Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 4o Din — nedeljska izdaja celoletno '«i Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/lll SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara ievo štv. 7565, Zagreb šiv. 54.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku Akademska mladina poziva vse podjetnike kinov, kavaren in drugih zabavišč, da odpovejo danes zvečer t. j. na predvečer molitev za naše brate v Primorju vse prireditve in godbo. OBVEŠČAMO vse tovariše akademike, da se bo vršila akademska sv. maša za naše preganjano ljudstvo v Primorju 19. t. m. ob 11 v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče je točno ob 10 na univerzi. Tovariši, udeležite se pol-noštevilno! Akademska omladina. Junaštvo poceni Ne da se tajiti, da je Julijska Benečija v letu 1931. stopila močno v ospredje med problemi, s katerimi se mora baviti evropsko javno mnenje. V Italiji se je skušal z državniško spretnostjo utajiti obstoj slovanske manjšine v novih državnih mejah. Ni dvoma, da bi to prizadevanje najvišjih faktorjev imelo precejšen uspeh, če bi bilo ravnanje z manjšinami drugačno. Toda napaka je bila že v tem, da so v eni sapi tajili obstoj manjšin ter v isti sapi zatrjevali svojo odločno voljo, da manjšine asimilirajo. Ce v mejah Italije ni bilo možno, podvreči to logiko natančnejši analizi, je vendar zunaj Italije javno mnenje naredilo svojo sodbo. Ta sodba ni bila v prilog fašizmu, tudi ni italijanskemu narodu povečala ugleda med svetom. Tega neugodnega rezultata gotovo niso krivi Slovenci in Hrvatje. Narod se pač asimilacije otepa, kakor se po razmerah more. Ce se vpitje sliši iz hiše, vedo sosedje, da v hiši ni vse, kakor bi moralo biti. Med italijanskimi visokimi krogi se že močno uveljavlja naziranje, da država ne postopa modro z manjšinami. Tudi ti so sicer zagovorniki asimilacije — italijanski duševnosti sploh manjka nasprotna kategorija — a modri so toliko, da se nadejajo bolj varnega in trajnega uspeha od milejših sredstev. Zmerna struja meni, da je treba slovansko ljudstvo pridobiti z dobroto, s prijaznostjo, popustljivostjo v manj važnih rečeh. Tako bi narod začel mileje soditi državo in italijanstvo ter bi se ščasoma dal zlepa asimilirati. Fašisti in nekdanji iredentisti izpod Avstrije so povečini drugega mnenja. Ti si ničesar ne obetajo od milega in prijaznega nastopanja proti Slovanom. Asimilacija se po njihovem naziranju ne da doseči zlepa. Treba je r bfezohzirno silo narodu vsiliti italijanski jezik, tiste pa, ki se temu upirajo, kaznovati ali izgnati. To mnenje zastopa odločno vrhovni tajnik fašistovske stranke Oiuriati. Da ne bi prevladala zmernejša struja, morajo ekstremisti dokazovati, kako pogubna je popustljivost in kako se utegne razpasti slovansko četaštvo z atentati in uboji, če se ne drži vsa dežela v izjemnem stanju. Ker so domačini tako previdni, da ne segajo več po orožju, da ne bi dajali fašistom v roke teh zaželjenih argumentov, morajo v goriški deželi italijanski upravitelji sami skrbeti, da slikajo razmere hujše nego so v resnici. Iz tu pojasnjene mentalitete se razume, zakaj se hoče pred izjemnim sodiščem dokazati, da so v Koprivišču pri Kalu nad Kanalom domačini ubili finančnega stražnika Rastellija iz direktno političnega motiva. Justica naj siuži strankarskim namenom. Ponoči od 25. na 26. februarja so v kapucinskem samostanu v Sv. Križu na Vipavskem razpo-čile steklenice, napolnjene s smodnikom. Kaj je s tem atentatom? Na 25. zvečer sta prišla v samostan faš. pol. tajnik Vaccari iz Ajdovščine in en miličnik. Pozno zvečer okrog osmih sta odhajala. Po polnoči se je razpočila ena steklenica v prvem nadstropju in ena v tretjem. Ugotovljeno je, da »atentatorji« niso vdrli skozi vrata v samostan. Tudi (o je gotovo, da pes čuvaj na dvorišču ni opazil ničesar, ker ni lajal. Hlapci so po eksploziji tekli v samostan (ker spe v posebnem poslopju) in našli patra Cefirina (popolnoma oblečenega), ki je za-klical: »Ugasite luč, da ne bodo orjunaši streljali!« Kako je niož mogel vedeti, da so orjunaši prišli palit smodnik v samostan? Bombe so bile sploh neučinkovite, kar so tudi italijanski časopisi ugotovili. Drugo jutro po »atentatu« so prišli obiska-vafci prejšnjega večera delat preiskavo. Aretirali so mežnarja, ga gnali v Ajdovščino in silili vanj, naj Izjavi, da je »atentat« naročil župnik Rejec. Tudi »napad v Bovcu« je bil sumljivo nedolžen. Fašistu je bila z indijansko preciznostjo prestreljena kapa in še tako, da je bil preluknjan liktor-sfti znak. Ali so orjunaši hoteli na ta način znak fašistovske stranke onečastiti? Kaj pa v Želinu? Pozno zvečer je neki finančni stražnik vzel pri gostilničarju v želinu kolo na posodo, da se popelje v Cerkno. Na poti mu je počila gumijasta cev. Popustil je kolo in tekel nazaj, Ver je v razburjenosti zamenjal pok cevi za strel. Res so pozneje našli kolo na cesti s tako razpočeno cevjo, da je bilo kolo trenutno nerabno. Aretirali so v Cerknem 12 fantov, jih kakor Pilat » pretepli in Izpustili«. Enega so pridržali, ker je policijski pes našel iz doline sled do njega. Fant je namreč kak dan poprei ob vodi pri cesti rezal vrbove šibe in sc nahajal torej v bližini mesta, kjer se je »zločin« zgodil. Casa seveda pes ni mogel uganiti. Vse take dogodke julijsko časopisje z bobnom razglaša. Pri funkcijonarjih, ki prvemu alarmu nasedejo, žalibog ni vselej listo moške odkritosti, da bi pomoto priznali in na višjem mestu pojasnili zadevo, kakor je bila. Policijski agenti imajo svoj Interes, da slikajo vsako reč kot političen zločin, ker dobivajo po 10—200 lir nagrade za »odkritje«. Pod tem sistemom narod sicer trpi za žive in mrtve, a njegov odpor jekleni in vsak dan je bolj jasno, da fašistična Italija s silo ne bo dosegla svojega namena. Ce trpi ugled italijanskega naroda v svetu, gre to v obilni meri na račun slepega ekstre-mizma. Že Ivan Cankar je zaklical raznarodoval-cem: Pustite, ta burka je stara že 1000 lett Bruna v svojem očesu ne vidiš •. • Nemški list obsoja dvojno moralo fašizma - Preganjanje slovenskega kat. tiska Kiiln, 17. marca. »Kolnische Volks-zeitunK« obravnava v pismu svojega rimskega dopisnika zopet okrožnico jugoslovanskih škofov glede omejevanja verske svobode Jugoslovanom v Italiji. List obsoja dvojno moralo fašističnega tiska, ki se na eni strani z vso odločnostjo zavzema za Italijane v drugih državah, a ne dopušča, da bi tudi drugi narodi skrbeli za svoje krvne brate, ki živijo izven narodne države. Tako je rimska »Tribuna« še nedavno odločno protestirala proti izjavi lorda Strioklanda, .ia fašistična Italija pošilja na Malto denar, da bi tam ustvarila italijansko iredentistično gnezdo. Fašistični list je ogorčeno zatrjeval, da Italijani ne želijo drugega kaikor zavarovati italijanske kulturne tradicije in jezik na otoku, medtem ko jim Strickland podtika politične naklepe. Angleži hočejo zatreti italijanstvo na Malti, v svojih kolonijah pa so pustili jxxlvrze-nim narodom popolno narodno svobodo. To vendar ne gre. »Kolnische Vol ksze.it mig« pripominja, da je čisto umevno, da Italijani zahtevajo, da ne delajo Angleži prav glede njih izjeme; toda temu dosledno bi tudi Italijani ne smeli delati izje.me glede Slovanov in Nemcev v Italiji. Povsem opravičeno prinaša od časa do časa Stricklandovo časopisje Italijanom na krožnik njihovo trdo postopanje z narodnimi manjšinami. Ako trdijo Itajijani, da je absolutno potrebna razna rod it ev Slovanov in Nemcev v Italiji, potem sme z isto pravico trditi, da je potrebno poamgleženje Maltetzarjev. Italijani iščejo pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem očesu pn ne vidijo. Ista »Tribuna« je iskala razlog za okrožnico jugoslovanskih škofov v tesnih odnotšajih med nadškofom Bauer jem in jugoslovansko vlado in pa v prelvezni časti hlepnosti zagrebškega nadškofa. Rimski dopisnik uglednega kolnske-ga lista očita fašističnemu tisku, da pač nalašč pozablja, da so okrožnico odobrili vsi jugoslovanski škofje, da torej ni delo enega škofa. Glede" avtorjeve osel>e same pa poroča dopisnik. da je naredil nadškof Bauer, ko se je pred leti mudil v Rimu, na inozemske katoličane s svojim odločnim, a kljub temu nljudnim ponašanjem, zelo simpatičen vlisk. Ako iščejo fašistični listi razlage za okrožnico v osebnih ne.losta.tnostih zagrebškega nadšikofa, so gotovo na napačni poti. Kar ie papeževa slika prevelika Koledar, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba za 1. (951., še vedno plenijo po deželi, ne da bi orožniki navedli vizroke zaplembe. Kakor znnno, je dal koledar zapleniti goriški prefekt Tiengo šele tri mesece potem, ko je prejšnji prefekt Domnieri natis dovolil. Prefekt Tiengo o zuplembi sploh ni Izdal po zakonu predpisanega odloka, tako da danee nihče ne ve, radi katerega sestavka je bil koledar te katoliške bratovščine zaplenjen. V zadnjem času so pričeli pleniti koledar tudi v tržaški jjokrajini. V neki vasi na Krasu so rekli orožniki, da so koledar pobrali radi šaljivega »Prerokovanja stare Šembilje za 1. 1931«, katero pa ne vsebuje nič sumljivega. Drugod se zopet navaja kot razlog zaplembe »Legenda o ptičjem gnezdu«. Tako je prišla tudi slavna Se Ima Lagerliif v s»por s fašizmom. V Repen-tabru je moral župnik s prižnice oznaniti, naj ljudje prinesejo koledarje v župnišče, da si orožniki olajšajo delo. Koledar plenijo tudi v slovenski Istri. Za razpoloženje fašizma napram Vatikanu je značilno, da so varnostni organi ponekod navajali kot vzrok zaplembe okolnoet, da je slika sv. očeta v primeri s prestolonaslednikovo mnogo prevelika! V ostalem pa ljudstvo dobro ve, s kakšnim namenom je goriški prefekt odredil zaplembo. Mohorjeva družba že zdaj nabira naročnike za prihodnje leto. Z zaplembo je prefekt hotel omajati zaupanje naročnikov v obstoj družbe in tako posredno zadati smrtni udarec temu edinemu katoliškemu književnem« podjetju v Gorici. Obsodba župnika Fruliča Trst, 17. marca. Pod senzacionalnimi naslovi kakor »Eksemplarična obsodba slovanskega duhovnika« prinašajo tuikajš-nji listi podrobna poročila o poteku razprave pred pa-zinskim sodiščem proti župniku Simonu Fruli-ču iz Grdega sela. Pazinski orožniki so prisodili župniku sto lir globe, ker da je širil med ljudstvom prepovedane knjige s protidržavno vsebino. Župnilk je vložil pri pnzinski sodniji po svojem odvetniku dr. Brajši Lz Gorice utok. Sodniku je župnik Si me Frulič izjavil, da ni širil prepovedanih knjig, temveč »Društva sv. Moliora za Istru«, ki so se tiskale v Gorici s privoljenjem oblasti. Med knjigami se je nahajal koledar istrske Mohorjeve družbe »Danica« in tega so karabinerji zamenjali z »Danico«, Društva sv. Jeronima, ki se je tiskaln v Zagrebu in so jo italijanska obiastva v Italiji prepovedala. Držai ni pravdnik je vzel žnpni-kovo izjavo na znanje in izjavil, da ži upnika ni mogoče obsoditi na podlaigi ovadbe karabiner-jev. kajti med ljudstvo je delil oblastveno dovoljene knjige. Ker pa je bilo treba slovanskega žuipniika na vsak način obsoditi, je državni pravdnik takoj našel za to primeren paragraf, in sicer 114, ki prepoveduje širjenje tiska v javnih prostorih. Zagovornik dr. Brajša je v preciznem govoru zavrnil tezo državnega pravdnika trdeč, da župnik sploh ni delil knjige publiki, temveč le naročnikom, ki so čisto določene osebe: storil je to kot poverjenik Mohorjeve družbe. Zagovornik je oprl svoja izvajanja na razne razsodbe kasačijekeiga sodišča. A vse ni nič izdalo, ker je bilo treba slovanskega duhovnika obsoditi. Sodnik je obsodil obtoženca kar na 500 lir globe. Ta je vložil utok na tribunal. »Piccolo« navdušeno odobrava ol>sodbo, češ da gre za zločin proti italijanstvu in za razkrajajoče in uoorniško propagando med drugorodniin prebivalstvom Istre, ki je bila vselej italijanska. Koledar »Danica« je proti italijansko p ropa gain! no sredstvo, čeprav so dovolila italijanska obiastva v svoji preveliki dobrohotnosti njega natisk, pa naj misli nndškof Bauer kar hoče. Proli belgrajskemu nadškofu Rim, 17. marca. »Giornale d'Italia« piše o navodilih, ki jih je dal belgrajski nadškof Ro-dič p-lede molitev za versko svoliodo Jugoslovanov v Italiji v smislu okrožnice jugoslovanskih škofov. Nadšikofova navodila je priobčilo glasilo belgrajskih katoličanov »Glasnik« in v tem listu je istočasno izšla priložnostna pesem pesnika čičića, ki graja preganjanje Cerkve na Primorskem. Rimski list z namišljenim začudenjem ugotavlja, da je tudi belgrajski nadškof odredil, da se tudi v njegovi nadškofi ji opravijo molitve in tako zadobi srliski politični nai>ad proti Italiji vso obliko složnega čina vse katoliške Cerkve v Jugoslaviji«. — Tržaški »Piccolo« v svoji pripombi zahteva, da je treba v odgovor na okrožnico jugoslovanskih škofov še ostrejše nastopiti proti slovanski duhovščini v Italiji. V 7,mgrebu in Belgradu naj potem le cvilijo in grozijo. Za Sv. Križem Sv. gora Pariz, 17. marca. V zadnjem času je pričela francoska javnost bolj pozorno slediti dogod-kod na Primorskem. Tako poroča »Le Petit Niçois« preko Genove iz Gorice, da so v nedeljo 8. marca ponoči prebivalci okoli Stolnega trga, kjer se nahaja policijsko ravnateljstvo, čuli grozno vpitje. Četrt ure pozneje je prispel voz »Zelenega križa«, ki je mučenca odpeljal v nvestno bolnišnico. Istovetnosti osebe ni bilo mogoče ugotoviti, ker policija straži svojo žrtev tudi v bolnišnici. Isti list poroča o drugem dogodku, ki se je odigral na Sv. gori pri Gorici in mora vsakemu. še tako mlačnemu katoličanu seči do mozga. Iz neke vasi Zgornjega Krasa je romala to jesen skupina deklet na Sv. goro. Vorašale so za slovensko spoved, pn iih pater francisKan ni hotel slovenski spovedati. Nato so mn rekle, da pridejo na njegovo odgovornost k sv. obhajilu brez spovedi. Tako se je tudi zgodilo. Po pomorskem sporazumu Sence se zbirajo nad Irancosko-italijanskim prijateljstvom Pariz. 17. marca. kk. Kakor piše »Petit Parisien-, eo do sedaj že obljubili Henderson, Grandi in Zaleski, da bodo osebno prišli na zasedanje, organizacijskega odbora panevrojiske komisije dne 24 marca v Pariz. Upati je, da se bo tudi dr. Curtius še v zadnjem trenutku odločil za potovanje v Pariz. Grandi bo že par dni pred začetkom zasedanja prišel v Pariz prve dni prihodnjega tedna. To je posebna prijateljska gesta nasproti Franciji, katere odnošaji do Italije so po sklepu mornariškega kompromisa postajali vsak dan prisrčnejši. V ostalem so se diplomatska pogajanja že včeraj zopet začela med francoskim poslanikom v Rimu de Beau-marchaisom in konzulto. Vsa sporna vprašanja, ki so še nerešena, so obravnavali podrobno ter upajo, da bo ludi tu prišlo tako hitro do sporazuma kakor pri mornariškem kompromisu. »Journal« in »L'Oeuvre« pišeta, da bo prišel Grandi v Pariz prej na posebno željo francoske vlade, da ne bo še enkrat Anglija nastopila kot posredovalka med Rimom in Parizom. Radikalna »République« pa je zelo nezaupljiva radi novih francowko-itaiijanskih razgovorov in piše: -»Položaj pri pogajanjih je videti tak, kakor da bi mi brli Italiji kaj dolžini. Italija zahteva teri-torijalne, finančne in gospodarske koristi. Italija zahteva Sirijo in Kamenin, zahteva vlado nad Tu-ni9oin, zahteva od nas, da preskrbimo delo njenim izseljencem v Franciji, celo če bi mi sami radi krize trpeli, nazadnje hoče imeti pa še posojilo.« »L'Oeuvre* piše tudi, da so italijanske čete potem, ko so zasedle zadnja skrivališča Senusijev v Tripo-lisu, prodrle še čez dosedanjo mejno èrlo v fran-ooski Tibesti, da povzročijo izvršeno dejstvo z:i pogajanja o novi meji med Tunisom in Tripolisom. Pri tem pa so bili Italijani razočarani. Vse oaze onkraj meje so še pravočasno zasedle francoske Čete. Francosko rtemšha sprava Berlin, 17. marca. AA. Semkaj je prispel v sprems'vu soproge franco-ki senator De Jouvenel. V Berlinu ostane nekaj tednov in bo imel važne pogovore o francoskonemškem zbližan'u. V razgovoru z novinarji je De Jouvenel rekel, da so celo francoske desničarske stranke pričele priznavati važnost nemškofrancoskega sodelovanja. V Franciji se bore, kot v drugih evropskih državah, razni interesi. Zato bo treba počakati, da pride do sporazuma in se store v korist francoskoncm-škega zbližanja praktični koraki. Končno je De Jouvenel izrazil upanje, da se bosta Nemčija in Francija popolnoma sporazumeli. Valdemaras pred sodiščem Kaunas, 13. marca. Usoda se mnogokrat norčuje iz velikih političnih mož. Naš Vo-ldc-maras. katerega je politična ambicija potegnila iz mirnega tihožitja v našem licejn, kjer je poučeval kot profesor, ter napravila iz njega prvega litavskega diktatorja in streli vse K v rope (pri tem mislim seveda samo na zasedanja Društva narodov, kjer je naš »Pupciidiktator« neštetokrat moril do obupa evropske delegate) I K) prišel sedaj pred vojaško sodišče. Sedanja vlada Snietone je sicer prevzela od svojega prodnika diktatorske ambicije, njega samega I vi je takoj zaprla. Materija! je »bran, priče so pozvane, obtožnica je napisana, proces proti malemu profesorju, kateremu so na žalost zbudil že vsled oee.be saine največje zanimanje po vsej deželi. In ker sc vlada boji, da bi prišlo do kakih nemirov — v Litvi jili je veliko» ki bi iz srca radi linčali Vo ldem a rasa — je podvzela vse |K)trebnc korake, da se to prepreči. Naša armada jc pripravljena in policija ima najstrožja [lovelja. Tako se pričaikuje, da bo Toldemaras sojen lirez velikih zunanjih obredov. Kar se tiče kulturnega boja v naši državi, morami mi žalost zopet le poročati, dn ne vidimo nikjer znakov za izboljšanje. Nasprotno, z vso gotovostjo namreč sc trdi v krogih zunanjega ministrstva, da bo naš poslanik pri Vatikanu dr. šavliz odpoklican. Paipeški nuncij Baroloni je sicer že preti nekaj časom zapustil Litvo, toda brez namena, da se predstavništvo uikine. Vlada hoče očividno iti do skrajnosti, ker bi z od|M>klicoin svojega poslanika javno manifestirala, da se noče pogoditi s sv. Stolioo glode položaja katoliške cerkve v državi. Sv. Stolica je od vlade brezpogojno zahtevala, da mora, predno se sploh začnejo kakšna r>ogn-janja za sporazum, biti u posta-vi j en bivši red, torej, da se morajo razveljaviti vse naredbe proti katoličanom. Nadalje izjavlja sv. Stolica, da svoji duhovščini ne more in nc sme prepovedati političnega udejstvovanja, kakor to Romunsko hraVica mati na potu skozi Jugoslavijo Belgrad, 