Mercator P®OD0štft7® Akcija "Gremo v solo " velja od 16.8. do 15.9.2001. Vzmetnica Meblo Jogi-M 190x90 13.484,00 SIT Šolska svetilka izd. 074 ______________2.321,00 SIT in še 30 izdelkov v akciji. Št. 34 (2713), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 23. avgusta 2001 • Cena: 240 tolarjev AGRO NOVO MESTO Prodajalna SEJALEC Prešernov trg 10 tel. 07/33-25-750 10-odst. popust za kosilnice do 5. septembra ŠENTJERNEJ PRIZADEL MOČAN POTRES - 18. avgusta ob 14. uri naj bi Šentjernej prizadel potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Pod to predpostavko se je na šentjernejskem hipodromu začela vaja civilne zaščite "Zaščita in reševanje 2001 ”, ena izmed večjih prireditev v sklopu praznovanj občinskega praznika. V vaji so sodelovali šenljernejski občinski štab za civilno zaščito, Gasilska zveza Šentjernej z vsemi prostovoljnimi društvi, GRC iz Novega mesta, enote Civilne zaščite Občine Šentjernej, Inženirska enota S V, ki je postavila del pontonskega mostu, 15. brigada vojaškega letalstva, Policijska postaja Šentjernej in ekipa Zdravstvenega doma Novo mesto. Okoli 200 posameznikov, preko 25 vozil in vojaški helikopter so v dobro vodeni in izpeljani vaji uresničili njen namen, da se preizkusi in izpopolni organiziranost, pripravljenost in usposobljenost izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči v občini ob morebitnem večjem požaru na objektih, zrušenih stavbah, požaru v naravi - na travniku in v gozdu, poplavi in hujši prometni nesreči. Več o dogajanju ob jernejevem na strani 4. (.Foto: M. Žnidaršič) Suša močno prizadela kmetijstvo Najhuje prizadeta območja Krškega polja, Šentjernejskega polja in občin Črnomelj, Metlika in Semič - Končnih ocen še ni, saj se suša nadaljuje DOLENJSKA, BELA KRAJINA, POSAVJE - Komisija Kmetijsko-gozdarskega zavoda je na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ugotovila, da je letošnje močno sušno obdobje pustilo posledice predvsem na posevkih koruze, na strniščnih posevkih, travnikih in pašnikih ter na vinogradih in sadovnjakih. O višini škode še ni moč govoriti, saj sušnega obdobja še ni konec. Letošnja suša je še bolj uničujoča, saj je že druga velika suša zapovrstjo. Pridelek, ki bo sušo preživel, bo zaradi ožiga plodov slabe kakovosti. Težave niso le zaradi uničenja pridelka, temveč tudi zaradi posledic, ki jih to prinaša živinoreji, saj bo živini primanjkovalo hrane. Na travnikih in pašnikih bo namreč prišlo do izpada kar dveh odkosov. Takoj po dežju svetujejo kmetom čistilno košnjo, da bi pospešili rast trave. Strokovne službe Kmetijsko-goz-darskega zavoda Novo mesto kmetom svetujejo, naj silažno koruzo pospravijo, četudi zrnje še ni doseglo mlččne zrelosti. V najbolj prizadetih občinah se zaman obračajo na pomoč države, ki se na prošnje ne odziva. V občinah Krško in Šentjernej še vedno pričakujejo odgovor države na zahtevka po pomoči ob pozebi in toči. Obsega in višine škode v KATASTROFALNA SUSA Kmetom obrača hrbet še država Letos suša ponovno pustoši po poljih, travnikih, vinogradih in sadovnjakih, tokrat že drugo leto zapovrstjo. Čeprav o padavinah ni ne sluha ne duha, je škoda, ki jo je povzročilo že več kot 30 vročinskih dni s temperaturami nad 30° Celzija in skoraj brez kaplje dežja, ponekod že tako velika, kot je bila ob lanski suši. Najbolj so poteg Pomurja in Podravja prizadeti Dolenjska, Bela krajina in Posavje. Suša bo močno zmanjšala pridelek koruze, sladkorne pese, krompirja in vrtnin, na travnikih pa bo prišlo do izpada dveh odkosov. Že po dosedanjih ocenah bo manjši in slabši pridelek v vinogradih in sadovnjakih, kolikšna bo dokončna škoda, pa bo treba še počakati, saj na žalost suša še vedno traja. Kmetje bijejo plat zvona; niso si še opomogli od lanske suše, že jih je prizadela nova, in kot da to še ni dovolj, jim hrbet obrača še država. Čeprav se je vlada lani s posebnim zakonom o plačevanju škode, ki jo povzročijo naravne katastrofe, zavezala, da bo kmetom pomagala, jim je prvi denar izplačala šele konec leta, še vedno pa jim dolguje 3,5 milijarde tolarjev. Po nedavni izjavi okoljevarstvenega ministra Janeza Kopača sodeč, pa bo kmetom tokrat proračunska suša vzela tudi ta že obljubljeni denar. Kako naj potem sploh še upajo na pomoč države po letošnji suši, če je odgovornim v Ljubljani figo mar, kaj obljubijo in v kakšnih stiskah so se zaradi nje znašli ničesar krivi kmetje na oddaljenih prekmurskih ravnicah in dolenjskih gričih? J. DORN1Ž nobeni od občin še niso ocenili. Na Krškem in Šentjernejskem polju so tako kot drugod najbolj prizadeti koruza, strniščni posevki, sladkorna pesa, krompir, mladi vinogradi in vinogradi na plitvih tleh ter sadno drevje. V vseh treh belokranjskih občinah se poleg posledic suše v kmetijstvu ukvarjajo tudi s pomanjkanjem pitne vode. Te je zaenkrat dovolj le v črnomaljski občini, ki po svojih močeh pomaga občinama Semič in Metlika. Zgovoren je • Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto svetuje vsem občinskim upravam, da na teren pošljejo občinske komisije za oceno škode. Kmetje se lahko obrnejo na kmetijske svetovalce, ki spremljajo potek suše in lahko svetujejo o ukrepih za ublažitev škode na posameznih kulturah. V Beli krajini je priporočeno varčevanje s pitno vodo. podatek, da je od 1. julija do 15. avgusta padlo le 41 litrov padavin, medtem ko je bilo v tem obdobju kar 23 dni s temperaturo od 30 do 39 stopinj, od tega 7 dni s temperaturo med 35 in 39 stopinjami. Kmetijski pridelki so v zelo slabem stanju. Škoda pri travnikih, vinogradih in soji niha med 30 in 50 odstotki, pri koruzi med 30 in 70 odstotki in pri strniščnih posevkih med 70 in 100 odstotki. Vsi manjši izviri v Beli krajini so presušili, Ponarejen desettisočak NOVO MESTO - V gostinskem lokalu v Hariy baru na Topliški cesti v Novem mestu je neznanec 16. avgusta plačal pijačo s ponarejenim bankovcem za deset tisoč tolarjev. Ponaredek so policisti zasegli in ga poslali v ekspertizo Banki Slovenije v Ljubljani. Ob koncu tedna bo sončno in suho. ZAKLJUČNI KONCERT 2. JAZZINTYJA - V novomeškem starem mestnem jedru sta se pretekli teden v organizaciji LokalPatriota pričeli in končali dve največji ustvarjalni delavnici na Slovenskem: glasbena Jazzinty in fotografska Fotopub. S fotoaparatom v rokah se je po dolenjski metropoli podilo 40 mladih in malo manj mladih fotografov, v glasbenih učilnicah Glasbene šole Marjana Kozine pa je pridno vadilo okrog 80 glasbenikov, seveda pod budnim očesom priznanih mentorjev iz Slovenije in tujine. Glasbeniki so svoje znanje prikazali na sobotnem zaključnem koncertu na Muzejskih vrtovih, ko so se predstavili v različnih jazzinty zasedbah, prvič tudi v Jazzinty Big Bandu, ter poželi navdušenje in aplavze številnega občinstva, ki je lahko ob zvokih jazza preživelo prijeten poletni večer. Več o obeh delavnicah na 3. strani časopisa. (Foto: L. Murn) veliko vodnim virom je padel vodostaj. V nekatere belokranjske vasi vodo vsakodnevno vozijo gasilci s cisternami. Te prevoze občine subvencionirajo, Metlika in Črnomelj polovico cene, Semič pa dve tretjini cene. Ko bo suše konec, bodo posledice v kmetijstvu ostale, upajmo, da Država tudi tokrat ne bo zamižala na obe očesi. MARJETKA PEZDIRC SUŠA - Med najbolj prizadetimi poljščinami je koruza, ki se je marsikje že povsem posušila. (Foto: M. Žnidaršič) Zbor notranjih delničarjev semiške Iskre Različni interesi SEMIČ - Berlinska družba AEG - KuW, ki ima v lasti 51,25 odstotkov delnic semiške Iskre Kondenzatorji, in družba pooblaščenka Iskrade-po, z 28 odstotki delnic je druga največja lastnica semi-škega podjetja, še nista sklenili dogovora o skupni poslovni politiki. Do zamika podpisa že pripravljenega dogovora, o katerem sta vodstvi obeh družb izrazili pozitivno mnenje, je prišlo zaradi razprtij med delničarji družbe pooblaščenke Iskradepo, v kateri ima delnice Iskre Kondenzatorji 921 malih delničarjev - zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in upokojencev. Interes med njimi je različen. Najglasnejši si prizadevajo, da bi delnice prodali večinskemu lastniku in pri tem za semiške razmere dobili kar lepe denaije. Druga skupina pa vztraja pri ohranitvi družbe pooblaščenke, s čimer bi notranjim delničarjem ostal kontrolni lastniški delež in tudi vpliv na upravljanje družbe. Berlinčani so pripravljeni odkupiti preostale delnice, vendar potem dogovor tudi glede ohranitve vseh delovnih mest ne bo veljal. Zaradi navskrižnih interesov in ker vsi notranji delničarji niso seznanjeni z vsebino dogovora, bodo danes pripravili zbor delničarjev družbe pooblaščenke Iskradepo. Vsebino dogovora naj bi zbranim predstavil tudi novi večinski lastnik semiške Iskre. Na zboru delničarjev naj bi glede na lastniške deleže ugotovili, kam se nagiba večinsko mnenje. Sicer pa je družba AEG KuW ponudbo za odkup delnic Iskre Kondenzatorji podaljšala do 3. septembra. Za praznik Gubčeve brigade TREBELNO - Skupnost borcev Gubčeve brigade, Pododbor Novo mesto, in trebanjsko območno združenje borcev in udeležencev NOB obveščata vse borce in druge, da bo L septembra ob 11. uri na Trebelnem proslava ob prazniku Gubčeve brigade. V kulturnem programu pri spomeniku na Trebelnem bodo sodelovali Pihalni orkester Trebnje, MePZ Mirna in Mokronog ter učenci OŠ Trebelno, sledilo pa bo družabno srečanje pri lovski koči. Na Trebelno bo organiziran tudi pohod. Zbor bo ob 7. uri pri gostilni Pugelj v Ždinji vasi, v Novo mesto pa se bodo pohodniki vrnili z avtobusom. Iz Novega mesta bo na srečanje ob 9.30 izpred nekdanjega hotela Kandija odpeljal tudi avtobus, ki bo ustavil še na postajališču nasproti novomeške avtobusne postaje, pri mestni občini in v Bršljinu. ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI sura JI TEL tel.(Ol) 436 53 98, fax(01) 436 65 20. www.int8rmarketing.si I N T E R -MARKETING E3 m mi Berite danes stran 5: • Vsak četrti na bolniškem dopustu stran 6: • Prostorske stiske bo konec februarja Izplačilo škode lanske suše z zamudo Sporočilo Ministrstva za okolje in prostor LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor je sporočilo, da bodo izplačilo dela obveznosti s področja sprejete interventne zakonodaje za sanacijo posledic naravnih nesreč - poleg lanske suše še popotresno obnovo in najnujnejše ukrepe za plazove velikega obsega - prenesli v prihodnje proračunsko leto, ker letošnja proračunska rezerva ne omogoča izplačila vseh obveznosti. Ministrstvo je sicer zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neuija s točo, plazenja tal in sluzenja morja v lanskem letu začelo izvajati z dnem uveljavitve. Za delno odpravo posledic suše je bilo tako doslej zagotovljenih 4,6 milijarde tolarjev, navedeni zakon pa določa tudi dve omejitvi: prvo glede višine državne pomoči, ki jo lahko uporabijo - za odpravo posledic suše 8 milijard tolarjev; in drugo, ki določa, da se sredstva občinam dodelijo v višini do 50 odst. potrjene ocene škode. Upoštevajoč, da znaša potrjena škoda po lanski suši 22 milijard tolarjev in ne 30, kolikor so cenili pri sprejemu zakona, so oškodovanci že prejeli 26 odst. državne pomoči, delež državne pomoči pa povečuje tudi zmanjšanje oz. oprostitev zakupnine za zakupljena zemljišča ter odpis sorazmernega davka. Ministrstvo za okolje in prostor je v predlogu proračuna za prihodnji dve leti predlagalo zagotovitev proračunske rezerve v višini, ki bo omogočila uresničitev vse interventne zakonodaje na področju odprave posledic naravnih nesreč. Glede letošnje suše pa bo omenjeno ministrstvo na podlagi informacij Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo navodila za oceno škode. M. Š. M. < Š O O h* n tj-o» o ■ ■ o o co co o- o n m f"-o o • • •• x o a ISSN 0416-2242 7704 224000 Šola že dolgo ni več poceni Enake možnosti v izobraževalnem procesu za vse državljane morajo biti ideal vsake sodobne družbe. Znanje ima čedalje večjo vrednost, vendar kot da se slovenska politika tega ne zaveda najbolje. Večjo vnemo pri zavzemanju za enake možnosti pri šolanju in izobraževanju bi pričakovali vsaj od strank, ki s svojim imenom nakazujejo, da naj bi se zavzemali za socialne pravice. Že stroški osnovnošolskega izobraževanja čedalje bolj obremenjujejo družinski proračun, podobno je s srednjo šolo, nadaljevanje šolanja na fakultetah in drugih visokošolskih ustanovah pa je za vse več sposobnih mladih ljudi predrago, saj je štipendij vse manj, pa še te, ki jih posamezna podjetja in ustanove razpisujejo, so pogosto namenjene študentom višjih letnikov. Študentje iz Ljubljane in Maribora imajo bistveno prednost v primerjavi s sošolci iz oddaljenih krajev. Sorazmerno poceni sob v študentskih domovih je veliko premalo, zasebniki pa radi izkoristijo stanovanjsko stisko študentov in stanarine navijajo preko vseh mer. Tudi mamino kosilo zna biti bistveno cenejše od tistega v študentski menzi. O enakosti državljanov v tem primeru ni niti sledu. Marsikateri študent, čigar starši niso med bogatejšimi, si mora pomagati z delom preko študentskega servisa, nekateri pa se znajdejo tudi drugače, kar pa vsekakor ne pripomore k boljšemu študijskemu uspehu in študij se lahko zelo zavleče ali celo sfiži. ROBERT PERC, pravnik z Loga: “Če je osnovna šola obvezna, bi morala država poskrbeti za vse stroške šolanja vključno s knjigami. Menim, da so stroški, ki jih morajo kriti starši, preveliki. Nekoliko drugače je s srednjo šolo in študijem na fakulteti, ki sta po svoje že stvar odločitve in interesa posameznika, vendar tudi tu denar ne bi smel omejevati.” TATJANA POŽEK, kuharica iz Gorenjcev pri Adlešičih: “Imeti dva šoloobvezna otroka je za naš družinski proračun kar veliko breme. Stroške rahlo ublaži učbeniški sklad, vendar otroka potrebujeta tudi druge stvari. Ne moremo si privoščiti kaj več kot tisto, kar nujno potrebujeta. Znanje je v zadnjem času postalo kar drago.” MARIJA KREMESEC, upokojenka iz Metlike: “Stroški ob začetku šolskega leta so pretirani pa še vsi na kupu. Nekoliko manjši bodo, ker bomo kupili rabljene učbenike po polovični ceni. Za to možnost in ne za učbeniški sklad smo se odločili zato, ker nekaj učbenikov hči že ima. Ne zdi pa se mi prav, da upokojenci pri teh stroških nimamo nobenih olajšav. SANDRA KEŽMAN, študentka elektrotehnike iz Dobove: “Zaenkrat še nisem nič kupila za šolo, bom pa šla v trgovine konec septembra. Malo sem že brskala po trgovinah in videla pripomočke, ki si jih bom kupila, a na cene nisem bila pozorna. Zvezkov ne bom kupovala, ker imam raje Akto, učbenike pa bom skopirala, ker so predragi. Edino vaje bom kupila.” PRIMOŽ NOVAK,.