1993 5 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ABIOTSKI DEJAVNIKI - Požari -Žled - Veter - Sneg - Pozni mraz - Toča BIOTSKI DEJAVNIKI - Sodoprsti kopitarji: Srna Jelen - Glodalci: Zajec Miš Polh -Žuželke: Borovi grizlici Borov zavijač Borovi podlubnik! Borov sprevod ni prelec Gobar Hrastov zavijač Poljski in rjavi gozdni hrošč Veliki zmrzlikar Uš zelenega bora Macesnov molj Brestova beljavarja Mali zmrzlikar Smrekova Jubadarja Bukova listna uš Hrastov krasnik - Glive Kostanjev rak Sušica borovih vej Osip borovih iglic Bela trohnoba Holandska brestova bolezen Pepel nica na brestu Odmiranje topoiovega lubja Topolov škrlub Diplodia pinea Scleorophoma pityophila (Capreolus capreolus) (Cervus elaphus) (Lepus europeus) (Apodemus silvaticus) (Giis glis) (Diprion pini, Neodiprion sertifer) (Evetria buoliana) (Biastophagus piniperda, B. mi nor, !ps acuminatus, Pityogenes sp., Pityophthorus sp., !ps sexdentatus) (Thaumatopoea pytiocampa) (Lymantria dispar) (Tortrix viridana) (Melolontha melolontha, M. hippocastani) (Erannis defoliaria) (Pine us strobi) (Coleophora laricella) (Scolytus scolytus, S. multistriatus) (Operophthera bru mata) (!ps typographus, Pityogenes chalcographus) (Phylaphis fagi) (Coraebus bifasciatus) (Cryphonectria parasitica) (Cenangium ferruginosum) (Lophodermium pinastri) (Armillaria mellea) (Cerastomella-Ophiostoma ul mi) (Mycrosphoera alphitoides) (Dothichiza popu lea) (Venturia populi na) Potencialna nevarnost je burja, ki pripo- more k bliskovitemu širjenju ognja. borovja, ki zavzemajo 24% gozdov; med njimi najbolj mlade kulture bora, ki rastejo v gostem sklopu. Glede na vegetacijo so najbolj ogrožena R GozdV 51, 1993 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 1: Pojavljanje požarov v mesecih (v%) (Z ega 1986): Table 1: The Frequency of Forest Fires in Months (in %) (Zega 1986) Januar 2,9 Februar 12,8 Marec 38,4 April 19,2 M~ 1,2 Junij 0,8 Julij 4,4 Avgust 9,6 September 2,6 Oktober 1,2 November 1 ,2 December 5,7 Na Krasu se gozdne in kmetijske po- vršine prepletajo. Nekontroliran ogenj, ki izbruhne na kmetijski površini, se predvsem ob burji lahko hitro razširi v gozd. Na ta način nastane dobra tretjina gozdnih poža- rov. Prek kraškega sveta se vije 150 km že- lezniških prog. Nevarnost izbruha požara ob njih je velika, saj se pri zaviranju vlaka često sproščajo iskre. Na območju je 1135 km cest, 5 večjih mest ter okoli 300 vasi in zaselkov. Za požarno varnost je to na eni strani negativno, ker veča možnost požara, na drugi strani pa pozitivno, ker je tako več preprek (ceste, kolovozi, proge), ki lahko preprečijo širjenje požara (tiebenik 1969). Tabela 2: Poglavitni povzročitelji požarov v obdobju 1971-1989 Table 2: The Main Fire lnducers in the Period 1971-1989 Povzročitelj število % lnducers Number Železnica 85 8 Railway Požig trave po čiščenju zemljišč 344 32 The burning of the grass in order Vaje JLA 46 4 Manoeuvres ofthe JLA Strele ob nevihtah 38 4 Strokes of lightning Otroci 16 2 Chi/dren Sumljivi, namerni požigi 67 6 Suspicious, deliberate arsons Druge dejavnosti 91 9 Other activities Neznan vzrok 376 35 Unknown cause Skupaj 1063 100 Total Grafikon 1: Pojavljanje požarov podnevi (15- letno povprečje kraškega območja) Graph 1: Fire occurence through the Day (a 15-Year Average of the l(arst Region) 25 " 10 5 PGŽI.RI !%} F!ros [~] - - ll 2 4 6 6 ro 12 1~ 16 18 20 21. 2~ URA J.lour tltevilo požarov in površina pogorelih go- zdov variirata iz leta v leto in nista predvid- ljivi. Odvisni sta predvsem od specifičnih klimatskih razmer v posameznem letu. Izsledki so osupljivi, saj vsota površin pogorišč v 24 letih znaša kar 20% gozdne površine v območju. Na leto je povprečno pogorelo 663 ha gozdov in grmišč. Pov- prečno je bilo na leto 56 požarov. V vsakem požaru· je pogorelo povprečno 11,7 ha go- zdov in grmišč. 4.1.2. tted 4.1.2. lce-Break Žled se na kraškem območju pojavlja v neenakomernih intervalih in zajame raz- lično velika obmoČja. V povojnem obdobju je povzročil večjo gospodarsko škodo tri- krat. · - Leta 1952 je bil žled na območju Seža- ne, Dutovelj in Kamna. Iz poškodovanih gozdov so takrat spravili 42.000 m3 borovi- ne. Mladje je bilo poškodovano na površini 700ha. - Leta 1975 je žled znatno prizadel idrij- ske gozdove in gozdove postojnskega gozdnogospodarskega območja ter zajel tudi območje Senožeškega hribovja in Ko- šane. Zaradi poškodb drevja po žledu je bilo treba iz gozda spraviti 480m3 lesa. - Največjo škodo je žled povzročil leta 1980. Zajel je velik del Brkinov in segel v GozdV 51, 1993 7 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 3: ~tevilo in površina požarov po letih Table 3: The Number of Fires and Fire Affected Area by Years "' g:~ ~ "'-·ar lil N m,_Oiii' .Q. ~ .5 .~ ti:! ;S_ Leto s > ~ ·~g_@Q) Year o o~ o ti:!.!::; ~ ·- :c: eu~ Q.G:lQ)-..;:; .:.::~(?~ >N~ ro c OJQ:) oo cm~Q. ~;S ti:! c., •u•u Ql ·-·-o o~ ~!