17. marca. ž. Romunska kraljica-mati in princezinja Ileana sta nocoj prispeli v Belgrad. Tu ostaneta kot gosi a naše kraljeve rodbine. Nato odpotujeta v Pariz, kjer obiščeta sorodnike kraljice Marije. Iz Pariza odpolujeta v Saint Prieuc. Od tam pa v Siginaringen, kjer se bo v kratkem vršila ženitev enega izmed rodbine Signiaringen. Kardmal Mafli umrl Pisa, 17. marca. AA. Tu je po kratki bolezni umrl kardinM Peter Maffi. Listi se hvaležno spominjajo njegovih rodoljubnih del, njegove usluž-be in konciliantne osebnosti, zlasti njegovih znanstvenih in duhovniških odlik. Nova kat. župnija v Subotici Sabotira, 17. marca. —ž—. Ker so se predmestja Subotioe zelo povečala, je katoliška škofija sklenila, da v t predmestjih sezida po eno novo cerkev. Imenovanja v armadi Belgrad, 17. marca. —1—, Nj. Vel. kralj je na predlog vojnega ministra podpisal ukaz, s katerim se poslavlja za poveljnika 1. bataljona 15. pešpolka pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Grba, za vršilca dolžnosti načelnika poveljstva bregalniške divizijske oblasti pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Mirko Burja, za sanitetnega poročnika dr. Stanko Jereb in Janez Gantar, za apotekarskega pomočnika Milana Stitirna. za poveljnika 2. bataljona 14. pešpolka »Prestolonaslednika Petra pehotni podpolkovnik Milan Pavičevič. V rezervo je preveden prejšnji reaervtn pehotni podporočnik dr. Mirko Kam bič Belgrad, 17. marca. AA. S skbpom ministra za promet je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščen po potrebi službe Vladko Potnik, šef postaje Šečan v prometni oddelek železniške dirckcije v Ljubljani. zahteva Smetona, in sicer iz tega razlog«, da so duhovniki tudi državljani in imajo poleg svojih drugih državljanskih dolžnosti in pravic tudi pravico sodelovati, kakor vsak drugi na političnem polju. Ker sta obe stranki »i-vzeli tako neu|iogljivo stališče, ne pričakujemo hitrega izboljšanja. Sicer pa je gotovo, da se od zunaj pojavlja vedno hujši pritisk na li-tavsko vlado da bo fMimetnn, ker ji njena lega nc dovoljuje luksusa notranjih bojev. Ema Wiiimaite. Ural - Sibirija Sovjeti ustanoviti velikanski železo-premogovni trust Produkcija naj prekaša ameriško • Strah v Londonu London, IT. marca. os. Tukajšnji gospod a r-ski listi prinašajo scnzacijonelnc vesti, jk> katerih so se ravnokar končala pogajanja za |>o-življenjc industrijskega centruma v uralskom gorovju, s katerim hi sc naj zvezalo sibirsko premogovno ozemlje. Dne 23. februarja t. 1. je namreč predsednik urulsko-kuznaskega od-J>ora izdal naredbo, da se morajo priprave za ustanovitev zveze med uralskim železom in sibirskim premogom pospešiti in da mora k temu prispevati ne samo sovjetska vlada, ampak ludi sovjetsko znunstvo. Delo je projektirano na 5 do 7 let. V odl>or so imenovani voditelji sovjetskega gospodarstva; 15. maja morajo biti odboru preloženi delni načrti, 15. junija pa Ikj odbor razpravljal o celotnem projektu. Znano je namreč, da so skoroda vse industrijske bran-še, katere je zajela pjatiletka, dosegle zaželje-ni cilj, razen premogovne in železne industrije. Ko je bila Poljska ločena od ruskega teritorija, sta ostala v obratu saino še dva rudnika: v Uralu in v tivkoimenovanem donskem ozemlju. V Uralu obstojajo velikanske množine železne rude, manjka |>a premoga. Sovjet-sku vlada je našla velika premogovna ležišča v Kuznesku, južno od Tomska ter je sklenila povezati oboje med seboj. Po dosedanjih poročilih izvedencev se nahaja v Kuzneskem revirju 250 milijard ton premoga, med tem ko ga vsebuje Donski revir snino 60—70 milijard ton. Poglavitna naloga, ki je tudi najtežavnejša, obstoji v tem, kako zvezati Kuzncsk s Uralom, ki je oddaljen kakih 2.000 km. Transportna sredstva so pomankljiva. Za enkrat hočejo Sovjcti prevažati premog v nove koksove peči, ki jih bodo sezidali v Kemerovu pri Kuznesku, odtod pa dalje do Mngnitogorskega v Uralu. Ravno tako bi se nekaj uralske železne rude prepeljalo v Kuzncsk, tam predelalo v železo in v jeklo, tako da bi Sibirija bila z železom oskrbljena. Veliki plavži v Magnitogor-sku v južnem Uralu so skoroda že dogotovljeni i" bodo lahko dali 630.000 ton jekla na leto. V ' nnčrtu jc, da bi se vsa ta količina j>ovišalu s časoma na 4 milijone ton. Лко pomislimo, da največji ameriški plavži ne vržejo več kakor 3 milijone ton železa na leto, potem mora postati jasno, kaj pomenijo dejansko sovjetski načrti. Sovjetska vlada računa, da bo 1. oktobra žc luhko začela z delom in da bo v zadnjem četrtletju 1931 izdelala do 150.000 ton surovega železa. V Urulu ležijo še velikanska ležišča bakra (1930 : 46.000 ton), svinca (14.000 ton) in cinka (4.700 ton). Po sedanjem načrtu hoče vlada zvišati količino bakra na 87.000 ton, svinca na 19.000 ton in cinka na 10.500 ton, ki bi se uporabljale v komični industriji, zu katero sc gradijo nove velikanske tovarne. Pjatiletka, ki preti dvema letomu še ni uvidela važnosti tega v vsakem oziru kolosalnega načrtu, je predvidela za Ural in za Kuzncsk eno milijardo 870 milijonov rnbljcv državnih investicij v razdobju vseh pet let. Danes, ko so novi načrti skoroda že dodelani, je vlada pripravljena investirati samo v letošnjem letu ogromno vsoto ene milijarde 520 milijonov rubljev, od katerih bo 75 odstotkov porabi jenih izključno le za grudbo novih tovarn in novih obratov. Sovjetska težka industrija je v letošnjem letu nnd-k'";la predvojno produkcijo samo za 5 milijone ton. Novi nrnlsko-sibirski trust pa hoče produkcijo zvišati do leta 1936 tuko, »Ia bo predvojno nadkriljevala za 2ï milijonov. — Amerika producirn letno 31 milijonov ton, Nemčija 11.6 milijonov ton, in Francija 10.1 milij. ton. Za enkrat sc mora ugotoviti, da je načrt res velikanski in da bi svetovno gospodarstvo temeljito preokrenil, če se posreči. Toda manjkajo še stroji, manjka materijala za zgradbo. Do 1. oktobra jx>trebujc s.itn Magnitogorsk 22 tisoč delavcev in 800 inženerjev. Stroji prihajajo iz tu- in inozemstvu in gospodarstveniki v Londonu se z nervoznostjo jx>vprašujejo, kaj se bo zgodilo, če sc načrt v jx>lnem obsegu posreči. Razveseljiv glas iz Ukrajine Poljska vlada se pogafa z Ukrajinci in ponuja univerzo Od našega ukrajinskega dopisnika. LW0W, 15. marca. Od mojega zadnjega dopisa je preteklo že več tednov. Ukrajinci smo predložili svoje pritožbe Društvu narodov in sv. Očetu. Naša lojalna dolžnost je bila, mirno čakati rezultatov. Akoravno Društvo narodov jrri svojem zadnjem zasedanju ukrajinski manjšini oficijelno ni posvetilo nobene pažuje, smo vendar le primorani priznati, da se je po ženevskih manjšinskih debatah tudi stališče poljske vlade napram Ukrajincem znatno izpremenilo. K temu je brez dvoma pripomoglo mednarodno mnenje, ki se je izražalo po svetovnem časopisju, nadalje pa tudi lojalno priznanje poljske vlade, da so se dogajale krivice in da bo poljska vlada storila vse, da se krivci poiščejo in kaznujejo. Ta razveseljiva sprememba v stališču poljske /lade napram Ukrajincem je j>ovzročiln važno iz-premembo tudi v metodah Ukrajincev samih. S pri-inanjem se mora ugotoviti, da so voditelji ukrajin-*kcga gibanja pod vplivom lvovškega metropolita kneza Seeptiekega spoznali, da je boljše na milejši način priti do sporazuma s poljsko vlado. Ce hočejo Ukrajinci sploh kaj doseči in če hočejo še nada'je uživati simpatije mednarodnega javnega mnenja, potem ne smejo odklanjati sporazuma, ki ga Poljska ponuja. Poljska vlada ga je tudi ponudila s tem, da je izrazila svojo pripravljenost, da se pogaja o odškodnini za porušene domove posebno pa za uničene zadrnge, ki so bile prve žrtve znanega kazenskega pohoda poljske vlade po vzhodni Galiciji. Poljska vlada je kot predpogoj za vsa nadaljna podajanja zahtevala, da naj ukrajinski narodni odbor prekliče vse pritožbe, katere je poslal Društvu narodov, češ, da bi s tem Ukrajinci pokazali gvojo j lojalnost napram svoji domovini in izkazali tudi ve-liko uslugo poljski zunanji politiki, ki se bo nasled-nja leta morala borili za obstoj dosedanjih državnih meja. Nadalje zahteva poljska vlada izrecno udanostno izjavo lastopnikov ukrajinskega naroda v poljskem sejinu. Ako bi Ukrajinci ugodili v obeh točkah, potem bi poljska vlada simpatično razpravljala ne samo o možnosti in o višini odškodnin, ampak tudi o ponovni otvoritvi vseh sedaj zaprtih nkrajinskih gimnazijah. Ravnotako je poljska vlada pripravljena izpustiti voditelja Ukrajincev dr. Levirkega in — kar je popolnoma novo — dati Ukrajincem svojo lastno univerzo. Poljska vlada bi oventuelno s avila Ukrajincem na razpolago zadostne kredite, da bi si tudi gospodarsko opomogli. Sicer je znano, da so Ukrajinci vedno zahtevali avtonomijo tudi v upravi svojega ozemlja. Nekateri voditelji so izrazili mnenje, da poljskih ponudb ni mogoče sprejeti brez tega najvažnejšega priznanja manjšinskih pravic, vendar pa obstoja upravičeno upanje, da bedo zmernejši krogi zmagali in da ne bodo puetili, da se ta ugodna prilika za pomirjenje Ukrajine ne izrabi v korist ljudstva, ki je že toliko trpelo v prošlosti. Seveda se opaža nemški vpliv, ki bi Ukrajince rad potisnil v brezobzirno nadaljevanje začetega boja, toda po informacijah, katere sem dobil iz ukrajinskih krogov samih, sem mnenja, da tudi li vplivi ne bodo mogli več uničiti optimizma in dobre volje, ki se polagoma polašča utrujene Ukrajine. —iv. Slovenski izseljenski sveS Ljubljana, 17. marca. Zelo važno zadevo so obravnavali danes v Ljubljani zastopniki raznih oblasti, korporacij in organizacij. Slo je namreč zato, da se uvede v skrb za slovenske izseljence nekak sistem in da se osnuje vrhovna instanca za vsa izseljeniška vprašanja, torej izseljen š k i svet za dravsko banovino. Inicijativo za ustanovitev iz-scljenškega sveta j edala Družba sv. Rafaela, ki je danes povabila k sestanku zastopnike vseh zainteresiranih oblasti in korporacij. Sestanku so prisostvovali: zastopnik knezoškotij-skega ordinariata g. stolni kanonik Josip Vole, zastopnika banske uprave gg. načelnik dr. Dol-šak in šef oddelka dr. K a r 1 i n , šef borze dela g. V o n č i n a, izseljenski referent g. Fink, zastopnik Zbornice za TOI g Žagar, zastopnik Delavske zbornice g. Uratnik, zastopnik i)ru-štva denarnih zavodov g. generalni direktor d r. Slokar, zastopnik Kmetijske družbe ing. Lah, zastopnik Jugoslovanske strokov, zveze g. Rutar, «istojmik Narodnega izseljenskega odbora in Narodne strokovne zveze g. Kravos, zastopnik Županske zveze g. Kristan, zastopnica Kršč. žen. /.veze ga. Poldka Dolenčeva in zastopniki Rafaelove družbe gg.: p. Zakrajšek, Janez Ka-lan in Anton Marin če k. Sestanek je vodil p. Znkrajšek. Ta je v daljših izvajanjih utemeljeval ustanovitev izseljenskega sveta. V tujini je 300.000 Slovencev, za katere moramo skrbeli, kar bo v korist domovini in njim, ki so v tujini. Vsaka država in vsak narod mora imeti svoj izseljenski program. Pri nas se je nato dosedaj premalo jmzilo, čeprav je izseljensko vprašanje splošno narodno in državno vprašanje. Ni ga skoraj jiroblema, ki sc nc bi dotikal tudi tega vprašanja. Pri nas je delala dolga leta v tem vprašanju skoraj izključno le družba sv. Rafaela. Ta ima versko-karitativen značaj. Ureditev verskega vprašanja Je sicer temelj vse ureditve našega izse-ljenstva. Vendar pa versko vprašanje in karita-tivnoet zn izseljence še ne izčrpata vse obsežnosti izseljenskega vprašanja. To je zlo, včasih tudi potrebno zlo ali to zlo pa jc treba zdraviti. Važnosti izseljenskega vprašanja ne smemo podcenjevati. Izseljenci so v tujini agentje svoje domovine. V letu 1928. je znašala aktiva našega izseljenstva okoli 19 milijonov dolarjev, pasiva pa 2,700.000 dolarjev za našo državo. Ze iz hvaležnosti moramo skrbeti za naše izselj?nce in misliti na to, da se poglobijo gospodarski, kulturni in propagandni stiki med njimi in domovino. Najbolj primerna bi bila ustanovitev izseljen kega sveta. Načelnik g. dr. D o 1 š a k je v imenu gosp. bana pozdravil to idejo in pri|>omnil, da je že banovina sama nameravala osnovati s posebno odredbo tak izseljeniški svet, vendar pa je še bolje, če je stvar pripuščena privatni inicijativi. Prav tako je pozdravil ustanovitev takega izseljenskega sveta tudi stolni kanonik g. Vole. Za njima so se vsi prisotni zastopniki izrekli za osnovanje izseljenskega sveta, ki je potreben iz mnogih razlogov. Sklenjeno je bilo, da naj bi se ta svet imenoval: »Izseljenski svet za dravsko banovino . Ta svet bi bil naddruštvena organizacija, v katero bi bili k sodelovanju povabljeni zastopniki vseh zainteresiranih oblasti in korporacij, njegovo poslovanje j)a bo vodila družba sv. Rafaela. Po veliki noči se vrši ustanovni sestanek izseljenskega sveta. Brezposelska kriza v USA Berlin, 17. marca. AA. Po newyorïkih poročilih je prisilila naraščajoča brezposelnost in huda gospodarska kriza v Združenih državah, da je ameriški minister za delo, ki so mu podrejena tudi vprašanja naseljevanja, da je razveljavil sporazume med Združenimi državami in evropskimi de-želami o izmenjavi delovnih dijakov. Po dosedanjem sporazumu so lahko tudi dijaki po končanih izpitih stopili v Zdru'enih državah v razne službe proti plačilu in dopoln evali praktično svo'e znanje. Te pravice se je letno posluževalo kakih 100 nem'kih dijakov, ameriški dijaki pa, ki so študirali v Nemčiji, so se ve'inoma vračali. Pravce naselitve se je posluževalo samo 5 ameriških dijakov letne. Po!''sko-jugos!ovanski kongres Belgrad, 17. marca. AA, Predsednik poljsko-jugoslovanske lige g. V. Kneblovski ima v Belgradu sestanke z gospodarskimi krogi glede sodelovanja na poljsko-jugoslovanskpm kongresu, ki bo od 26. aprila do 2. maja v Poznanju, Gdinju, Varšavi in Krakovu. Na kongresu bodo sodelovati delegati gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij. Razen tega nameravajo prireditelji kongresa organizirati izlete jugoslovanskih turistov po Poli-ski, predvsem po njenih največjih mestih. Danes ob 13 se ie vršila v dvorani industri:ske zbornice v Belgradu konlerenca, kateri je predsedoval ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine gosp. Juraj Tomičič. Konferenci je prisostvovalo mnogo predstavnikov gospodarskih organizacij. PoVska uUinlla agravno reformo Varšava, 17. marca. kk. Agrarna reforma z razdelitvijo veleposestev na korist malih kmetov je ukinjena. Popolnoma so prenehale prisilne razlastitve v svrho naseljevanja, prihodnje leto pa se bo močno omejilo proda'anje prostovoljno oddanih j>arcel potom države. Napoveduje se nov zakon o utrditvi kmetskih posestev, kar bo po vsem videzu pomenilo končno črto pod poglavje o naseljevanju kmetskih mas na gosposkih veleposestvih. Ne snmo vpliv knezov in grofov v taboru Pilsudskega je povzročil tako ukinjenje agrarne reforme, temveč je k temu mnogo pripomogla tudi mednarodna agrarna kriza z znižanjem cene zemljišč in prisilno razlastitvijo. Sokriva je tudi zloraba agrarne reforme v nacionalistične namene. Za nemško-poljske • odnošaje pomeni ta preokret razveseljivo zmanjšanje napetosti. Zračno oboroževanje London, 17. marra. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je tajnik za letalstvo Mantague rekel, da je andeški proračun za letalstvo za 1% nižji kot pred petimi leti, dočim je francoski proračun narasel za nad 130?«, italijanski za približno 40% in ameriški za 150%. Montague je omenil tudi velik napredek varnostnih naprav, koniforta in uporabnosti letal. Število letalskih nesreč se je zelo znižalo, kar dokazuje izvrstno kakovost angleških letal. Bivši konservativni letalski minister Sir Samuel Hoare je v svojem govoru poudaril naglo naraščanje bojnih letalskih sil drugih držav in zahteval, naj si Anglija na prihodnji svetovni razoro-žitveni konferenci zagotovi pariteto v bojnem letalstvu z drugimi evropskimi velesilami. Gospodarska Mala antanta Praga, 17. marca. kk. Na zborovanju narodnih demokratov v Bratislavi je izjavil trgovinski minister dr. Matoušek med drugim: Predvsem mora iti stremljenje češkoslovaške vlade za tem, da se politična mala antanta zgradi tudi v gospodarsko antanto. Potreba češkoslovaškega industrijskega izvoza agrarnih produktov iz teh držav v Češkoslovaško narekuje, da je treba ustvariti direktno transportno zvezo, s katero bi tranzitni stroški, ki po-šiljatve zelo jxxlražijo, jxietali odveč. Velik del češkoslovaškega eksporta v Jugoslavijo gre v tranzitu čez Dunaj, ne samo iz Češke in Moravske, temveč tudi iz Slovaške. Iz tega tranzita dobiva Dunaj svojo korist, ki je odveč, in je treba samo, da 90 potom vozne zveze po Donavi najde direktni promet med obema državama tako, da ostane vsa korist tranzita Češkoslovaški in Jugcelaviji. Skrajni čas je že, da se to stori. Slovaška je zelo važen most za zvezo Češkoslovaške z vzhodom in Jugoslavijo. Tod gre tudi pot za carinsko unijo z Jugoslavija Vino po 90 oar liter Sušak, 17. marca, ž. Tukaj je izzvala veliko senzacijo vest, da bo v kratkem prispel na Reko ruski parnik »Zemlja«, ki bo piipeljal 1 milijon litrov vina s Krima. Vino se bo prodajalo po 90 par. Vsebuje od 10 do 14% alkohola. V najkrajšem času bi imela priti na Reko dva parnika tržaškega »Lloyda z £00 hI vina. Prodajo tega vina je organiziral zastopnik sovjetske vlade Kulumič, ki se sedaj nahaja na Reki in ki je v Nemčiji prodal 3 milijone litrov vina. Dunajska vremenska napoved. Zjutraj hud mraz. Podnevi solnčno vreme. PM.Sattner: Vnebovzetje Kcmcert »Maribora« drevi oh 8 v Unionski dvorani se kot U n M u r n a prireditev na vsak način vrši. Z ozirom na molitve za primorske brate naj pa odpadejo drevi vse zabavne prireditve. Naglo padanje Trsta Trst, 17. marca. Uradna statistika o prometu v tržaškem pristanišču izkazuje za februar 1931 3,146.036 stotov skupnega prometa po morju in na suhem, medtem ko je znašal promet lansko leto v istem času 3,667.834 stotov. Se bolj se pokaže naglo nazadovanje tržaškega pristanišča, ako primerjamo letošnji in lanski jiromet v j>rvih dveh mesecih. V januarju in februarju je šlo letos skozi pristanišče 6,621.037 stotov blaga, lansko leto v istem času pa 8,032.705 stotov. Število stečajev je silno visoko. Trgovce žene obup v smrt. Tako naraščajo v zadnjem času samomori pred vsem med trgovskim slojem. Tisk o njih ne poroča, ker je v fašistični Italiji to prepovedano. Nabor s palicami Postojna, 17. marca. Ko so mirenski in sovo« denjski fantje šli na nabor v Gorico, so po stari navadi prejitvali slovenske pesmi. Kvestor Mo-desti je poslal svoje agente, ki so na cesti fante pretepali. Mirenci so ušli, Sovodence so gnali v zapor in jih tam tolkli. Ker agenti ne ločijo furlanske govorice, so podobno napadli tudi furlanske fante, ki so po svoje peli. Bedasti napad je vzbudil novo ogorčenje med furlanskim ljudstvom. Po potresu Belgrad, 17. marca. AA. Člana glavnega od« bora Rdečega križa g. minister v p. dr. Tugomir Alaukoviô in general dr. Rtrvidič, sta se vrnila iz južne Srbije, kjer sta posetila po katastrofi prizadete kraje. V štirih vaseh je postavil Rdeči križ velike šotore za nastanitev dece. V vsakem šotoru sta po dve j>omožni sestri. V vseh naselbinah so se organizirali odbori najuglednejših oseb, ki bodo skrbeli skupno s funkcijcmarji Rdečega križa za nastanitev dece. Za vzdrževanje vsakega šotora je bila kot prva podpora odrejena 10.000 Din. Ljudstvo je z velikim zadovoljstvom sprejelo način delitve podpor preko Rdečega križa in se zahvaljuje za to akcijo. Vsa akcija se vodi v sporazumu z bansko upravo v Skoplju. Gore se premika'o Pariz, 17. marca. kk. V Savoji se ljudstvo boj! nadaljnjih gorskih plazov. Zopet se je začela počasi pomikati velika gorska masa več milijonov kubičnih metrov in pričakuje se od ure do ure, da bo plaz začel na novo rušiti. Tudi iz drugih Iranco-skih krajev prihajajo |>oročila o nevarnih plazovih kot posledici dolge mokre dobe. Tako je v južno-zapadni Franciji, kjer je bila lnnsko lelo velika povodenj, v dolžini pet kilometrov nn raznih krajih zasuta cesta Bordeaut-Montauban in bo treba več mesecev deln, da bodo cesto zopet popravili, da bo sposobna za promet. Drobne vesli London, 17. marca. i. Snoči je ostala vlada v spodnji zbornici v manjšini pri glasovanju o 4 čl. zakona o volilni reformi. Zanjo je glasovalo 262, proti pa 264 poslancev. Berlin, 17. marca. AA. Ameriška linančna skupina je predložila berlinski občini konkretne predloge o večjem posojilu. Znašalo bi okrog 600 milijonov, od tega 300 milijonov v gotovini. Zagreb, 17. marca. ž. Pred par dnevi je izginila 11 letna Marija Tišler, Danes jo je blizu Zaboka našel nek kmet, ki jo je prip.ljai popoldne v Zagreb, Ankara, 17, marca. AA. Po zadniih podatkih ima Carigrad 580.