študent Visoke šole za upravljanje in poslovanje, z Rake: “Učbenike si bom skopiral od sošolcev. Zvezkov še nisem kupoval, ker čakam na izpite, ki jih moram narediti. V trgovine bom šel konec septembra. Zvezke in druge potrebščine bom kupil sam, saj imam štipendijo. Zdi se mi, da so potrebščine veliko predrage." MILENA JAKOVLJEVIČ, dijakinja iz Novega mesta: “Današnje šolstvo pomeni za vsako družino velik strošek, še posebej če ima več šoloobveznih * otrok. Starši tistih dijakov, ki imamo štipendijo, pa tudi že pričakujejo, da bomo sami kaj prispevali. To je zelo težko, saj je štipendija majhna. Zadošča le za tri učbenike.” SLAVKA RADOVAN, gospodinja iz Gorenje Stare vasi pri Šentjerneju: “Začetek šolskega leta me ne prizadene več tako kot nekoč. Le za najmlajšega sina, ki še študira, gre kar nekaj denarja, nekaj pa ga zasluži tudi sam. Šola je nedvomno postala draga stvar, vendar danes brez nje res ne gre.” MARJETA GORŠE, ekonomistka iz Kočevja: “Ko so bili otroci manjši, smo učbenike kupovali, sedaj pa se že nekaj let poslužujemo učbeniškega sklada. Knjige so dobro ohranjene, cenejše in na obroke. Dobrodošel je tudi zamik plačila, tako daje za starše breme ob začetku novega šolskega leta manjše. Tudi delovne in ostale zvezke kupimo šele, ko se šola že začne, saj so zahteve učiteljev različne.” “Strpnost do drugačnosti” LJUBLJANA - Vabljeni k sodelovanju na Foto natečaj 2001, in sicer na temo Strpnost do drugačnosti. Fotografijo je treba do 10. septembra poslati na naslov: Urad za mladino, Štefanova I, Ljubljana. Fotografije bodo nagrajene in septembra tudi razstavljene. Maša v Kočevskem Rogu KOČEVSKI ROG - Pri spomeniku pobitih v Kočevskem Rogu pod Krenom bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri maša. Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana - Grosuplje obvešča vse romarje, sorodnike in druge obiskovalce Kočevskega Roga, da bodo tukaj do konca oktobra maše vsako nedeljo ob 15. uri. Pomoč in “servis” za našega kmeta Skoraj po štirih desetletjih v Novem mestu ponovno samostojen kmetijsko-gozdarski zavod -Bil naj hi gonilna sila razvoja dolenjskega, belokranjskega in posavskega kmetijstva NOVO MESTO - Politična in gospodarska situacija oz. strategija razvoja regije v začetku šestdesetih let je očitno hotela, da so ukinili takratni kmetijski zavod v Novem mestu. Prednost so dali razvoju industrije, posledice napačne kmetijske politike pa se kažejo še danes. Preplastitev cest SEMIČ - V semiški občini so se resno lotili izvedbe programa o preplastitvi cest. Tako je bila prejšnji teden preplastena cesta Stranska vas - Semič v dolžini enega kilometra na najbolj prizadetem območju. V planu za letošnje leto je tudi preplastitev ceste Pribišje - Rožni Dol in del ceste v Rožnem dolu. Vrednost prepla-stitvenih del na vaških poteh in občinskih cestah. Župan semiške občine Janko Bukovec pa meni, da bi bilo potrebno tudi državo opomniti, da popravi svoj del cestne infrastrukture, predvsem na nevarnem odseku pri Lipovcu , kjer se je zaradi stanja ceste pripetilo že kar nekaj hudih prometnih nesreč. Novi prizidek, nov vodovod METLIKA- Na prizidku metliške osnovne šole potekajo še zadnja dela, med katera spada tudi obnovitev dotrajanega vodovodnega omrežja. Stara hidrantna mreža namreč ni delovala, kar bi lahko pomenilo veliko nevarnost v primeru požara. V naslednjih letih v takratni regiji ni bilo toliko enotnosti in poguma, da bi oblikovali lasten kmetijski zavod, ki bi bil gonilo razvoja kmetijstva, še posebej zaradi kmetijsko zaostajajočega območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Analize pa so pokazale potrebo po taki gonilni sili, zato se je zvrstilo več organizacijskih oblik - izpostav, odborov, komisij, oddelkov, ipd., ki naj bi v določenem smislu nadomeščali zavod. Nobena od teh strokovnih služb se v celoti ni obnesla. Sredstva in druge državne spodbude za razvoj kmetijstva so se še naprej odlivale v kmetijsko razvitejše regije z močnimi samostojnimi kmetijskimi zavodi. Ti so dajali strokovne podlage za njihovo usmerjanje, medtem ko smo na Dolenjskem le kritično opazovali dogajanja ob nadaljevanju negativnih trendov v kmetijstvu. Zadnjih deset let so sicer strokovne službe, ki so delovale v dolenjsko-posavski regiji, obstoječo vrzel omilile, niso pa v celoti nadomestile zavoda. Zahteve po lastnem kmetijsko-gozdarskem zavodu so bile čedalje bolj glasne, z ustanovitvijo KGZS pa je bila dana tudi pravna formalna možnost zanj. Tako je bil s 1. julija letos ustanovljen Kmetij- Srečanje lovcev z obeh strani meje Ob otvoritvi metliškega lovskega doma tudi srečanje predstavnikov Slovenske in Hrvaške lovske zveze -Pomembno je sodelovanje METLIKA - Svečana otvoritev prenovljenega Lovskega doma na Vinomerju pri Metliki ob 55-letni-ci Lovske družine Metlika je bila dobro ozadje za srečanje predstavnikov Slovenske in Hrvaške lovske zveze. Gosti so se pogovarjali predvsem o pomembnosti dobrih medsebojnih odnosov med lovci obeh držav. Na srečanju, ki je potekalo v prostorih metliške občinske stavbe, je najprej spregovoril metliški župan Slavko Dragovan, kije povedal, da ima metliška občina od vseh občin, ki mejijo na Hrvaško, največ skupne meje, kar 69 kilometrov. Ravno zato je bila po Drago-vanovem mnenju, Metlika najprimernejša za to neformalno srečanje, kjer naj bi se začrtale ideje in cilji za nadaljnje delo in sodelovanje med lovci obeh držav. Predsednik Lovske družine Metlika Tine Nemanič pa je poudaril, daje imela metliška Lovska družina vedno tesne stike z lovskimi družinami onstran meje, kar se kaže tudi v pobratenju s hrvaškim lovskim društvom "Jazavac” iz Jaškova. Na srečanju je bil prisoten tudi Veljko Varičak, podpredsednik CIC-a, Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi, ter koordinator za srednjo in jugovzhodno Evropo. Varičak je pojasnil, da Mednarodni svet podpira vse akcije, ki vodijo do strokovnega in prijateljskega sodelovanja lovcev ne glede na državne meje. Pospešuje tudi sprejetja bilateralnih sporazumov med lovskimi organizacijami dveh držav. Končni namen je pospešiti sodelovanje lovskih organizacij sosednjih držav na mejnem področju pod geslom Divjad ne pozna meja. Lovci naj bi si izmenjavali informacije o stanju divjadi, o odstrelu v obmejnih področjih, o pojavu bolezni in o skupnem reševanju teh problemov. Tudi predstavnika Slovenske in Hrvaške lovske zveze sta izrazila veselje ob srečanju in poudarila pomen uspešnega meddržavnega sodelovanja med lovskimi društvi obeh držav. MARJETKA PEZDIRC Gasilci za pokal Občine Škocjan ŠKOCJAN - Prostovoljno gasilsko društvo priredi v soboto, 25. avgusta, ob 14.30 pri škocjanskem gasilskem domu gasilsko tekmovanje za pokal Občine Škocjan. DAN!NA NOVA POLNILNA LINIJA - Dana je bila lani in letos v veliki investiciji v novo polnilno linijo v PET embalažo v vrednosti okrog 7 milijonov mark. Ker jim ta dviguje zmogljivost za 2,5-krat, e bilo še toliko večje vprašanje prodaje na domačem trgu. ki je že zelo zasičen. Zato zastavljajo prodajo na južnih trgih in se pravkar ubadajo s tem. Tako je povedal Drago Rabzelj, direktor Dane Mirna. Na posnetku: direktor Dane in nova linija francoske firme Sidel. Med izdelovalci opreme je tudi podjetje Rafale, znano v vojni industriji. (Foto: Pavel Perc) sko - gozdarski zavod Novo mesto. Za njegovo registracijo so predvsem delavci zavoda vložili veliko naporov, ki so imeli podporo tudi v nekaterih občinah in pri drugih uporabnikih naših storitev. Ker smo imeli jasno vizijo razvoja, smo v nekaj let postopno ustvarjali pogoje za njegovo ustanovitev. Za normalno delovanje pa nas ob primerjavi z drugimi tovrstnimi zavodi v Sloveniji čaka še veliko dela. Če hočemo dohiteti ostale, moramo ustvariti možnosti za delovanje (prostori), izpopolniti manjkajoče kadre in čimprej pridobiti koncesije za druge dejavnosti, ki so osnova za delovanje vsakega zavoda. Med prednostnimi nalogami je pridobitev koncesije za enološki laboratorij, zatem za izvajanje drugih analiz, predvsem za potrebe pravilnega strokovnega svetovanja, nato pa moramo oblikovati sposobne projektne skupine, ki bi pomagale tako kmetom in insti- tucijam pri izdelavi projektnoraz-vojnih dokumentov. Oblikovali se bomo v takšen kmetijsko-gozdarski zavod, ki bo sposoben iz več: strani servisirati uporabnike - j kmete in institucije tudi na področjih, kjer do sedaj nismo imeli I te možnosti. Da bomo dosegali zastavljene cilje in ne bomo le en člen več v verigi paradržavnih institucij, se bomo morali še trdneje povezovati z občinami, ki nam bodo v skladu s svojimi interesi tudi v večjo ma-, terialno podporo. Naše delo bodo budno spremljali izvoljeni organi zavoda in s tem posredno tudi kmetje. V svetu zavoda so tako predstavniki kmetov - uporabni-, kov, urada kmetijsko-gozdarske I zbornice in delavcev zavoda. Usmerjevalni organ razvoja kmetijst-1 va v občini pa bo vsekakor svet območne kmetijsko gozdarske zbornice, katere usmeritve bomo izvajali preko strokovnih služb v novem Kmetijsko-gozdarskem i zavodu Novo mesto. NIKO POŽEK V.d. direktorja i Univ. dipl. inž. agr. OBRH - Podoba glavnega izvira pitne vode v metliški občini - Obrha ni nič kaj obetavna. (Foto: M. Pezdirc) Vržena rekaViea Postopna širitev šole Tokrat je rokavica priletela v Šentjernej, natančneje, v roke ravnatelja tamkajšnje osnovne šole Pavla Turka. Odgovoril je na vprašanje, kdaj lahko Šent-jernejčani pričakujejo razširitev šole, telovadnice in vrtca. “V Šentjerneju imamo že z izvajanjem programa osemletke prostorske težave, ki postanejo večje ob občasnem povečanju števila oddelkov. Zadnji dve leti smo imeli na OŠ Šentjernej, kamor sodi tudi podružnična šola v Orehovici, rekordnih 34 rednih oddelkov. Posledice so našim staršem znane: garderobo smo spremenili v zasilno učilnico in en oddelek učencev vozili k pouku v Orehovico. Še večja stiska je v vrtcu Čebelica, kije tudi del naše šole. V šestih igralnicah najde prostor komaj polovica otrok. Ostali so vključeni v vrtce izven občine Šentjernej in naša družinska varstva. S začetkom novega šolskega leta jih bomo imeli kar osem. Prostorske širitve težko pričakujemo, čeprav se zavedamo visoke cene naložbe, ki presega 850 milijonov tolarjev za vse tri projekte. Polovico sredstev bo zagotovila državna blagajna, drugo polovico pa ustanovitelj Občina Šentjernej. Načrti so pripravljeni, visoki stroški pa nas silijo v etapno dograjevanje. Najprej bo na vrsti šola, saj je šolsko leto 2003/04 zakonsko določeno za prehod v devetletko. Začetek del pričakujemo konec naslednjega leta. Vrtec bo moral še potrpeti, čeprav pričakujemo, da bomo v okviru Jernejevega 2002 izročili namenu štiri pokrite terase ob igralnicah, ki so predvidene tudi v projektu širitve vrtca, in s tem omogočili sodobnejše oblike dela z našimi najmlajšimi. Re- Pavel Turk konstrukcija telovadnice ni tako zelo nujna in bo zadnja na vrsti.” • In kaj je bilo že postorjenega? “Letos smo bili izjemno uspešni. Zamenjali smo vsa okna razen v prostorih, ki so predvideni za rekonstrukcijo. Ob šoli je dograjen tudi prelep atletski stadion, ki je lahko ponos šole in Šentjerneja. Z novim objektom so dani vsi pogoji za kakovosten pouk športne vzgoje, mladim pa omogoča napredovanje v tekmovalnem in rekreativnem športu. Te in še druge pridobitve šole so gotovo plod vzornega sodelovanja z ustanoviteljem občinskim svetom, ki sprejema odločitve, in z občinsko upravo, ki skrbi za njihovo realizacijo." • Kam boste vrgli rokavico? “Že drugo leto nas je doletela poletna suša in voda postaja vse bolj dragocena, zato naslavljam vprašanja naslavljam na Komunalo Novo mesto: Kako vam uspeva zagotoviti pitno vodo potrošnikom in kako kvalitetno vodo pijemo? Kje so vzroki, daje kar nekaj naselij, ki še danes nimajo vodovodne oskrbe s pitno vodo (npr. KS Podgrad)?" MOJCA ŽNIDARŠIČ Novomeška kronika DOBRO OBVEŠČENI - V četrtek popoldne je gruča slovenskih športnih novinarjev na vrtu hotela Krka, kjer je bil nastanjen tudi štab slovenske košarkarske reprezentance skupaj z reprezentanti, čakala na prihod organizatorja igre slovenskega moštva Američana Arrie-la McDonalda, ki se je ravno tisti trenutek peljal skozi Ločno, kratek čas pa je predstavnikom sedme sile delal program radia Krka, ki je prav tedaj oddajal novice. Ko je bralec prišel do športa, so na vrtu vsi našpičili ušesa, saj jih je zanimalo, kako lokalni mediji spremljajo priprave reprezentance in kako napovedujejo veliki turnir. Dobro obveščeni radijec jih je podučil, da McDonald kljub drugačnim napovedim in obljubam ni prišel v Novo mesto, prav tedaj pa se je okoli vogala pripeljal avto, iz katerega je stopil najbolj znani temnopolti Slovenec. Poročevalca radia Krka med čakajočimi novinarji seveda ni bilo, daje Američan le prišel v dolenjsko metropolo, pa so na radiu Krka objavili, potem ko so o tem poročale tiskovne agencije. TURK ZA TURKE - Ko so v nedeljo med tekmo slovenske košarkarske reprezentance s Turčijo snemalca novomeške televizije vprašali, zakaj je tako dobre volje, čeprav naši fantje tekmo izgubljajo, jih je hitro podučil, da navija za svoje, za Slovenijo bo pa, ko bo na vrsti evropsko prvenstvo. Čeprav so Turki na koncu tekmo za prvo mesto izgubili, to vedno nasmejanega Mirana Turka ni spravilo v slabo voljo. MESTO FOTOGRAFOV -Pretekli teden se je marsikdo upravičeno spraševal, kaj se je zgodilo v dolenjski prestolnici, da v njej mrgoli fotografov. Ne, ni prišel Clinton ne Bush ali Putin, pač pa je tu potekala prva fotografska delavnica. Okrog štirideset mladih iz vse Slovenije -mnogi od njih so se prvič srečali z lepotami Dolenjske - je pridobivalo ne le nova fotografska znanja, temveč se je tudi odločilo, da Dolenjsko kaj kmalu spet obiščejo. In jo s svojimi aparati tudi ovekovečijo. BANKOMAT - Novomešča-ni so v središču mesta zgubili “star” in dobili “nov” bankomat. Zgubili so ga na stavbi nekdanje Mercatorjeve blagovnice poleg izpostave Dolenjske banke na Glavnem trgu, dobili pa za “najboljšega soseda” na bolj primernem mestu - pri vhodu v edino samopostrežno trgovino na trgu. -Priročno, saj ponavadi največji del družinskega proračuna izpuhti za špecerijo. J 2 fl A S J H O El C I M MMfcA IfliMp Ena gospa je rekla, da bi rudi ona rada pokadila kakšno travo, a kaj ko je zaradi suše še za živino ne ho dovolj. Glasbeni večeri v LokalPatriotu NOVO MESTO - Klub Lo-kalPatriot vabi v četrtek, 23. avgusta, na Latin-Funk-Jazz večer, v petek na Večer kubanske glasbe in v soboto, 25. avgusta, na Esperant-EtnoTripJ ungleN ight-Bit. Vsi glasbeni večeri se bodo začeli ob 21. uri. V torek, 28. avgusta, pa bosta prav tako ob 21. uri na Muzejskih vrtovih nastopila Vlado Kreslin in James Cannon iz Irske. NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI Poletni hit RTVS, koncert godbe NOVO MESTO - V okviru Novomeških poletnih večerov vabijo v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri na Glavni trg na snemanje zabavnoglasbene prireditve Poletni hit IŠIAS, v nedeljo, 26. avgusta, ob 11. uri pa na promenadni koncert Mestne godbe Novo mesto na Glavnem trgu. Prihranili deponijski prostor Pred okoli desetimi leti začetki ločenega zbiranja odpadkov v novomeški Komunali - Ekološki otoki le v strnjenih blokovskih naseljih - Prihranili 4000 kubikov deponijskega prostora NOVO MESTO - Novomeška Komunala je s prvimi poskusi ločenega zbiranja odpadkov začela pred približno desetimi leti. Vsa leta so sistem dograjevali, povsem nov način v ravnanju z odpadki pa bosta v prihodnosti opredelila dva obsežna projekta. To sta Center za ravnanje z odpadki v Leskovcu, kjer bo tudi sodobna sortirnica, in Razvojni program ravnanja z odpadki Dolenjske. S slednjim bodo svetnike šestih občin seznanili do konca leta, opredeljeval pa bo tudi nov način obračuna cen na osnovi uredb o oblikovanju cen komunalnih storitev, ki jih je sprejela slovenska vlada. Kot je povedal tehnični vodja ke, akumulatorje, barve, lake, topi- Komunale Marjan Kelvišar, ločeno zbiranje odpadkov za osnovne surovine na t.i. ekoloških otokih poteka le v strnjenih blokovskih naseljih v samem Novem mestu. Skupno imajo postavljenih 250 zabojnikov za papir. Od leta 1994 se je količina zbranega papirja povečala za 10-krat. Lani so tako zbrali nekaj manj kot 575 ton papirja, letos pa je opaziti rahlo upadanje, saj papir zaradi povečarie vrednosti ljudje zbirajo sami, za njegov odvoz pa sami poskrbijo tudi večji povzročitelji tovrstnih odpadkov. Steklo na okoli 25 zbirnih mestih, ki so ponavadi pri nakupovalnih centrih, zbira Dinos. Na pokopališčih so postavili posebne zabojnike za sveče, kosovne odpadke pa Komunala na območju njihovega delovanja pobira dvakrat letno, spomladi in jeseni. Tako so lani zbrali 882 ton kosovnih odpadkov, od tega je bilo skoraj za polovico kovin in za 26 ton avtomobilskih gum. Nevarne odpadke - zdravila, baterijske vlož- Nočni turnir VINICA PRI ŠMARJETI - Nogometni klub Vinica bo v soboto, 25. avgusta, na igriščih na Vinici pri Šmarjeti pripravil nočni turnir v malem nogometu. Turnir se bo začel ob 18. uri, prijavite pa se lahko pol ure pred začetkom. Galerija Kralj cup NOVO MESTO - Teniški klub Portovald bo v soboto, 1. septembra, ob 14. uri na igriščih pod Portova-lom pripravil rekreativni teniški turnir za posameznike in pare z nagradnim skladom 500 tisoč tolarjev Galerija Kralj cup. Prijavite se lahko pri Jiriju Voltu po telefonu 041 557 857. la, ekrane televizorjev ali računalnikov, škropiva itd. - pa izvajalec, ki ga zberejo na javnem razpisu, • Z ločenim zbiranjem odpadkov so v novomeški Komunali lani prihranili 4000 kub. metrov čistega deponijskega prostora. To pomeni prihranek okoli 80 milijonov tolarjev, ki pa se ne kaže v denarju, temveč v podaljševanju življenjske dobe deponije. Po besedah tehničnega vodje Marjana Kelvišarja bo podobno, sodeč po dosedanjih podatkih, tudi letos. pobira enkrat letno, ponavadi septembra. Lani jih je zbral 3 tone in 340 kilogramov. Spomladi so v novomeški Komunali tretje leto zbirali tudi lesno biomaso. Predelali so 2500 kubikov, dobljeni čisti kompost pa namenili za pridelovalne površine. Analiza novomeškega Zavoda za zdravstveno POLNE GAJBICE PRIDELKOV- V Srebrničah za prodajo zelenjave ob založenih stojnicah Kmetijske šole Grm skrbijo njihovi dijaki. (Foto: Teja Bezeg) varstvo je namreč pokazala, da je kompost primeren za neomejeno uporabo. Marjan Kelvišar meni, da se ekološka zavest ljudi dviguje. Velik pomen ima okoljska vzgoja v šolah, dobro merilo pa je tudi iz leto v leto večja količina zbranih nevarnih odpadkov, je še poudaril. Slednje res pomeni, da je okolje deležno manj tovrstnih odpadkov, žal pa lahko vedno znova ugotavljam, da se nekateri še ne vedno ne zavedajo pomena čiste narave. Morda je tak le eden od stotih! M. Ž. Od sajenja do prodaje pomagajo tudi dijaki Na Kmetijski šoli Grm zadovoljni z letino NOVO MESTO - V tem času zorijo poljski pridelki, in če se peljete iz Straže proti Novemu mestu in se v. Srebrničah ozrete na levo, boste zagledali velik nasad raznovrstne zelenjave, ob njem pa stojnico, ki je bogato založena s povrtninami. Po ponudbi sodeč in po besedah Anice Pezdirc, učiteljice na kmetijski šoli, se jim letos kljub toči obeta dobra letina. Kmetijska šola Grm je morala zaradi toče v Srebrničah zelenjavo, posajeno na prostem, saditi znova, medtem ko so bile v tunelu poškodovane le sadike v stranskih vrstah. Anica Pezdirc je povedala tudi, da imajo pri sajenju v tunelih prioriteto predvsem nekatere plo-dovke, kot so paprika, jajčevec, kumarice in paradižnik, na prostem pa sadijo tudi čebulo, krompir, korenje itd. Za nasad skrbijo dijaki v okviru praktičnega pouka ob nadzoru učiteljev. V teh sušnih dneh pa je rastline potrebno tudi zalivati. Pri tem jim olajšuje delo kapljični zahvalni sistem, ki rastlin ne škropi po listih, pač pa voda kaplja ob rastlini in zaliva korenine. Za prodajo pridelkov skrbijo dijaki Kmetijske šole Grm, saj jim vsak zasluženi tolar prav pride ob skorajšnjem začetku novega šolskega leta. Če se peljete mimo, se vam morda splača ustaviti in preveriti cene, saj utegnejo biti ugodnejše od cen pri vašem prodajalcu. TEJA BEZEG NA GORJANCE ZA VANJO FURLANA - Planinsko društvo Novo mesto je 15. avgusta že petič pripravilo pohod v spomin na tragično preminulega alpinista Vanje Furlana. Čez 30 pohodnikov se je od Agroservisa pod vodstvom Fanike Vovk odpravilo peš in se ob komemoraciji pridružilo številnim ljubiteljem Gorjancev in prijateljem velikega alpinista, ki so k Gospodični prišli od vsepovsod. Poleg predstavnikov planinskih društev je o življenjski poti in podvigih Vanje FurUjfia spregovoril tudi podžupan Boris Dular in v imenu Mestne občine k obeležju potožil venec. (Foto: Majda Luzar) Proti zapori Glavnega trga 206 podpisov peticije proti zapori Glavnega trga za motorni promet - Peticijo izročili županu NOVO MESTO - Prebivalci novomeškega Glavnega trga, lastniki stavb, lokalov in trgovin v mestnem središču ter pri njih zaposleni so podpisali peticijo proti zaprtju Glavnega trga za motorni promet. Novomeški urar Zdravko Budna je peticijo z 206 podpisi že Del Drske v novi podobi NOVO MESTO - Na nepozidanem območju med ulico Dr-ska in Ulico Slavko Gruma naj bi zgradili oskrbni center, v katerem bodo predvidoma večja trgovina z mešanim blagom in specializirane trgovine, pošta, banka, gostinski in servisni lokali ter prostori krajevne skupnosti. Posebne pozornosti bo deležna tudi ureditev parkirišč ob obstoječih in predvidenih novih objektih. Mestna občina Novo mesto in Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine zato vabita na razstavo rešitev arhitekturnourba-nističnega natečaja “Pod topom” na Drski v Novem mestu, ki bodo tudi osnova za izdelavo ureditvenega načrta. Razstave bodo odprli v torek, 28. avgusta, ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine. Na ogled bo do 23. septembra. izročil novomeškemu županu Antonu Starcu. Sprememba prometnega režima na Glavnem trgu je ena osrednjih tem pri razpravah o oživitvi mestnega jedra v Novem mestu. Lastniki lokalov in trgovin ter tudi redki prebivalci Glavnega trga se bojijo, da bi z nepremišljenimi odločitvami življenje na Glavnem trgu povsem zamrlo, kar bi uničilo večino dejavnosti, ki dajejo kruh 200 ljudem. “Peticija ne pomeni državljanske neposlušnosti ali kakršne koli oblike pritiska na odgovorne. Z njo se želimo bolj dejavno vključiti v dogajanje, saj imamo podpisniki svoja stališča, ki so še kako utemeljena,” pravi Zdravko Budna. Reševanja zapletenega problema, kot je oživitev mestnega jedra, kjer so mnenja zelo različna, bi se po Budnovem mnenju morali lotiti zelo premišljeno. Vsekakor bo najprej potrebno videti, kako bo na promet v dolenjski prestolnici vplivalo odprtje severne obvoznice. Glavni trg bi nato moral dobivati nove vsebine, ki bi se dopolnjevale, zgornja nadstropja stavb pa bi morala biti namenjena stanovalcem, katere bi privabili z različnimi ugodnostmi. In šele ko bi mestno središče resnično zaživelo, bi morali razmišljati o postopnih zaporah prometa. J. Ž. Pet dni igranja in fotografiranja Dolenjska prestolnica je pretekli teden gostila 130 udeležencev druge poletne glasbene delavnice Jazzinty in prve fotografske delavnice Fotopub - Zaključni koncert in razstava ZADNJI KONCERT ŠTUDENTSKEGA FESTIVALA - Pretekli konec tedna so ljubitelji stare glasbe imeli zadnjo priložnost za glasbene užitke talentiranih in uveljavljajočih se mladih glasbenikov v okviru Študentskega festivala Festivala Brežice. Na gradovih Bogenšperk, Rajhenburg, Pišece in Sevnica ter v Kapiteljski cerkvi v Novem mestu (od tod je posnetek) so nastopili študentje Evropske glasbene akademije iz Bolzana. Karin Selva (sopran), Stephanie Gei-sberger (traverso), Giuliano Eccher (viola), Maria Nicolodi (čembalo) in Ile-nia Stel la (Čembalo) so predstavili dela Relemanna, Scarlattija, Haendla, Bacha,... Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je s Festivalom Brežice 2001 oz. s koncerti zadovoljen, saj na njih ni manjkalo poslušalcev, kar je dobra spodbuda za priprave na festival prihodnje leto. (Foto: L. Murn) NOVO MESTO - Umirjeni počitniški utrip v dolenjski prestolnici sta pretekli teden, od 14. do 18. avgusta, popestrili dve delavnici. Mladinski klub LokalPatriot je namreč v sodelovanju z Glasbeno šolo Marjana Kozine (odstopila prostore) pripravil že drugo poletno glasbeno delavnico Jazzinty, ki pa se ji je letos prvič pridružila tudi poletna fotografska delavnica Fotopub. Novo mesto je tako pretekli te- OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE - Fotografska delavnica, ki se jo je že prvič udeležilo kar 40 tečajnikov, se je zaključila z odprtjem razstave v galerijah Goga in Simulaker. Fotografi niso mogli iz svoje kože in so vodjo delavnice Boruta Peterlina ter vodjo in organizatorja srečanja Marka Zajca (spredaj) hiteli pritiskati na svoje aparate, da bodo tudi tako ovekovečili prijetno in koristno druženje na prvem Fotopubu v Novem mestu. (Foto: L. M.) den gostilo kar 130 udeležencev delavnic in mentorjev iz vse Slovenije in tudi tujine. Dober glas o lanskem prvem Jazzintyju je torej segel daleč naokrog, saj je bilo letos udeležencev jazzovske delavnice, katere pobudnik in umetniški vodja je domači glasbenik Marijan Dovič, še več kot lani, kar okrog osemdeset. Jazzinty je odlična priložnost za glasbeno izpopolnjevanje ali prvo spoznavanje z jazzom in improvizacijo, umetnostjo, ki je danes še dokaj zapostavljena. Lanskim kategorijam (saksofon, violina, klavir, vas, bobni) so se letos pridružile nove: petje, pozavna, tolkala in teorija, večje pa je bilo zato tudi število mentorjev ter glasbenih sodelavcev, uveljavljenih tako doma kot v tujini: Renato Chicco, Ratko Zjaca, Ante Gello, Aleš Rendla, David Jarh, Ines Reiger, Igor Lumpert, Maciej Domaradzki, Blaž Celarec, Marijan Dovič, Erik Marenče, Miro Tomšič in Tadej Božič. Tečajniki so obiskovali skupinske in individualne ure, igrali so v “combo” zasedbah ali pa že kar v Jazzinty Big bandu, ki je pod taktirko Tadeja Božiča, enega od mentorjev, navdušil na zaključnem koncertu. Glasbene delavnice se je prvič udeležil Nenad Krečič, študent fizike in dijak 3. letnika Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane:” Za Jazzinty sem izvedel na šoli in zdaj sem tu. Igram saksofon pri Igorju Lumpertu. V skupini se imamo krasno, lepo je igrati, vsak večer pa prav.posebej uživam v t.i. jam-sessionih v LokalPatriotu. Vzdušje je ustvarjalno, in če bo še kdaj priložnost, bom z veseljem prišel spet v Novo mesto.” Jazzinty pa je prvič spremljala tudi mednarodna fotografska delavnica pod geslom Stopite ven, na prepih kreativnosti!, ki jo je vodil domačin Borut Peterlin. Razveseljujoče in spodbudno je, da se je vanjo prijavilo kar štirideset tečajnikov, kar je znak, da mladim fotografi pogrešajo priložnosti, kjer bi lahko več izvedeli o slabostih in prednostih fotografij na medmrežju, o trženju fotografije v tujini, o fotografiji v seriji in založniški dejavnosti, o fotografiji kot vizualni komunikaciji itd. Vse to so bile namreč teme. o katerih so predavali mentorji: Peter Gedei, Paul Or-chanian, Bojan Brecelj, Jean Cri-stoph Quet, Jurij Kocuvan, Borut Peterlin in Marko Peršina. Zadnji dan druženja so svoja dela, ki po besedah Peterlina kažejo različne pristope ter pri mnogih veliko umetniških ambicij, razstavili v galarijah Goga in Simulaker ter v LokalPatriotu. Na ogled bodo tri tedne. Mladi fotografi so bili nad obo-gatenjem svojega fotografskega znanja navdušeni in veseli, da organizatorji že mislijo na Fotopub 2002. Ena od udeleženk delavnice, Viktorija Bajec iz Novega mesta, je povedala: “Sem študentka arhitekture, s fotografijo pa se intenzivneje ukvarjam tri leta. Sodelovala sem že na več fotografskih delavnicah in tokratna v Novem mestu je dobro organizirana. Všeč mi je, da so prisotni tuji mentorji, da spoznaš tudi tuj pristop. Sicer pa je od vsakega tečajnika