~~:§ ·~ ~ =s~ ro~ c. o ~ >>N (1) > "'~ 6: 8..q; ~~ ~ g_~~ >iil<: 1966 139 11 12,6 1967 1.022 41 24,9 1968 928 66 14,1 1969 1.071 81 13,2 1970 188 16 11,8 1971 2.081 84 11,3 1972 1.107 68 16,3 1973 827 89 9,3 1974 193 24 8,0 1975 1.128 67 16,8 1976 1.055 136 7,8 1977 293 28 10,5 1978 210 29 7,2 1979 180 43 4,2 1980 584 81 7,2 1981 360 44 8,2 1982 1.409 77 18,3 1983 444 47 9,5 1984 934 53 17,6 1985 523 44 11 ,9 1986 515 43 11 ,9 1987 393 27 14,5 1988 199 42 4,7 1989 120 11 10,9 Skupaj 15.903 1.352 11,7 Total V površini pogorišč so poleg gozdov zajeti tudi grmišča in zaraščajoči pašniki. The area of fire sites includes besides torests also shrub areas and overgrowing pastures. območje Čičarije in Vremščice. Poškodoval je gozdove na površini 12.500 ha. Na 860 ha so bili sestoji popolnoma uničeni, na 2140 ha so bili poškodovani 70 %, na 2300 ha pa so bili poškodovani med 50 in 70 %. Najmanj je bilo prizadeto mladje, najbolj pa so bili poškodovani letvenjaki in drogovnjaki. Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta bukev. Bukovi sestoji poraščajo predvsem severne lege in tiste nadmorske višine, kjer je bilo žledenje najmočnejše. 8 GozdV 51, 1993 Bukev je bila pretežno v lazi letvenjaka in drogovnjaka. Veliko odpornost so pokazali sestoji gradna. Posamezna gradnova drevesa so imela odlomljene vrhove in veje, vendar njihova regeneracija ni bila ogrožena. Let- venjaki in mlajši drogovnjaki iglavcev (smreka, macesen, rdeči in črni bor) so imeli večinoma odlomljene vrhove. Neposrednim škodam so sledile še po- sredne. V poškodovanih borovih sestojih se je pojavil lubadar. Zelo se je razmnožil v tretjem letu po žledenju. Takrat so morali poleg poškodovanih dreves sekati tudi bo- re, ki jih je napadel lubadar. Splošna značilnost predelov, najbolj ogroženih po žledu, je, da se v njih še odraža neposreden vpliv morja. Na tem ozemlju subtropske zračne mase pogosto izpodrivajo subpolarno fronto hladnega zraka in obratno. V takšnih razmerah naj- večkrat prihaja do žledenja (Hočevar 1976). 4.1.3. Veter 4.1.3. Wind V kraškem območju prevladujeta dva, po smeri nasprotna vetra, burja ter blagi in vlažni jugo. Pihala ob vsakem letnem času, vendar je burja poleti redkejša, pogostejša in silovitejša pa je od jeseni do spomladi; takrat je mrzla in zelo ohladi ozračje. Burja deluje mehansko in fiziološko ne- ugodno na tla in vegetacijo. Na brezgozdnih kraških planjavah odnaša prst in pesek. To pospešuje degradacijo kraških tal in proces zakrasevanja. Nič manj škodljivo ni fiziolo- ško delovanje burje v smislu izsuševanja tal in vegetacije, kar povečuje učinek spo- mladanskih in poletnih suš (Wraber 1954). Burja tudi pospešuje hitrost širjenja poža- rov. S sistematično ogozditvijo ogolelih kra- ških planjav se je močno zmanjšal učinek burje. Večje gospodarske škode zaradi burje so po celotnem območju nastale v letih 1976 in 1978. Zadnja močnejša burja je pihala leta 1983. Takrat je bilo izruvanih in polomljenih 300m3 dreves na območju občine Postojna, 400m3 v občini Ilirska Bistrica in 250m3 v občini Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Kot posebnost velja omeniti vihar, ki je leta 1965 divjal od zahoda proti vzhodu in polomil na območju Križa, Tomaja, štorij in Senožeč za 7000 m3 bo rovih dreves. 4.1.4. Sneg 4.1.4. Snow Odklon klime v zadnjem desetletju od dolgoletnega povprečja je vplival, da tudi višje ležeči predeli kraškega območja niso imeli obilnih snežnih padavin že več kot deset let. Manjšo škodo je povzročil sneg leta 1979. teksture, izgorele organske snovi ter zna- čilne črne barve pogorišča. 4.1.6. Mraz 4.1.6. Frost Za kraško območje so značilni predvsem pozni mrazovi. Posebno so izpostavljene severne lege Brkinov, Čičarije in Primorja. AV1ohtona vegetacija in bor dobro prena- šajo pozne mrazove, precej bolj pa so občjutljive druge alohtone vrste. Leta 1981 je pozni rnraz uničil 24.500 sadik Pinus radiata in Cupressus lanebertina na ob- Tabela 4: Škoda zaradi žleda, vetra in snega v obdobju 1966-1989 Table 4: Damage Caused by /ce·Break, wind and Snow for the Period 1966-1989 Leto Škodljiv pojava dejavnik The Year Damage of Occurrence Factor 1968 sneg/snow 1970 sneg/snow 1975 žled/ice·break •1976 veter/Wind sneg/snow 1977 veter/wind 1978 sneg/snow 1979 sneg/snow škoda (m3) Damage 100 400 480 245 1.200 50 60 100 1980 žled/ice-break 490.554 1983 veter/wind 950 Skupna škoda po: Total damage by: - žledu 1 ice·break = 491,034 m3 - snegu 1 snow 1 ,860m3 - vetru 1 wind 1 ,245 m3 4.1.5. Suša 4.1.5. Drought Sušna obdobja so reden pojav na kra- škem gozdnogospodarskem območju. Daljša sušna obdobja v zadnjih petindvaj- setih letih, ki so povzročila tudi gospodar- sko škodo, so bila leta 1967, 1971, 1973, 1979, 1983, 1985 in 1988. Pojavljajo se v povprečju vsaka štiri leta. Sušna obdobja se pojavljajo v spomla- danskih in poletnih mesecih. Obdobje brez padavin lahko traja tudi do 50 dni. Veliko gospodarsko škodo povzroča suša v mladih nasadih. Najbolj so prizadeti nasadi na pogoriščih. Tla se tu hitreje izsušijo zaradi spremenjene strukture in Območje povzročene škode The Reg ion of the Damage Caused Volče, Košana Komen, Tomačevica, Kobjeglava, Skopo, Štanjel, Škrbina, Ribnica, Narin Volče, Senožeče, Laze, Gabrče Kopriva, Štjak, Gabrje, Dutovlje, Volčji grad, Komen Košana, Volče, Senožeče, Laže, Gabrče celotno kraško g. g. območje občine Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana Gabrče, Laže, Dolenja vas, Senožeče Brki ni, Košansko-Senožeško hribovje, del Čičarije celotno kraško g. g. območje močju občine Izola. AV1ohtono vegetacijo je zadni"ič v večjem obsegu prizadel pozni mraz v marcu ter maju 1981. Napravil je škodo v gozdovih listavcev na celotnem območju Brkinov. Pomrznila in posušila se je večina mladih poganjkov. 