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je zmanjšalo v zadnjih treh letih za 120.090. Buenos Aires, 17. marca. AA, Bomba anarhista Pierettija je eksplodirala v tramvajskem vozu med vožnjo. Pieretti je bil ubit. Eksplozija je povzročila ogromno razburjenje med občinstvom. London, 17. marca. AA, Finančni min ster Snowden je prestal operacijo. Njegovo zdravstve-no stanje se je izdatno izboljšalo. Selgrajske eksplozije — Ljubljana, 17. marca. Jugoslovanska prestolnica ni navajena dogodkov, kakršni so sc davi odigrali ua belgrajskih ulicah. Belgrad, splošno znan po svoji javni varnosti, spada med prestolnice, v katerih se mir najmanj krši. Danes v zgodnjih jutranjih urah so ta mir kršile tri eksplozije. Iz komunikeja, ki ga objavljamo na 3. strani, je razvidno, da gre za eksplozijo nekakih petard, ki niso povzročile nikake materijalne škode in so imele zgolj namen demonstracije. Ena teh petard je bila nastavljena v kupu opeke pred novo palačo prometnega ministrstva, ki pa še ni dovršena. Malo dalje je bila nastavljena pod zabojem za smeti druga petarda, tik ob zidu vojne akademije. Eksjdozija je le malo opraskala zid, tako da se skoraj ne pozna. Tretja petarda je bila nastavljena v bližini palače vojnega ministrstva, četrta pa v Zrinjskega ulici v bližini oficirskih stanovanj. Vendar pa ta petarda sploh ni eksplodirala. Šele pri preiskavi po vojaškem strokovnjaku se je razletela, pri čemer je bil major Rekalov precej ranjen. Eksplozije torej svojega pravegn cilja gotovo niso dosegle, temveč so prinesle svojim povzročiteljem le eno besno razočaranje več. Povzročile pa so v prestolnici in v vsej državi ne samo presenečenje, marveč še večje ogorčenje nnd zločinskim početjem, ki je brez dvoma stremelo za tem, da se ruši notranji mir in se povzroči razburjenje javnosti. Jasno pa jo tudi, da so duševni očetje tega najnovejšega zločina oni naši neprijatelji, ki jim konsolidacija nnšo države, notranji red in mir ter razvoj države v veliko in močno Jugoslavijo ne gredo ne v račun, ne v glavo. Zavedajo se, da tega lepega razvoja, te notranje konsolidacije ne morejo preprečiti, zato pa jo skušnjo vsaj ovirati po svojih plačancih, ki jih pošiljajo v Jugoslavijo in sedaj, kakor vidimo, celo že v prestolnico samo. i Toda kakor z vsemi svojimi dosedanjimi zlo- čini, so s svojim početjem tudi tokrat dosegli ba? nasproten uspeh. Ne more biti dvoma, da je bil tudi ta zločin naročen iz inozemstva in verjetno je tudi, da bodo ti naši neprijatelji v svojem blaznem obupu poskušali še nadaljevati svojo zločinsko akcijo. Ravno tako lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo veleizdajalci in n jihovi zavezniki v inozemstvu skušali napraviti iz teh nn sebi nedolžnih eksplozij velik senzaeijonalni dogodek, ki mu bodo obesili fantastična tendenciozna poročila o razmerah v Jugoslaviji. Inozemstvo pa že predobro pozna take in slične metode. Objektivna evropska javnost je vrh tega že tudi tako dobro informirana o naših razmerah, da je alarmantne izmišljotine in fantastična pretiravanja no morejo več spraviti v zmoto ali zmedo. To smo v zadnjem času lahko že ponovno ugotovili, ko so ostajale najhujše eksplozije z raznimi smrdljivimi bombami neprijatcljske propagande brez vsakega uspeha. Se bolj so se zmotili naročitelji belgrajskih eksplozij, ako so računali, da bodo s svojim početjem vznemirili jugoslovansko javnost in kvarne vplivali na nadaljnji razvoj in napredujočo konsolidacijo nove Jugoslavije. Vse našo prebivnlstvo je preveč čvrsto odločeno, vztrajati pri delu za preporod in obnovo države, da bi jo mogli bogati in motiti taki pojavi onemoglega sovraštva, kakor so bile današnje belgrajske detonacije. Ob podpori vsega naroda bo jugoslovanska vlada lahko mirno in energično nadaljevala z izvajanjem svojega velikega progrnma, zločinska izdajalska in neprlja-teljska akcija pn se bo prej ali slej uničila sama. Carinskega premirja ne bo Ženeva, 17. marca. AA. Konferenca za carinsko premirje se je ponesrečila. Nocoj so javili, da je j>rotokol že pripravljen zn pcdj>ls. Države se niso mogle sporazumeti v vprašanju datuma, ko bi stopila konvencija v veljavo kaj pravijo Številke: Naš poslanih med izseljenci v Belgiji Bruselj, 17. marca. AA. Jugoslovanski poslanik na belgijskem dvoru dr. Milojcvič je v spremstvu jugoslovanskega delegata za soc. |>oliti:ko Kranjca v avtomobilu nekega belgijskega inženjerja obiskal nu.še delavske kolonije v provinci Lim-burg. Dr. Milojeviču je bil prirejen navdušen sprejem od slovenske delavske kolonije v v lclitelburgu, kjer je zaiposlenili 700 na.ših delavcev. Sprejeli so poslanika v imenu svojega društva sv. Barbare. Predsednik društva Kuni e r je v živili besedah izrazil svojo zvestobo do naše države. Prav tako svečan sprejem je doživel poslanik v Vatrietu, kjer živi okoli tisoč slovenskih delavcev in imajo tam svojo jugoslovansko delavsko podporno društvo. Poslanika so sprejeli s svojo društveno zastavo. Predsednik društva Kavčič je pozdravil poslanika v imenu delavcev ter mu izrazil neomajno zvestolio do kralja in domovine. Najlepši sprejem pa je bil v Austenu, kjer šteje slovenska delavska kolonija 1500 članov. Tam sta dve noši društvi, eno Svete Barbare, za-ščitnice rudarjev, ki mu jc predsednik Kova čič, drugo pa je delavsko podporno društvo, ki ima za predsednika g. Poliča. Poslanika dr. Milojeviča in Kranjca so sprejeli v dvorani, ki je bila okrašena s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra ter belgijskimi in jugoslovanskimi zastavami. Oba predsednik« sta zaprosila g. dr. Milojeviča, naj 1к> tolmač čuv-stev neomajne zvestobe na najvišjem mestu do k ralja, kraljevskega doma, kraljevske vlade in vse Jugoslavije, Sprejema se ie udeležilo do 600 naših rudarjev, ki so imeli prosto, s svojimi žena/mi in otroci. Po govorih obeh predsednikov in dr. Milojeviča se je vršil koncertni del svečanosti. Delavci so zapeli državno himno, posebni delavski tamburaški zbor pa je sviral narodne pesmi. Nato je poslanik Milojevič obiskal .še mesto Canes y na meji, kjer živi v velikem pomanjkanju okoli 50 nn.šili državljanov, Dalniatinccv, Slavoncev in Mačvancev. Bruselj, 17. marca. A A. Prihodnjo nedeljo proslavi jugoslovanska delavska kolonija v Seraignu skupno z delegati za socijalno politiko veliko svečanost posvetitve zastave svojega društva » Jcdinstvo«. Pri tej priliki bo društvu predana slika Nj. Vel. kralja, in sicer v prisotnosti članov našega poslaništva, delegatov za socijalno politiko, jugoslovanskih oficirjev, ki se tnude v študijske svrhe v Belgiji in vseh naših častnih konzulov v Belgiji ter zastopnikov državnih oblasti v Liegeu. Tri eksplozije v Belgradu Neznanec položil štiri eksplozivne naprave Belgrad, 17 marca. AA. Davi so bile od 4.45 do 5.20 tri manjše eksplozije in sicer prva pred vhodom v nedokončano zgradbo prometnega ministrstva v Nemanjini ulici v bližini železniške jioslaje, kjer je bil majhen paket z eksplozivno snovjo postavljen v kup drobnega gradbenega materijala. Druga je bila kakih 200 metrov višje v isti ulici. Eksplozivni paket je bil postavljen pod zabojem za ulične smeti. Tretja je bila kakih 200 metrov dalje na vogalu te ulice in Zrinskega ulice. Na nasprotni strani je bil postavljen zaboj za ulične smeti. Pod njim so organi oblasti opazili sumljiv paketič. Semkaj so bili takoj postavljeni Gospodična Milka Zagorje, 16. marca. V dolgi vrsti stojijo stotine otrok pred topliško šolo. Prod vrsto zastava — pa zastava s črnini žalnim trakom. Poleg vrste učiteljstvo — vsi učenci in učitelji so resnobnih obrazov. Prišli so, da spremijo na zadnji noti truplo gospodične Milke Vodopivec. ki je po sedemnajstletnem trudu in žrtve polnem delil v šoli med mladino legla, pa nič več vstala. Otroci so nesli zimskega zelenja, da z njim pokrijejo grob svoje vzgojite!'ice. G. Culot jo vodil zbor šolarjev, da je pri vratih šole Ln, ob odprtem grobu zapel pretresljivo »Vi-gred...« G. upravitelj se j - poslovil od nje — in ni čudno ,če je zajokala mladina in, če smo rosnih oči stali ob grobu tudi drugi — saj je prenehalo biti blago srce. ki je živelo le za bližnjega. Mladina čuti, kdo jo ljubi — in njega se oklene — tudi gospodične Milke so je oklepala — pač nnjlioljšn kvalifikacija. Z Bogom! Na svidenje nad zvezdami! Mrliča niso mogli pokopati Žaga pri Kočevju. 13. marca. Zadnje deževje in 'užno vreme sta napravila toliko vode, da je reka Kolpa močno narasla, narasla tako, kakor prebivalci ob njej že dolgo ne pomnijo. Ob Kolpi sta dve hišici, kjer se pravi na Stenicah (po kamniti steni). Tu je umrl še mlad fant, ki se je nalezel 1к>-ler/.ni baje pri vojakih, znan pod imenom Bolijo v Tona. Rakev mu je napravil mizar nn Žagi, vasi, na drugem bregu reke. Vsled narasle vode. pn mizar izgotovljene krste ni mogel dostaviti in tako se po navadnem času pogreb ni mogel vršiti. Pokopali so ga dan pozneje, ko je voda malo upadla, d.no 12. t. m. Čez Kolpo je mogoče priti samo s čolnom. Usoda stare tatice Ljubljana, 17. marca. Pred sodnike malega senata je danes prav opoldne stopila 55 letna ženska z burno preteklostjo. Je majhne postave, kakor krompirjeva kal bledega obraza s še finimi potezami. Julijana, ki je bila rojena v Hieflau na Štajerskem in ki domačih krajev ni videla v mladosti, je pred vojno živela po mnogih velikih mestih, tako na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in celo v fnomostu. Pristojna je v Kamnik, kjer je lani prebivala v sirotišnici, a je hkratu opravljala posle postrežnice pri Karolu Staretu v času od julija do septembra. Gospodar je naposled opazil, da mu je izmaknila razne predmete v skupni vrednosti okoli 1600 Din. Odslovil jo je. Julijana je odšla nato v Maribor, kjer je lani izvršila tudi več tavin, med drugim jc Antoniji Stoler odnesla hranilno knjižico. Pri banki je nato dvignila 1200 Din, a knjižico na skriven način položila za omaro Stolerjeve, ki je še le pozneje opazila tatvino. Izvršila je v Mariboru še dve manjši tavini. Nato je hodila okrog iz Mari bora v Ljubljano in v Zagreb, nakar so jo 17. januarja prijeli in zaprli. Njen proces pred senatom je bil kratek. Julijana, ki govori čudno slovenščino, je kratko povedala sodnikom: » Priznam vse tako, kakor sem dala na protokol. Res setn vzela. Okrog se nisem vlačila. Iskala sein službe. Sem stara in ne morem nikjer dobiti službe.« Predsednik je nato čital razne zapisnike in omenil, da je preiskovalnemu sodniku izjavila: Ne morem se premagati. Trpim na kleptoma-niji že od mladosti.« Obtožena Julijana je bila 1913 pred ljubljansko poroto obsojena na 5 let ječe kot tatica iz navade. Takrat je ukradla malenkosti, vredne okoli 250 K. Predsednika senata je zaprosila, da ji dovoli Pr......... /a te torej visoko Begunje?...« »Zato, ker je tam prijetno,« je od- kazen prestati v Begunjah. Predsednik se je začudil: »Zahtevate torej visoko kazen? Zakaj hočete v FOO.OOO ZAVITKOV ELIDASHAMPOO PRODAN IH V ZADNJ E M LETU ! vrnila. Bila je zaradi tatvine in prevare obsojena na 18 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela. Julijana je kazen molče sprejela. javni čuvarji, do prihoda strokovnjakov, da pregledajo paket. Malo zatem je prispel strokovnjak, major R e k a 1 o v , ki je skušal pregledati vsebino paiketa. Medtem je nas ta Ia eksplozija, ki ga je hudo ranila. Tu so našli tudi cekar, s katerim so bile eksplozivne snovi prenešene. Na osnovi dosedanje preiskave sodijo, da je do-tična os"ba prispela z vlakom z neke strani in da je, noseč pakete z eksplozivnimi snovmi v cekarju, poslavljala pakete na ulici v vrstnem redu in sicer najprej v Nemanjini ulici, pa do vogala Zrinskega ulice, dokler ni zadnjega paketa pustila s cekarjem vred. Iz vsega tega sledi, da so bili naklepi te osebe zgolj demonstrativnega značaja. Mnterijalne škode ni, ker so bile eksjdozije na odprtih in širokih ulicah. Roparski napad Nevarne ciganske tolpe Soteska pri N. mestu, 16. marca. Pri Levičarju nad Grmadarjein poleg Soteske na Dolenjskem prebivata mati-vdova in hči. V rebri nad okrajno cesto imata na samoti revno hišico in mal vinograd. V petek ponoči (13. t. in.) so udrli v hišico neznani moš-ki, zagrozili ženskama s smrtjo, ako se ganeta, in pobrali obleko in hrano. V bližini t. j. )>od St. Pavlom j>ri Dvoru in v Borštu pri Ajdovcu jo bilo v zadnjem času vlomljenih in ukradenih več zidanic, knr je najbrže zakrivila ista roparska tolpi. Velika nadloga v teh krajih so tudi cigani sploh, šc (»osebno »ogrski cigani«, ki romajo mimo na več vozovih s sestradanitni konji. Sleparijo ljudi na vso mogoče načine. Ako ne gre s sle-fmrijo, dosežejo kar želijo z žuga njem in tudi s silo. Ljudje žive v vodnem strahu in ima jo zaklenjene hiše tudi jiodiievi. Cigani so sploh priviligirani državljani: Ne plačujejo davkov, ne hodijo v šolo, potepajo se okrog brez delu. žive od tatvine in goljufije in imajo samo eno |>ostavo. namreč to. da sinejo krasti v enem kraju samo 24 ur. Po pretoku 24 ur jih |>rejiode orožniki iz ene občine (ako jih kdo priglasi), da začno s svojim zločinskim delo v drugi občini. Ali oblast res nima niknkega sredstvu proti surovi ciganski svojati? Zakaj se jim sploh dovolijo plcnitvcni pohodi iz kraja v kraj? Zopet požar na Črnečah črneče. 14. marca. Minuli četrtek. 12. t. m. je nnkrat, ob tri četrt nu 10 zvečer izbruhnil -»žar v gospodarskem poslnj» i n g. Š. in A. Sadnik-a, gostilničarja p. d. Tonoj. v črnečah. Ljudje so večinoma spali. gos|)oda.rjev ni bilo ravno niti doma. Bliskoma se je ogenj razširil na vse obširno poslonio. Domača požarna bramba, še-nc leto stara, je hitro nastopila in začela reševalno delo, ki jc bilo nn otežkočeno po mrazu, ki je vladal j»o noči. Posrečilo se je rešiti živino: konja, govejo živino, svinje in kure ter nekaj jiol iedelskca orodja in vozov. Vso drugo, mod tem en voz-kolesolj. mlitilnica, rezaltiica itd. je postalo žrtev požar«. Na [x»moč je pozneje prihitela tudi požarna bramba iz Dravograda, ki pi ni moHa več dosti storiti. V veliki nevarnosti so bila tudi sosednja poslopja, zlasti žnpnišče z gospodarskim poslopjem. Sreča v nesreči je bila. d« je poslooi« kril v sredo obilo padli sneg. Iskre je nosilo daleč naokrog, do Dobrovo. Može itd. Kako je ogenj nastal, se seve ne ve. Čudno pa je. da je v poldrugem letu nastal v primerno majhni župniji že četrti požar, in vedno v hlevu. Najprej je pogorelo cerkveno jx>.sestvo pri Sv. Križu. Kmalu jxvtcm. oktobra meseca 1929 Hažejevo veliko gosp. posle '■» v černečali. dne 4. jan. 1931 troje poslopij g. K. Halbiirth p. d. Stišnik« v Triboju. zda j oa Sodnikov hlev. Kako je ogenj nastal, se nik jer ne ve. a gotovo mora bili vmes zlobna roku poži-galca, ki povzroča toliko strahu in škodo. Da bi ga vendar prijela kmalu trda roka pravice! Razne nesreče Ljubljana. 17. marca. V bolnišnico so pripeljali 4 ponesrečence. 25 letni Andrej Bizjak, sin jxisestnik« s Trate nad Škofjo Loko je včeraj nakladal les na voz. Pri tem mu je pidel tram na desno nogo in mu jo zlomil. 40 letni dninar Rafael Kotni a č ■ Sela pri Mostah je davi spal v nekem hlevu nn Selu. Med spanjem pa ga jc konj brcnil v prša in g« resno poškodoval. 8 letni Drago Rež, sin kleparja iz Most, Prdšernova ulica 1, je včeraj skakal jki dvorišču z drugimi otroci in pri tem padel ter si zlomil desno nogo. 12 letnega Feliksa Janskega.v Prisojni ulici 1, je včeraj večji pes ugriznil v desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI! 700.000 zavitkov Elida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo. a negovanje ms EU D Povišani prispevki rudarskega zavarovanja Ljubljana, 17. marca. AA. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani razglaša: Na csnovi čl. 2 in 3, točka 12 zakona o uredbi vrhovne državne uj>rave od 31. marca 1929, čl. 1 uredbe o organizaciji rudarske stroke od 27. junija 1921 in čl. 135 pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja na rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji od 1. decembra 1924, je izdal g. minister za šume in rudnike sledeče rešenje: »Za začasno sanacijo pokojninske blagajne Glavne bratovske skladnice v Ljubljani se v čl. 102 pravila bratovske skladnice v mejah od 3—5% predvideni in z rešenjem g. ministra za šume in rudnike R št. 11.404 z dne 6. decembra 1 !27 od 5% na 7% od delavske kategorijske mezde povi-Sani prispevki za pokojninsko blagajno sledečo povišajo: 1. za krajevne bratovske skladnice C'clje. Je- senice, Krmelj, Ljubljana — kar znese 307.190 dinarjev; 2. za krajevno bratovsko skladnioo Štore — 9%, kar znese 54.10« Din; 3. krajevne bratovske skladnice Hrastnik, Kočevje, Laško. Rajhenhurg, Trbovlje, Zagorje — 10.27c, kar znese 2.547.100 Din; 4. za krajevno bratovsko skladnico Velenje — 10.8?«, kar znese 481.100 Din; 5. za krajevne bratovske skladnice Iješe, Meii-ra. Kavne — 12%, kar znese 742.800 Din, skupaj 4,132.500 Din. Ta sprememba pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja na rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1924 velja od 1. marca 1931 in se razglasi v »Službenih novinah '. O tem se obvestijo Glavna bratovska skladnica v Ljubljani in vse krajevne bratovske skladnice tuuradnega okoliša z naročilom, da pričnejo pobirati povišane prispevke s 1. marcem 1931. Ma kolodvoru točijo vmo! Na glavnem ljublj. kolodvoru so včeraj pretočili 95.000 litrov vina Ljubljana, 17. marca. »Banatsko vino točijo na kolodvoru! la govorica se je danes dopoldne naglo širila med železničarji glavnega kolodvora iu po bližnjih ulicah. Vendar enkrat so jio dolgih razmotrivanjih odredili, da so začeli s pretakanjem vina. Težki tovorni vozovi iu parizarji, v katere so bili vpreženi močni in lepi kmečki konji, so drčali v smeri proti prostoru glavnega tovornega kolodvora, kjer so stali že od II. decembra 1910 vagoni famoznega banatskega vina, ki ga je zaplenila glavna carinarnica in nedavno prodala na javni dražbi. Ker je finančno ministrstvo kljub ugovorom interesiranih strank odobrilo prodajo, je bilo za danes odrejeno pretakanje vina iz cistern v sode. Prvotno so nameravali vse vagone prepeljati v |irosta skladišča Balkana, loda pojavile so se tehnične ovire in zato so se odločili za stari prostor. Glavni zdražitelj vina trgovec g. M. Petrič je dobil več interesentov, ki so sedaj to vino prevzeli. Glavni pogoj pri prevzemu je bil, da se mora vino denaturirati in vporabiti ali za kis ali za žganje. Proceduro denaturirania je nadzoroval vinarski nadzornik g. Kuret iz Maribora. V ta namen so jiri-pravili okoli 5000 kg morske soli, kajti na vsakih 100 1 vina je moralo priti 5 kg soli. Zastopniki carinarnice, mestnega dohodarstve-nega urada in mnogi interesenti so bili že zgodaj ob 8 pri vagonih. Opravili so takoj potrebne formalnosti. Pred vagone so zvalili do 150 sodov, v katere so najprej začeli sipati sol, nato pa so napeljali gumijaste cevi, da je notri teklo peneče, črno-rdeče vino »otelo», ki je bilo iz velikih kleti nekega banatskega graščaka. Pripeljali so tudi sesalke, ki so jih postavili v odprte vagone in hkratu iz vseh vagonov je teklo vino. Največji in najživnhnejši naval voznikov in gledalcev je bil od 10 do 11 dopoldne. Bilo je pravcato mravljišče in vinsko sejmišče. Delavci so se žurno sukali okoli vagonov in sodov. Pomagali so z močnimi klici: »Horuk!« valili z vinom napolnjene sode na vozove. Poleg vozov pa so bili tudi tovorni avtomobili. Mnogo vina se je polilo tudi po tleh, kajti točilci so hiteli in niso kdovekaj pazili na pokvarjeno vinsko kapljico. Pravijo, da se je razlilo več sto litrov vina, a še več so ga skrivaj popili. Kar v raznovrstnih posodah in steklenicah so odnašali vino. Razvila se je huda borba za kozarce in steklenice. Mnogi so potem hiteli z vinom domov ali pa v tajne kotičke, kjer so pokušali črnino ob malem dopoldanskem prigrizku. Skupina drugih je budno motrila situacijo pred vagoni in vnelo nosila vino v stran. Bili so naravnost komični prizori, kako so ljudje na rampi ločili to vino. Oo-vorili so med seboj: »Skoda take kapljice. Saj ie to vino boljše ko dalmatinsko.« Okoli U dopoldne so postali mnogi prav veselo razpoloženi, začeli so prepevati iu govoriti: »Ljubljana se danes giblje iu ziblje. Vse je veselo.« Nekateri so vedno silili k sodom. Vozniki so začeli te sitne muhe celo zmerjali in vpiti nad njimi: Barabe! Ste že pijane, komaj stojite. Pomagajte nam nakladati, potem dobite plačilo. To je škandal.« Proti poldnevu je vrvež nekoliko ponehal. Tudi popoldne je postalo mirnejše, toda mnogi so se opotekajoč zibali z glavnega tovornega kolodvora, ločili so vino cel dan do večera. Pretočili so okoli 950 hI vino. Ugotovili so večji kalo. Iz vseh sodov so vzeli tudi po več vzorcev, ki so jih v prisotnosti notarja dr. kuharja zapečatili na zahtevo strank, ki so zainteresirane za vinsko afero. Te vzorce bodo pozneje natančno kemično preiskali in vino analizirali. I'o vsem prostoru pa se je, če je zapihal veter, razširjal oster kisel vonj, I kakršnega ima vino, če se je pokvarilo in je postalo ! močno cikasto. Poučeni pravijo, da ta vinska afera še kmalu ; ne bo spravljena s sveta in da bo treba še mnogo i naporov, da se bo zadeva |iopolnoma pojasnila. Za enkrat afera kronista več ne zanima. Vlom v župnišče Št. Jernej na Dol. 16. marca. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v pisarno farnega uradu. V pisarno, ki je v pritličju na desni strani, je bilo vlomljeno skozi okno na ta način, tla je tat zdrobil zunanjo in notranjo šipo. nakar je okno z lahkoto odprl. Okna v pritličju so vsa zamrežena z železno pregrnjo, s komaj 14 cm široko razdaljo, tako. da že srednjo velikemu vlomilcu ne bi bilo mogoče j>riti skozi tako majhno odprtino v sobo. Jasno je torej, da je bil vlomilec še mlečnozob fanta lin, kar so dokaj' tudi njegove stopinje v snegu jxwl oknom, ki so se še zjutraj prav natančno ojxaz.ile. Stopin jo merijo natančno 22 cm dolžine. Imel pa jc mladi vlomilec še enega starejšega tovariš«, kar se tudi točno sjwz.na po stopinjah. Kdaj jc bil vlom točno izvršen ni mogoče dognati. Verjetno je, da šele jx> pilnoči, ker je do polnoči pred župniščem svetil« luč. Opazil j>n je vlom g. svetnik Lesjak, ko je zjutraj vstopil v pisarno in videl, d« ic jx> pisairni vse razmetano, okno pa odprto. Vlomilec je odnesel denarja, manjše zneske ccrkvenih podružnic v znesku od 150—200 Din. nekaj kosov čokolade in medaljo reda sv. Save, katero je g. svetnik preti kratkem prejel. Za okrepčilo si je privoščil pa še nekaj požirkov ruma. Oiai pravite? Opozoril bi rad na slovensko razpravo g. dipl. oee. Grampovtuna v reviji pBankarstvo*. Skoraj vse misli in dejstva, navedena v tej razpravi, so luka, da bi se moral z njimi seznaniti vsak Slovenec. Med problemi, ki jih je f». Grampovčau sprotil, se mi zdi najvainejii problem slovenskega izse-Ijenslva. Kako hoie pisec ta problem reHtif 8 tem, da naj bodo v bodote oni, ki odhajajo za kruhom iz detete, kvalificirani ljudje! Dosedaj je bilo to prav narobe. V tujino so ili navadno — čeprav ne vedno — obupanci in taki, ki niso imeli nit izgubiti razen upanja, da bo v tujini boljie ko doma. Ni lastno za naše ljudstvo, dn dobavlja tujini samo teiake, delavce, ne pa tudi strokovnjakov. To ludi ni domovini koristno. Ti ljudje zaslužijo le malo in le malo poiiljajo domov. Če se vrnejo zgarani v domovino, prinesejo s seboj dostikrat le starost. Na jug gre dosti naših ljudi. Navadno gredo le za sluge, dekle in natakarice. Drugače moramo usmeriti tok našega izseljevanja. Odvišek naših ljudi moramo pošiljati na iug »n v tujino drugaie pripravljen za življenjsko borbo, kakor dosedaj. V tujino naj gre predvsem nai obrtniški naraščaj, naSi inženerji, no M specialni obrtniki in kvalificirani delavci. Ali ni sramota ta Slovence, da pn nas, v ožji domovini, na primer en mehanik drugemu odjeda skromni košček kruha, na Hrvatskem, v Vojvodini in v srbskih krajih pa imajo krasne zasluike nemški, madjarski, židovski strokovnjakif Predvsem pošiljajmo v sret nnše strokovne delavce! Ti bodo vrč zaslutiti, več pošiljali r domo-rino. boljie nas bodo drugod predstavljaliI In ko se vrnejo, gotovo xe jih vrne vsaj del, ne bodo prinesli nazaj le bolezni in revščine! Zato pozdravljam misel, ki jo je sprotil gospod Orampovčan in telim, da bi se uresničila v r sem ohsea a! Ljubljana Uspešni dnevi sv. misijona Kranj Strelska d užina v Kranfu. Občni zbor strel-(ke družine v Kranju se vrši 31 t. m. ob 20 zvečer v hotelu »Stara pošta« (soba levo vhoda) z običajnim dnevnim redom. Dasiravno je začela poslovati strelska družina šele lani, ko si je postavila svoje lastno strelišče, ima vendar Upe uspehe. Sobno streljanje, ki se vrši vsako sredo zvečer od 20 naprej v hotelu »Jelen«, je bilo do tedaj dobro posečano. Strelskih vaj je bilo do sedaj 10, ter ie bilo na teh vaiah oddanih od dam 74. od gospodov pa 1131 serij. Vodstvo pa tudi skrbi za izpre-membo, saj razpolaga s stoječimi 20-krožnimi tarčami, avtomatsko »Marjanco«, avtomatsko ubojno tarčo z 10 figurami in avtomatsko tarčo »Bežeči jelen«, ki je pač edinstvena v naši državi. Kakor hitro pa bodo dopuščale vremenske prilike, se bo začelo redno streljanje na strelišču v Struževem, kjer bodo prišli na svoi račun tako strelci kot tudi lovci. Odprto vpraian|e na g. okrajnega prosvet-e- ga referenta v Krarju Kot smo informirani, je kr. banska uprava v Ljubljani rešila našo prošnjo glede šolskega pouka /e 21. februara t. !.. kjer odreja spremembo urnikov. Ker se vkljub temu odloku vrši pouk ie nadalje po dosedanjem načinu, prožimo p. n. naslov pojasnila, iz katerih razlogov se z izvedbo odloka toliko časa odlaša. — Prizadeti starši. Jesenice Obrtno društvo na Jesenicah prijazno vabi vse obrtništvo okraja Kr. Gora na o^čni zbor, ki se vrši na Jožefovo ob pol 3 popoldne v sa'o~u restavracije Mesar na Jesenicah, tovariši in obrtniki, stanovska zavest ras kliče, da se občnega zbora polnoštevilno udeležimo. Odbor društva se udeleži sv. maše ob 10 v mestni župni cerkvi, ko se bo molilo za naše brate v Italiji. Zbirališče pri Trianu. Vabljeni ludi ostali obrtniki. — Načelstvo. i To in ono o Retečah »Kakšen praznik »te pa praznovali včeraj v Retečah, ker visi zastava na Društvenem domu?« j me vpraša tovariš, ko se dobiva v kupeju. Proslavljali tmo Finžgarjevo 60letnico z go- ; vorom o njegovem življenju in delu, recitacijami, petjem in I. dej. »Divjega lovca«, »Slišal sem že davno, da boste v Retečah sezidali novo šolsko poslopje; tolikrat se vozim mimo Reteč, pa ne opazim prav nobenih priprav. Kdai boste začeli?« Do danes se še niso prizadeti zedinili zaradi I sveta, kjer bi stalo novo šolsko poslopje. F.ni hočejo poleg sedanje šole, drugi pa nasproti sedanji šoli. Ko bo vpraašnje stavbišča rešeno, tedaj i se bo hitro šlo na nadaljnje delo. Saj je pa tudi potrebno zaradi števila otrok. Eno samo učno sobo imamo in v vsak razred jih pohaja po 48, tako da je natlačeno polno. Drugo leto pa ne bo mogoče vseh za šolo sposobnih otrok sprejeti zaradi pomanjkanja prostora. »Ko sem se vozil iz Škofje Loke proti Rete-čam, sem opazil drogove; ali boste mar pri vas dobili elektriko, ker je že tudi transformator postavljen ob progi«? Seveda bomo. V Retečah je že skoro po vseh hišah električna napeljava isto tako tudi v mnogih hiša v Gorenji vasi, Spodnji denici in Ladji. Samo korita, po katerem bi elektrika tekla, ne moreio speljati. Za božič so nam jo z go!ovosljo obetali, potem za začetek marca, o veliki noči je še ne bo, pač pa upamo, da bomo mogli že mlatiti na električni pogon. Mirna Smrtna kosa. V nedeljo 15. t. m. je po daljši n hudi bolezni umrl in bil v torek na farnem pokopališču pokopan Anton Vidmar, trgovec z dež. pridelki v Glinku. Pokojni je bil znan daleč na okoli ter bil vsled vedno veselega humorja pri vseh priljubljen. Zapušča mlado ženo in 7 neoreekrb-ljenih otrok. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje. Rok za naroïltev Mohorjevih knjig je podilj-šan do 22. marca. Kdor jih še ni naročil, naj hiti, da ne bo prepozno. Ruše Sprememba. Hišo gospe Julčke Gorišek, soproge g. ravnatelja Mirko Goriška, je kupila ruška posojilnica. G. Gorišek pa si je kupil vilo v Bel-gradu za stanovanje. Nesreča. V hlapčevi odsotnosti je udaril v po- | nedcljek zjutraj konj g. Lesjaka svojega tovariša v hlevu in mu zlomil nogo. Poklicali so konjskega mesarja iz Maribora, ki je konja zaklal v hlevu in odpeljal v Maribor. Za žival, ki je stala pri nakupu 5000 Din, ni dal več ko 250 Din. Ljubljana, 17. marca. Kakor ie bil pričetek sv. misijona v Ljubljani zelo lep, in je privabil v cerkve velike mtvažice ljudi, tako tudi sednj no prvih dnevih misijon privablja m nogo ljudi in sicer, kar je še Ik>|i razveseljivo še mnogo več kakor t prvih dnevih. Tudi pri jutranjih službah božjih in misijonskih govorih je bilo davi mnogo več ljudstva, knkor prve dni. Kakor kaže, bo imel sv. misijon v Ljubljani popoln uspeh, tak. knkor ga pred njim niti optimisti niso pričakovali. Dosedanji uspeh sv. misijona v Ljubljani kaže, knko nujno je bilo prebivalstvo potrebno verske obnove v tem času, ko navidezno materijalizem in monizem zastrupljata življenje mnogih in ko se navidezno ljudje prccej podrezajo v versko indiferent-nost. Trelw je bilo le vzpodbude, pa so se vsi ti videzi izkazali za zgrešene in se je obenem pokazalo, da je ogromna večina ljubljanskega prebivalstva globoko vrrna in vdana katoliški oerkvi. Ginljivo je videti n. pr. kako zvečer v žunnih .-erkvali zbrana množica v idealni verski harmoniji posluša krasno petje pri litanijah in kako potem z vso zbranostjo duha sledi govoru pridigarjev in ne zgreši niti ene njihovih besed. Misijonski govori misijonarjev so se snoči in danes nanašali predvsem okoli vzvišene božje besede našega Zveličarja. V stolnici so n. pr. govori namenjeni zlasti izobražencem in govorniki s prepričevalno besedo pobijajo vse predsodke, ki so zln»ti med inteligenti kolikor toliko običajni proti naukom naše sv. vere. Dalje so snoči in davi govorniki pridisali o hudobiji smrtnega greha in pa o potrebi človeka, da premisli samega sebe in se s tem predvsem pripravi za sv. spoved. Govorniki »o tudi razlagali vernikom poitrebo krščanskega usmiljenja, torej temo. ki je zlasti v teh časih aktualna, ka tava toliko duš v zmotah in ko tio|, oratorij za soli, zbor in oikester, leta 1914. kan-tata Oljki ki smo jo pred dnevi čuli v Ljubljani, leta 1916. simfonična pesnitev Soči, po vojni leta 1921. simfonična pes-itev V pepelnični noči, leta 1926. simfonična pesnitev Ob nevihti, leta 1931. pa je bila dovršena nova kantata za toli, zbor in orkester »V kripti sv. Cecilija«. Leta 1r27. je nastala še opera Talda. S temi velikimi deli nam je Sattner ustvaril slovenski orato.ij. V vrsti teh del je gotovo eno najlepših oratorij Assumptio, ki ga bomo čuli danet v Unionu Sattner ie začel skladati ta oratorij že leta 1910. Tekst mu je oskrbel dr. Mihael Opeka. Drugo leto je bilo delo končano, leta 1912. pa z velikim uspehom izvajamo na treh konce tih 1'uS-ljanske Glasbene Matice. Prva leta po vojni je sklada'elj delo znovič prede'al in ga zopet podal v frančiškanski cerkvi leta 1921. Vnebovzetje ima tri dele, kakor tudi Oljki: Marijina smrt, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje. V prvem delu nastopajo ženin, Marija in trije zbori, zbor ne-beščanov, angelov in Zemljanov, ki vabijo prijate-liico k sebi, ona pa hrepeni k ženinu. V drugem delu nastopajo Prerok, se recitira svetopisemska zgodba o vnebovzetju, in nastopajo zbori angelov in nebeščanov brez Marije, ki zopet nastopi v tretjem delu obenem s prerokom in zbori. Delo je glasbeno zelo smiselno zgrajeno v trodelno obliko nekam klasičnih proporcij. Zelo učinkovito se mešajo solospevi z zbori in dvotpevi, vsak del impo-zantno zaključi velik zVor. Sattnerjeva glasba ie plemenita, prosta posvetne čutnosti, pobožneča čuvstva polna in mestoma zelo dramatična. Pevsko društvo »Maribor«, ki se je ustanovilo leta 1025.. se je pod vodstvom agilnega g Gašneriča dvignilo v kratkem do takšne višine, da naci ;e porok za dobro izvedbo Vnebovzetja, enega najlepših oratorijev slovenskih. Kai bo danes Drama: Dom osamelih žena. Red B. Opera: Zaprta. Union, velika dvorana: Koncert pevskega zbora »Maribor«. Sattnerjcvo »Vnebovzetje«. Ob R zvečer. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Ilstnr, Sv. Petn eesta 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. (Lj. VIL) e © Pevsko druMvo »Maribor« v Lf"tlianf. K nocojšnjemu koncertu v Unionski dvorani. Slovensko pevsko društvo »Maribor« je bilo ustanovljeno 1. 