odvisno, koliko znanja bo odnesel. Pomembno se mi zdi, da ima fotografija jasno sporočilo in da se čuti avtorjev osebni odnos. Sama sem izbrala delavnico Fotografija v seriji, rdeča nit pa bodo moji strahovi oz. odnos do smrti. Vzdušje na delavnici je dobro in ustvarjalno.' L. MURN J ^ "wT\ s j Tj ob Č j i J_________________________MŠtš NOVA VOZILA ZA BOJ PROTI RDEČEMU PETELINU - Šentjernejski gasilci so 120-letnico delovanja obeležili tudi z nakupom dveh novih vozil, ki so ju v soboto slovesno predali v uporabo. Boter kombiniranega vozila na visoki tlak je generalni direktor Krke Miloš Kovačič (na sliki) in orodnega vozila župan Hudoklin, blagoslovil pa ju je domači kaplan Mitja Štirn. Sobotne slovesnosti se je med ostalimi udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry, ki je Prostovoljnemu društvu Šentjernej podelil srebrno plaketo zveze. (Foto: M. Žnidaršič) • Gasilski praznik v Šentjerneju V sklopu jernejevega šentjernejski gasilci praznovali 120 let delovanja - Velika vaja civilne zaščite, gasilska parada in slavnostna akademija - Milijon tolarjev za Nejca PRIBLIŽALI STORITVE OBČANOM - V sklopu jernejevega so minuli petek predstavili razširjeno, elektronsko podprto poslovanje v Krajevnem uradu Šentjernej. Kot je povedat načelnik Upravne enote Novo mesto Jože Preskar je omenjena posodobitev eden od korakov državne uprave v poenostavitvi postopkov in približevanju občanom. Za sodobno računalniško opremo je občina Šentjernej odštela 2,2 milijona tolarjev, preureditev prostorov in izobraževanje kadrov pa je prevzela upravna enota. Tako lahko Šentjernej-čani po novem med uradnimi urami v ponedeljek, sredo in petek svoje vloge za potne liste in osebne izkaznice podajo na domačem krajevnem uradu. To sta kot prva že izkoristila župan Franc Hudoklin in predsednik turističnega društva Pavel Turk. Na sliki (od desne proti levi): v ospredju Marina Jordan in Slavka Vide, zaposleni na krajevnem uradu, v ozadju pa državna, sekretarka notranjega ministrstva Astrid Prašnikar, načelnik UE Novo mesto Jože Preskar in župan Franc Hudoklin. (Foto: M. Žnidaršič) Suriya spet nepremagljiva Izjemna šentjernejska kobila blestela tudi doma • Letos zasluzila že 957 tisoč tolarjev ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej se je tudi pri pripravi tretje letošnje kasaške prireditve izjemno potrudil, domači rejci konj, ki so tokratne dirke uvrstili v sklop prireditev ob jerneje-vem, pa so spet dokazali, da znajo delati s konji in da so njihovi varovanci med najhitrejšimi kasači pri nas. Že v prvi točki sporeda je zablestel domači dvoletni žrebec Lan, ki je na vajetih Igorja Novaka dosegel za svojo starost vzpodbuden kilometrski čas 1:22,8. V drugi točki je zmagala stožiška kobila Rose Marie Vita, domačini pa so se izkazali z drugim (Ahil in Aleksander Gabrič) in četrtim mestom (Lewis in Borut Antončič), četrto mesto pa je v tretji točki osvojil Lukas z Božom Radko-vičem na vajetih. Tudi v četrti točki Šentjernejčani niso ostali brez nagrad, pritekla pa sta si jih Pelli II z Borutom Antončičem in Sem z Vojom Maletičem. Najboljši šentjernejski voznik vseh časov Vojo Maletič je ponovno sedel v sulki v sedmi dirki, ko sta morala z Bukefalosom kljub izvrstnemu času 1:18,0 priznati premoč Sonija Scora z Ivom Žanom iz stožiškega kluba. Vendar je bilo to šele ogrevanje pred vrhuncem nedeljskega sporeda, v katerem pa je Vojo skupaj z "naj bogatejšo" slovensko kobilo Suriyo kdove katerič igral glavno vlogo. Samo letos je izjemna šentjernejska kobila zaslužila že 957 tisoč tolarjev, kar je daleč največ med vsemi slovenskimi konji. Po končanem uradnem sporedu kasaške dirke so že četrto leto zapored v sulkije sedli dolenjski župani in podžupani, med katerimi pa je bil že tretjič zapored najhitrejši prvi mož domače občine Franc Hudoklin. I. V. ZMAGA JE OSTALA DOMA - O zmagovalcu zadnje točke sporeda že takoj po startu ni bilo dvoma. Krkino dirko v spomin na Borisa Andrijaniča je šentjernejska kobila Suriya skupaj z Vojem Maletičem začela na drugem mestu in že v prvih metrih brez težav prešla v vodstvo ter svojemu lastniku Stanetu Krainerju zlahka prislužila 180 tisoč tolarjev, kolikor je bilo tokrat namenjeno za zmago v osrednji točki nedeljskega sporeda. (Foto: IV.) ŠENTJERNEJ - V okviru občinskega praznika je dvanajst desetletij delovanja obeležilo Prostovoljno gasilsko društvo Šentjernej. Praznovanje ob visokem jubileju so začeli s slavnostno sejo društva v petek, nadaljevali pa v soboto z vajo zaščite in reševanja s parado gasilcev in slavnostno akademijo. Na petkovi seji so najzaslužnejšim članom podelili društvene zahvale, priznanja Gasilske zveze Šentjernej ter odlikovanja in plamenice Gasilske zveze Slovenije, za kulturni predah pa sp poskrbeli člani pihalnega orkestra Občine Šentjernej, Vinogradniški oktet, ljudski pesnik Jože Grgovič in gasilka Katja Vide. V nedeljski paradi gasilcev in gasilskih vozil skozi Šentjernej je sodelovalo okoli 260 borcev proti rdečemu petelinu iz društev domače in sosednjih gasilskih zvez, med njimi so bili tudi njihovi hrvaški kolegi iz Žakanja, katerim bo domača gasilska zveza podarila vozila, kijih ne potrebuje več. Predsednik šentjernejskega društva Leopold Švalj je v nagovoru na slavnostni akademiji poudaril, da je njihov kraj zelo zgodaj spoznal, da se je reševanja in gašenja treba lotiti organizirano, saj so bila prva gasilska društva v Sloveniji ustanovljena le dobro desetletje pred njihovim. “Po tej strmi poti je naše društvo moglo le, ker je bilo vedno povezano s krajem in ljudmi,” je še dodal. Slednje se je ponovno pokazalo pri nabavi novih vozil - kombiniranega vozila Mercedes-Benz in orodnega vozila Renault Master, za katera šo denar prispevali občina, krajani, donatorji in sponzorji. Nadpovprečen obisk je doživel ponedeljkov dobrodelni koncert, na katerem so zbrali kar 549 tisoč tolarjev za nabavo novih medicinskih inštrumentov za Zdravstveno Pestro naložbeno leto V prvi polovici leta uspešno izpeljali vse začrtane naložbe - Župan Hudoklin: “Dela ne bo zmanjkalo. ŠENTJERNEJ - V občini Šentjernej tudi letos nadaljujejo s številnimi naložbami na različnih področjih. “Dela ne bo zmanjkalo,” je na nedavni novinarski konferenci ob praznovanju jernejevega povedal župan Franc Hudoklin in ob tem poudaril, da kljub temu občina ni zadolžena niti za tolar. Med največjo in najpomembnejšo naložbo uvrščajo novi atletski stadion pri osnovni šoli Šentjernej, na kateri so zamenjali tudi okna. Pod streho so dokončno spravili tudi projekt ureditve potoka Kobila. Za urejanje struge potoka je 180 milijonov prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, občina pa za mostova v Šentjerneju in Šmalčji vasi. Zaključili so dela na sekundarnih in priključnih vodih v Mihovem, pridobili so dokumentacijo za izgradnjo vodovoda v Ivan Dolu in Kiri, nameravajo pa tudi rekonstruirati vodovodno omrežje v Gorenji Brezovici ter preplastiti in na novo asfaltirati nekatere odseke cest. Urejajo tudi dokumentacijo za obnovo pokopališč v Grobljah pri Prekopi in Gradišču, kjer bodo zgradili tudi avtobusna postajališča, uredili javno razsvetljavo in cestišča. Na področju kmetijstva so prizadetim občanom nakazali tretjo akontacijo za povračilo ško- de zaradi suše in v okviru razpisa za kmetijske subvencije že izplačali del denarja. Na področju zakonodaje pa so sprejeli odloke o kanalizaciji in odlok o registraciji Ekološke družbe Šentjernej, pripravljajo pa jih še za vodooskrbo in zaščito vodnih virov, za uvedbo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi proračun obogatila za 12 do 15 milijonov tolarjev, ter podelitev koncesij za gradnjo čistilne naprave in novih stanovanjskih blokov. Ob prihodnjem občinskem prazniku - na jernejevo 2002 naj bi predali namenu razširjene terase v vrtcu Čebelica, ki bo drugo leto praznoval 40 let, odprli pa naj bi tudi novo Krkino tovarno Beta v Šentjerneju. Najpomembnejša naložba v prihodnosti bo razširitev osnovne šole, vrtca in telovadnice, ki bo “težka” kar 850 milijonov tolarjev. M. Ž. postajo Šentjernej. Ob tej priložnosti pa je župan Franc Hudoklin invalidnemu dečku Nejcu Županu iz Dolenjega Vrhpolja izročil ček v vrednosti milijon tolarjev. M. Ž. Jernejevo 2001 Osrednja prireditev v soboto ŠENTJERNEJ - Praznovanje občinskega praznika se bo s slavnostno mašo ob 10. uri in družabnim srečanjem ob cerkvi in občinski stavbi v nedeljo, 26. avgusta, tudi izteklo. Današnji dan pa bo minil v znamenju kulture. Na god sv. Jerneja, 24. avgusta, bo v farni cerkvi celodnevno čaščenje, Muzej na prostem v Pleterjah pa vabi na dan odprtih vrat. Skozi cel dan bodo potekale športne prireditve, od 16. uri pa se bo selekcija Nogometnega kluba Šentjernej na prijateljski tekmi pomerila z mladinsko nogometno reprezentanco Slovenije. Ob 19. uri se bo pred občinsko stavbo začel otroški živžav, uro kasneje bo v cerkvi orgelski koncert, na prireditvenem prostoru pa bodo podelili pokale udeležencem športnih tekmovanj ter razglasili športnika, športnico in športni kolektiv leta. Sledil bo zabavni večer. Sobotno osrednje dogajanje se bo začelo že ob 7. uri z Jernejevim sejmom. V sklopu tega bodo na ogled tudi šentjernejski petelini; župani in predsedniki turističnih društev sosednjih občin pa bodo kuhali županov golaž. Sejmiščni prostor bodo ob 10. uri obiskali Kurenti s Ptuja, predstavili pa se bodo tudi godbeniki iz Trebnjega in Kamnika. Ob 15.30 bo v Jernejevem hramu slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj, uro kasneje pa bo na trgu skupen koncert pihalnih orkestrov iz Trebnjega, Kamnika, Kostanjevice in Šentjerneja. Ob 17. uri se bo začela povorka Jernejevo 2001, ob 18. uri pa osrednja prireditev s finalom tekmovanja za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana. Med drugim bosta nastopila tudi šentjernejski in vinogradniški oktet, zabavni večer, v katerem obljubljajo posebno presenečenje, pa bodo sklenili z ognjemetom točno opolnoči. M. Ž. Oživili so oglarsko kopo Obudili stari običaj, ki je nekoč tudi Suhokranjcem dajal kruh Turistični avtoreli ŠENTJERNEJ - Sobotno dogajanje ob jernejevem se je začelo z dopoldanskim turističnim avtorelijem pod geslom Spoznajmo našo lepo občino, pri katerem za končno uvrstitev ni štela le hitrost prevožene krožne proge, temveč tudi poznavanje krajev in njihovih znat čilnosti, o katerih je 27 udeležencev odgovarjalo na kontrolnih točkah pri gasilskih domovih v občini. Vsi tri prva mesta so ostala v domači občini, in sicer je prvo osvojil Dejan Grubar iz Dobravice pred Andrejem Grubarjem iz Šentjerneja in Rokom Dolinarjem iz Šmarja. Otvoritev likovnih razstav ŠENTJERNEJ - Glasbeniki: pianist Erik Šuler, kitarista Dušan Pav-lenič in Iztok Zorko, bodo danes, v četrtek, 23. avgusta, popestrili otvoritev treh slikarskih razstav ob 18. uri v župnijskem domu, in sicer razstave del s slikarske kolonije Jernejevo 2001, osnovnošolcev in odraslih ljubiteljev slikanja iz Šentjerneja in okolice. Ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo koncert Občinskega pihalnega orkestra občine Šentjernej. LAŠČE PRI DVORU - Vinogradniška gora pri Laščah nad Dvorom nudi prelep razgled nad številnimi suhokranjskimi vasmi, obdanimi z gozdom in pašniki. Posejana je tudi s številnimi starimi zidanicami, vmes pa so tudi novejši hrami. Zaradi slabe zemlje in kamnitega terena tu uspeva več ali manj le šmarnica. Še en nevsakdanji dogodek je na tej gori zaznamoval pretekli konec tedna. Rudi Gliha, njegov brat Martin in svak Janez Mohorčič so namesto poležavanja na vročem soncu ob morski obali obudili nekdanji običaj, ki je v teh krajih marsikateremu krojil življenje in mu dajal kruh. Na planoti blizu zidanic so postavili pravo kopo, na katero so skrbno zložili bukova drva in jih nato pokrili z zemljo. "Kuhanje oglja smo se lotili po naključju, beseda je dala besedo in smo se skupno lotili dela,” je povedal Rudi Gliha in dodal, da brez navodil Cvetke Glavič iz Lašč delo ne bi bilo uspešno. Za oglje so potrebna dobra bukova drva, ki jih v teh krajih ne primanjkuje. Zložijo jih v okroglo kopico, pokrijejo z zemljo in jih nato od znotraj zažgo. Ogenj gori oziroma tli zelo počasi, ker dobiva skozi majhne luknje zelo malo zraka. Rudi je še pripomnil, da je bil največji problem zemlja, ki je tukaj nasploh primanjkuje. Kopa, v katero so zložili okoli 4 m drv, se je po tednu dni kuhanja in stalnega dežuranja zmanjšala. “Delo oglarjenja je zelo zahtevno in hkrati tudi naporno,” je povedal Martin Gliha, “zlasti je potrebno paziti, da se ne vžge.” Janez Mohorčič je skrbel za domače dobrote, pri tem so pomagale tudi soproge, pri oglarjenju pa se je izkazal zlasti vaščan Jože Vidmar. Posebej je bilo veselo in živahno ob večerih, ko se je okoli kope in šotora, v katerem so malo zatisnili oči, zbrala cela vas. Ob zastavi in dimu, ki je vel skozi odprtine kope, so se pele pesmi, vmes je zaigrala harmonika in tako je bilo veselo vse dni do jutranjih ur. Po končanem delu v nedeljo dopoldne so bili novopečeni oglarji črni od črnega oglja, nekoliko utrujeni, a obenem ponosni, da so obudili težko delo, ki so ga nekdaj opravljali Jože Štravs, Janez Rajer, Leopold Štravs iz Stavče vasi. Cvetka Glavič iz Lašč in drugi. Oglja ne bodo prodajali, imeli ga bodo zase in za prijatelje. S. M. Po prikazanem bi težko rekli, da možje tega opravila ne opravljajo vsakodnevno. (Foto: Slavko Mirtič) > Sentjernejske črepinje KONJSKE DIRKE ŽUPANOV - Župani in podžupani z našega konca so se v nedeljo ob koncu uradnega dela kasaškega tekmovanja v Šentjerneju že četrtič pomerili med sabo. Konjerejci so jim velikodušno odstopili svoje konjičke in potem so se udarili. O kakšni disciplini pri razvrščanju na startu ni bilo govora. Novomeški podžupan Marjan Somrak je bil najbolj zvit in je izkoristil nespretnost tekmecev in dirko začel precej pred drugimi, le domači župan Franc Hudoklin je spregledal njegovo nakano, se z dodeljenim mu kljusetom kot burja zapodil za njim in ga na sami ciljni črti prehitel, saj ne gre, da bi se s konjsko zmago na dirki županov dičil neki podžupan. Somrak, ki si neznansko želi kasaške zmage, bo očitno moral presedlati med