4.2. Biotski vplivi 4.2. Biotic Factors Med biotskimi vplivi so v gospodarskem pogledu pomembni le škod ljivci in patogene glive, ki se pojavljajo na boru. V zadnjem desetletju sta povzročili obsežno sušenje bora glivi Diplodia pinea in Cenangium ferruginosum. Med drugimi drevesnimi vrstami je zlasti prizadet domači kostanj, ki ga je gliva Cryphonectria parasitica skoraj popolnoma iztrebila. GozdV 51, 1993 9 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju v manjšem obsegu dela škodo divjad, tu in tam pa tudi gledalci. 4.2.1. Sodoprsti kopitarji in gloda/ci 4.2.1. Even·Hoofed Ungulates and Rodents Pomembnejša škodo dela srnjad le v umetno zasnovanih mladjih. Srnjad objeda predvsem nasade smreke, macesna, ja- vorja in velikega jesena. Jelena srečamo v Brkinih, Košansko-Se- nožeškem hribovju in na območju občine Ilirska Bistrica. Manjšo gospodarsko škodo povzroča z objedanjem mladja in z drgnje- njem debel v nasadih iglavcev. Gledalci ne povzročajo pomembnejših gospodarskih škod. Manjšo škodo so v obdobju od leta 1966 do leta 1989 povzročili zajec, gozdna miš in polh. 4.2.2. tuže/ke 4.2.2. /nsects Kraški gozdovi nudijo ugodne ekološke pogoje za življenje in razvoj žuželk. Neka- tere žuželke se lahko v kratkem času zelo razmnožijo in povzročijo pomembno gospo- darsko škodo, saj sta hitrost in trajanje razvoja insektov v funkcijski odvisnosti od temperature. Občutne škode povzročajo: borovi pod- lubniki, obe borovi grizlici in borov zavijač. Borov sprevodni prelec ne povzroča večjih škod, precej pa vpliva na estetski videz gozdov. Podlubniki Podlubniki se v kraškem območju pojav- ljajo v večjem številu predvsem: - na sečiščih in krliščih ob gozdnih ce- stah -kot posledica nezadovoljivega gozd- nega reda in slabe organizacije spravila lesa iz gozda, zlasti v zasebnih gozdovih; - v borovih sestojih, ki jih nepoučeni delavci sekajo pri gradnji elektrovodov in cest; - v sestojih, kjer se po požaru prepočasi opravi sečnja in spravilo ožganega lesa; - v predelih snegolomov, vetrolomov in žledolomov - zaradi slabe organizacije spravila poškodovanega drevja po žleda- lomu leta 1980 so se na območju Kala zelo razmnožili dvanajsterozobi borov lubadar ter veliki in mali strženar; 10 GozdV51,1993 - v borovih sestojih, po glivičnih boleznih (Diplodia pinea, Cenangium ferruginosum), ko postane drevje dovzetnejše za napade podlubnikov - v takih primerih so se doslej pojavili predvsem: šesterozobi borov luba- dar, krivozobi borov lubadar in mali borov strženar. Borovi grizlici Obe vrsti grizlic se pojavljata predvsem na Komenskem Krasu, v okolici Sežane vse do Ospa in Dekanov. Napadata sestoje črnega bora v nadmorskih višinah od 1 OO do 500 m. Ogrožala zlasti borova mladja in gošče. V poročilih o škodah niso bile škode prikazane ločeno za vsako vrsto posebej, temveč skupaj. Borovo grizlico so prvič opazili na ob- močju Krasa leta 1952 v okolici Dutovelj, štanjela in Kamna. Zadnji močnejši napadi grizlice so bili v letih 1975 in 1977. Leta 1975 je povzročila golobrst na 6 ha borovih sestoj ev v okolici Sežane. Takrat so jo tudi kemično zatirali. Leta 1977 je obrstila borov gozd (50 ha) na območju Divače, Daljnjih Ležeč, štorij in Senadol. Grizlica je bila v zadnjem desetletju opazna predvsem na Komenskem Krasu, vendar ni povzročila bistvenih poškodb. Borov zavijač Zavijač je tehnični škodljivec. Škodo pov- zročajo gosenice, ki se zavrtajo v termi- nalne poganjke. Ti običajno odmrejo. Po- sledice napada se kažejo v značilnih »bajo- netastih« in »Hrastih« oblikah borovih debel. Taka borova debla so tehnično močno razvrednotena. Škodljivca najdemo po celotnem kra- škem območju. Pogosteje se pojavlja na območju Ospa, Dekanov, Kubeda ter na območju Sežane. Napada rdeči in črni bor. Škodo dela na 6- do 12-letnih borih. Borov sprevodni prelec Borovega sprevodnega prelca zasledimo v vseh borovjih na nizkem Krasu in v Primorju. Kraško območje je razen priobalnega pasu na robu areala borovega sprevodnega prelca, zato so njegove gradacije bolj izjem- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ne; pojavljajo se lokalno in kratkotrajno na zavetrnih in eksponiranih rastiščih. Iz raziskave, ki je bila zastavljena v vseh borovih sestojih kraškega območja in je potekala od leta 1968 do leta 1984, lahko razberemo, da je številčno populacija prelca v posameznih letih nihala, predvsem pod vplivom klime. Naraščala je v sušnih letih. Sestoji so bili močneje napadeni na območju Socerba, Ospa in črnega Kala. Gobar Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih na območju Nove Gori- ce, Sežane in Primorja, v glavnem v nad- morskih višinah do 500 m. V zadnjih petindvajsetih letih se je gobar močneje namnožil v letih 1973, 1974 in 1975. Najmočnejši napad je bil leta 1973. Zajel je območje občin Nova Gorica in Sežana. Napadenih je bilo 500 ha gozdov. Obrščeno je bilo le posamezno drevje. Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih, ki so gospodarsko manj zanimivi, zato ne povzroča večje go- spodarske škode. Populacije gobarja moramo nadzorovati . in ob prevelikih namnožitvah ga moramo uničevati, predvsem v delih gozdov, ki me- jijo na sadovnjake. Tu namreč obstaja ne- varnost, da se gobar ob namnožitvi v gozdu razširi tudi na sadno drevje in povzroči znatno gospodarsko škodo. 4.2.3. Glive 4.2.3. Fungi Med glivami so v obravnavanem obdobju največjo gospodarsko škodo na kraškem območju povzročile: Diplodia pinea, Cenan- gium lerruginossum in Cryphonectria para- sitica. Prvi dve sta povzročili sušenje rde- čega in črnega bora na precejšnjem delu Krasa, najmočneje v gozdovih, izpostavlje- nih suši. Kostanjev rak pa je skoraj že uničil ves domači kostanj. Diplodia pinea Gliva je bila v epilitociji leta 1968 na območju Komenskega Krasa. Okuženih je bilo 500 ha sestojev črnega bora. Suši la so se najprej posamezna drevesa, pozneje pa skupine dreves vseh starosti. Zaradi suše- nja so posekali okrog 1300 ha okuženih dreves. Sušenje je prenehalo šele po 3 letih. Sušenje vej in krošenj je bilo močnejše leta 1983. Sušenje se je pojavilo v vseh sestojih črnega bora na območju občine Nova Gorica in Sežana, podobno na suš- nejših in siromašnejših rastiščih. Omeniti velja, da je bilo leto 1983 izredno sušno, kar je dodatno prispevalo k fiziološki slabitvi bora. V letu 1984 se je sušenje stopnjevala, tako da so morali v občini Nova Gorica na območju Branika posekati 1477 suhih dre- ves črnega bora, v občini Sežana na ob- močju Komenskega Krasa pa 6600 močno okuženih dreves. Sušenje se je nadaljevalo na istem prostoru tudi leta 1985. Posame- zna drevesa in manjše skupine okuženega drevja so se pojavile na območju občin Postojna, Ilirska Bistrica in Koper. Gliva je sekundarnega značaja. Okuži predvsem nevitalno drevje (Hočevar, Jurc 1983). Sušica borovih vej Sušica borovih vej je sekundarna bole- zen. Leta 1986 je nastopila v epilitotični obliki. Okužila je borove sestoje na območju Sežane in Komenskega Krasa. Najmoč­ nejše okužbe so bile v okolici Sežane, Brestovica in na Fajtnem hribu. Kostanjev rak Rak na kostanju se je pojavil prvic v Sloveniji leta 1950 v Panovcu pri Novi Gorici. Prenesen je bil iz Italije. Kmalu se je razširil po Krasu in končno zajel celotni areal domačega kostanja v Sloveniji. 5. PREVENTIVNI, PROFILAKTIČNI IN REPRESIVNI UKREPI ZOPER POSAMEZNE ŠKODLJIVE VPLIVE 5. PREVENTIVE, PROPHYLACTIC AND REPRESSIVE MEASURES AGAINST INDIVIDUAL HARMFUL INFLUENCES 5.1. Ukrepi proti požarom: 5.1. Measures against Fires Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa izvaja vse potrebne preventivne in kurativna ukrepe v borbi proti požarom. GozdV 51, 1993 11 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Omenimo le nekatere. 1. V požarno ogroženih gozdovih so po- stavljene table, ki opozarjajo na nevarnost izbruha požara. 2. Delavci Zavoda v osnovnih šolah po celotnem kraškem območju predavajo o nevarnosti požara v naravi. 3. Izdelana je karta požarno ogroženih gozdov, določena so mesta protipožarnih opazovalnic. 4. Gradijo in vzdržujejo protipožarne pre- seks in zidove. V obdobju od leta 1986 do 1989 je bilo zgrajenih 103km protipožarnih presek, obnovljenih 49 km proti požarnih zi- dov in 305 km presek. Vlogo protipožarnih presek opravljajo tudi ceste. V sušnih obdobjih Zavod prek informativ- nih medijev razglasi veliko požarno nevar- nost in prepove kurjenje ognja v naravi. Na vnaprej določena mesta razmestijo protipo- žarne opazovalnice. Ti imajo stalno zvezo z dežurno službo Zavoda, ta pa je pove- zana z gasilskimi društvi. Predlogi za uspešnejša protipožarno zaščito Protipožarna zaščita na kraškem ob- močju je dobra. Več dela bi morali delavci Zavoda posvetiti osveščanju ljudi, pred- vsem kmetov, ki še vedno požigajo travišča z namenom izboljšati pašo. Železniško gospodarstvo bi moralo redno odstranjevati vnetij ivi material ob železniški progi. 5.2. Ukrepi proti podlubnikom 5.2. Measures against Scolytidae Za zadrževanje gostote populacije pod- lubnikov pod pragom latence je bil izdelan program postavljanja kontrolno-lovnih na- stav. Lovne nastave se postavljajo tam, kjer je bilo v prejšnjih dveh letih žarišče podlubnikov. Napadene nastave nato ke- mično obdelajo. Kontrolno-lovne nastave postavljajo de- lavci Zavoda vedno tudi ob pogoriščih in v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. Pojav prenamnožitve podlubnikov skušajo pre- prečiti s strogim izvajanjem gozdnega reda in rednim spravil om lesa iz gozda. V zaseb- nih gozdovih se gozdni red in beljenje debel iglavcev izvaja nezadovoljivo. 