1925., od takrat dalje se lahko izkaže z vertnim in intenzivnim delom za slovensko glasbeno kulturo. Že v prvih letih svojega obstanka ie začel študirati velika dela in marca 1928 je izvaial Haydno-vo Stvarjenje. Koncem istega leta je izvajal Mozartov Requiem v začetku 30. leta pa Sattner-jevo »Soči« in Dvofakovo »Stabat Mater«. Letos je zbor naštudiral Sat'ncrjev oratorij »Vnebovzetje, katerega je prvič izva'al v Maiiboru začetkom tega meseca, ponovi se pa danes v Ljubljani, jutri v Celiu in zatem še v Dravogradu. Pevski zbor »Maribor« je koncertiral tudi v ostalih večjih krajih bivše mariborske oblasti, predvsem y Celju in Ptuju, kjer je ponavljal skoro vse svoje velike koncerte. Od začetka daiie predseduje zboru sedanji mariborski župan dr. Aloizij Juvan, zborovodja pa mu ie mariborski stolniški regens-chori g. Gašparič. Zbor šteje okrog 90 pevk in pevcev, vsi ti nastopijo danes v Ljubljani. Orke-sterski part izvaia pomnožena vojna muzika iz Maribora, solistične vloge pa so v rokah go-pe Lovšetove, tenorista Avgusta Živka in baritonista Neraliča. Ker je to prvi koncert, ki ga prirede Mariborčani, člani »Maribora« v Ljubljani, opozarjamo in vabimo ljubljansko koncertno publiko, da z obilnim posetom počasti svoie rojake s severne meje. Z današnjim koncertom imajo pa Mariborčani tudi to iskreno željo, da tudi v I.juHjani po-časte sivolasega in velezaslužnega avtorja, p. Hugolina Sattnerja. Govorniki so tudi opozarjali ljudi naj s spovedjo ne odlašajo, temveč naj si izberejo med tednom primerni čas, da morejo to svojo versko dolžnost opraviti v vsej zbranosti in v miru, ter potcin pogosto in če je le mogoče dnevno pristopati k mizi Gospodovi. Poročali smo tudi že, da se je pričel sv. misijon tudi v Šte panji vasi in v Bizoviku. Pričel se je zelo razveseljivo in se je prebivalstvo prvih služb božjih in govorov udeležilo v velikem številu, tako da jc napolnilo obe podružnični cerkvi, ludi zjutraj sta obe cerkvi polni. Proti pričakovanju so ljudje izredno radostni, da se je verska obnova pričela tudi pri njih. Kar je še posebno razveseljivo. pa je to, da se sv. misijona udeležujejo možje prav v takem številu, kakor ženske. Obe vasi se sedaj knr kosata, katera bo pripravila lepši misijonski križ, in ljudje že da rinejo les za ta križ. Tudi misijonarjem samim gredo ljudje zelo na roko in jim skušajo olajšati bivanje teh dni. ko vrše pri njih svoj misij"n. Kakor stno poročali se prične v nedeljo misijon tudi v Smart ne m ob Savi in v Toma če ve m. V Smartnem so ljudje nalašč radi sv. misijona naneljali elektriko v cerkev. Obrnem pa pripravljajo že le-s za misijonski križ. Vse te vasi, kjer imajo svoj misijon, so iz št. peterske fare. Kljub temu pa je sentoe-terski cerkev nabito polna, čeprav hodijo ljudje s Poljan v stolnico, iz znhodnegn del« župnije pn v frančiškansko cerkev, tako, da hodilo v št. petersko župno cerkev le prebivalci Most in novega in starega Vodmata ter iz onega dela mesta, ki je bližji župni cerkvi. Se^nt-neterska župnija je največja v Lju.bljnni in ljudje zato zelo žele, da bi se vršil njih sv. ml-sijon tndl ob 4 popoldne, knkor v stolnici. Zjutraj je namreč za mnoge ljudi, zlasti za matere, prezrodaj, zvečer pa zope-t prenozno. G. šentpeterski žtinnik je med sv. misljonom nabral 20 novih člnnov za Mohorje-vo družl>o, kar je tudi lep uspeh. Krasen uspeh sv. misijona v Ljubljani mora razveseliti vsakogar. Saj je želja vsakega poštenega Slovenca, da bi Ljubljana, ta ljubljenka vsega slovenskega ljudstva, bila prva na Slovenskem tudi v verskem življenju. O Ljtbljar-ske pevce prosimo, da te po možnosti udeleže danes zvečer ob 6 sprejema mariborskih pevcev na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ravnotako jih vabimo, da polnoštevilno pobelijo koncert. O Na Sv. Jožefa dan, na dan molitev za naše rojake v Italiji, poje pri akademski maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ob II Narodno želez-ničarsko glasbeno društvo »Sloga« S. Santel-ovo »Staroslovensko mašo« s spremljevaniem orkestra pri katerem sodelujejo tudi člani Orkestralnega društva Olasbene Matice. O Vseuč. proi. dr. A. Gosar bo v sredo dne 18. t. m. ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoje javno predavanje o Socioloških in ekonomskih os"ovah moderne družabne reforme. 0 Materinski večer v Zavodu za zd-avstve-no zaičito mater in dece se vrši v sredo 18. t. m. točno ob 8 zvečer. Govori: dr. Ivo Pire o temi: »Higienske raznoterosti«. O t«. "I. 1531 — »Vnebovzetje«. 0 Fantovski odsek Senlpetc skegi prosvetnega drultva ima na praznik sv. Jožefa v cerkvi sv Petra ob 7 zjutraj skupno sv. obhajilo. Vsi člani se pozivajo, da se zanesljivo udeleže te svečanosti. — Predsednik. 0 Slovensko zd-avnUko društvo Ima v petek, dne 20. t. m. redni znanstveni sestanek. Predava g. prof. dr. Zalokar o regulaciji preveč bolečih popadkov. 0 Ljubitelji grozdja in vinske trte pridite vsi v sredo 18. t. m. ob 17 v predavalnico mineraloškega instituta na univerzi Nadzornik šolsVih vrtov v p. gosp. Josip Štrckelj bo predaval o »Vinski trti pri hiši in v vrtu«. Vstop k vsem predavanjem podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva le tudi za nečlane prost. © Fantovski odsek prosv. društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani, vabi vse člane, da se udeleže na praznik Sv. Jožefa, skupnega sv. obhajila v farni cerkvi trnovski ob 6 zjutraj. © Proračunska seja občinske nprnve. Pro-računskn seja ljubljanske občinske uprave se vrši, knkor smo že poročali, v petek 20. t. m. ob 3 popoldne v ineirtni dvorani. Na dnevnem redu je razprava o proračunih mestnega zaklada, obligacijskega posojila, meščanske imovine, amortizacijskega zakladu, mestnega ustanovnega zaklada, meetne klavnice, mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice in mestne r>riore?e. O Kongregacijski sestanek v Križankah radi misijona drevi odpade. O Obïnl zbor Druitva jugoslovarsklh geodetov v L|vb''ani bo v nedeljo, dne 22. marca 1931 ob 10 dopoldne v prostorih katastrske uprave v Ljubljani (Hrenova ulica) z običajnim dnevnim redom. 0 Pretlpkovanje Dunajske ceste. Dosedanje pretlakovanje Dunajske ceste med pošto in Tavčarjevo ulico se ie izvršilo na račun Maloželez-niške družbe radi položitve in utrditve tiamvaj-ske proge. V ta namen bode družba pretlakovala tudi ostali del Dunajske ceste do Masarykove ceste. 0 Elcktričre nre v LjubljanL V Ljubljani je 8 javnih električnih ur, ki delijo Ljubljančanom delo in merijo čas. Seveda ta delitev v me jenje ni vedno točna, čeprav je električna in Ljubljančani, kakor imajo dolge jezike, hudo zabavljajo čez nekatere ure, zlasti imajo dosti povedati o oni pred kolodvorom, ki gre zelo rada »na počitnice« za več tednov. Zanimivo je, da velja vzdrževanje javnih električnih ur mestno občino 18.309 Din. In sicer velja vzdrževanje naprave 8000 Din, razne najemnine 309 Din, razne poprave, šipe in drugo pa 10.000 Din, Vendar pa moramo omenjati, da so električne ure v Ljubljani aktivne, kakor se to čudno sliši, zakaj najemnina za reklamna polja na električnih urah prinaša mestni občini letno 25.000 Din. Edino, kar bi imeli Ljubljančani k električnim uram pripomniti, bi bilo, naj bi šle povsem točno in zanesljivo. 0 Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri fiterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Damsko peillo, moderne bluze, torbice, flor, nogavico in rokavice, naiso'idnejše cene pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Izgubila se je poselska knjižica na ime |osi-pina Blaj. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi ua Sv. Petra c. 5L Vam otroci ne morejo jemati ribjega olja, jim dajte JEMALT, ker so vsi navdušeni za JEMALT, preparat ribjega olja, ki ima izredno dober okus. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatljo io 25 Din za malo škatljo. Maribor □ V mariborskih cerkvah bodo jutri molitve pri popoldanskih službah božjih pred izpostavljenim Najsvetejšim in sicer v stolnici ob 17, v baziliki Matere milosti ob 15, v inagdalenski cerkvi pa ob 14. □ Vladika dr .A. Karlina 20. obletnico škofovskega posvečenja se bo praznovala sirom lavantin-ske vladikovine v petek dne 20. t. m. V Mariboru bo na Jožefovo v stolnici pontifikalna sveta maša ob 10, ki jo daruje prevzvišeni jubilar. V petek ob 8 zjutraj pontifikalna služba božja z zahvalnico, ki jo bo daroval presv. škof dr. Ivan Tomažič. □ Lep napredek Mestne hranilnice. V pretekli poslovni dobi izkazuje Mestna hranilnica, ki ji z vso požrtvovalnostjo in bogalim izkustvom noče-luje msgr. Jerovšek, napredka pri vlogah na knjižice za 13,628.519.61 Din, pri vlogah na tekoči račun pa za 1,408.671 Din. Napram 1 1920. je to napredek za ca. 13%. Prav posebej je omeniti, da so se pod sedanjo upravo zvišale hranilne vlogo za 65%, kar je pripisati modremu in Izredno preudarnemu vodstvu. Stanje hipotečuih posojil je bilo koncem leta 57,279.259 Din (povišek za ca. JO,000.000), občinskih posojil koncem preteklega leta 13,119.608 Din (povišek za 3.711.808 Din), meničnih posojil pa 308.660 Din. V tekočem računu pa je bilo posojil za 31,530 274.24 Din in so se torej ta posojila znižala za 2.947.507 Din. Zavodu želimo tudi vnaprej pod vodstvom msgr. dr. Je-rovska najlepšega napredka in procvita. □ Rekrutni spisek izgotovljen. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša: Rekrutni spisek v Maribor pristojnih vojnih obveznikov roj. L 1911 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami in sicer do 31. t m. Pozivajo se glavarji rodbin (zadrug), da se prepričajo glede točnosti vpisa zadružnega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in da za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji dokaze, po katerih s« bo zadružno stanje v rekrutskem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. П Tretjeredna skupščina za duhovnike bo mesto jutri v petek dne 20. t. m. ob pol 17 v fran čiškanskem samostanu. □ Danes zvečer ob tričetrt na 20 otvori v mariborski stolnici vrsto govorov o zelo važnem in vedno aktualnem predmetu znani ljubljanski pro-povednik. Na svidenje, meščani! □ Trgovine bodo jutri dopoldne kakor smo že poročali, odprte. Ravnotako tudi na praznik Marijinega oznanjenja v smislu banske uredbe o delovnem času. □ Iz gledališča. Drama pripravlja zanimivo francosko igro .Leseni konji«, ki jo je spisal Iran-coski pisatelj Antoine. Režira J. Kovič. — V D. Trbuhovičevi režiji se vrše priprave za znano Kal-manovo opereto »Cirkuška princesa«. Pri tej opereti sodeluje ves operetni ansambl ter celotni zbor. Inscenacijo pripravlja gledališki slikar Ussar, balet na gdč. Kovačeva in g. Harastovič. — Krstna predstava R. Reharjevega -Učlovečenja« se je morala radi obolelosti režiserja II. TomaSiča preložiti. П Otvoritev razstave moderne francoske grafike bo v nedeljo dne 22. t. m. ob It v mali unionski dvorani. Zbirka umetnin je last galerije Billiet v Parizu. Razstava bo odprta vsak dan od 10 do 17. П Ljudsko štetje. Opozarjajo se vsi, ki nimajo tozadevnih dokumeniov, jx)trebnih pri ljudskem štetju, da si jih pravočasno oskrbijo. V po-štev pridejo rojstni list. domovnica, posestni dokumenti ter jiodatki glede zgradb. Vsa pojasnila daje konskripcijski urad na Slomškovem trgu 17. Ç Senzacija: Byrd v Mariboru. Znana >e el.s-pedicija admirala Byrda na južni tečaj. Maribors i prosvetni zvezi se je posrečilo dobiti v zvočnem lil-mu izvirne posnetke te ekspedicije, ki se bodo predvajali od ponedeljka 23. t. m. pa do vključno 27. t. m. v Grajskem kinu. Kot dopolnilni spored se l-o predvajal film o bivanju Nj. Vel. kralja Aleksandri in kraljice .Marije v Zagrebu tneseca februarja t. I. Predstave bodo dnevno ob 15, 17, 19 in 21. Raz< ii tega bodo vsak dan ob 15 razen na praznik due 2 >. t. m. šolske predstave proti enotni vstopnini pet dinarjev. Prebivalci izven Maribora naj si ogledaio film predvsem na praznik 25. t. m. Polovica čistih dohodkov šolskih predstav bo naklonila Prosvetna zveza Dijaški kuhinji v Mariboru. П Prvi spoprijemi. Jutri na Jožefovo sc spo-primeta v Ljubljani na zelenem pojju moštvi Ilirije in tukajšnjega Železničarja. Mariborčani so zelo radovedni glede na rezultat tega prvega srečanji. □ Iz dneva v dan se opaža: gre starček lili starka po ulici in se zgodi, da se mora izogniti mlademu gospodiču ali gospodični — v mlaku/o in podobno. Po raznih čakalnicah itd.: mladi sedijo, starejši stoje. Vzgojitelji! — Človek, ki ho li po Mariboru z odprtimi očmi. □ Mariborski sport. Gross contry za prvenstvo Maribora se preloži na prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. — Ce bodo vremenske prilike ugodne, se prično v nedeljo 22. t. m. prvenstvene tekme v /e objavljenem smislu in redu. □ Kovačnica falzifikatov. Poročali smo že svojčas o aretaciji I. Rupnika, ki je osumljen ponarejanja 100 dinarskih bankovcev. Včeraj je policija izvršila v njegovem stanovanju v Melju hišno preiskavo, pri čemer so prišli na dan razni ponare-jevalni ■ ekviziti kakor oljnate barve, fotografske i plošče, gumijaste rokavice, šapirografskl pripomoč-I ki in drugo. ] □ Neznano kam... Izginil je 17letni vajenec 1 Marijan Martinovič od svojega gospodarja medi-čarja Pavla Venka v Vojašniški ulici 3. Za seboj je zabrisal vsako sled. Vzrok jiobega ni znan. □ On v gostilno, kobila s kočijo v temo. Iz-voščku Jakobu Emeršiču je v času, ko se je za trenutek nahajal v gostilni pri Amerikancu na Spodnje Radvanjski cesti, izginila s kočijo vred kobila v neznano siner. Kobilina hudomušnost, ali hudomušnost drugih, ki niso kobila? П Udeležite se molitev, ki se bodo vršile v vseh cerkvah na praznik sv. Jožefa. Spomnile se trpečih bratovi — Sreski odbor Narodne Odbrane. П Oglasi in inserati za Slovenca se sprejemajo v upravi na Koroški cesti 1 ter v podružnici na Aleksandrovi cesti 6. П Lovski blagor. 145 kg težkega merjasca je ustrelil te dni na Šobru veleposestniški sin Janez Berko iz Kamnice. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 18. marca: Zaprto. Četrtek, 19. marca ob 20: ODGODENA NOC. Za abonente polovične cene. Zadnjič. Strašna smrt v valovih Ladja „11'ihing" zletela v zrak — Posadka se hoče rešiti na ledenih ploščah Newyork, 17. marca. kk. Žalostna tragedija pri Novi Fundlandiji, pri kateri je postala žrtev ladja Wiking«, ki je lovila kite, se je pripetila ponoči na ponedeljek ob II, ko je moštvo že odšlo spat. Ker je parnik zamrznil, so hoteli drugo jutro razstreliti vodno pot in razstrelitev fihnati. Do eksplozije je najbrže prišlo tedaj, ko so smodnik vsi-pali v manjše posode in je najbrže pri tem slučajno morala pasli iskra v posodo. Nastala je strahovita eksplozija, ki jc raztrgala ves spodnji del ladje. V najbližjih kabinah ie bilo takoj mrtvih 20 mož,, ostali pa so le za silo oblečeni poskakali na ledene plošče, ki «o se radi eksplozije začele premikati. Z obale so najprej opazili saino svit ognja. Brezžična postaja narnika je bila pokvarjena in ni mogla oddajati klicev na pomoč. Sole, ko je minula dolga polarna noč, so ljudje z obale videli posamezne osebe, ki so s trudom ua ledenih ploščah skušale priti do suhega. Le malo jih ie doseglo suho zemljo. Veliko pa jih ie omagalo, ker so oslabeli radi ran in opešali, tako tla so prej zmrznili, preden so prišli na konno. Okoli SO jih še tava na ledenih ploščah v hudem mrazu in čakajo na pomoč. Sele v ponedeljek popoldne je vlada v Novi Fundlandiji poslala pomoč, ker je tudi vlada smatrala prve vesti za manever, češ da gre za filmsko predstavo. S prvim pa m i kom je poslala vlada zdravnika, bolničarke in zdravila, z drugo ladjo pa živila in obleke. Oba ta dva parnika, za katerima je bil poslan še ledolo-tnilec, pa bosta mogla doseči kraj nesreče šele v 48 urah, tako da bodo najbrže zadnji brodolomci prej zmrznili. V zadnjih urah goni hud vihar ledene plošče proti odprtemu morju in prebivalci na obali morajo brez moči gledati, kako se nesrečniki vedno bolj oddaljujejo od suhe zemlje. Kraj nesreče leži na severozapadni strani Nove Fundlandije v Whitebay blizu Greenly Islande, kjer so svoječasno pristali z letalom Bremen« Fitzmaurice, Kohl in in Hilnefeld. Na otoku stanujejo tri rodbine in ni. tam nobenega zdravnika. Ladja »Wiking« je bila zgrajena I. 1881. Zapustila je Newyork Q. marca s 138 možmi, 2 filmskima operaterjema Frissellom in Penrodom ter raziskovalcem Sargentom, o katerih do sedaj še ni nobenih vesti. Frisselt je star 27 let in si je že pridobil ime kot filmski režiser za posnetke na severu, s katerimi prikazuje čuda v ledenem morju. Vse je odvisno od tega. ali bodo pomožne ladje dospele na kraj nesreče še pred mrakom, ker ni misliti, da bi še kdo mogel živ prestati tretjo noč na ledenih ploščah. Vlada namerava ob jutranji zori poslati tudi letala na pomoč, ki bodo skušala pristati na ledu ali pa vsaj vreči poncsrcčcncein zdravila, obleko in živiia. Brezžična postaja na Horst Islandn, ki deluje neprestano že 24 ur, poroC.i nazadnje, da jc do sedaj doseglo obalo 00 mož, med njimi nekateri hudo poškodovani. /. okna je videti še mnogo drugih, ki se trudijo, da bi na ledeni plošči prišli do obale. Ladja Wiking' je pogorela do vodne črte. Trupla, katera so do sedaj našli, imajo strašne opekline. Newyork. 17. marca. kk. S llorst Islanda se poroča, da je do sedaj doseglo obšlo 117 mož, med njimi tudi kapitan ladje. Pogrešajo jih še 23, med njimi tri člane filmske ekspedicije. Najbrže so vsi trije postali žrtev eksplozije. Sedaj se domneva, da je pri eksploziji ladje takoj našlo .nnrt 34 mož. Položaj onih, ki se nahajajo na ledenih ploščah, postaja vedno obupnejši. Velik del ranjencev je že podlegel ranam ali zmrznit. Prva pomožna ladja z zdravniki in bolničarkami napreduje le počasi in more priti na kraj nesreče najprej ob 0 zvečer. Veter goni ledene plošče s hitrostjo I milje na uro proti jugu. Ce pomožne ladje ne bodo kmalu dosegle teh nesrečnikov, bo vihar zagnal nesrečnike v ustje notredamskega za'iva, kjer bo nemirno morje plošče takoi razbilo. / in/ne strani White-baya poročajo prebivalci, da se 12 milj od obale skimina moških obimno bori za rešitev. Skušali boUo, rešiti jih s pasjimi sanmi. Poplave v Posavlu in v Bosni L'ucîstvo s? b»a ii r nasipi — Prebivalstvo v čolnih Erod, 17. marca. ž. Siva še vedno narašča. Pavno tako njeni dotoki Na mnogih krajih se gradijo nasipi, da bi se tako nudil čimvečji odpor. Vendar sc voda vedno di je razliva in preplavlja velike komplekse. Naraščanje vode je med prebivalstvom vzbudilo strah. ?lasti med prebivalstvom vzhodnega dîla 1 osa^skega Broda. V vodi je namreč mno^'o hiš. Nasi e utrjujejo. Kljub strahu pa je prebivalstvo disciplinirano Pos b ii ukrepi so se podvzeli ra Velikem Rib- aku pri Brodu. Voda nasipa še ni nodrla. pač pa ga je spodkopala. Pri liosanskem Brodu se je Sava raTii'a na pravoslavno pokapaliSi e. fcosanski Brod je od vode popolnoma o^kroien. Ee'i io zvezo s svetom ima preko želez"! ke proge in giavre ceste. Slavonski Brod je sei.a, v nevarnosti če naraste voda še od 10 do 19 cm bo dosclgla breg ia se razli'i. Stara GradiJka je vsa pod voda, razen kaznilnice. Položaj posta a o.l ure do ure ležavnejši. Mnogo vasi ie izoiirarih od cslalega »veta. Prebivalstvo more v hi.'.o samo «-kozi okno, ker \rat radi velike vode ni mogoče o 'niiali. Lj. j-li.Ua, lb. marca. i. Radi naglega talenja i i* In *** B sneifa in nalivov, v poslednjih dneh, so reke na-rastle. Na mnogih mestih vrbaske banovine grozi nevarnost poplav. Čim je ban Milosavljevič sprejel alarmantne vesti o nevarrosti, je pos'al načelnika upravnega oddelka v Brod, da nuii piebi-valstvu pomoč. Sremska Mltrovica, 17. marca. ž. Sava poplavlja vedno večje komplekse. Sicer Je višina vodnega nivoja ni dosegla tistega od leta 1924., ko je bila katastrofalna poplava. Vendar je škoda ogromna. Od snoči do danes je voda nara tla za 9 cm in znaša vilina 673 cm nad normalo. Leta 1924. je znašala višina 708 cm. Prebivalci se poslužujejo čolnov. V Rači je voda narastla za 4 cm. V županji, v Brodu na Ssvi in Samcu je voda ze'.o narastla. Danes pričakujejo novega i avala vode. V Županii je voda danes narastla za 36 cm. Vilina znala 900 cm. Pri Slavonskem Samcu znaša 696 cm. V Brškem pa 694 cm. Skoplie, 17. marca. i. Čeprav se potresi od 8. ma"i dalje neprestano po avljnjo. so venùar poslednje dni vedno slabejii in slabejii. Koledar Sreda. 