prave kasače ali ta zaresne župane. Poznavalci mu priporočajo prvo rešitev, saj bo moral sicer za uresničitev želja počakati na županske volitve, ki pa so precej bolj resna tekma od konjskih dirk. VROČINA - Vroči pasji dnevi so minule dni prišli do živega poljščinam, travnikom, ponekod tudi vinogradom, izčrpujejo pa tudi ljudi in živali. Pred petkovim žgočim dopoldanskem soncem se je del (i)zbranih gostov na slovesni predstavitvi razširjenega poslovanja na šentjernejskem krajevnem uradu branilo na prav poseben način - pod velikimi dežniki z napisom Jernejevo 2001, ki so jih držale brhke mladenke, žal pa sence niso bili deležni niti udeleženci velike vaje civilne zaščite niti vrli gasilci, ki so v paradi korakali skozi vroč sobotni Šentjernej. Visokih temperatur pa so se le uspeli ubraniti na šentjernejski občini. Nekje ob začetku poletja so namreč svoje prostore opremili s klimo, med drugim tudi sejno sobo. Upajmo, da zaradi boljšega ozračja seje ne bodo trajale še dlje! Koncert Milka Bizjaka ŠENTJERNEJ - Danes, v četrtek, 23. avgusta, ob imel ob 20. uri Milko Bizjak v župnijski cerkvi orgelski koncert, ki spada v orgelski ciklus baročne glasbe evropskih narodov. Suhokranjski drobiž ASFALT - Kmalu bodo težko pričakovano asfaltno prevleko dobili tudi žužemberški vinogradniki in lastniki zemlje na desni strani Krke. Zemeljska dela na Barglovem klancu že potekajo, kmalu pa bo položen tudi asfalt v dolžini 800 metrov. Dela denarno podpira preko dvajset lastnikov parcel, nekaj pa bo primaknila tudi občina. BLATNI DOL - Prebivalci žužemberške ulice Vrti in dela Jurčičeve se že nekaj časa spogledujejo z razrito ulico, kjer so dela potekala skozi vse poletje. Še večjo nevšečnost pa jim je naredil zadnji naliv, ki je ulico, pripravljeno za asfaltiranje, spremenil v razrito globel s kupi blata in peska. ZBIRKA - Končno tudi spodbudna novica o muzejski zbirki M. Marinca, ki že več let sameva v depoju. Narejeni so že projekti za vitrine, ki bodo postavljene v novem večnamenskem domu, v kratkem pa naj bi jih po besedah občinskih mož začeli tudi izdelovati. Pri izboru posameznih predmetov iz celotne zbirke bo sodeloval priznani strokovnjak dr. Matija Žargi, ki dobro pozna železarske predmete in celotno delo nekdaj cvetoče železarne na Dvoru. Iz suhokranjskega meha ŽUŽEMBERK - V žužember-škem gradu je bilo živahno tudi minulo nedeljo. Turistično društvo Suha krajina, ki skuša gradu dati vsebino in oživiti dejavnost v njem, je pripravilo srečanje narod-no-zabavnih ansamblov z naslovom Iz suhokranjskega meha. Žal se je proti pričakovanju srečanja udeležilo manj domačih skupin, zato pa so za dobro voljo poskrbeli dva domača ansambla Kosobrin in trio Izvir ter ansambel Vrisk iz Novega mesta. Občinstvu so se predstavili tudi kantavtor Janez Doltar iz Bele krajine ter humorista Honza in Fonza iz Laškega, nedvomno pa je največ navdušenja in aplavza požela domača rock skupina z imenom Poznamgatev, ki seje prvič predstavila z lastnimi skladbami. (S. M.) Sprehod po Metliki MODERNIZIRANOST - Nedvomno dejstvo je, da se piše leto 2001. Vsi na veliko govorijo o dobi tehnologije in napredka brez meja. Organizatorji gledališke predstave Sneguljčica in sedem punk palčkov so menili, da je samoumevno, da tehnična oprema, ki podpira prireditve Pridi zvečer na grad, vsebuje tudi CD predvajalnik. Žal so ugotovili, da so se znašli v drugi pravljici, in sicer v Trnuljčici, saj se je čas na metliškem gradu ustavil nekje v dobi kasetnikov. CD predvajalnik so si sposodili drugje, ne ve pa se, če se bo metliška Trnuljčica kaj kmalu zbudila ali bo čakala, da mine sto let. METLIŠKA VODA - Po Met-f liki kroži kar nekaj pikrih šal na' račun kvalitete metliške vode. Da so jo začeli stekleničiti namesto Donata, “Sad je vidiš, sad je ne vidiš", da so Metličani najbolj napredni futuristi, saj se vendar prerokuje, da bo prišel dan, ko bodo vsi morali kupovati vodo v trgovini, in še kup podobnih zbadljivk. Kmalu pa jih verjetno ne bo več zaslediti, saj v Metliki morda prav kmalu ne bomo več zasledili niti vode. GOLAŽ - Tudi letos so Metličani množično romali v Vinomer, da bi se jim tam prikazal lovski golaž. Kot pravi romarji, so se s svojimi prošnjami ozirali proti Metliki. Po uri napetega pričakovanje je napočil toliko želeni trenutek in desetine ljudi seje zgrnilo okrog kotlov. Tisti, ki so ga okusili, so zatrdili, daje božanski, in se blaženo siti nasmehnili. Ne malica ne dopusti KANIŽARICA, METLIKA, SEMIČ - Ko je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk pred kratkim obiskal tovarno Saturnus-embalaža v Kanižarici, delavcev ni bilo nikjer. Bila je malica. Tudi v metliški Beti v proizvodnji ni bilo zaposlenih. Bili so na dopustu. Tudi v semiškem zasebnem podjetju Kaiva pri strojih skoraj ni bilo videti delavcev. A ni bilo ne malice ne dopustov. Tam je namreč vedno malo zaposlenih, ki pa veliko naredijo. ' y N Črnomaljski drobir SKULPTURA - Verjetno so vsi, ki so v zadnjem času obiskali Črnomelj, opazili novo umetniško pridobitev-mesta. Akademski kipar Jožef Vrščaj je namreč oblikoval čudovito skulpturo, ki je bila strateško postavljena pred nov tr-govsko-poslovni objekt. Namen umetniške stvaritve je pritegovanje pogledov proti njej sami in verjetno tudi proti novi zgradbi. Da pa se ne bi pogledi ustavljali na neurejeni okolici skulpture, je poskrbel kar ustvarjalec sam, ki je navozil zemljo in tako poravnar okoliško ozemlje. Zanesljivih podatkov o tem, ali je posejal tudi travo, ni. Prav tako ni bilo slišati, koliko so mu plačali tisti, namesto katerih je gospod Vrščaj opravil delo. PARKIRNI PROSTORI - Na reklamnih straneh trgovine Tuš lahko opazimo geslo “Tuš je cenejši”, kateremu bi marsikateri Črnomaljec lahko dodal nadaljevanje “...čakalni čas pa daljši". Nadaljevanje bi se seveda dotikalo zanimivega pojava, ki se dogaja na parkirišču trgovine Tuš v Črnomlju. Do pojava pride, ko si preveč strank želi parkirati na premajhnem parkirnem prostoru. Nastane situacija, ki od velecenjenih strank zahteva prave lovske sposobnosti: potrpežljivo čakanje, hitro zaznavanje plena, ki je v tem primeru parkirni prostor, in dobre manevrske sposobnosti mimo ostalih prežečih “zveri”. • Semiške tropine ISKRA - V semiški Iskri je prav zabavno, saj se tam igrajo kavboj-ce in Indijance. Kavbojci, z močnim nemškim naglasom, se zelo želijo znebiti Indijancev, ki so domorodci na območju Iskre. Indijanci se hrabro upirajo. V zameno za njihova ozemlja jim kavbojci ponujajo "ognjeno vodo”. Pri tem se seveda zavedajo, da je to za domorodce slabo in voda na lastni mlin. Indijanci, omamljeni od količine “ognjene vode”, zapustijo svoja ozemlja in kavbojci zadovoljni odjahajo v sončni zahod. Morda potrebujete legendo za lažje razumevanje te Iskrine žaloigre: Kavbojci - tuji lastnik semiške Iskre, Indijanci - domači delničarji, ognjena voda - denar, ponujen za odkup delnic. ftHIUt )2 J\J Š J H O _3 Č 1 J J ftMUt Trg osvajajo z novimi izdelki V Kolpi se zavedajo, da jim bo uspelo ostati v družbi prvih desetih evropskih proizvajalcev v svoji branži le s pestrim programom in novostmi - Nov distribucijski center v Rosalnicah ROSALNICE - Poslovanje delniške družbe Kolpa iz Rosalnic pri Metliki je bilo v preteklem letu težko zaradi naftne krize, saj Kolpa kar za 70 odst. svojih surovin potrebuje nafto. Poleg tega so cene nekaterih surovin poskočile za 100 odst., zato so se tudi stroški v Kolpi povečali za 15 odst. A so kljub temu za 15 odst. povečali prodajo, kar je 11 odst. več od načrtovane. Tudi v letošnjem letu se jim obe- jo, da v Rosalnicah nimajo več NOVI DOM LOVSKEDRUŽINE METLIKA - Ob 55-letnici obstoja Lovske družine Metlika je bila v nedeljo, 19. avgusta, na Vinomerju pri Metliki slavnostna otvoritev prenovljenega Lovskega doma. Slavko Dragovan, župan metliške občine in član Lovske družine Metlika, je povedal, da ta prenova pomeni za Lovsko družino pomemben korak naprej, saj je tako dobila svoj dom, kjer se bodo odvijale številne dejavnosti lovskega in tudi drugačnega značaja. (Foto: Marjetka Pezdirc) ta dobro poslovanje, saj so bili v prvih petih mesecih prihodki večji za 14 odst. glede na enako lansko obdobje, medtem ko se je prodaja povečala za 28 odst. V Kolpi se dobro zavedajo, da jim to uspeva le zato, ker so trgu ponudili nove izdelke. Zato pa morajo neprestano posodabljati tehnologijo. Lani so vanjo vložili 335 milijonov tolarjev. Prihodnji mesec pa bodo začeli v Rosalnicah gradnjo 5.000 kv. metrov velikega distribucijskega centra, v katerem bo zaposlenih 18 ljudi, del pa ga bodo začeli uporabljati že letos. Predračunska vrednost naložbe je 8 milijonov tolarjev. V Kolpi so letos na novo zaposlili okrog 60 ljudi, sedaj pa opaža- UUDSKI PEVCI IN GODCI NA GRAJSKEM DVORIŠČU - Da se je nekoč prav lepo pelo in igralo, so dokazali ljudski pevci in godci, ki so se prejšnji petek zbrali na metliškem gradu pod okriljem prireditve Pridi zvečer na grad. Obiskovalci, ki so se zbrali v velikem številu, so imeli priložnost videti Drašičke voščače, pevke Društva kmečkih žena, harmonikarje Anico Jordan, Stanka Željka in Jožeta Stariho, pevke iz Drašičev in pevke iz Adlešičev. Prav na koncu pa še prav poseben nastop štiriindevetdesetletnega Tončka Pluta in njegovih dveh sinov Toneta in Slavka. (Foto: Marjetka Pezdirc) Zaključek grajskih prireditev METLIKA - Na grajskem dvorišču se bodo v petek, 24. avgusta, ob 21. uri z nastopom madžarske skupine The Black-riders zaključile metliške poletne prireditve Pridi zvečer na Grad. možnosti, da bi povečevali proizvodnjo. Zato so se začeli ozirati po konkurenčnih firmah doma in v tujini, kjer kupujejo deleže in delnice. Tako so lani nemenili kar 77 milijonov tolarjev za nakup deležev v Hrastu Šentlovrenc, hrvaškem Aquaestilu, Kolpi Hungary in delnic Mercata. Odprli so tudi predstavništvo v Sarajevu. Prodaja Kolpinih izdelkov se namreč močno povečuje prav na trgih nekdanje Jugoslavije, pričakujejo pa, da se bo v naslednjih letih povpraševanje po njihovih izdelkih, bodisi da gre za kopalniško opremo, kuhinjska korita ali kerrock, Rock koncert PRIMOSTEK - Mlada metliška skupina En squs fally se bo 26. avgusta ob 18. uri prvič predstavila z rock koncertom v kampu na Pri-mostku. Čolnarski spust PODZEMELJ - V okviru tradicionalne prireditve Kolpa na Kolpi se bo 25. avgusta v Podzemlju pri Metliki ob 8. uri pričel čolnarski spust po reki Kolpi. povečalo tudi v skandinavskih državah. Čeprav so v Kolpi lansko leto pridelali za 239 milijonov tolarjev čistega dobička, pa je ostal neraz- • Kolpi so letošnjega junija podaljšali certifikat ISO 9001/94 za naslednja tri leta, sedaj pa se pripravljajo na ISO 9001/2000, ki naj bi ga dobili aprila prihodnje leto. Prizadevajo pa si dobiti tudi okoljevarstveni certifikat ISO 14001. porejen. Letos so za dividende namenili 44 milijonov tolarjev dobička iz preteklih let, kar je 120 tolarjev za delnico. M. B.-J. Otvoritev razstave Roberta Kokolja METLIKA - Pretekli petek je bila v Ganglovem razstavišču metliškega gradu v okviru prireditev Pridi zvečer na grad otvoritev razstave fotografij Roberta Kokolja - Kokija. Tema razstave je bila Vinska vigred 2001, predvsem njena kulturna podoba. Tokratna razstava reportažnih fotografij se razlikuje od dveh predhodnih razstav umetniških fotografij, Kamnita podbba in Vedute Metlike, vendar je prav tako pritegnila veliko zanimanja obiskovalcev, ki so v petek ob fotografijah lahko uživali tudi ob pesmih metliške vokalne skupine Lan. Mladostna zagnanost kaže rezultate V okviru Kluba belokranjskih študentov deluje tudi belokranjska dijaška sekcija -Možnosti za aktivno preživljanje prostega časa mladih ČRNOMELJ - Dijaška sekcija Kluba belokranjskih študentov deluje slabo leto. V tem kratkem obdobju so postavili in izpeljali številne projekte, kar je bilo še posebno težavno zaradi pomanjkanja denarja. KONČANA OBNOVA CERKVE VZEMUU - Cerkvica sv. Helene v Zemlju je preko velikodušnih prispevkov in številnih ur prostovoljnega dela zasijala v novi podobi. Prebivalci Zemlja, Grma, Otoka in Primostka so aktivno sodelovali pri prenovi, ki je zajela celotno cerkev in njeno okolico. Odkupili so tudi hribček, na katerem stoji cerkev. Investicija je bila večja, kot je bilo zbranega denarja, saj bodo vsi dolgovi poravnani šele z dodatnimi sredstvi v višini 700 tisoč tolarjev. Prenovljeno cerkev je prejšnjo nedeljo blagoslovil bivši nadškof dr. Franc Perko. (Foto: Marjetka Pezdirc) Predsednik Belokranjske dijaške sekcije, Damjan Muhič, pravi, da je namen sekcije olajšati in popestriti dijaško življenje, predvsem na športnem, kulturnem in glasbenem področju, saj v Beli krajini primanjkuje aktivnosti za mlade. Belokranjska dijaška sekcija se je razvila iz povabila Kluba belokranjskih študentov, naslovljenega na dijake, ki bi bili pripravljeni v svojem prostem času delati tisto, kar jih zanima, in k temu pritegniti še druge. Klub jim je nudil svoje prostore in nekaj začetnega denar- Vsak četrti na bolniškem dopustu V Iskri-Invalidskem podjetju v Semiču si prizadevajo, da bi zaposleni delali v čim prijaznejšem okolju • Letošnjo pomlad je bila odsotnost zaradi bolniških izostankov kar 25-odstotna ja. Pričakovali so tudi finančno pomoč Dijaške organizacije Slovenije, vendar obljubljenega denarja ni bilo. Kljub tovrstnim oviram se je Belokranjska dijaška sekcija hitro postavila na noge in zamisli mladih dijakov so postale projekti. Projekt kulturnih prireditev za mlade pod imenom Mladost ni norost združuje prireditve in dogodke, ki sicer potekajo v okviru večjih Belokranjskih prireditev. Dijaška sekcija je tako na pobudo občine organizirala prireditev Jurjevanje za mlade, ki je bilo del črnomalj- SEMIČ - Lanskega junija je semiška Iskra ustanovila Invalidsko podjetje, v katerem je bilo takrat 60, danes pa je 66 zaposlenih, kar 47 odst. pa je invalidov. Poglavitni namen ustanovitve hčerinskega podjetja kilometer od matične firme je bil rešiti težave z invalidi v mami Iskri, ki so pereče že zaradi visoke povprečne starosti zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih v Iskri je namreč 41 let, v Invalidskem podjetju pa 42. V slednjem sicer ne