12 GozdV 51, 1993 V letu 1989 je bilo na kraškem območju postavljenih 147 kontrolno-lovnih dreves in 56 kontrolno-lovnih kupov. Napadenost je bila 59%. V letu 1988 je bilo postavljenih 271 kon- trolno-lovnih dreves in 52 kontrolno-lovnih kupov. Napad enost je bila 56%. Da bi v prihodnje preprečili gradacije podlubnikov, je potrebno predvsem poostriti nadzor nad zdravstvenim stanjem gozdov ter dosledneje izvajati gozdni red. 5.3. Obvladovanje borovega sprevodnega prelca 5.3. The Mastering of the Thaumatopaea pytiocampa Največja akcija zatiranja borovega spre- vodnega prelca v Slovenskem primorju je bila leta 1950. Tedaj so prelca zatirali s kemičnimi sredstvi z zameglevanjem iz le- tal. Uporabili so PANTAKAN P-15. Ekološki in biološki vplivi preprečujejo, da bi se na kraškem gozdnogospodarskem območju borov sprevodni prelec preveč razmnožil. Možne so prostorsko omejene, časovno krajše in blage zgostitve škodljivca znotraj 22. izoterme. Zato je potrebno na celotnem območju nadzorovati njegovo go- stoto populacije. V primeru resnejšega na- pada in ob prognozi nadaljnje rasti popula- cije lahko uporabimo za njegovo redukcijo enega od bioloških insekticidov. Krka iz Novega mesta je osvojila tehnologijo izde- lave učinkovitega preparata DIPEL. Aktivna komponenta fitofarmacevtskega pripravka DIPEL so spore in toksini Bacillus thurin- giensis. Biološki insekticidi, kot je npr. DIPEL, ne delujejo fitotoksično. Pomembno je tudi, da ne delujejo škodljivo na parazite in preda- terje škodljivca. S tem se ohranja biološko ravnotežje v naravi. Iz estetskih, pa tudi iz zdravstvenih razlo- gov (strupene dlačice), bi bilo treba zatirati borov prelec v bližini naselij, predvsem pa v parkih, kampih in v okolici turistično-re­ kreacijskih točk. Zatiranje naj bi temeljila na bioloških insekticidih. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 5.4. Obvladovanje gobarja 5.4. The Mastering of the Lymantria dispar Gobarja se v kraškem območju zadnjih 25 let ni zatirala. V območju se pojavlja, vendar se resneje namnoži le na manjših površinah in poredkoma. V kraškem ob- močju napada listnate gozdove, ki so go- spodarsko manj zanimivi. Kljub temu je priporočljivo kontrolirati nje- govo številčno stanje in po potrebi ukrepati, predvsem v vrednejših sestojih in v gozdo- vih, ki mejijo na sadovnjake. Od kemičnih sredstev pride v poštev biološki insekticid DIPEL. V novejšem času je mogoče go- barja kontrolirati in zatirati tudi s pomočjo sintetičnega seksualnega feromona GY- PLUR-a. Posredno se proti gobarju borimo s pove- čevanjem števila ptic in z oblikovanjem mešanih gozdov. 5.5. Ukrepi proti grizlicam 5.5. The Measures against Tenthredinidae Prvič so grizlico zatirali na kraškem ob- močju leta 1954 na Komenskem Krasu. Uporabili so tekoči DOT preparat, z njim so škropi li bore z motornimi škropilnicami. Leta 1975 je bilo zadnjič izvedeno zatiranje gri- zlice s kemičnimi sredstvi (Uitracidom) v nasadih bora nad Sežano. Da bi zmanjšali škodo zaradi grizlic, je potrebno v prihodnje na celotnem območju, kjer se pojavlja grizlica, sistematično spremljati njeno številčnost. Ob nevarnosti, da bi grizlica prestopila prag latence, bi morali pravočasno ukrepati, še zlasti v gospodarsko vrednejših sestojih. Zatiralni ukrep naj bi izvajali samo v predelih, kjer je populacija najštevilčnejša. Tu bi uporabili enega od bioloških insektici· dav, ki deluje na pagosenice. Eden takšnih insekticidov je DIMILIN, ki ga izdeluje nor· veška tovarna DAPHAR. Z njegovo upo· rabo bi pomagali naravnim sovražnikom, da bi v krajšem času uničili povečano populacijo grizlice; s tem bi preprečili more- bitno gradacijo. Dolgoročen ukrep zaščite je prav gotovo povečevanje deleža listavcev v kraških go- zdovih. 5.6. Ukrepi proti borovemu zavijaču 5.6. ~he Measures against the Evetria buoliana Zatiranju zavijača so precej pozornosti posvetili, ko so borove sestoje obnavljali urnetno. Takrat je bil vsak bor pomemben. Za zatiranje so uporabljali kontaktne insek- ticide na podlagi DOT, s katerimi so uniče­ vali metulje. Danes se borovega zavijača ne zatira več. Bor se danes pomlajuje naravno, mla- dje je večinoma precej gosto, zato se proti tehničnemu razvrednotenju borovih debel borijo tako, da z zavijačem poškodovane bore odstranijo že do faze letvenjaka. Pri zavijaču nastopa problem zatiranja z biološkimi insekticidi. Gosenica namreč preživi večji del svojega življenja prikrita v poganjku, na površini rastline pa se pojavi le za kratek čas - ob prehodu iz stranskih v terminalne poganjke. Čas prehoda je odvisen od spleta ekoloških razmer, ki se spreminjajo tudi glede na lego in nadmor- sko višino, zato je praktično nemogoče napovedati čas prehoda gosenic. Zapredek borovega sprevodnega prelca (foto.: Marko Kmecl) GozdV 51, 1993 13 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju V primeru nevarnosti gradacije kaže upo- rabiti klasične kontaktne insekticide, vendar moramo biti pri njihovi uporabi zelo previd- ni, da ne bi po nepotrebnem ogrožali okolja. 