14. niarra: Ciril Jeruzalemski, cerkveni uči iцк; Ldvurd. kralj. iVooi grobovi ■f- V St \ iitu nitil Ljiililjiinn je umrl p< seetnlk In g<.s!ilnič.iii ■!. Jože II c r n i k. i okopu 11 g,i bodo »>т Jožefovo ob pol 0 d. jo'dne ua [urilflli pok>lpali-s u v hI \ idil. Nuj v miru porival l'reoelnliin u.tie sožalje! *{* \ Mllju tura. Grobovi odpirajo in drug za drugim legijo /.i vidno. V šestih ducli — pa inm-mo pet uirliči \ ! Danes /.jutraj ( 17. marca i je po kratki boit /ni m nadoiua umrl okrajni kmetijski re-frrent g. I'i.i. c Jereb. Zavrnili i pljučnica ga je nepričuk v,in) • i!ro izlrguln i/ nušin vrst. Pokojni je bil p.ivs .1 zmiiii. zksti po ru/.nib predavanjih in komisijah. kj"r j.' zusl pili !-inelski š an. Svoje ver-S'n prepričanje je vedno pik iz a I tudi v javni Mi — vm - io/.i je živel po krščanskih načelih. Naj mu bo ti.ig milo : 11 ji v i la.uik, pm-lulitii: g< spej in otro-èiéki ma. ki m u olužljivo žalujejo za njim. pa naše j- -гечо soŽiiljel Pogreb pokojni ga lui v četrtek dopoldne. -- Zinnia je že prislovi™. du v Višnji Rori ni nikdar siiiii.) en mrlič , da prvemu sledi kmalu drugi. Tu!.o je ludi seduj. V torek zjutraj je po dolgotrajni bh/.ni umrlu gospa Frančiška M k u t ca. Dobre Vuvptove imune ni več. 'težko I" 1' 7' n j" prenašala vdano, brez goilrnaiiju. Bodi ji ling m>''.slljlv. preisialiin naše sožalje! Pogreb pokojnice bo tudi na praznik ob i) dopoldne. — In v lr»lje ure rado. pravijo. V Dragi j«' pn ponoči umrla 71 letna Marija 11 o 11 i č. Svetila ji večna luč! Очг-bne vest' Cerkven« odlikovanje. Za častnega kemor-n!ka je sv. oče Pij t'I. imenoval monsignora Aniona h o r i I n i k a , ravnatelja škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Ncmsk: poslan k na .dopustu. Nemški podanik v. Hassel v Belgradu je odpotoval na dva-tedenski dopust v Alêne in Cerigiad. Za časa njegove odsotnosti bo vodil poslaniške posle poslani-tki svetnik Windeker. Imenovanju. Z ukazom Nj. Vol. kralju in na predlog predsednika iiiinislrskegu sveta in ministra notranjih zadev so posli.Vljeni: za pomočnika bana Donavske banovine v 1-2 Dragoniir Todorovič. pomočnik bana Vardarske banovine, v isti skupini in kategoriji; za pomočnika liiiivslra notranjih zadev v 1-2 Predrag l.ukič. okrožni inšpektor v Belgradu v p.; za pomočniku bana Vardarske banovine v 1-2 Ignac Kraslojevič, načelnik upravnega oddelku Donavske banovine v За-I; za načelnika upravnega oddelka banske uprave Dunavske banovine v 3a-I dr. Dušan Petrovič, okrožni inšpektor v Somboru, iste; skupine in kategorije — vsi po i>olrebi službe. Osfaîe uesrt — C-od maiJa'a Josipa Pilsudskcga bodo letos oa Poljskem posebno slovesno praznovali. Tudi • Poljsko-jugoslovanska liga« v Belgradu priredi ob lej priliki posebne svečanosti. Na predvečer bo govoril v radiu o maršalu vojni alaše poljskega poslaništva g. podpolkovnik G. M. Starzynski, a na Jožefovo bo ob 8.30 zvečer akademija s slavnostnim govorom g. dr. V. Babinskega, poljskega poslanika na našem dvoru, — Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani proslavi ta dan s predavanjem v radiu; predaval bo na Joželovo ob 11.30 predsednik društva prof. dr. Rudolf Mole o temi: »Josip Pilsud«ki, nrvi maršal Poljske«, — Cerkljanska šola namerava ob proslavi poldrugstoletnega obstoja razstaviti zgodovinske spomine in sodobne prosvetne produkte svojih kronika učencev. V svrho povzdige tujskega prometa v občini, razstavi tudi slike iz območja Krvavca, zato prosimo, da gg. fotografi in amaterji dajo svoje i/delke na razpolago šolskemu upraviteljstvu v Cerkljah pri Kranju. — Potovanje v Belgijo. Belgijsko poslaništvo namerava prirediti s sodelovanjem agencije »Put-nik skupno potovanje v Belgijo ob priliki velesejma, ki se bo vršil v Bruxelles-ti od 8.-22. aprila 1031. Udeleženci potovanja bodo deležni brezplačnega vizuma in velikega popusta v cenah pri potovanju in v hotelih. Potovanje bi trajalo 12 dni in sicer bi odpadla 2 dneva na obisk Pariza, 3 dnevi na Bruxelles, en dan bi bili v luki Anvers, en dan bi obiskali velika industrijska podjetja v Lićgu, 2 dni bi se nahajali na obrežju in lukali Zeebruge in Ostenele in končno pri povratku en dan v Miin-clienu. Legitimucije za udeležbo se dobe pri belgijskem poslaništvu v Belgradu in belgijskem Konzulatu v Ljubljani in Zagrebu. — Nn prosi Ljubljana-Zgornji Kašelj vozi odslej samo še avtopodjetje Grad. — Orcani/ai i ja diplomiranih tehnikov, krajevna skupina v Ljubljani, poziva vse one absolvenle višjih oddelkov Tehnične srednje šole, kateri so brez posla, da se javijo osebno ali pismeno nn naslov: Arko Franc. Ljubljana, Grndišče 13. — Izžrebane številke efektne loterije Dobrodelnega društva v Duhrepuljiih; 814, 1107, 1732, 1(100. 1108. 1881. 1103. 1780, 1348. 1802, 895, 1213, .Ч8Г), 725. 1810, 1024, 900, 1030, 1418, 1815. 1780, 1087, 1281, I 934. 500. 1350. 1124, 440, 1000, 1081, 879. 1160. 78!), 301. 770. 444. 358. 1830. 1R29, 721, 1775, 930. 1597. 1122, 351. 438. 1014. 1667, 1099, 1855, 1504, 1105, 1910. 1542, 1983, 303, 411, 1914, 1965, 483. 1052. I "30, 1920, 00. 623, 1521, 855, 1230, 1771. 305, 15'5. 1301, '_>'*'!0, 250. 1017, 747. 860. 1817. 578, 670. 071, 612. 1504. 435. 1631. — Dobitki se dobe pri Kmetijskem društvu v Dobre-poljah. — Služba dveh babir-dnevničark. V banovinski ženski bolnišnici v Ljubljani se sprejmeta v službo dve babici-dnevničarki. Nrstop službe takoj. Natančnejši podatki se dobijo pri ravnateljstvu, kjer se je osebno predstaviti. — O. Avgust Cvikelj ni več v službi uprave naših listov in torej ni več upravičen za sprejemanje kakršnihkoli naroČil za ^Slovenca« nli :»Domoljuba-, posebno pa ne zn sprejemanje denarja. Vsa njemu izročena plačila so neveljavna in jih naša uprava ne more priznati. — Rihursk« društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je banska uprava za letošnje leto znatno znižala pristojbine za ribniške knjižieie. Pristojbine za ribarske knjižice bodo odslej v vsi dravski banovini enake in bodo znašale: za lov na plemenite in vseh vrst ribe 120 Din na leto (prej 850 Din) in za lov na ribe belice 50 Din na leto (jirej 175 Din). Ribarske knjižice se sedaj še ne dobe, ker mora ta ukrep banske uprave še odobriti finančno ministrstvo. Istočasno jc banska uprava znižala tudi banovinsko davščino na ribolove na efektivnih 25% od zakupnine. Ribarska ta'«a 15% je odpadla. Prošnje in posredovanja Ribarskega društva v Ljubljani so tornj vendarle imele uspeh. Zato poziva društveni odbor vse lastnike in zakupnike rtbareklh revirjev, naj dajejo ribolovna dovoljenja samo onim osebam, ki se izkažejo, da so člani Ribarskega društva! Članarina znaša letno 80 Din. Svoj lokal Ima društvo v hotelu Miklič (podzemlje), kjer posluje tajnik vsik torek in petek (razen ob praznikih) od 18 do 20, v sobotnh pa od 14 do 16. ('lani imajo v lokalu na rnzpolngo krasno in bogato strokovno knjižnico in ribarsko časopisje. Društvo odstopu vse ribarske potrebščine, ki jih je nahavilo pri znani tvrdki, svojim članom za tovarniške cene. — Vsem čebelarjem sporočamo, da obstoja v Ljubljani Četelarsko diuštvo za vso Dravsko banovino, ki deluje za povzdigo čebelarstva Društvo izdaja mesečno svoj strokovni list »Slovenski čebelar«, ki velja letno 40 Din. Smo v času težke gospodarske krize, ki zahteva da se strnejo naše vrste, če hočemo, da ne bo čebelarstvo propadlo. Zato vabi odbor vse čebelarje, da vstopijo v društvo. Naznanite svoj pristop z dopisnico na nadov; Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Držimo se gesla' »Svoji !; svojim!« — Odiel je neznano kam 10. marca Darko tlering učenec VIII. razr. osnov, šole v Zagorju. Oblečen je v črno žametasto, sivo suknjo in sivo čepico. Pri sebi ima rjavo aktovko s šolskimi knjigami. Kdor bi ga videl, se naproša, da to nrmueloma sporoči staršem proti nagradi, telefonično do pošte Zagorje ob Savi ali ga sam pripelje, fantu pa pove, da se lahko brez strahu vrne. Odšel [e v smeri: Zidani most in dalje. Franjo tlering, Zagorje ob Savi. — Krvavi pretepi v Hercegovini. Pretek'o nedeljo se je v zapadni Hercegovini vršilo več krvavih pretepov. Posledica: 2 mrtva, 4 težko ranjeni in veliko število lahko ranienih. Prava bilka se je vriita v mestecu Vitina, kjer je boj sredi mesta traial cele pol ure. Mestni prebivalci so se zaradi deklet sprli s kmeti iz vasi Grabovnik. Kmalu je nastal pretep; pele so palice, p-kate puške in udarjati kamni. Na bojiiču sta ostala dva mrtva, Jo?o Jaklič in Ivica Herceg, oče 5 otrok. Sele po daljšem času se je orožništvu posrečilo napraviti mir. Več oseb ie bilo aretirani. Nedaleč od Vitine jc prišlo do boja med prebivalci vasi Klobuk in Si-kovaca. Več kmetov je bilo ranjenih, med njimi tudi neka 60!etna žena. V Ljubotičlh je bil med prepirom z nožem zaboden Anton Vukoja. Nj. govo stanje je smrtno nevarno. — V pijanosti se je ponesrečila v Zagrebu neka mlada žena. Padla je na ulici in se na glavi tako močno poškodovala, da je obležala vsa krvava in nezavestna. Policijski avtomobil jo je pre-pelial v bolnišnico usmil'cnih ses'er, k;er so ji nudili zdravniško pomoč. Bila je tako pijana, da je le jecljaie mogla povedati svoje ime. — Za mate inski dan priporočamo dve ljubki otroški igrici: »Mamičin najlepši din« tprizo ček z rajanjem) in »V boj za mamico« (otroški prizor-ček v 2 dej.), zložil p. Krizostom Sckovanič, pevske točke uglashil dr. An'on Dotirar. — Cena izvodu z glasbeno prilogo je 5 Din in se dobi v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Omenjene igrice bodo vsled srčkanega besedila nudile otrokom kakor odraslim veliko neprisiljene radostne zabave. — Bratje Karamazovi, roman v štirih delih z epilogom, ruski spisal F. M. Dostojîvskij, poslovenil Vladimir Levstik. 1122 strani. Cena nevezani knjigi Z0"> Din, elegantno v platno vezani 250 Din. To najboljše in največje delo ruskega pisatelja Dostojevskega je spravila filmska umetnost na platno, in se predvaja sedaj tudi v Ljub'jani. Kdor izmed posetnikov pa še ni bral prekrasno delo na'večjega ruskega pisatelia, si ne more pred tavljati in zasledovati vse dogodke, ki se bliskoma vrste pred očmi gledavcev. Prebsritc ta roman preden obiščete preds'avo. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Jadranska Straža v Ljubljani priredi o Bin-koštih izlet v severni Jadran. Prijave snrejema g. prof. Franjo Sič, Vogelna ul. 3. Podrobnosti pozneje. — Pri zastrupi jen jih. ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporubu naravne »Frnnz-Josef« grenčicc zelo važno domače srevtstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, ela pri zu-strupljenjih s svincem »Frnnz-Josef< voda nc !c nnglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisred-stvo. »Frnnz-Joscf« grenčieu se dobiva \ lekar-nuli. drogerijah in speccrijskih trgovinah. Celje & »Maribor« v Celju. Slov. pevsko društvo »Maribor« jc prire-dilo že več prav uspelih koncertov v Celju. Geitovo bo jutrišnji koncert, ki jc obenem proslnva HO letnice P. IIu-golina Sattnerja, ko sc izvaja njegov oratorij » Vnebovzetje«, |>oscbno šc z ozirom na prisotnost g. jubilanta, evna največjih glasbenih prireditev te sezone. Konccri se vrši dne 19. tnnre« 1951 ob polpetih ponoldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Prcdpro Ia ju vstopnic Siomiškovu zadruga in Gorlčar A Lc-skošek. 0 V celjski bolnišnici je izdihnil v nedeljo ob pot 9 zvečer po težki bolezni mestni oskrbnik in železniški vratar v p. g. Jože Mam v starosti 59 let. Pokojnik je bil v Celju obče znana osebnost in zadnja leta zvest naročnik našega lista. Preostalim izrekamo iskreno sožalje Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz javne bolnišnice na celjsko mestno pokopališče. — Dalje je umrl v soboto dne 14. marca tukaj 48 letni Anton Orač, posestnik od Sv. Štefana pri Šmarju. — Dne 15. marca je unvla v bolnišnici 15 letna rejenka ^'arija Jurej iz Skifje-vasi pri Celju. — Včeraj 16. marca pa 57 letni dninar Franc Penclj z Marije Reke. N. p. v m.I Mrzel tetnl £čs o$roi* zdr.ivje, viemite torej pnr @ Paitflavii: pestil ki vas obvarujejo prehlada. Pitt t Um-11 okrajni gozdar g. Fdmund Krivic i. bil rojen 18'/9, v Kresni'kih Poljanah pri Lit ii Pred naslankom svobodne in ujedinjene države Jugoslavije je bil v službi zlasti v krajih kj^r leče Soča. Poleg tefa ie dvakrat služ.hov d v Id i i. L. 1921 pa je odšel na ogromno pos s'vo g'oli Szaparyja v Murski Soboti. I. 192/ se e pros II preko Уиге k Dravi in nns'edil poko n-.-ga Ba -leta. — V znak velikega spoštovanja do pokojnega gozdarja in ir kreneta soža'ja z n:egovo družino so ga pri pogrebu v petek sprem!;ali š evilni uradniki, med njimi okrrjni načelnik g d'. Vnv-potič in mestni župan Brenčič Miha Po I dn i i Rogom je pokojnemu predsedniku zaklical ob tfro-bu član Društva gozdarjev za Slovenijo in Dalmacijo. Lovci so mu v spomin oddali zadnji častni strel. Brežice Pri nas in v okolici — na Kranjskem in n» > Štajerskem — zadaje teJnc zelo veliko govor« ir I se prerekajo o tem, ali naj bi mostnina na .mostu I v Brežicah ostala ali ne. Pri nas smo vsi mnenja, naj o'tane, ker vendar pomislite ljudje, k:c ■ bomo pa sicer dobili krit e za toliko potreb?! Jo res, da je mostnina v Krškem odpravljena, toda i tam je lesen most, naš je pa lep, železen, ki ga je dala narediti še bivša Avstrija s pomočjo oteh dežela in cesarja samega, /akon o nedržavnih cestah res da odpravlja mitnice, a to bi za naše mesto ne bilo dobro! Picd kakimi petimi tedni ie bila deputacija več županov pri g. banu o tej zadevi, a ludi mi ne miru emo. Pa pravijo ludi, da imamo previsoko mostnino. Pa ni tako hudo: od avtomobila je samo 10 Din in kolikor je oseb oJ vsake 50 par. Od enovprežnega vozs je samo 5 in pol Din, a od dvovprežnega pa sedem. Če pa morajo pešci tudi plačevati, se pa nam zdi. da bi bilo še boljše, ako bi plačevali večl Zalo u amo da ras kr. banska uorava ne bo po §§ sodila in nas ne bo pustila biti v temi in pomamkaniu1 Okoličanom pa mi kličemo: Saj ste žc navajeni ni te dajatve in pa Se zadovoljni ste lahko, ko imamo most, da pri nas lahko nakupile vseh lepih slvari po nizki ce"i! (Opomba uredništva:' Priohčiiienio ta dopis, s katerim se pa v celoti ne moremo strinjati.) Slovenigradec Sm-tna kosa. V tukajšnji javni bolnišnici umrli: 2rletna Marija ЈИеп, roj. Pečnik, žena nn-j jemnika iz Razbora; 2/letni Ivan Milok, čevljarski pomočnik iz Dravograc'a; 26letna Hribernik ^'iro-I slava, roj. Tršek, trgovčeva žena iz Brezna ou Dravi; 15!etna Minka Jeseniinik, dijakinji dri. realke v Mariboru in hči trgovca iz Dovi. N. p. v m. Komiče » p izor se e dogodil v soboto tukaj-j šnjemu vozniku, ki vo^i poš'.o iz mesta na po-j stajo. Bilo je popoldne in se je muditi k 4. vlaku. Zaradi tega je voznik naglo vozit. Tik pred | o-slajo pa je zavozil v kup snega. Pri tem se je odlomila os. 7adnji del voza je obti'al v snegu. p. vi del pa je konj vlekel za seboj. Voznik, ki je «'af na zadnjem delil voza, in poitni spremljeva ec m prvem delu voza sta padla v «neg. Imela sta dosti opravka, preden sta voz spravila zopet v red. Trbovlje I Neka dnina je izgubila zlato zapestnico i»d Arzcnšku do škrbecu, |K>štcn najditelj »c iii-p roš«, elu jo prinese > občinsko pisarno, ki prejme /u svojo poštcno*t lepo nugruilo. Želimo pojasnila. Nu-a občina je imeli, kolikor smo doslej mogli ugotoviti, iiailružie hišne tablice in sic er p<> Din. Drugo I so |!ti dobili po 10—16 Din. Gotovo je |w>: robno. I.i se nam hišnim posestnikom pojasni ru/lik i v ccnali. — lliini posestnik. V Društvenem domu bo nn Jo/i fi>»o I •-tuvsk.i akademija ob pol 4 po|>ohliic. Pride >-vornik iz Ljubljane, ki bo govoril o -u IoImi.Ii delavskih vprašanjih. Delavci wibljcni! K očetje Dražbe g-amoza v letu 1931. Okraini c-'tni odbor v Kočevju razpisu c za leto 1 nis ed |e dražbe gramoza. Dne 18. t. m. ob 8 p;i .u>an tvu občine v Velikih Laščah za banovmsko cesto I. ro-da Škofljica—Kočevje—Brod na K. in m banovin-sko cesto II. reda Velike Laš. e—Ma'aSI vn ea Grahovo—Varuh. — Dne 19. t. ni. ob l) p;i ohči i-skem uradu v Turjaku za del b novinske ctsie L reda Škofljica—Kočevje—I rod ra K. v odseku km 11.693 do 19.5 in za banovinsko cesto II. reda od Rašice do Roba. — Dne 22. t m. ob ') v pisarni sreskega cestnega o bo-a v Kočevju za banovinsko cesto II. reda Kočevie—Kopr.vn k—Črnomelj v odseku od Kočevja do Laze; z.a banovin-sko cesto It. reda Smuka—Stari log—Mala gara — Kočevje, za bivšo deželno ceslo od Kočevja do Željn in od Stare cerkve do Gore 'tega. — Dne 26. t. m. ob 9 v občinskem uradu v Sodra*ici z.a banovinsko cesto I. reda Zlebič Sodražica—Bloška polica in za vse v občini nahaiajoče se banovinske ceste. Istega dne ob 15 popoldne se vrši dražba gramoza v Loškem potoku pri občinskem uradu za vse banovinske ceste v območju občine Loški potok, pripadajoče sreskemu cestnemu o I-boru kočevskemu. — Dec 27. t. m. ob 9 se bo vršila dražba za dobavo in vožn:o gramoza pri g. Adamiču, članu sreskega cestnega odbora v Vidmu za banovinske ceste II. reda Struge do Rašice in Kočevje ter Čušperk. Sprejemajo se tudi posmene ponudbe k posameznim dražbam. Ponudbe je opremiti s kolkom 100 Din. Lljnrla je gospa Terezija Но->ј.'