delajo težki invalidi, ampak gre za delavce z alergijo, ker so bili dolga leta izpostavljeni alergo-genim snovem. Nekaj jih ima tudi okvare sklepov in hrbtenice. Predvsem pa je pomembno, daje proizvodnja v prostorih, kijih ima Invalidsko podjetje v najemu od Iskre, ekološko čista. Od mame so namreč v Invalidsko podjetje prenesli proizvodnjo sestavnih delov za filtre, vendar direktorica Sonja Vidmar poudarja, da se ne želijo vezati zgolj na Iskro. A priznava, da je težko prodreti na trg, saj mnogi še niso dojeli bistva invalidskih podjetij, ki se morajo prav tako kot ostali obnašati tržno. V Iskri-Invalidskem podjetju se trudijo, da bi bili čim bolj racionalni. Tako imajo tudi zelo malo režije, saj jim mama pomaga pri razvoju, tehnologiji, vzdrževanju. Vendar pa imajo velike težave zaradi bolniških izostankov. Julija lani je bilo pri zaposlenih, med katerimi prevladujejo tisti z osnovno šolo ali brez nje, 13 odst. bolniških izostankov, letošnjo pomlad pa že 25. odst. In to kljub temu^da pri njih ni, kot je poudarila Vidmarjeva, vsiljene norme, veliko pozornost pa posvečajo tudi družabnemu življenju, saj pripravljajo srečanja, izlete, različna praznovanja. Ob nedavnem obisku predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka in podpredsednika Sama Hribarja Miliča v Semi- Sonja Vidmar ču je Vidmarjeva opozorila predvsem na razlike v plači med tistimi, ki so na bolniški, in tistimi, ki redno prihajajo v službo. Omenila je delavca, ki je bil 29 dni na bolniškem dopustu, za en dan prišel na delo in bil zopet 29 dni na bolniški, breme plačila pa je šlo na račun podjetja. Naredila je tudi primerjavo med dvema delavkama. Prva, s tretjo stopnjo invalidnosti, je bila v enem letu v službi le 31 odst. delovnih dni. Ker je bila na bolniškem dopustu zaradi enake diagnoze nepretrgoma več kot tri mesece, ji je pripadala še solidarnostna pomoč. Vendar je v primerjavi z drugo delavko, ki ni bila na bolniškem dopustu niti en dan, pri plači pa ima olajšavo zaradi prizadetega otroka, dobila prva precej večjo neto plačo. “Res nam je nekoliko lažje, ker imamo kot Invalidsko podjetje ugodnosti s strani države, a bi lahko odlično poslovali, če ne bi bilo takšnih primerov. Tako pa že 8,6 odst. od vsote za bruto plače namenjamo za bolniške izostanke do 30 dni,” je potarnala Vidmarjeva. Samo Hribar Milič pa je dejal, da so to zgovorni primeri, kako zdravstveni sektor uničuje slovensko gospodarstvo. M. BEZEK-JAKŠE Damjan Muhič, prvi predsednik Belokranjske dijaške sekcije. skega Jurjevanja. Vokviru te prireditve je pred črnomaljskim gradom nastopilo ulično gledališče, v Mladinskem kulturnem klubu pa je bil koncert. Belokranjska dijaška sekcija je v okviru projekta Mladost ni norost sodelovala tudi na metliških poletnih prireditvah Pridi zvečer na grad, in sicer s potopisnim predavanjem, dvema filmskima predstavama, z nastopom Impro lige in z dramsko skupino Štumfi, ki seje s komedijo Sneguljčica in sedem punk palčkov javnosti prvič predstavila preteklo soboto. Skozi vse leto je potekala tudi fotografska delavnica pod vodstvom člana dijaške sekcije Darjana Zlobca, ki se je zaključila z razstavo fotografij v Špeličevi hiši. Dijaki so prenovili spletne strani Kluba belokranjskih študentov, kar je bilo rezultat tečaja pod vodstvom Darjana Zlobca in Petra Sku-beta. Dijaška sekcija je sodelovala pri skoraj vseh projektih Kluba belokranjskih študentov. Mladi imajo še veliko zamisli za nove projekte, ki jih bodo poskušali izpeljati v prihodnosti. Upajo, da tokrat z večjo finančno podporo tudi s strani Urada za mladino ali Ministrstva za kulturo, pričakujejo pa tudi pomoč črnomaljske občine. MARJETKA PEZDIRC ŠTUMFI - Dramska skupina "Štumfi", v kateri sodelujejo belokranjski dijaki in deluje v okviru Belokranjske dijaške sekcije, seje v soboto prvič predstavila na dvorišču metliškega gradu v sklopu prireditev Pridi zvečer na grad. Igro z naslovom Sneguljčica in sedem punk palčkov je režiral Jaka Birkel-bach, tudi sam dijak, scenarij zanjo pa je napisal Klemen Pirih iz Dijaškega doma Tabor. Predstavo odlikujeta predvsem nepričakovan zaključek in dejstvo, da ni dolgovezna, saj v petnajstih minutah razvije in tudi konča celotno zgodbo. Vzpodbudno je, da se mladi odločajo za kulturno aktivno preživljanje prostega časa tudi med počitnicami. (Foto: Marjetka Pezdirc) j ^ j j j-\ š j j-j o es c j j j ftHbt Prostorske stiske bo konec februarja Gimnazija naj bi se preselila v nove prostore med zimskimi počitnicami -Gradbena dela bodo končana še letos - V novo šolsko leto z zamaknjenim poukom KOČEVJE - Po skoraj 10 letih priprav na obnovo in dograditev stare gimnazijske stavbe v Kočevju so letos končno pričeli z deli. Temeljni kamen nove stavbe na mestu nekdanjega prizidka, ki so ga zgradili leta 1919, so postavili v začetku februarja, kljub zahtevni obnovi spomeniško zaščitene stare stavbe, pa naj bi, kot pravi ravnateljica gimnazije Meta Kamšek, vsa dela v celoti končali do sredine decembra. Zaenkrat potekajo dela po načrtu, in če bo tako tudi vnaprej, bodo dijaki koče'vske gimnazije pričeli s poukom v novih prostorih po zimskih počitnicah. Gimnazija naj bi se namreč preselila v obnovljene in razširjene prostore stavbe nekdanje gimnazije med počitnicami februarja prihodnje leto. Bo pa selitev, kot pravi Kamškova, odvisna od tega, ali jim bo do takrat uspelo nabaviti opremo, saj zanjo ravno sedaj razpis šele pripravljajo. Zato oprema še ni zajeta v stroških izgradnje nove gimnazije, ki znašajo po prvotni pogodbi z izvajalcem 614 milijonov tolarjev, a bodo večji Galopske dirke KOČEVJE - Na travnati stezi farme Mlaka pri Kočevju bodo v soboto potekale že tradicionalne galopske dirke. Začetek prireditve, ki jo organizira družba Mesnine dežele Kranjske, bo ob 43. uri. še za 40 milijonov. Toliko je namreč stala obnova leta 1872 zgrajene stare stavbe, kije bila v precej slabšem stanju, kot se je prvotno mislilo. Investicijo bo v celoti krilo ministrstvo za šolstvo. Novo šolsko leto bodo zato na kočevski gimnaziji pričeli še v starih prostorih, in sicer s 470 dijaki, ki bodo razvrščeni v 15 oddelkov gimnazije in programa 1. slikarski Extempore KOČEVJE - Kočevska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje organizirata 1. slikarski Extempore. Priglasitev in žigosanje podlog bo v petek, 31. avgusta, med 8. in 10. uro pri brunarici v Dolgi vasi. Avtorji bodo morali dokončana dela oddati najkasneje v nedeljo, 2. septembra, do 15. ure. Otvoritev razstave prispelih del bo dan kasneje ob 19. uri v hotelu Valentin . ekonomski tehnik. Zaradi izjemne prostorske stiske v stavbi, ki si jo že vse od preselitve obeh šol iz stavbe stare gimnazije leta 1980 delijo s Srednjo šolo Kočevje, bodo v novem šolskem letu morali pouk zamakniti tudi na popoldanski čas do 16. oziroma 17. ure. Zato so že oblikovali oddelke tako, da bodo imeli v dopoldanskem času pouk vozači oziroma dijaki iz bolj oddaljenih krajev, ki imajo slabe prometne povezave, v popoldanskem zamaknjenem času pa bodo imeli pouk dijaki iz Kočevja in okolice ter iz ribniške občine. M. L.-S. Srečanje prijateljev borilnih veščin KOČEVJE - V soboto in nedeljo bo na Grintovcu pri Kočevju potekalo mednarodno srečanje prijateljev borilnih veščin. Srečanje organizira Bujinkan Ninpo Dojo Slovenija, ki ga vodi Andrej Jasenc iz Kočevja. Organizator pričakuje udeležbo ljubiteljev borilnih veščin iz okoli 10 evropskih držav. Na seminarju, v obliki katerega bo srečanje potekalo, bo sodelovalo 5 inštruktorjev iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Jugoslavije in Slovenije. PREDALI VOZILO - Novo vozilo, ki sta ga kupili ribniška in sodraška občina Centru za socialno delo Ribnica za potrebe izvajanja gospodinjske nege in pomoči starejšim, bolnim in invalidnim občanom na domu, sta predala župana obeh občin. V njuni navzočnostije trak na vozilu prerezala direktorica Centra Majda Vrh. (Foto: M. L.-S.) Službeni avto za negovalke Ribniški Center za socialno delo je bogatejši za novo vozilo - Skupno darilo ribniške in sodraške občine Kmečke igre že petindvajsetič NOVA VAS - Na letošnje kmečke igre, ki so bile 12. avgusta, je prišlo nekaj tisoč gledalcev. Vsebini prireditve (parada zapravljivčkov, kmečki vozovi, narodne noše, tekmovanje v košnji in grabljenju sena, sestavljanju lojtrnika itd.) so letos dodali Krpana, enotonskega vola ter tekmovanje domačega in sodraškega župana na bloških smučeh, slednji je tudi zmagal. Mnoge pa so pritegnile konjske dirke, kjer je v različnih disciplinah nastopilo 28 konjenikov. A. K. Obnovili vaško kapelico v Retjah LOŠKI POTOK - Pred dobrim letom je kapelico v Retjah, ki je največje naselje v občini Loški Potok, začela obnavljati skupina vaščanov. S sredstvi jim je na pomoč priskočil vaški odbor. Med obnovo so na oboku kapele odkrili letnico 1324, ki potrjuje pomembno zgodovinsko domnevo nastanka vasi. Ob velikem številu vaščanov je kapelico v nedeljo, 12. avgusta, blagoslovil potoški župnik Franc Vidmar. A. K. Kolesarjenje 2001 LOŠKI POTOK - Klub nevtralcev iz vasi Retje bo pripravil tradicionalno kolesarjenje v nedeljo, 26. avgusta, z začetkom ob 14. uri in s startom na igrišču pred šolo dr. Antona Debeljaka na Hribu. Starostne omejitve za udeležence ni, prijave pa klub sprejema vse do začetka tekme. Po končani dirki in podelitvi nagrad se bo na startnem prostoru začelo družabno srečanje. A. K. Ismet postal sadjarski mojster Prvi v Kostelu in drugi v državi • Skupaj s sodelavkami je v treh mesecih obrezal 647 dreves FARA - Ismet Mušič iz Ba-njaloke, ki je od maja letos zaposlen preko javnih del kot vodja skupine za obrezovanje sadnih dreves na območju občine Kostel, je postal prvi sadjarski mojster v Kostelu in drugi v državi. Skupaj s svojo skupino je v treh mesecih obrezal 647 dreves, kar je več kot četrtina vseh visokodebelnih sadnih dreves v občini Kostel. Naslov sadjarskega mojstra podeljuje Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto v okviru projekta Oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji. Prvič so ga podelili lani v Kozjanskem parku za tisoč obrezanih dreves. Letos so kriterij za pridobitev naslova za pol zmanjšali, vendar je tudi to, kot pravi specialist za sadjarstvo pri Kmetijski svetovalni službi Slovenije Jani Gačnik iz Kmetijskega zavoda Novo mesto, še vedno veliko, če se ve, da je potrebna približno ena ura, da se obreže eno drevo. Mušiču in njegovim sodelavkam Anici Malnar, Anici Lisac in Mariji Klarič je 500 dreves uspelo obrezati že pred mesecem dni. Glede na to, da so bile njegove sodelavke ženske, ki so morale delati tudi z do 6 metrov dolgimi žagami, kar za žensko, kot pravi Mušič, ni lahko delo, je to uspeh, h kateremu pa je največ doprinesel prav Mušič s svojimi izkušnjami, saj je pred tem opravljal gozdarska dela. Z obrezovanjem, ki so ga zaradi obiranja sadja pred nekaj dnevi začasno prekinili, so začeli v Fari in od tam nadaljevali po kostelskih vaseh po vrstnem redu, kot so se lastniki sadovnjakov prijavljali. “Največ dreves smo obrezali v Kostelu, na Krkovem in v Podnu," pravi Mušič in dodaja, da je bila večina sadovnjakov zapuščenih, kar pa ne preseneča, saj so v Kostelu pretežno starejši ljudje, mlajši pa se vozijo na delo v Kočevje in drugam, zato za obdelovanje sadovnjakov nimajo časa. Ob tem, da je občina pokazala velik interes za tovrstna javna dela, so se tudi ljudje, kot pravi Mušič, dobro odzvali. “Tudi tisti, ki sprva niso bili za to, so potem, ko smo obdelali sosedova drevesa, hoteli, da obrežemo tudi njihova," pravi in dodaja, da so nekateri še vedno negotovi, kar zadeva njihovo delo. “Ljudje mislijo, da se sadna drevesa obrezuje spomladi, ne pa v bistvu celo leto,” pravi. Kljub temu je tistih, ki so jim pripravljeni zaupati, že veliko. Prijavljenih imajo namreč vsaj še toliko sadovnjakov, kot so jih že obdelali. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo še letos obrezali še najmanj polovico vseh prijavljenih, saj bodo z obrezovanjem nadaljevali takoj po končanem obiranju sadja. M. L.-S. RIBNICA - Od prejšnjega petka je ribniški Center za socialno delo bogatejši za novo vozilo. Z namenom, da ga bodo uporabljali za potrebe izvajanja gospodinjske nege in pomoči starejšim, invalidnim in bolnim občanom na domu, sta vozilo nabavili občini Ribnica in Sodražica. “Pomoč na domu smo uvedli med prvimi v Sloveniji, saj smo začeli že leta 1993,” je ob prevzemu vozila povedala direktorica Centra za socialno delo Ribnica Majda Vrh. Začeli so z dvema negovalkama, ki sta delo opravljali preko javnih del. Dve leti kasneje so bili ponovno med prvimi v državi, ko so obe delavki zaposlili, čeprav sprva samo za določen čas. Prejšnji mesec se je dvema negovalkama, ki sta redno zaposleni že od leta 1997, pridružila še tretja, eno delavko imajo še vedno zaposleno preko javnih del. Sicer pa jim, kot je povedala Vrhova, pri najtežjih delih občasno pomagajo tudi vojaki, ki civilno služijo voja- “Ideje brez meje” KOČEVSKA REKA - Od sobote, 25. avgusta, pa do sobote, L septembra, bo v Borovcu pri Kočevski Reki potekal raziskovalni tabor za nadarjene mladostnike “Ideje brez meje”. Tudi letošnji že 9. tabor organizira Informacijsko-izobraževalni in svetovalni center Izida iz Ljubljane. Udeleženci tabora bodo pod izkušenim mentorstvom proučevali in raziskovali krajinske, gozdne, ornitološke, zoološke in zgodovinske značilnosti območja. ški rok v ribniškem Varstveno-de-lovnem centru. “Trenutno imamo 26 oskrbovancev, imeli pa smo jih tudi že preko 30,” je povedala Vrhova. Največ jih je iz Ribnice, oskrbovance pa imajo tudi v Grčaricah, Lipovcu, Dolenji vasi, Goriči vasi, Sodražici, Hrovači, Gori, pri Sv. Gregorju, v Podklancu, Globeli in Pod-poljanah. “Vse štiri negovalke naredijo na mesec skupno 2.400 kilometrov,” je povedala in dodala, da gre za pot na območju ribniške in sodraške občine, ki sojo negovalke do sedaj opravljale s svojimi avtomobili. Po novem jim bo na voljo tudi služben avto, za katerega je po ključu števila prebivalcev, ki sta ga občini upoštevali pri delilni bilanci, ribniška občina prispevala 80 in sodraška 20 odst. denarja. Ribniški župan Jože Tanko je ob predaji vozila Centru poudaril, da so z izvajanjem gospodinjske nege in pomoči starejšim, bolnim in invalidnim občanom na domu zadovoljni, hkrati pa je dodal, da ga veseli tudi. da obe občini nadaljujeta sodelovanje na področju socialnega varstva. Zadovoljstvo z delom službe pomoči na domu je izrazil tudi sodraški župan Andrej Pogorelec. Poudaril je, da je takšna pomoč za oskrbovance cenejša, kot bi bila oskrbnina v kakšnem domu, in da je tudi zelo pomembno, da z njo zadovoljujejo željo ljudi, da bi ostali doma. Kot je povedala Vrhova, imajo trenutno le dva ali tri oskrbovance, ki jim celotno oskrbnino plačuje občina, in le dva, ki plačata polno ceno, ki trenutno znaša 1.516 tolarjev za uro. M. L.