5.7. Ukrepi proti konstanjevemu raku 5.7. The Measures against Chestnut blight Na kraškem območju so takoj po pojavu bolezni, leta 1950, začeli obsežno akcijo za njeno zatiranje. Predpisani so bili strogi karantenski ukrepi: takojšen posek vseh okuženih dreves, lupljenje debel, sežiganje okuženih vej in lubja, preprečevanje odga- njanja kostanja iz panja, razkuževanje se- mena in lesa. Ti ukrepi, žal, niso zaustavili napredovanja te bolezni. Rak je bil že leta 1956 razširjen po vsem slovenskem Pri- morju. Vse do leta 1988 so vsak kostanj, ki je kazal znake bolezni, odstranili iz sestaja. Leta 1988 so na priporočilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (mag. Dušan Jurc) prešli na nov način gospodarjenja s kostanjem. Ugotovilo se je, da je gliva Cryphonectria parasitica okužena z virusi in zato postaja manj nevarna. Taka gliva se razvija le v zunanjih plasteh skorje, ne uniči kambija, zato ne povzroč'i sušen ja kostanja. GI iva je postala hipovirulentna. V Sloveniji so našli vsa značilna znamenja hipovirulence na Goriškem, na Krasu in na Koprskem. Pri redčenju izločajo samo starejša drevesa z virulentnim kostanjevim rakom. Mlajša dre- vesa, ki kažejo manjše znake raka, pustijo. Hipovirulentne glive se v sestoju širijo z nespolnimi trosi in le veliko število teh trosov zagotavlja, da se bo hipovirulentna gliva v sestoju širila. Na kraškem območju se je po pojavu hipovirulentne glive in po spremembi gospodarjenja propadanje do- mačega kostanja že upočasnilo. 5.8. Ukrepi proti glivi Diplodia pinea 5.8. The Measures against the Diplodia pinea Gliva se je pojavila v letih od 1983 do 1985 na območju občin Nova Gorica in Sežana. Po pregledu okuženega področja so strokovnjaki svetovali posek močno oku- ženih dreves, posebno tistih, ki so že imela 14 GozdV 51, 1993 suhe vrhe. S tem naj bi omejili širjenje bolezni in preprečili napad sekundarnih škodljivcev. Delavci Zavoda so sečnje okuženega drevja začeli izvajati leta 1984. V občini Nova Gorica so posekali 500m3 borovine, v občini Sežana pa 1800 m3. Ker je bilo pričakovati pojav sekundarnih škodljivcev, posebno podlubnikov, so v območju suše- nja bora postavili kontrolno-lovne nastave. Poleg neposrednega ukrepa - posek močno okuženih dreves - je potrebno na kraškem območju izvajati tudi posebne ukrepe. Nega mladih sestojev naj bo inten- Burja mu ne da, da bi se vzravnal (foto: Špela Habič) Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju zivnejša. Vsa skrb naj bo usmerjena v zagotavljanje ugodnih razmer za rast črnega bora, predvsem je potrebno pravo- časno redčenje. Novi sestoji naj se ne snujejo v bližini starih, okuženih sestojev črnega bora. 5.9. Ukrepi proti glivi Cenangium ferruginosum 5.9. The Measures against the Cenangium ferriginosum Pojav sušenja črnega bora je bil nena- den, nepričakovan in izjemno obsežen. De- lavci Zavoda so o pojavu obvestili Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Strokov- njaki Inštituta so svetovali takojšen posek močneje prizadetega drevja. Napovedovanje pojava bolezni je skoraj nemogoče. Možnosti neposrednih preven- tivnih ukrepov proti glivi ni. Skrbeti moramo, da so sestoji negovani in v prihodnosti spremenjeni v mešane sestoje listavcev in iglavcev. S tem bomo zmanjšali možnost širjenja glive in ustvarili biološko odpornejše sestoje. Možnosti zatiranja so skromne. V primeru epifitocije poskušamo preprečiti širjenje bo- lezni - s posekom močno poškodovanih dreves (80% in več krošnje suhe). Vse veje, tanjše od 7 cm, zažgemo. Če sežig ni mogoč, poškropimo v kupe zložene veje s karbolinejem (Jurc 1986). 6. POVZETEK Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V območju prevladu- jejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1000 m- na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna apnenčasta podlaga, drugo so fliš in rečni nanosi. Območje leži v glavnem V pasu submediteran- skega kraškega gozda, ki ga sestavljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toplo- ljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnov- gabrov gozd z mnogimi sencozdržnimi in vlago- ljubnimi rastlinami. Zaradi potreb po lesu so bili v ozkem pasu ob morju gozdovi uničeni že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove na Krasu se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. sto~etju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. Gozdnatost na kraškem goz- dnogospodarskem območju je danes že blizu 50%. Prevladujejo pa gospodarsko manj zanimivi pionirski gozdovi, ki ne dajejo dovolj finančnih sredstev za izvajanje potrebnih gozdnogospodar- skih del. V ospredje zato prihaja reševanje eko- nomske problematike gospodarjenja s temi go- zdovi. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Kra- sa, ki gospodari z gozdovi na Krasu, vseh gozdno~ gospodarskih dejavnosti sam ne more financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organizacij in vse družbene skupnosti. Primarna funkcija teh gozdov je še vedno varovalna. Optimalno zagotavljanje proizvodne in splošnokoristnih funkcij gozdov je odvisno od vitalnosti gozdov, ki se ohranja tudi z intenzivnim varstvom gozdov. Pomembnejši destruktivni dejavniki so požar, žled, suša, borovi škodljivci (borovi podlubniki, borovi grizlici, borov zavijač, borov sprevodni prelec) in glivi Diplodia pinea in Cenangium ferru- ginosum. Največji škodljivi dejavnik je požar. Za preven- tivne protipožarne ukrepe se porabi okoli tri četr­ tine vseh denarnih sredstev, namenjenih varstvu gozdov. Požarno najbolj ogroženi so borovi sesto- ji. Glavni povzročitelj požarov je človek. Največ (32 %) jih izbruhne kot posledica nepazljivosti pri požiganju organskih ostankov na poljih in traviš- čih. Preprečevanje in obvladovanje gozdnih poža- rov je na kraškem območju dobro organizirano. V prihodnje bo potrebno v požarno močno ogro- ženih območjih sistematično dograjevati sistem protipožarnih pregrad. · Žled se pojavlja v daljših časovnih razmikih, ko pa se pojavi, povzroči veliko gospodarsko škodo. Med biotskimi škodljivimi dejavniki so pomemb- ni predvsem tisti, ki so vezani na bor. Mnoge žuželke imajo v kraških gozdovih ugodne ekolo- ške pogoje za življenje, zato se lahko hitro preveč namnožijo. Najnevarnejši so borovi podlubniki. Pojavljajo se v gozdovih, ki jim je zaradi daljših sušnih obdobij ali glivičnih bolezni upadla vitalnost, na sečiščih s pomanjkljivim gozdnim redom in na krliščih, če je odvoz lesa slabo organiziran. Pri zatiranju podlubnikov je treba ravnati celovito. Borovi grizlici, borov zavijač in borov sprevodni prelec boru ne strežejo po življenju. Večinoma povzročajo fiziološke motnje, oziroma spremenijo habitus tako rdečemu kot črnemu boru. Kljub temu pa kaže sistematično kontrolirati populacije naštetih insektov, da bi mogli pravočasno s profi- laktičnimi ukrepi preprečiti morebitno preveliko namnožitev. Profilaktični ukrepi morajo temeljiti na bioloških in biotehniških osnovah (bioinsekti- cidi in inhibitorji razvoja). Preventivnih ukrepov proti glivam Diplodia pi- nea in Cenangium ferruginosum še ne poznamo. Širjenje bolezni skušamo preprečiti z odstranj~:va­ njem močneje okuženih dreves. GozdV 51, 1993 15 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Biološko škodljive vplive bomo posredno zmanjšali s snovanjem mešanih listnato-iglastih gozdov, s čimer bomo zmanjšali možnost širjenja teh dejavnikov na večje površine. FOREST PROTECTION IN THE KRAS FOREST ENTERPRISE REGION Summary The Kras forest enterprise region occupies the south-western part of Slovenia. Degraded and pioneer forests prevail in this region. It stretches from the sea to the altitude of 1000 m - on the Vremščica and Slavnik. About 60% of the reg ion is covered by easy soluble limestone bed rock, the rest is flysch and river sediments. The region is mainly situated in the submediter- ranean karst Zone, which mainly consists of the Quercus pubescens, Quercus cerris L., Carpinus betulus L., Fraxinus ornus as well as otherwarmth and light demanding tree species. Although it is situated in the same zone, the flysch soil is overgrown by beech forests or Quercus petraea- Carpinus betulus forests with numerous shade-to- lerant and hydrophilic plants. Due to timber demand, forests were already destroyed in a narrow zone at the seaside at the beginning of this millennium. The pressure ol) other forests in the Kras region was increased after the 16th century. It reached its peak in the 19th century when this area was highly overpopu- lated. The reforestation of Kras region as a biological problem has gene rally been mastered. The forest density in the Kras forest enterprise reg ion almost amounts to 50% nowadays. Yet the pioneer forests, which are less interesting from the econo- mic point of view and do not yield enough financial means to enable the performing of the necessary forest managing work, are prevalent. The solving of economic problems as regards the managing of these forests has come to the tore. The institution for the reforestation an'd melioration of Kras, which manages the Kras forests, cannot provide means for all forest managing activities by itself. It is aided by 9ther forest economy organizations and the entire social community. The pri mary function of these forests is stili that of protection. The optima! securing of production and the function of general interest of forests depend on the vitality of forests, which is also preserved through intensive forest protection. The most important destructive factors are fire, ice-break, drought, pine tree pests (Biastophagus piniperda, Tenthredinidae, Evetria buoliana, Thaumetopoea pytiocampa) and the Diplodia pi- nea and Cer;tangium ferruginosum fungi. Fire is the most harmful factor. About three fourths of all financial means intended for forest protection are spent for preventive fire fighting 16 GozdV 51, 1993 measures. The pine tree forest stands are those which are the most jeopardized by the fire. It is most often caused by the man. The most of them (32 %) break out as the consequence of careles- sness when organic rests are being burned in fields and meadows. The prevention and master- inQ of forest fires have been well organized in the Karst region. A systematic improvement of fire