тапп, vulge 1 aankenzeneiseh, v sta'osti 86 Ici. Pogreb rajne se je vršil v nedeljo 15. t. m. Skrilj pri Kočeviu Tudi naši vasi poledica ni prizn' e h. Ra\no smo se v sredo pripravljali, da začnem i malo pospravljali, če ne več vsaj pola. ko jc začelo moč-o I deževati. Popoldne se je med dež pomešala sodra I in kmalu je jelo snežiti. Ko je sneg najbolj padal, i je nenadoma zagrmclo, st;ela je iidau'a v močan \ hrast tik rad vasjo in ga razklala. Ali je šc kaj drugega od ledu in strele? — Pretekli teden smo pokopali našo najstarejšo vaščanko, ženo ogljarja 1'išova. Šele pred 4 leti se je z njim poročila, a zakonske sreče ji ni bilo dano dolgo uživati, umrla je, stara 81 let. N. v m. p ! — Ob poti na Zdihovo je par znamenj, ki so že popolnoma v razpadu. V j pomladi pridejo tujci in to ne bo napravilo dobrega utiša Za mamutovimî sledovi London, marca. | Basset Digby, član britske kraljevske geo- i grafske družbe, piše: ' Bili smo v Sibiriji na poti proti skrajnemu severu, da bi našli kje slonovo kost iz pradobe. Nasproti ustju reke Lene ležijo Novosibirski otoki. Kakih 12 otokov po številu nudi največje grobišče velikih sesalcev iz diluvialne dobe. Obenem je tam glavno najdišče niainutovih zobovij, saj so v zadnjih letih našli tam dva popolna eksemplarja te predpotopne živali. Naa vožnja jebila polna napetegea pričakovanja. Sicer so mi domačini namignili, kje bi lahko z gotovostjo našli mamutove zobe v nezaslišani divjini, toda nihče ni vedel, če si jih ni že zagotovil kak ruski prekupčevalec, oziroma, če bomo res našli dobro, čisto slonovo kost. ki bi se lahko primerjala z najboljšimi biljardnimi kroglami iz afriške slonove kosti. Upali smo, da se bomo približali največji dragocenosti, ki jo mora imeti kak starino-slovec, paleontolog, da bomo videli popolnega mamuta z mesom in kožo ter dlako, ki je prišel na dan po slučajnem zemeljskem usadu prav tako, kakor ga je pred tisočletji zemeljski usad pokopal med sneg in led ter ga tam konserviral kakor v kaki ledenici. Kajpada nam je med tem grozilo polno nevarnosti. V teh krajih pogosto razsaja gobavost in druge ostudne kožne bolezni, dalje razbojniške tolpe, pobegli kaznjenci, stenice in komarji, ki raz-našajo malarijo. Hvala Bogu, so nas od teh nevarnosti zadele le stenice. Stenic sem se obvaroval na ta-le način: Ko sem spal v leseni koči na umazanih tleh, sem okrog svojega ležišča napravil krog iz parafina. Ko sem se zjutraj prebudil, sem v svoje veliko veselje opazil pri sijaju goreče peči cele množice razjarjenih stenic, ki so bile ogorčene in razočarane obenem, ko so vso noč krožile okrog mene, ne da bi mogle do mene. Prvo noč našega pohoda proti severu je prišel v naše taborišče nenadoma neki inžener, ki se je vračal s severnih krajev, kjer je proučeval zlata polja. Ta je pripovedoval, da se mu je po poti zgodilo to-le: Ko so sani počasi tekle navkreber, je zadaj splezal nanje tolovaj in je pričel rezati jermena na prtljagi. Inžener ga je hotel pregnati s samokresom, ki pa je odpovedal. Nato je inžener obrnil samokres in razbojnika z drugim koncem samokresa tako krepko oplazil po roki, da je imel dovolj in je skočil s sani. Še en udarec z nagajko in razbojnik je zaostal. Včasih smo veslali po reki. Vsakih 20 do 30 km smo se morali s kmeti, ki so imeli čolne, znova pogajati. Možje so prevzeli denar, ženske so morale pa veslati. Pa kako so znale klepetati! Čez sredo čolna sem moral razobesiti odejo, da sem vsaj malo zajezil klepetanje, ki je kakor reka teklo med prvim in zadnjim koncem čolna. Pa so stegnile vratove ven iz Čolna in se tako pogovarjale naprej. Nekega dne smo naleteli na bogato založeno šotorišče trgovca, ki je kupčeval s kožami in krznom. Tu sem videl cele kupe severnih zakladov: Francoski zunanji minister Briand (po francoski karikaturi). Skoro ni človeka na svetu, ki bi ga tolikokrat fotografirali kakor Brianda. Te dni obhaja Briand 251etnico ministrovanja. V tem času je bil trikrat ministrski predsednik in šestnajstkrat zunanji minister. ogromno zobovje, rogovje, cele tone predpotopne slonove kosti. Kdo je našel te zaklade? S tem vprašanjem sem se dolgo mučil. Jakuti in Samojedi, Tunguzi in Lamuti, Ostjaki in čukči, ljudje vseh ras, ki jim niti imena ne vemo, so preiskovali neznane divjine na severu. Prestajali so brezštevilne nevarnosti radi teh zob. Mnogo mož je zaradi njih bilo pohabljenih ali ubitih. Prestajali so gobavost in snežno slepoto, mraz in lakoto ter smrt v prepadih. Marsikdo njih je našel svoj konec jiod kremplji severnega medveda ali med zobovjem gladne volčje tolpe. Ne smemo misliti, da je tak-le- dobro ohranjen mamut v teh krajih vsakdanja stvar. Iščejo jih na ozemlju, veli- j kem na stotine kilometrov, na Novosibirskih otokih in na obalah Ledenega morja. Prebivalci, ki se z jelenjo ali pasjo vprego vozijo po skrivnostni tundri, imajo pred mrtvim mamutom velik strah. Vendar imajo še toliko poguma, da mu odbijejo njegovo zobovje, če ga najdejo. Te najdbe potem obdrže zase, dokler ne pride do njih kak Irgovec, ki jih odkupi za mulo vodke ali za nekaj I ni kov ali nmlo čaja. Vendar se včasih zgodi. .Ia evropski raziskovalci vendarle nalete na sveže ohranjeno mamutovo truplo. Enega so nekoč celo naložili na sani in ga po sibirski železnici prepeljali v Petro-grad. Tundra je navadno zamrznjena več desetin metrov na globoko. Poleti, ki tukaj traja tri mesece, se površje pod solncem otaja in treba je hoditi po strašnem blatu med roji moskitov in komarjev. Celo severni jelen se v tem času izogiblje tundre. dokler ne nastopi prvi mraz meseca avgusta. Ta tundra je mamutov grob. Vode poleti narastejo in na svojem teku v Ledeno morje odnašajo s seboj obrežje svojih strug. Pri tem odkrijejo dostikrat velike dele zemlje, pod katero morda mamutovo truplo leži že sto- ali tisočletja v ledu in snegu. Odplavljanje prstene in blatne površine se vrši vsako pomlad leto za letom in tako v led zakopani mamut prihaja vedno bližje površju. Najprvo se morda pokaže konica enega njegovih zob. Drugo leto zopet nekaj. Čez deset let eo morda odlušči cel del hriba, ki ga voda odnese s seboj. Sedaj bi človek lahko zapazil že velik del zobu. Čez šestdeset let je že skoraj vsa žival na povišju. Nato najdejo to konservirano mrhovino volkovi, severni medved, ki ga začno trgati, dokler ne pride tja kam v bližino človek in ne najde zadnjih ostankov predpo-topnegn mamuta ter se ne polasti njegovih zob. Kakor rečeno, imajo i>a domačini velikanski strah pred mrtvim mamutom, ki ga jim ne more nihče izbili iz glave. Trdno so prepričani vsi Tunguzi. da je mrtvi velikan v resnici v zemljo zakopana ogromna podgana, ki bo nekega dne prišla v njihov šotor in pozobala nje z njihovo družino vred. Če pa se mamut upa podnevi iz svoje luknje, ga zadene gotova smrt. O tem so prepričani vsi Tunguzi. Dokaz, da je to njihovo prepričanje pravilno. imajo pa v tem, da, ko ob solnčni svetlobi zagledajo velikana mamuta, vidijo, da je vselej že mrtev, predno pridejo k njemu. Po nekaterih krajih severne Sibirije je prebivalstvo prepričano, da tndi potrese dela mamut, ko rije pod zemljo. Pred univerzitetno tekmo Oxiord—Cambridge. 21. marca se bo na Temzi vršilo tradicijonalno plavalno tekmovanje med univerzitetnimi moštvi Oxiord in Cambridge. Že sedaj vlada po vsej Angliji velikansko zanimanje za to tekmo in je vse radovedno, kdo bo zmagal. Na sliki vidimo moštvi pri treningu, zgoraj Oxford, spodaj Cambridge. Napovedi velikega iznajditelja Obisk pri starem Edisona Čudovite iznajdbe je že dovršil človeški um, najmanj od vsega pa služi človekovemu zdravju. Stari, 84 letni T h o in a s A. Edison pa je v razgovoru s časopisnimi poročevalci napovedal, da je bodočnost človeštva v higieni. Stari Edison živi vedno v svojem dvonadstropnem ogromnem laboratoriju, je močan a gluh. skromen in živahen kakor vedno. Vprašali so ga, če bi bil toliko iznašel, ako bi imel na razpolago vedno dovolj sredstev in dovolj denarja: »Seveda; 45 let sem se moral boriti s plačilnimi naroki.« Pri tem je Edison povedni, da večine velikih iznajdb ni napravila znan. radovednost, ampak le želja |io zaslužku. Večina iznajdi-teljev potrebuje denarja, da bi mogli svojo družino skromno preživiti. Kar jim preostaja od dohodkov. porabijo za poskuse. »Na nekaterih poljih bo v bodočnosti največ raziskovanja?« Edison ne pomišlja niti trenutka in pravi: »Glavno polje bodočih iznajditeljev je naše zdravje s pomočjo biologije in kemije.« Med tem je Edisonov stari sluga, ki mu služi že 50 let, prinesel škodelico mleka. Edison namreč že dolga leta ne uživa drugega kakor nekoliko mleka vsaki dve uri. Le tu in tam si privošči kozarček ja- bolčnega soka. »Kakor mlekopivec sem stopil v življenje, kakor mlekopivec se hočem posloviti od življenja. Mleko je edino pravilni živež. 80% ljudi umira zato. ker preveč jedo. Po svojem 81. letu človeku sploh ni treba veliko ali mnogo jesti. Da se temu odreče, je treba poguma. Toda mnogo jesti je res odveč. Vedno sem enako težak, kar dokazuje, da moram ostati pri tem in piti mleko.« »Ali bo v elektriki še mnogokaj treba iznajti?« »Vse,« je točno odgovoril, »saj smo komaj pri začetku. Saj še niti ne vemo, kaj je elektrika. Samo to vemo, da je podobna luči. Imamo svojo teorijo, toda praksa nam vsak dan vsiljuje toliko važnih Izjem, ki prevrnejo vso teorijo. Zato ta teorija ne bo držala. Tako je z elektriko. Kako bi mogli misliti, da smo iznajdbe na polju elektrike že vse dovršili, ko pa niti ne vemo, da, niti ne slutimo ne, kaj je elektrika.« »Ali bodo številne iznajdbe naše življenje preveč obremenile?« »Nikakor ne, človek se bo prilagodil! Ljudje niti ne slutijo ne, česa vsega je zmožen človeški duh... Gledanje v daljavo je še drago in komplicirano. Zato se za enkrat ne more še me- Kulturni obzornik Gostovanje japonskega gledališča V ponedeljek 16. marca je imelo ljubljansko gledališko občinstvo in del novosti željnih Ljubljančanov priliko, da spozna pristno japonsko gledališče [kmI vodstvom g. Tokuira Tsutsudja. Operno gledališče, kjer se je prireditev vršila, je bilo popolnoma razprodano, tedaj je bil odziv občinstva tak, kakršnega najde v Ljubljani vsaka senzacija, toda to pot se je senzacija pokazala, hvala Bogu, tudi od dobre strani. Lačne oči so gledale bogate pristne japonske obleke, lepo slikovito pozorišče, presenetljivo krvave dogodke, drzno akrobatiko — več prav za prav nismo mogli dojeti, čeprav nam je član naše drame, g. Jan, pred vsako točko s posebno legendo pripravil in več ali manj raztolmačil. Izvajanja lgravcev so našla navdušeno odobravanje in občinstvo je posebno ob sklepu prireditve, ki je trajala dobri dve uri, navdušeno pozdravljalo daljne goste. Toda igravci se zde radi neprestanega popotovanja zelo utrujeni, saj menda zdržema igrajo. Iz Ljubljane so takoj drugi večer že igrali v Trstu. Rad bi čim točneje podal samo svoje vtise o tej zanimivi novosti, zakaj priznati moramo, da o japonskem gledališču prav nič ne vemo. Prva točka je bila slika lz velikega mesta: z mimiko, plesom in govorom, ki ga pa ni veliko, se vrši boj za dragoceno opravljene kupljene ženske — poseže vmes orožje, toda slika ee konča z eksotičnim modrostim simbolnim izrekom. Druga točka je bil ples, pri katerem dva plesalca v spremstvu petih plesalk spreminjata svojo zunanjost in obraz, simbolno spo-minjajoč na lisičjo nezanesljivost in ležnivost. 1'le-savec g. Tsutsul je z izredno spretnostjo menjal obleko. dočim je drugi z nataknjeno masko spreminjal obraz in dosegel mnogo svojstvenega, prav ljubkega humorja. Tretja je bila tridejanska drama, ki je kazala zločin poglavarja, ki je dal umoriti kmeta. V nadaljnjem [»teku se kažejo priprave k maščevanju in končno pride osveta. Dogodki so romantični; poglavar od|>eije mlado dekle, ženin išče maščevalca, se proslavi v boju z roparji, pa si jih pridobi kot prijatelje, z njimi napade jiogl.ivarja in reši nevesto, toda najprej ga čaka skupna smrt z nevesto, končno nastopa orozar, ki reši oba in prevzame vso krivdo nase ter se sam zabode. Dejanje je nejasno, skoraj simbolno pravljično, pa tudi v nji zablesti etična modrost: Ali si sam dovolj čist za maščevanje? Orožar nastopa kot deus ex machina — simbolno resen, vse vidi, vse razreši in nazadnje sprejme nase krivdo in kaznuje samega sebe. Pokolje in neprestana smrt je mogoče z našim okusom razumeti samo, ako vse to zvežemo z orientalsko vero — zato je nad vsemi dogodki samo čudna jmeitična otožnost. Fabule v našem zmislu, ali dramatične teze ta drama ne pozna, dogodke samo naznačuje, glavni pa so čuvstveni dogodki in telesna razgibanost v posameznih teatraličao cirkuških trenutkih. Taka je bila tudi zadnja slika, kratka zgodovinska igra. kjer junak, ki se maščuje, v zmoti zabode lastno mater. Po celotnem vtisu se zdi, da so nam igravci podali predvsem staro zgodovinsko dramo, tisto, ki je živela še brez vsakih evropskih vplivov, vendar moderno »tilizirano in prostoruinsko opremljeno [X) evropski drami. Vendar je ta odrska slikarija s svojo posebno lehkotnosljo in fineso 1er kljub temu, da je povsem evropska, tako svojevrstna; v izdelavi pristna, da vzbuja izredno pozornost. Kar se tiče dramatične posebnosti, ki je zgoščena v ritmično mimične elemente, nas spominja na prvotno pantomino in v splošnem na prve po-četke gledališča. Na odru prevladuje eksotični st, ki se opira na same gole dogodke, in ob njih kaže bogastvo svojega telesnega in duševnega izraza. V ta posebni, primitivni svet se človek, vajen evropske poezije, šele počasi vživi in ga more le od daleč soditi. Večinoma spremlja igranje žensko pelje, takt in godba za odrom. Igravci, kakor smo jih videli v vseh ra7,ličnih vrlinah, bodisi v izrazitem podaj«iiju notranjega življenja ali pa v drenih kabaretnih bravurah, kažejo, da so prav dobra družba. Zato smo za lo jxiuèno gostovanje Narodnemu gledališču prav hvaležni. F. K. GOSTOVANJE G. MAZAKA V petek je gostoval v ljuoljanski operi, ki je zato dala na repertoar Mascagnijevo Vavallerijo in Leoncavallove Olutnače, češki operni pevec znatnega slovesa g. Josip Mazak. Odlični operni tenor je pel vlogi Turidduja in Cania. Ima sijajen mite-rijal, izredno močan in zmožen lirske barve, kakor dramatičnega zanosa in je tudi izboren, zelo inteligenten interpret in igralec, ki zna takoj osvojiti in navdušiti poslušalce. Mazak je bil eden najboljših pevcev, ki so letos pri nas gostovali. Ostale vloge v obeh enodejankah so peli z uspehom gg. Thierryjeva, Majdičeva, Primožič in Janko. Operi je dirigiral g. Neffat. PRODUKCIJA KONSERVATORISTOV V nedeljo 15. t. m. dopoldne je bila v Filharmoniji prva letošnja javna jirodukcija našega kon-servatorija. Nastopili so mladi pianisti, goslači, pevci in koservatorijski orkester, gojenci M. Hu-bada, J. Ravnika, J. Slajša, Škerjanca, Wisting-hausnove. Konservatorij je pokazal svoje najboljše gojence iz večinoma najvišjega letnika. Skoro vsi, ki so nastopili, so nam že znani in so mnogi od njih že često nastopili na navadnih koncertih. Lipovšek M. ie znova dokazal svoje izborno obvladanje klavirja, med pevci sttio čuh talentirana Juga in Arkovo, med goslači mladega Prevorška, ki vedno veselo preseneti. Potem je koservatorijski orkester sviral Haydnovo drugo simfonijo v D-duru, ki so jo dirigirali učenci dirigentskega odelka prof. Škerjanca, Lipovšek, Sivic, Mueller in Sušteršič. Simfonijo je v kratkem predavanju pojasnil in an.i- ' liziral prof. Dr. Mantuani. Konservatorij jc s to produkcijo vnovič pokazal znane nam mlade talente ! in njih zopetni napredek. Program produkcije te bil zanimiv, ker ni vseboval santo običajnih šolskih točk, nego tudi resnejše in težje skladbe. riti b telefonom. Kdo hI v svojo sobo pripeljal lokomotivo? ... Vrtelčasto letalo (autogyro) ima letalsko bodočnost. Iznašel ga je Spanec. Pa ljudje pravijo, da je Šjianijii umrla. Vrtelčasto letalo je Kolumbovo jajce. Varno se 1к> v njem vozilo. Morda se letalo nikdar ne bo tako razširilo, kakor se je avto toda danes je letalstvo še v povoju. Vodljive zračne ladje (zrakoplove) bomo vedno imeli, toda danes so še v poskusnem štadiju... Strupeni plini so manj nevarni kakor krogle in bombe... Ruski komunizem? Kaj takega in podobnega so ljudje že tisoč-krati poskušali, pa se jim nikdar ui posrečilo.« Ko so si obiskovalci ogledali znameniti Edisonov rastlinjak, kjer Edison goji amerikanske rastline, ki vsebujejo gumi, se je razgovor nadaljeval. Edison je priznal, da dela tri ali štiri velike reči, o katerih pa noče govoriti, dokler jih ni dovršil. Od 50 načrtov je včasih le enega mogoče izvesti. Le prevečkrat se zgodi, da se pri Ieli poskusih stranska steza izkaže za glavno pol k cilju. Mnogo iznajdb je bilo prav za |irav razkritih na takih stranskih stezah, kakor n. pr. Rôntgenovi žarki in radij. Tako je Bell iznašel telefon. Toda treba je dobro izurjenih možganov, dn spoznaš v stranski stezi glavno cesto. Spomin pred podrtim mostom V londonskem listu »Daily Express« pripoveduje James Gordon Gray naslednjo dogodbo, ki pravi, da jo je res doživel: »Nekoč sem bival v Dunsu v škotski grofiji Berwickshire. Tedaj sem doživel strašen snežen metež, ko je tako zamedlo vse ceste in [x>ta. da z nikakim vozilom ni bilo mogoče priti naprej. Tudi železniški promet je bil prekinjen. Mornl sem pa v istem času odpotovati v Edinburgh, kjer se je imela vršiti moja poroka. Ker z vozili ni bilo nič, moral sem pa na vsak način odpotovati, sem zajezdil konja in z njim počasi prodiral proti svojemu cilju. Zmračilo se je že, ko sem bil od Edinburgha oddaljen le še nekaj milj. Naenkrat se mi je na ostrem ovinku splašil konj ter se divje vzpel na zadnji nogi. Ker je zelo medlo, sem mislil, do je konj od snežnega meteža oslepel. Toda najsi sem počel z živaljo karkoli, niti zn korak je nisem spravil naprej. Na vsak način se je žival hotela vrniti. Le z največjo težavo se mi je posrečilo, da sem konja privezal na brzojavni drog in potem koračil peš dalje. Pravkar sem dospel do drugega ovinka, ko sem začutil, da me je nekaj za desno roko z vso silo zagrabilo, in sicer s tako silo, da sem se moral obrniti na disno. Prijem je v istem hipu prenehal, toda zagledal sem malo korakov pred seboj črno krsto. Zdelo se mi je, da med krsto in med seboj vidim nekakega belega okostnjaka s povzdignjenima rokama. Nekaj hipov sem obstal kakor okamenel, potem pa sem se obrnil in na vso moč zbežal nazaj h konju ter 7. njim pobegnil zopet domov. Drugo jutro sem po isti poti jezdil vnovič in sem videl, da je za ovinkom, zn katerim sem se vrnil, bil most. ki pa je bil porušen.« Radio Programi Hadio-îJnhfinnni Sreda, 18. marca: 12.15 Plošče (slovenske pesmi — šlagerji iz zvočnih filmov). — 12.45 Dneynp vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18 00 Radio orkester. — 19.00 Dr. L. Čampa: Enotna zakonodaja Jugoslavije. — 19.30 Dr. Nikola 1'reobražen-ski: Ruščina. — 20.00 Slovenske narodne, zbrane v venčkih »Duhteči nagelj* in »Mlada pota«, pojejo s spremljevanjem radio orkestra gdč. Koren-čan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. Vmes harmonika solo, g. Rakuša. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 19. marca: 9.30 Prenos cerkv. glasbe. — 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11.00 Radio orkester. — 11.30 Prof. dr. Rudolf Mole: Josip Pil-sudski, prvi maršal Poljske. — 12.00 Časovna napoved in poročila; plošče. — 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska žena in žensko društvo. — 16.00 Humori-stično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.30 Citre-solo, izvaja gdč. Greta Justin. — 20.00 Prenos ljubljanske opere. — 23.00 Časovna napoved in poročila; plošče. Drugi programi i Četrtek, 19. marca. Belgrad: 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 17.30 Flavta. 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Moskva«. 20.30 Glasba iz sinagoge. 21.30 Ljubljana. 22.50 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Balalajke koncert. 20.30 Ljubljana: Koncert. 22.40 Večerna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert: glasba in petje. 17.45 Koncert vojaške godbe. 19.35 »Ivana d Are«. 20.00 »Nervoznost«, komedija, nato koncert opernega orkestra. 23.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.00 Plošče. 12.00 Opoldanski koncert. 16.00 Orkestralni koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedicija v vzhodno Azijo (govori Sven Hedin). 20.00 Pesmi. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba. 19.30 Vesela glasba. 20.55 Prenos opere. — Praga: 19.30 »Beneški trgovec«, drama. 21.20 Komorna glasba. 22.20 Prenos iz kina. — Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert. 19.50 Večerna glasba. 20.20 Plošče. 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.05 Koncert. — Katovice: 20 30 Prenos iz Vilna. 21.30 Koncert. 23.00 Plesna glasba. — London: 13.00 Orkestralni koncert 14.00 Radio orkester. 17.15 Plesni orkester. 19.00 Oktet. 21.00 Koncert. — Miihlacker: 16,30 Popoldanski koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedicija v Vzhodno Azijo. 19.45 Operna glasba. 21.15 Violinski koncert. 22.50 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.30 Praga. — Lenipzig: 16.30 Zabavni koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedicija. 20.00 Radio-igra s petjem. 21.40 Komforna glasba. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožela ob 8 slovesno sv. maša. Pred mašo: Sv. Jožef, zl. St. Premrl. Med sv. mašo: Missa solemnis v C, zl. Ig. Mitterer z orkestrom, graduai »Domine praevenisti«, zl. M. Drosig, ofert. veritas mea za tenor solo in gosli, zl. C. Wolf. Po maši: Sv. Jožef, zl. dr. Fr. Kimovec. Cerkev v Križankah. Na praznik sv. Jožefa je ob pol 11 slovesna j sv, maša (pridiga odpade). Izvaja se Missa mater dolorosa, zl. Jos. Gruber; graduai Domine praevenisti, zl. P, Griesbacher, ofer. veritas mea, zl. I. B. Jung. Naš e dijaštvo Društvo medicincev univerze kralja Aleksandra je imelo 14. t. m. svoj 23. polletni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: Bogataj Jože, podpredsednik: Dolanc Jože, tajnika: Posin-kovič Ivo in Tičar Vekoslav, blagajnika: Čeleš ik Franc in Horvat Martin, knjižničarja: Voli Vlado in Rupreht Hubert, gospodar: Jagodič Boris, stw. ea. »SLOVENEC«, dn« 18. m*rr* 193t SîiâS t« Davek na poslovni promet Odkar Je bil uveljavljen davek na poslovni promet, so gospodarski krogi porabili vsako priliko iti so zahtevali, «la se Ia davek ukine. Vendar pa so bile vse akcije zastonj. Pač po so se pričele lani v Belgradu razprave o novem davku na skupni poslovni promet, ki naj bi stopil v veljavo z novim proračunom, to je s 1. aprilom t. 1. Doslej je bil način pobiranja tega davka zelo noprikladen in kontrola nad prometom nezadostna. Novi skupni davek prinaša bistvene spremembe o načinu pobiranja. Davek bo v bodoče plačeval dejansko le producent in uvoznik. Producent ga bo moral izkazati v fakturi grosistu, grosistu napram detajlistu i»a ga ne bo treba izkazati, marveč ga bo vračunal v blagu. Komisija, ki je izdelovala odstotno višino skupnega davka na poslovni promet za posamezne stroke, je dovršila svoje delo in je ugotovila odstotke za poedine vrste blaga, in sicer ločeno za domače blago in za uvo-' ženo blago. V nekaterih vrstah blaga znnša odstotek skupnega davka na poslovni promet (prva številka pomeni domače blago, druga številka uvo- B1IANCE IN POSI OVNA POROČITA Celjska posojilnica, d. d. praznuje letos 50-letnico; ustanovljena je bila 1881 kot zadruga, leta 1923. so je izpremenila v d. d. Vloge so lani narasle od 72.9 na 81.7 milj., dolžniki pa od 60 na 71.1 milj. Cisti dobiček znaša 1.187 (1.106) miij. in ostane dividenda neizpremenjena (10%). Bilančna vsota je narasla na 97.0 (92.3) milj. Kmctski hranilni in posojilni dom, r. z. z n. 7. v Ljubljani objavlja svoj računski zaključek za L 1930., iz katerega je razvidno, da predsednik zadruge ni več brni dr. Drago Marušič, pač pa Alojzij Teršan iz Tacna. Bilanca kaže, da so lani vloge narasle od 26.4 na 30.1 milj., pri 0.52 milj. rezerv in 0.026 milj deležev. Dolžniki znašajo 27.S (25.5) milj. Din. DHB. Iz posl. poročila posnemamo, da je bilo lani od banke zahtevanih posojil za 649.3 milj. (najmanj v Ljubljani za 19.25 milj.). Odobrenih pa jih je bilo za 543.6 milj. (424.7), največ komunalnih 233.8 (82.9) milj., nadalje hipotekarnih 278.2. Na ljubljansko podružnico odpade 5 posojil za 22.75 milj. Skupno je bilo na koncu 1930 vseh posojil: hipoteke 2.290.6 (2.098.5), komunalna 473.0 (309.3), vodnim zadrugam 78.2 (77.3), menična 39.7 (7.—), gradbena 0.8 (5.55), skupaj 2.882.3 (2.491.5) milj. dinarjev. Komercialna banka, Zagreb, ki ima tudi podružnico v Ljubljani, je lani povečala svojo glavnico od 5 na 10 milj. in rezervo od 0.95 na 3.5 milj., istočasno pa so nazadovale vloge na knjižice od 5.8 na 5.15 milj. in upniki (i tek. računi) od 19.65 na 12.83 milj., lastna sredstva so torej narasla od 5.95 na 13.5 milj., tuja pa padla od 25.45 na 18.0 milj., torej približno za iznos dviga lastnih sredstev, kar pomeni konverzacijo kreditov matične banke (Banka čsl. legij v Pragi) v glavnico, oz. rezerve. Čisti dobiček 0.04 (0.055) milj., brez dividende. Srpska banka je v Zagrebu 4. največja banka in so njene vloge narasle od 452.4 na 506.4. un-niki pa od 63.4 na 68.2 milj. Pri glavnici 40.5 milj. znaša čisti dobiček 10.65 110.5) milj. in ostane di-ridenda neizpremenjena. S. H. Guttmann izkazuje v bilanci za 1929-~0 1.37 (4.26) milj. čistega dobička na glavnico 40 milj. n bo dividenda ostala neizpremenjena 6%. -Ull i21 Napeljava lu pi,prava elcKtntn ti naprav, In.liil.utJ < inrslii in na ii« ,'li. Strokovna poprava v»"h elrktrnteh« ničnih aparatov. Pojasnila hiezolafno. Onr zmerne. Raclonal si.clja „bratov ftper.še mizar-kr stroke. © Smuška sekcija SK Kamnik je priredila dne 15. t. m. tekmo na 20 km. Tekmovali so sami domačini. Proga je bila to pot izbrana v izredno tekem terenu in je mnogo zahtevala od tekmovalcev. Progo samo pa je južni sneg še bolj otežkočil in lahko rečemo, da so tekmovalci vozili bolj po vodi kot pa po snegu. Temu primerni so pa tudi časi: 1. Kumar Ivo: 0.8:23:21, Ogrin Miran 2:10 29 in 3. Vidmar Nace 2:27:35. Po tekmi je predsednik kluba dr. Zvokelj izročil zmagovalcu Kumru krast n kip »Smučarja«. SK Iliiija (hazenska seke ja). Danes od 18 dalje trening na velesejmu. Radi bližnje prvenstvene sezone je trening za vse članice obvezen. Obenem razgovor o nadaljnjih treningih. — Načelnik. Ogri in spnrt. Zastopstva ogrskih nogometu il, klubov so s pomočjo ministra grota Klebelsberga dosegla pri budinipeštanski mestni upravi velik uspeh. V bodoče namreč ne bo mesto Budimpešta zahtevalo od nogometnih tekem nikakih davščin. Izjema so le velike internacionalne tekme, kjer se davščine ne bodo popolnoma ukinile, temveč se bo davek le znižal. Ogrske občinske uprave so v len. oziru zelo naklonjene športnemu gibanju. L JU BLJ A NSKO GI EDA ! AšCK DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 1S. marca: Zaprto. Čelrlel;. 19. marca: TRIJE VAŠKI SVETNI K T. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. marca: SVETI PLAMEN. Gostuje gospa Marija Hiibner iz Ргале. Izven. Sobota, 21. marca: DOM ŽENA. Red B. OPERA. Začetek ob 20. Sreda. IS. marca: Zaprlo. Četrtek, 19. marca: DIJAK PROSJAK, opc ela Ljudska predstava po zn žanih cenah. Izven Petek, 10. marca: SVANDA DUDAK. Red C, Sobota, 21. marca: WERTHER. Red E. Iz društvenega iivtieniti Piosvetno društvo Krakovo Trnovo v Ljubljani sporoča vsem članom prosvetnega društva, kakor tudi članom fantovskega odseka, da se udeleži kakor vsako leto tako tudi letos društvo ia praznik sv. Jožefa skupnega sv. obhajila v trnovski farni cerkvi ob 6 zjutraj. Pozivamo vse fan'e in može, ki so člani društva, da se te verske dolžnosti udeleže vsi. Po maši skupen zajtrk v društvenem domu, Polytechniena univerza — Paris 20. I elo. Študij za inženerje >In Absenlia'. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidale s posebno pred-izobrazbo. - Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept. L. S. 38. rue llallé, Paris. MALI OGEASI Vaaka drobna mllce l-SO Ulji ali vsaka brneda SO par. Na|man|tl oglaa - . 3 Din. Oglasi nad drvel vršile ac ra£una|o vik. Za odgovar ааатЧо! Na vpraàanla brca atiamke na odgovar|amo I Г I « ( av» • Službe iscejo Kuharica išče službo izven Ljubljane. Potočnik, Kotniko-va ulica 8. Učenka se želi izučiti v trgovini mešanega blaga na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Prodajalka stara 20 let, zmožna nemščine, strojepisja in pisarniških del, išče službo v Ljubljani ali na deželi. Gre tudi kot blagaj-ničarka. Ponudbe pod zn. »Marljiva in poštena« na upravo »Slovenca«. Organist izvrsten pevovodja, agilen prosvetni delavec, zmožen voditi tambur. zbor in orkester, išče službo kje v mestu ali v večjem kraju na deželi. Gre tudi na Hrvatsko. - Nastop s 1. majem ali takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zmožen« štev. 2589. Zaslužek Agilne zastopnice v vseh večjih krajih za prodajo idealno praktičnih, finih — elegantnih in elastičnih damskih nogavic spreimem. Prijetno delo. Stalni zaslužki. Pismene ponudbe na: Triumphalis-Kranj. Vajenca za pekovsko obrt sprejmem. Hrana, stanovanje in pranje pri mojstru. -Drugo po dogovoru. Bele Karol, pekovski mojster, Rožna dolina, cesta II, št. 14, p. Vič. Stanovanja Opremljeno sobo lepo, pripravno za duševnega delavca, oddam. »Vila Turnšek«, Languso-va ulica 1 t/I. Natečaj Mestna občina Bijeljina (Bosna) potrebuje vrtnarja, strokovnjaka v gojenju cvetlic. Pismene ponudbe z označbo sposob-' nosti in plače je poslati mestni občini do 31. III. 1931. Iz pisarne mestnega poglavarstva v Bijeljini, štev. 1451, 21. febr. 1931. Pomočnika za tašnersko in kofersko obrt išče za takoj tvrdka Franc Zorn, Ljubljana 7, Lepodvorska 23. Trgovsko pomočnico mlado, zdravo in v trgovskih poslih verzirano moč sprejme takoj pod ugodnimi pogoji trgovska firma v večjem mestu Gorenjske. Tozadevne ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zanesljiva moč 156«. Vzgojiteljico k 4 letnemu otroku sprejmem. Biti mora izučena otroška vrtnarica ali učiteljica, ozir. imeti izobrazbo o vzgoji ali pa prakso. Na ponudbe s trgovskimi tečaji se ne ozira! Važnost se polaga na miren in soliden značaj. Nastop takoj ali dogovorno. V ponudbah je navesti izobrazbo, vse dosedanje službovanje in zaposlenost ter starost, po možnosti tudi fotografijo. Poslati jih je na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica blizu Ljubljane« št. 2838. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite poni! Sobo s pritiklinami oddam s 1. aprilom. - Naslov pri vratarju Jugosl. tiskarne. CTffPFRfffl Sobo v društvene svrhe išče organizacija. Pogoji: popolnoma separiran vhod, velikost ca. 30 m", v sredini mesta. Ponudbe pod št. 2902 na upravo. Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Posestva Proda se posestvo 10 oralov zemlje, s kolodvorsko restavracijo in gospodarskim poslopjem, na križišču cest Celje— Poljčane—Rogaška Slatina, pri postaji Kostrivni-ca—Podplat. - Pojasnila daje iz prijaznosti Mirko Pfeifer, p. Podplat. Prodam lepo urejeno in založeno trgovino mešanega blaga, z vrtom in travnikom. -Trgovina je tik križišča glavnih cest. Prodam lepo urejen in zasajen vinograd, z novo stavbo hiše, kleti, prešnice in j hleva. Naslov prodajalca j se dobi v upravi »Slov.« pod št 2865. I CENIK •MtOOKENSKIH I.BERHIKI LJUBlaJftNrvMNHARTOVfVie Prodamo Gramofone in plošče prodaja še po stari nizki ceni Radoslav Dolinar. Jesenice. Drva odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaga l.avrenčič & Ko Liubhana Vošniakova ul. 16, za goremskim kolodvorom Potniški auto dobro ohranjen, s skoraj novo pneumatiko, ekonomičen, poceni proda gostilna Soča, Logatec-Brod. Moško kolo dobro ohranjeno prodam. Janez Dovč, Stožice 13, p. Jezica. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kfi. druga vrsta po 18 Din kg čisto belo gosie po UO Din ke ir čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Okrasite svoj vrt z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec -Maribor. Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL BOZNAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nadvse ljubljene soproge, mamice, stare mamice in tašče, gospe Rozalije Kodrič roi. Birsa se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Jugu, g. dr. Pavlu Krajcu, preč. g. dr. Kotniku, čč. sestram usmiljenkam ter vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 20. marca ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana-Trst, dne 18. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Hrastovih plohov neobrobl.enih, 30, 50, 60 mm, popolnoma suhih, en vagon in nekaj orehovih, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2658. Vsakovrstno pohištvo iz mehkega in trdega lesa, prodam po nizki ceni. Priporočam se za stavbeno mizarsko delo po konkurenčni ceni. Zahtevajte proračun. Valentin Pintar, strojno mizarstvo, Zg. Lužnica št. 21, 2alec. Obrt Krušno moko in rženo rnoka vedno sveio, kapite zelo airodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Beslie« ceste 24 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & 1Л. ZORMAN Liubhana Stari tre št 32 T. SOKLie ^A RIB ©R Ako želite kupiti no obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z z o. z v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodnijel ca !» Xdr A/iftwdV аД«' ЛллГГХЈ «l/V М£ЛДМ05 6 o*, /nАЛААЛХС U jp . I oc »3ČS? .3 © - , = T I i 1 " s, = _ Earl Derr Biggers: Kit aie ev a papiga 15 o % N " «»1 li3 'NT i г .. " n » * Z . 4 o F 't? i N > ■— V — > .C > 5 ëS-S= . 1 j- — 5; a *. са еоог *** O 5 i a Je = «J , — » _ , j £ ■S 3 .S s « » I »Jaz ga pa nisem sprejela v naročje, ker nimam krila!« Navihano je pogledala svoje jahalne hlače. »Vi morate oprostiti — jaz bi ga morala ujeti! Zopet se je pokazalo, da bi ženske ne smele biti neženske!« »Jaz pa ne bi rad, da bi bile drugačne,« je priliznjeno dvoril Bob ter velel natakarju: »Prinesite mi kaj manj divjega!« »Kaj pa, ko bi pečenko?« »Kakšna pa je? Sem z njo, da še enkrat poskusim srečo! Potem prinesite mladi gospodični prtič!« »Prtič? Tega nimamo! Morda pa brisačo?« »Čemu neki?« je ugovarjalo dekle. »Saj je vse v redu.« Ko je šejk izginil v ozadju, je veselo pristavila: »Mislim, da je pametneje, če ne spoznate še Oazinih brisač!« »No, da!« je prikimal Bob. »Škodo seveda poravnam.« Ona se je še vedno smehljala. »Neumnost! Jaz bi morala prav za prav plačati tale beefsteak. Saj niste mogli drugače. Človek mora biti precej izurjen, da more jesti v taki gneči.« Njegova pozornost je rastla. »Vi ste izkušeni?« »Kajpada! Po svojih opravkih prihajam večkrat semkaj.« »Svojih ... Kaj?« »Ker naju je menda seznanil vaš beefsteak, vam pač lahko povem, da sem pri filmu.« Seveda, je pomislil Bob, v puščavi dandanes kar mrgoli filmskih igralcev. »Sem vas li morda že kdaj videl na platnu?« je omenil. . Odkimala je z ljubko glavico. »Ne. to se tudi nikdar ne bo zgodilo. Nisem igralka. Moje delo je kar moči mnogovrstno. Potujem okrog in iščem novih krajev, ki potem cenjeno občinstvo misli, da so Alžir, Arabija ali Južno morje.« Prikazala se je pečenka, iz usmiljenja zrezana za kulisami z nekakšnim orodjem na drobne koščke. »To je zelo zanimivo,« je Bob sukal razgovor dalje. »Saj tudi je. Posebno če kdo to deželo tako ljubi, kakor jo jaz.« »Ste pač tukaj rojeni?« »Kaj še! Pred nekaj leti sva prišla z očetom semkaj k dr. Whitcoubi. Ko... ko mi je oče umrl, sem si morala poiskati delo in ... Pa vam pripovedujem svojo zgodovino!« »Nič ne de! Ženske in otroci mi zelo zaupajo. Imam tako očetovski obraz, kajneda? Sploh pa jc tale kava čisto zanič!« »Vem iz lastne izkušnje. Kaj boste za povečerek? Imajo dve vrsti kolačev, jabolčnega in onega, ki ga je zmanjkalo. Izbirajte!« »Vsekakor vzamem onega, ki ga je zmanjkalo.« Bob je poklical natakarja, da bi plačal. »Dovolite, prosim, da plačam za vas ...« »Nikakor!« »Ker vas je moj beefsteak tako zahrbtno napadel ...« »Ne mislite več na to! Vse stroške mi povrne tvrdka. Če boste pa še dolgo govorili, plačam jaz vaš račun!« Ne da bi se zmenil za zobotrebce, ki mu jih je šejk postrežljivo molil, je Bob odšel za svojo novo znanko na prosto. Zunaj se je bilo stemnilo, cesta je bila samotna. »Kaj pa delate tukaj?« je povpraševalo mlado dekle. »Meni ljudje vedno zaupajo.« »Da, to je zamotana reč. Morda vam nekoč povem. Najprej pa moram obiskati izdajatelja tukajšnjega dnevnika. Pismo mi gori v žepu.« »Will Holley« »Ga li poznate?« »Kdo ga pa ne pozna? Pojdite z menoj, prosim. Sedajle čepi v uredništvu.« Uredništvo je bilo razsvetljeno. Pod svetilko za pisalnim strojem je sedela vitka postava. Ko sla vstopila, je Holley vstal in odmaknil zeleni senčnik. Mož je bil kakih pet in trideset let star, dolg in suh, imel je rano osivele lase in resne oči. »Dober večer, Pavla!« je pozdravil veselo. »Dober večer, Will! Glejte, kaj sem našla v kavarni ,Oaza\« Holley se je nasmehnil. »Vi ste edini človek, ki v Eldoradu zna najti, kar bi bilo kaj prida. Mladi mož, ne vem, kdo ste, toda glejte, da izginete, preden vas požre puščava!« »Imam pismo za vas — od vašega starega prijatelja, Наггуја Fladgateja.« »Fladgateja,« je tiho ponovil Holley in bral pismo. »Glas iz davnine — ko sva bila v New Yorku oba še mlada pri stari ,Suni\ Ha, to je bil list!« Zamaknjen je strmel v puščavsko noč. »Наггу pravi, da prihajate po opravkih?« »Kakor pač bo. To vam povem pozneje. Sedaj bi rad kak avto, da me popelje na Maddenovo raneho.« »Hočete li sami obiskati P. J.?« »Da, in sicer čimprej. Saj je tam zunaj, kajne?« Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik; Franc Kreinžur,