-S. Nova družba MDK ima sedež v Kočevju Združitev štirih Mercatoijevih netrgovskih družb - V novem podjetju Mesnine dežele Kranjske tudi nekdanji M-KG Kočevje - Združeni imajo preko 800 zaposlenih KOČEVJE - V skladu s strategijo koncerna Mercator o združitvi netrgovskih družb so se štiri Mercatorjeve družbe: Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Agrokombinat Krško, Mesnine dežele Kranjske in Kraljeve mesnine, združile v skupno podjetje Mesnine dežele Kranjske (MDK). Novo podjetje, v katerega je največji delež v kapitalu prinesla družba iz Kočevja, uradno obstaja od 11. junija in ima sedež v Kočevju. SADJARSKI MOJSTER - Na posnetku (z leve proti desni): Ismet Mušič, Anica Malnar, Anica Lisac, Marija Klarič in Jani Gačnik. (Foto: M. L.-S.) Čeprav je sedež nove delniške družbe MDK v Kočevju, bo tu dejansko le sedež področja kmetijstva na čelu z donedavnim direktorjem M-KG Alojzom Vidicem. Družbo MDK, ki jo vodi Tone Zorc, sestavljata proizvodni enoti kmetijstva in mesne industrije ter profitna enota. V enoto kmetijstva spadata farmi prašičev v Klinji vasi in Pristavi pri Krškem, mešalnica močnih krmil in vse štiri mlečne farme v Cvišlerjih, Koblarjih, Livoldu in na Mlaki. Enota mesne industrije obsega vse bivše mesnopredelovalne obrate družb, ki so se združile in ki delujejo na lokacijah v Kočevju, Kostanjevici, Škofji Loki ter v Ljubljani na Mesarski cesti in v Zalogu, v profitno enoto pa spadajo poleg trgovin in mesnic družb, ki so se združile, tudi gostinski lokali Ski bar, Taurus ter Janez in hotel Valentin, ki jih je v novo podjetje prinesel M-KG in ki jih bodo prodali, kot so se že od- ločili za hotel, če ne bodo ekonomsko upravičeni. V novem podjetju je zaposlenih preko 800 ljudi, od katerih jih je samo v bivšem M-KG 354. “Ljudje se sprašujejo, ali bo sedaj boljše, Alojz Vidic ali pa bo ostalo vsaj tako, kot je bilo,” pravi Vidic in odgovarja, da je eno temeljpih načel združitve, naj bi materialna varnost zaposlenih ne bila v ničemer prizadeta. Zaradi racionalizacije dela bo do nekaterih kadrovskih sprememb prišlo, vendar pa, kot dodaja, bodo za morebitne presežke skušali rešitve poiskati v krogu družbe. “Strategija novega podjetja je, da bi bil MDK največji in najboljši mesar v Sloveniji,” pravi. Zato bo ostala osnovna proizvodnja v celoti ohranjena, do sprememb pa bo prišlo na posameznih področjih mesnopredelovalne industrije. V Mesariji v Kočevju bo specializiran obrat za trajne suhomesnate izdelke z belo plesnijo, za klavnico, ki se bo preselila v Zalog in za katero se zanima podjetje Nimrod iz Ljubljane, da bi v njej uredilo obrat za proizvodnjo in predelavo divjačinskega mesa, pa Vidic meni, da bi bila najboljša rešitev, ko bi jo prevzela Zadruga iz Velikih Lašč. V nasprotnem primeru obstaja resna nevarnost, kot pravi, da na območju od Turjaka do Kolpe ne bo več klavnice. M. L.-S. Drobne iz Kočevja AKVIZITERJI, POZOR! - V poslovnih prostorih nekaterih podjetij akviziterska prodaja ni dovoljena. Eno takšnih podjetij je bilo tudi Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Na hodniku po vstopu v stavbo na Kolodvorski 23, kjer je imelo podjetje svoje poslovne prostore, je viselo obvestilo, da je v poslovnih prostorih M-KG prepovedana vsakršna akviziterska prodaja. Ker podjetja M-KG zaradi združitve s še tremi Mercatorjevimi družbami uradno ni več, va Kolodvorski 23 pa je sedaj sedež podjetja Mesnine dežele Kranjske, bi iznajdljivi akviziterji lahko izkoristili ta trenutek. Ob vhodnih vratih v stavbo so namreč že zamenjali stare table z novimi, na katerih je izpisano ime novega podjetja, v notranjosti stavbe pa še vedno visijo napisi in obvestila, ki se nanašajo na nekdanje podjetje M - KG Kočevje! Ribniški zobotrebci MORILKA ZA DEŽ - Če ne bo dežja, se bo jutri ob 21. uri na odru za obzidjem Ribniškega gradu pričela gledališka predstava z naslovom: Jezero ali Pravljica o babji žlehtnobi. Gre za pocestni mjuzikl, s katerim v Ribnici gostuje kulturno društvo Priden možic iz Kamnika. V predstavi, za katero je besedilo priredila in napisala pesmi po Trdinovi Kocaneži in legendi o nastanku Cerkniškega jezera Ana Duša, igra glavno vlogo Lucija Čirovič. Organizatorja predstave sta Miklova hiša in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ribnica. Predstava je prva izmed prireditev, ki jih bodo organizirali v letošnjem letu in bodo posvečene spominu na dogodke pred 300 leti, ko je bila (leta 1701) v Ribnici sežgana ena zadnjih čarovnic na Kranjskem. V predstavi je Lucija, znana kot Fata iz nadaljevanke TV Dober dan, hudobna Neža oziroma poklicna morilka za dež. Predstava je zato več kot primerna za ta sušni čas, ko se na Kočevsko-Ribniškem zdi, kot da res nekje obstaja nekdo, ki “mori” dež! Kostelski rižni OPEČENA JABOLKA - Tudi najstarejši Kostelci ne pomnijo, da toliko dni zapored ne bi deževalo. Zaradi vročine bodo poljski pridelki občutno manjši. Z drevja odpada sadje in dogaja se, da z drevja odpadajo vroča jabolka, seveda najbolj tista, ki so obrnjena k soncu. Zalivanje ni posebno uspešno. Gasilci vozijo vodo v višje ležeče vasi, vendar imajo le majhno enokubično cisterno, kar je premalo za uspešno reševanje težav in še drago povrhu. TOPLA KOLPA - Vodostaj Kolpe je nizek, da onemogoča oziroma ovira čolnarjenje in spuste s plovili po njej. Zato pa pridejo na svoj račun kopalci, ki prihajajo sem od vsepovsod. Med njimi jih je precej z novomeško avtomobilsko registracijo, za katere domačini nimajo preveč lepih besed, ker Se prav oni ne obnašajo kulturno (opravljajo razne potrebe poleg postavljenih stranišč, namesto v njih, kurijo, ne upoštevajo navodil domačinov oziroma občinskega odloka o obnašanju pri Kolpi, na opozorila domačinov pa odgovarjajo zadirčno, kot da so oni lastniki zemljišč, in da se morajo domačini obnašati, kot zahtevajo oni. KRITIKE GOSTINSKIH STORITEV na območju Kostela so v glavnem opravičljive, predvsem tiste, ki pravijo, da je kakovostnih gostinskih storitev in prenočišč premalo. Kritiki pa pozabljajo, daje le 6 do 12 km od Kolpe a še vedno v Kostelu, zelo kakovostno gostišče Pri grofu, vendar je zelo slabo obiskano. OBISKANO TAMBURANJE - Petdnevnih prireditev Tambu-ranje va Kostele se je letos udeležilo okoli 5000 ljudi. Ob njih so se na osmih stojnicah predstavili domači izdelovalci spominkov in drevesnica Pinus iz Kočevja z ekološko hrano. V občini je ojtoli 30 izdelovalcev spominkov in kar trije izmed njih so se uvrstili med 10 najuspešnejših spominkov, ki jih bo Turistična organizacija Slovenije predstavila v svojem katalogu. Trebanjske iveri V ________________________y LOBIRANJE - Štajerci zaradi vladne odločitve, da bo sedež holdinga Slovenskih elektrarn v Ljubljani in ne v Mariboru, zganjajo veliko hrupa. Pri tem jih podpirajo tudi nekateri politiki. Med njimi je bil v TV Odmevih viden in slišan tudi trebanjski poslanec Nsi Lojze Peterle, ki je nasprotoval takšni vladni centralizaciji. Dolenjski volivci od Peterleta predvsem pričakujejo, da bo bolj kot za sedež holdinga v Mariboru lobiral za izgradnjo avtoceste proti Dolenjski, saj je nemogoče pričakovati, da mu bodo štajerski poslanci vrnili milo za drago z javnimi pozivi za gradnjo štiripasovne Dolenjke. BREZ POMEMBNEŽEV -Deveto srečanje trebanjskih zadružnikov na Trebelnem je minilo brez obiska takšnih in drugačnih političnih gostov, kar je morda še najbolj prav in času primerno. Kmetovalci so namreč siti obljub o denarni pomoči iz države in Evropske unije, saj še za lansko sušo niso dobili nadomestila. Obilnega dežja, ki bi ga zdaj najbolj potrebovali, pa ne morejo obljubiti niti vremenoslovci, še manj politiki. Patricio Baeza v Šentrupertu ŠENTRUPERT - V okviru prireditev Imago (Podoba) Slovenije in Poletja v Šentrupertu gostuje v četrtek, 23. avgusta, ob 21. uri na trgu v Šentrupertu 16-član-ska plesno-instrumentalna skupina iz Čila in Brazilije, slovita skupina Patricia Baeza, s širokim repertoarjem, od plesne glase do evergreenov, spevnih romantičnih meldoij in avtorskih skladb. Spektakularni večer bodo začinili še flamenco plesalci. Sevniški paberki PREPOVEDANO - Tablo s prepovedjo naslanjanja koles na zid sevniškega doma Partizana je “obs” Sevnica postavil v nekem drugem času in v neki drugi državi. Sevničani se razen redkih izjem po opravkih že dolgo več ne vozijo s kolesi, v dom Partizana tudi nihče- več ne pride, zelenico pred domom je preraslo grmovje pa tudi fasado stavbe je čas že tako načel, da se ne bi na njej nič poznalo, če bi kdo slučajno naslonil kolo, pa tudi zakon, po kate- Pt epovedano je koletk naslanjati na zid ali Jih postavljati na zelenico Kršilci bodo kaznovani po zakon j obs Sevnicq tem bi naj bili kaznovani kršilci, že dolgo ne velja več. A napis je kljub vsemu aktualen - kolesa ne gre nasloniti na dom Partizana, ker se ta lahko podre. Pa še nagradno vprašanje: kdor ugane, katero zgodovinsko ustanovo predstavlja kratica obs, bo lahko naslanjal kolo na Partizanov zid, vse dokler ga ne bodo porušili. BREZ MODELOV - Kdor si slikarje, ko slikajo akt, predstavlja v ateljeju z na kavču zleknjeno golo žensko, se hudičevo moti. Sevniški oziroma posavski likovniki so konec minulega tedna slikali in klesali akte na sevniškem gradu, kjer pa so se morali opreti bolj na domišljijo, saj razgaljenih modelov pod grajske lipe ni bilo. Nekateri so se znašli z izrezki iz erotičnih revij, Jerca Šantej, ki je na deset metrov visoko sliko morala spraviti kar nekaj golih teles. Pa je potožila, da Playboy objavlja samo slike golih žensk, ona pa bi raje slikala postavne gole moške. Živih moških modelov pri nas enostavno ni dobiti. Saj ni važen obraz, pravi, tisto si lahko izmislim, pomembno je tisto spodaj, je hudomušno pribila prikupna v Ljubljani živeča Sevničanka in pri tem mislila na kipeče mišice na rokah, prsih in nogah in trebuščke brez kančka sala z “radia-torčki". Mši i ^ jj A M j h obči n M&i MNOŽIČNO SREČANJE - Devetega srečanja trebanjskih zadružnikov na Trebelnem se je vnovič udeležilo več kot 700 ljudi, ki so jubilej zadruge izkoristili za druženje in zabavo. Prihodnje teto se bodo dobili na Ostrem vrhu pri Dobrniču. (Foto: J. Ž.) Akt je tema Arspekte 2 Sevniški oziroma posavski likovniki so se na letošnji koloniji na sevniškem gradu ukvarjali z aktom SEVNICA - Zamisel, da bi v likovni koloniji na sevniškem gradu zbrali uveljavljene domače likovnike, ni bila nova, že z lansko Arspekto pa se je izkazalo, da je bila bojazen odveč, zato sta vodja sevniške izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Albert Felicijan in strokovni vodja kolonije akademski slikar Alojz Konec poleg Sevničanov Jerce Šantej, Nene Bedek, Janje Flisek • V soboto, 25. avgusta, bodo ob 20. uri v likovni galeriji gradu odprli likovno razstavo del udeležencev letošnje kolonije ArSPEKTA2. Kulturni program bo izvedel Duo balalajka iz Rusije s koncertom ruskih pesmi na balalajki in harmoniki. V nedeljo, 26. avgusta, bosta na grajskem dvorišču nastopila člana lutkovnega gledališča Piki iz Slovaške, Katarina Aulitisova in Lubo. Zaigrala bosta igro Piktor: Ela hop. V sredo, 29. avgusta, pa vabijo ob 20. uri na grajsko dvorišče na koncert skupine Mescla iz Neaplja. Igrajo kombinacijo etno glasbe, prilagojene pop-rock-jazz stilom. Balog, Rudija Stoparja in Petra Veneta konec minulega tedna na sevniški grad povabila še dve posavski likovnici; Martino Koritnik - Fajt iz Krškega in Vladimiro Štoviček iz Leskovca. Žal pa se tokratne kolonije ni mogel udeležiti sevniški rojak Janez Zorko, ki živi in ustvarja v Franciji, a je obljubil, da na Arspekti 3 zagotovo ne bo manjkal. Čeprav na podobnih kolonijah zadnji čas ni v navadi, da bi umetnike omejevali z določenimi temami, so se v Sevnici lani odločili, da bo tema umetniškega razmišljanja lice in duša stare Sevnice, letos pa so njihovo ustvarjanje usmerili na akt, saj nekaterim udeležencem ikonografija človeškega telesa najbolj leži, kar še posebej velja za Šantejevo in Veneta. Po besedah prof. Alojza Konca se umetniki akta lotevajo na sebi svojstven način. Kolonija je zanje velika priložnost za druženje, drug drugemu pomagajo z nasveti in zamislimi in spletajo se tesne prijateljske vezi. 1. V. DOLGO PLATNO IN VELIKO BARVE - Jerca Šantej se je tudi letos na Arspekti lotila največjega dela. Njene stvaritve najbrž nihče ne bo mogel nabiti na steno dnevne sobe, saj je slika dolga skoraj 10 m, na njej pa se med sabo prepletajo gola ženska in moška telesa v naravni velikosti, ki bodo ob odprtju razstave v okviru kolonije ustvarjenih del krasila visoki stolp na dvorišču sevniškega gradu. (Foto: I. V.) BOŠTANJSK1 GASILCI ZMAGALI NA SAVI - Ker so loški gasilci omejili število sodelujočih ekip na tekmovanju gasilskih enot na reki Savi, seje letos za pokal Sava 2001 pomerilo nekaj manj (22) štiričlanskih ekip iz Posavja in Zasavja kot lani. Boštanjčani (na posnetku hitijo proti cilju) so bili najhitrejši, niso pa dobili niti ene kazenske točke pri"reševanju utopljenca ” sredi Save. Za njimi so pristali Zabukovljani, med 15 članskimi ekipami pa je na 3. mestu končalo PGD Primož. Pri članicah so se najbolje odrezale Zabukov-Ijanke, ki se uvrščajo med “hribovsko mornarico”, 2. je bilo PGD Vrhovo, 3. pa PGD Loka pri Zidanem Mostu (gostitelj in organizator tekmovanja), ki je privabilo na most nad HE Vrhovo spet veliko množico gledalcev in navijačev. (Foto: P. Perc) Vodilni trgovci v občini Trebnje 40 let Kmetijske zadruge Trebnje - Z obsežnimi