fighting partition-wall system in the regions which are highly endangered by the fire will be neces- sary in the future. lce-break occurs in longer time intervals. How- ever, when it occurs, it causes great economic damage. Primarily those among biotic harmful factors which are connected with the pine tree are of great significance. Many pests have favourable ecologic living conditions in Kras forests, so the transition to gradation is enabled. The most dangerous are pine lpidae. They emerge in the forests whose vitality has declined due to longer drought periods or fungus ailments, in cutting places with insufficient forest order and in log dumps where the organization of timber transportation is bad. The extermination of the lpidae has to be carried out on a broad basis. Tenthredinidae, the Evetria buoliana and the Thaumetopoea pinifora do not endanger the vita- lity of a pine tree. They usually cause physiologi- cal troubles and change the habitus of the Pinus silvestris and the Pinus nigra. ln spite of this, a systematic control of the population of the above stated pests has proved worthwhile so that timely intervening would be possible and a possible set in of gradation would be prevented by means of prophylactic measures. Prophylactic measures have to be based on biologic and biotechnical bases (bioinsecticides and development's inhibi- tors). Preventive measures against the Diplodia pi- nea and Cenangium ferruginosum have not been known yet. The spreading of the disease tries to be prevented by the removing of highly infected trees. Biologically harmful influences are indirectly going to be decreased by the founding of mixed deciduous-coniferous forests and the possibility of the spreading of these factors on broader areas will be decreased in this way. 7. LITERATURA 1. Azarov, E., 1988: Debelinska rast in učinek žleda na panjevce bukve in hrasta. Zbornik go- zdarstva in lesarstva, 31, str. 39-52. 2. BjegoviC, P., Kovačevič, ž., VasiC, K., 19?0: Suzbijanje gubara. Mala poljoprivredna biblioteka, Beograd. 3. Čehovin, S., 1986: Kraško gozdnogospo- darsko območje. Zavod za pogozdovanje in me- lioracijo krasa, Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 4. Funkl, L, 1975: Gozdovi na Slovenskem. V: Gozdnogospodarska območja, str. 212-273. Založba Borec, Ljubljana. 5. Hočevar, A., 1976: Požled- za gozdarstvo in številne druge gospodarske panoge škodljiv meteorološki pojav. Gozdarski vestnik, 34, str. 105-110. 6. Hočevar, A., Jurc, D., 1983: Poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora in hra- sta. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 7. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 4, str. 11. 8. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 5, str. 1 O. 9. Jurc, D., 1986: Predhodno poročilo o ugo- tavljanju vzrokov sušenja črnega bora na Gori- škem krasu v letu 1986. Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. ~ 10. Jurhar, F., Miklavžič, J., Sevnik, F., Zagar, B., 1963: Gozd na krasu Slovenskega primorja. Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije, Ljublja- na. 11. MaksimoviC, M., 1961: Suzbijanje borovog zavijača. Biblioteka Jugoslovenskog savetodav- nog centra za poljoprivredu i šum arstva, Beograd. 12. Miklavžič, J., 1963: Gozdno melioracijski projekt za kras Slovenskega primorja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljublja- na. 13. Šavelj, M., 1961: Mehansko-biološki način borbe proti borove mu zavijaču. Gozdarski vestnik, 3, str. ?5-80~· 14. Sibenik, M., 1970: Današnja problematika pri gospodarjenju z gozdovi na Slovenskem kra- su. Gozdarski vestnik, 7-8. 15. Šibenik, M., 1969: Varstvo gozdov pred požari. V: Stanje in problemi zaščite gozdov proti požarom na krasu. Društvo za zaščito materiala SR Slovenije, Sežana. 16. Titovšek, J., 1988: Podlubniki (Scolytidae) Slovenije- obvladovanje podlubnikov. Zveza dru- štev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Gozdarska založba Ljubljana. 17. Vajda, Z., 1974: Nauka o zaštiti šuma. Škalska knjiga, Zagreb. 18. Wraber, M., 1954: Glavne vegetacijske združbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik, 9-10, str. 282-295. 19. Wraber, M., 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega krasa. Gozdar- ski vestnik, 9-10, str. 269-282. 20. Zega, A., 1986: Ogroženost gozdov zaradi požarov. Prirejeno po 18. kongresu IUFRO, Ljub- ljana. 21. ŽivojinoviC, S., 1958: Zaštita šuma. Naučna knjiga, Beograd. 22. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1971-1980. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 23. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1981-1990. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 24. 1975: Pravilnik o varstvu pred požarom. Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 25. 1981: Žled v Brkinskih gozdovih leta 1980 -škode in sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. _ 26. 1984: Zled v Brkinskih gozdovih leta 1980 - sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. Bori (foto: mag. Bojan Počkar) GozdV 51, 1993 17