vlaganji do večjega prometa - Le z združevanjem bodo slovenske zadruge preživele vstopanje v Evropsko zvezo obnovo trgovin vložili 100 do 200 milijonov tolarjev - so prihodke povečali na 4 milijarde tolarjev, kar jo uvršča med velike zadruge v Sloveniji. Kljub hudi konkurenci je zadruga vodilno trgovsko podjetje v občini Trebnje. Zadnje večje naložbe so odprtje Vrtnega centra v prostorih bivše zbiralnice mleka, obnova upravne stavbe in prenova prodajalne Tekstila v pritličju upravne stavbe. Ob koncu svojega govora se je direktor Ludvik Jerman dotaknil aktualnega dogajanja. “Pred nami so spet novi izzivi. Z današnjim obsegom poslovanja smo premajhni za vstop v Evropo, saj zaradi stalnega naraščanja stroškov ne bomo preživeli. Potrebno se je ozreti 40 let nazaj, ko se je 7 zadrug spojilo v eno, in po tem zgledu organizirati zadružništvo v dolenjskem oziroma v širšem slovenskem prostoru, saj bo v Evropi preživela le velika zadruga,” je svoj govor sklenil Ludvik Jerman. J. Ž. Povabilo na gledališko delavnico MALA LOKA - Društvo Arti oz. mentor Marko Derganc - Dergi vabi na novo delavnico. Od 27. do 31. avgusta bo namreč potekala poletna gledališka delavnica za srednješolce in člane kulturno-umetniških društev in neprofesionalnih gledaliških skupin na območju občin Trebnje in Novo mesto. Informacije na tel. št.040-267-344. Po Baragovi poti TREBNJE - Trebanjski občinski odbor SLS + SKD Slovenske ljudske stranke bodo v nedeljo, 26. avgusta, pripravili šesti pohod po Baragovi poti. Pohodniki bodo na pot odšli ob 8. uri izpred motela Trebnje, na pohodu pa si bodo ogledali več cerkva, Baragovo rojstno hišo in obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem. MIMI JE POZITIVKA - Kdor je spregledal petkovo monokomedijo Alenke Vidrih - Mimi je pozitivka v okviru Sevniškega grajskega poletja, katerega generalni sponzorje Banka Koper - je zamudil odlično igralsko-pevsko predstavo. Vidrihova se je kot igralka in pevka šolala v Sloveniji in Franciji, delala v Primorskem dramskem gledališču, zatem pa ustanovila svoje Glasbeno gledališče. Ta prikupna samostojna ustvarjalka je z omenjeno komedijo o Mimi, sodobni ženski, ki travne ob ločitvi premaga kar pred očmi publike, tudi Sevničane prepričala, da je ob pravem pristopu še tako povprečen in monoton vsakdan lahko poln humorja. (Foto: P. P.) TREBELNO - Zadružniki in zadriižnice ter zaposleni delavci Kmetijske zadruge Trebnje in njihovi družinski člani so minulo soboto na tradicionalnem 9. srečanju zadružnikov pri lovski koči LD Trebelno počastili 40-let-nico KZ Trebnje. Leta 1961 se je namreč na območju Trebnjega šest zadrug, in sicer Mokronog, Trebelno, Šentrupert, Mirna, Dobrnič in Šent-lovrenc, pripojilo h KZ Trebnje. Ta je nato skozi štiri desetletja doživljala številne spremembe, ki so jih je narekovale razmere časa. O zgodovini trebanjske kmetijske zadruge in zdajšnjem prelomnem obdobju za dolenjsko zadružništvo je zbranim na srečanju spregovoril direktor KZ Trebnje, univ. dipl. inženir agronomije Ludvik Jerman. Tako je bilo leta 1980 v • Kulturni program ob jubileju zadruge so pripravile članice ŽPZ Svoboda z Mirne pod vodstvom Staneta Pečka. Daniel Barlog je za obiskovalce pripravil zabavne igre, v vlogi Krjavlja pa je vse zbrane nasmejal do solz. Za ples je igral ansambel Efekt. zadrugi združenih 1.170 kmetov, danes pa jih je včlanjenih 560, od tega je slaba polovica čistih kmetov, drugim je kmetijstvo dodatna dejavnost. Trebanjsko kmetijstvo je bilo pred dvema desetletjema znano predvsem po pridelavi krompirja, saj je zadruga leta 1980 na trg poslala 7000 ton krompirja, danes pa znaša tržna pridelava manj kot tisoč ton. Zdaj sta osrednji dejavnosti zadružništva pridelava mleka in s 16 milijoni litrov je KZ Trebnje Priprave na trgatev ČATEŽ - Vinogradniško -turistično društvo Čatež pod Zaplazom vabi na predavanje dr. Julija Nemaniča o pripravah na trgatev, ki bo v petek, 31. avgusta, ob 17. uri v gostilni Ravnikar na Čatežu. Društvo organizira za svoje člane tudi obisk kmetijsko -živilskega sejma v Gornji Radgoni, in sicer v torek, 28. avgusta. Prijave zbirajo v gostilni Ravnikar do nedelje, 26. avgusta, oziroma do zasedenosti avtobusa. Ludvik Jerman druga največja dobaviteljica mleka Ljubljanskim mlekarnam. Pridelava sladkorne pese, ki je je v zadnjih letih na trebanjskih poljih vse več, pa poteka pod okriljem Tovarne sladkorja iz Ormoža. Za zadrugo je zelo pomembno finančno poslovanje, ki omogoča poravnavo obveznosti v dogovorjenih rokih. Leta 1992 je KŽ Trebnje imela 1,3 milijarde tolarjev prometa. Z obsežnimi vlaganji - v zadnjih petih letih so povprečno v Sevniškemu Partizanu šteti dnevi Dom TVD Partizana je odslužil - Bolje podreti in zgraditi novega, kot obnavljati -Denarja malo več od polovice - Država bi lahko odprla tudi šolsko blagajno SEVNICA - Dom Partizana ne more služiti niti svojemu osnovnemu namenu več, saj niti približno ne ustreza sodobnim merilom za športno vadbo in pouk športne vzgoje. Telovadnica je preozka in strop prenizek, športnikom in učencem srednje šole je na voljo le ena garderoba, vse skupaj pa je tudi močno dotrajano. Nujno bi morali zamenjati strope, pode in okna, a s tem ne bi rešili veliko. Obnova bi bila sicer cenejša od gradnje nove stavbe, vendar bi bila to zelo kratkoročna in nesmiselna rešitev, zato so se v TVD Partizan odločili, da bodo stavbo podrli in na njenem mestu zgradili na zunaj zelo podoben, znotraj pa sodoben objekt, ki bo nudil zatočišče številnim športnikom od tekmovalcev v borilnih veščinah, odbojkarjev in telovadcev do predšolskih otrok in dijakov sevniške srednje šole, ki so L marca, ko so morali telovadnico v domu Partizana zaradi nevarnosti, da se bo zrušil strop, nepreklicno zapreti, ostali brez prostora za pouk športne vzgoje. Odločitev, da je treba na tem mestu zgraditi sodoben objekt, v katerem bodo svoj prostor na podstrešju našli tudi fitnes, savna in manjša telovadnica za vadbo bo- rilnih veščin in telovadbo najmlajših pa pisarne večine sevniških športnih klubov in društev, ni sporna in jo je podprl tudi sevniški občinski svet. Težave so seveda z denarjem. Vse skupaj bi namreč stalo 230 milijonov tolarjev. Po besedah predsednika TVD Partizan Roberta Perca toliko denarja ta trenutek ne morajo zagotoviti. Občina bi lahko zagotovila nekaj manj od polovice tega zneska, ministrstvo za šolstvo in šport je odobrilo 20 milijonov, športna fundacija pa 15 milijonov tolarjev. Športna unija (nekdanji Partizan Slovenije), kije solastnica sedanjega doma, nima denarja za vlaganja. Čeprav bi nekaj denarja lahko primaknila tudi krajevna skupnost in pokrovitelji, tega ne bo dovolj. Vendar dokler ne zagotovijo vsega denarja, po predpisih ne morejo začeti graditi oziroma ne morejo izvesti prepisanih javnih razpisov za izbor izvajalcev, če pa ne začnejo graditi, izgubijo denar, ki jim ga je država odobrila na osnovi javnih razpisov. Gre za začaran krog, ki bi ga lahko rešila gradnja po fazah. Poleg tega je ministrstvo za šolstvo in šport ponudilo le denar, namenjen športu, ne pa šolstvu. V domu Partizana je vse do zdaj potekal pouk športne vzgoje srednješolcev, ki so tako ostali brez telovadnice. Ker bi z novim domom dolgoročno rešili tudi ta problem, bi bilo prav, da bi ministrstvo prispevalo denar tudi s tega naslova. Robert Perc pravi, da jim v TVD Partizan ni toliko pomembno lastništvo, in tisti, ki bodo dali denar, bodo lahko tudi solastniki, da bi Sevnica le dobila nazaj svoj dom Partizana. L V. MŠi j ^ j j >\ s j h o c j j j ttHfci Same znamenitosti nič ne pomenijo Kapelčani so se združili v Društvo za razvoj podeželja in se naučili, kako tržiti in ponujati, kar imajo - Prvi uspehi in prvi turisti - Priznanje Andragoškega centra za bogatitev znanja KAPELE - Društvo za razvoj podeželja Kapele bo 15. oktobra prejelo priznanje Andragoškega centra za posebne dbsežke pri učenju odraslih. V le dveh letih je domačinki Jožici Penič uspelo prepričati krajane, da se morajo majhni kmetje povezati, če želijo uspeti, in tako je nastalo društvo. Njihovo vodilo je: “Naredi to, kar moreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si!” ODBOJKA NA KOPALIŠČU - Na brestaniškem kopališču lahko obiskovalci čofotajo v vodi in se pražijo na vročem soncu ali pa kegljajo po rusko, igrajo odbojko (na sliki), košarko itd. Lahko pa se udeležijo tudi iger, ki jih zanje pripravlja Andreja Fakin. (Foto: M. R.) Lokal, kjer ponujajo podatke Agencija za mlade Punkt v središči Krškega je informacijsko središče za dijake in študente KRŠKO - Na zunaj je videti kot lokal, pa vendar je v notranjosti stavbe, ki stoji v starem mestnem jedru, že od aprila informacijski center za študente in dijake, imenovan Agencija za mlade Punkt. Imajo šank, a za njim ne stoji mladenka, ki bi ponujala pijačo, temveč informacije, izobraževanje, svetovanje, nekaj šolskih pripomočkov, v prostoru pa je tudi nekaj kotičkov za preživljanje prostega časa. Vodja Agencije za mlade Davor Račič je povedal, da seje Punkt že dobro prijel. Informacijsko središče je sicer odprl izobraževalno- in mer za študentske domove, pomagajo pa jim jih tudi izpolniti, prodajajo pa tudi različne kartice, na primer za hotele za mlade, vstopnice za koncerte itd. Študentje in dijaki se lahko tukaj tudi vpišejo v Klub posavskih študentov ali pa v Dijaško skupnost Posavja. Prostor je mladostniški in zelo barvit. Po besedah Davorja Račiča so sami prebarvali stene, strop pa je zelo lepo okrasil mlad slikar. Tudi za(p se v njem radi zadržujejo mladi, ki lahko tukaj brezplačno preberejo dnevne in nekatere tedenske časopise, pogledajo pa si lahko tudi kakšen film ali oddajo na televiziji. Če pa jih bolj zamika uživanje v vodi, se lahko odpravijo na brestaniško kopališče, ki ga ima v najemu Regio. Tam so pred časom tudi uvedli otroško varstvo, tako da Andreja Rakin z raznimi igrami skrbi, da kopalcem ni dolgčas. V Punktu imajo seveda tudi pijačo, ampak v avtomatu. “Tako si vsak postreže, kadar si želi in če si želi,” je še povedal Davor Račič. M. R. Krajevno skupnost Kapele sestavlja 320 hiš v sedmih naseljih. Kraj je lepo urejen, ima pa tudi nekaj znamenitosti, ki pomenijo bore malo, če ljudje zanje ne vedo. Tako je razmišljala Jožica Penič, ki seje z lastnim projektom “Trženje naravne in kulturne dediščine v turistični ponudbi Kapel” leta 1998 prijavila na razpis Evropske skupnosti v “Mikro pharov projekt za trženje” in med 27 projekti iz cele Slovenije pridobila prepotrebna sredstva. Naslednjo pomlad so se tisti krajani, ki so Jožici Penič zaupali, združili v Društvo za razvoj podeželja Kapele in začeli uresničevati cilje. Člane, zdaj je v društvo združenih 22 oseb, je bilo treba najprej Najboljši rokohitrec v Ameriki je Brežičan Igor BREŽICE - Igor Mitrovič, poklicni rokohitrec iz Brežic, kije producent lastne gledališke predstave v New Yorku, je letos prejel visoko mednarodno nagrado za svojo umetniško ustvarjalnost v razvedrilni magiji. Nagrado mu je podelila najstarejša uradna organizacija poklicnih magikov na svetu S. A. M., kije letos prvič organizirala glasovanje članov za dodelitev nagrade občinstva za najboljšega rokohi-treca leta 2001 v kategoriji mikro-magije. To kategorijo je S. A. M. letos uvedla prvič, zato je Igor Mitrovič prvi, ki mu je bila ta prestižna nagrada dodeljena. Brežičan je lani prejel nagrado prvaka ZDA. Davor Račič kulturnorazvojni center Regio, in sicer v sklopu projekta informiranja, svetovanja in storitev za mlade. V njem od 9. do 19, ure sedi informator, pri katerem lahko mladina kupi različne obrazce, na pri- Koncert Lolite BRESTANICA - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, vabi v okviru Poletja na gradu Rajhenburg v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri na koncert ljubljanske skupine Lolita, ki jo sestavljajo: Primož Simončič (alt sax), Marjan Stanič (bobni) in Iztok Vidmar (bas).V primeru dežja koncert ne bo v atriju, temveč v grajskem stolpu. Vstopnina je 500 tolarjev. Počitnice pri konjerejcih Pri Zevnikovih se ukvarjajo s športno konjerejo, pripravljajo pa tudi počitnice za osnovnošolce ČATEŽ OB SAVI - Z Elko in Tonetom Zevnikom ter njunimi štirimi otroki je letos počitnice preživelo veliko osnovnošolcev. Nekateri so prišli prvič in vzljubili delo na posavski kmetiji, ki je usmerjena v športno konjerejo, z nekaterimi - na primer Ančko iz Ljubljane - so že stari znanci. Vse pa druži ljubezen do konj. S športno konjerejo se Zevnikova ukvarjata že sedem let. Kvalitetno čredo - polnovredne angleške konje - sta kupila v Avstriji, na Slovaškem in Irskem. Zdaj imajo že kar nekaj svojih konj. ki na tekmovanjih dosegajo dobre rezultate. Da bi jim šlo čim bolje, skrbi Bojan Račič, ki vsak dan na 19 ha ZEVNIKOVA Z CADYKOM - Elka in Tone Zevnik sla med vsemi konji daleč najbolj ponosna na Cadyka, ki je pred šestimi leti na dunajski stezi na 1200 metrov postavil rekord, ki ga do sedaj ni uspelo podreti še nobenemu konju. (Foto: M. R. ) velikem posestvu trenira s tremi konji. Posestvo Zevnikovih je sicer razdeljeno na tri dele: na kmetiji Tonetovih staršev živijo, tukaj imajo apartmaje za svoje goste in konjušnico s konji; na malo oddaljeni podedovani kmetiji imajo za konje urejeno odprti hlev (konji so lahko zunaj ali notri), sami pa si lahko postrežejo tudi s slamo ali z ovsom; zraven najetega hleva pa imajo posest, na kateri Bojan trenira konje. Dela jim tako ne zmanjka, zelo radi pa jim na pomoč priskočijo tudi njihovi počitnikarji, s katerimi se sicer največ ukvarja Elka, po poklicu vzgojiteljica. Skupaj ustvarjajo v raznih delavnicah, se kopajo v Krki ali v Čateških Toplicah, dvakrat na dan jahajo -pri Zevnikovih imajo tudi šolo jahanja - včasih pa se mladina z domačimi Leno, Vidom, Domnom in Klaro sama zamoti kje na dvorišču. Zevnikova imata konje nadvse rada in vedno pazita, da imata v hlevu okoli 20 konj. Zanje na 33 ha gojita tudi oves in pšenico, ker pa njihove plemenite živali ne pojedo toliko hrane, nekaj žita tudi prodata. Nikoli pa ne bi iz hleva dala konja z imenom Cadyk, "ki je že skoraj naš družinski član, saj nam je prinesel veliko veselja s svojim uspehom na dirkah,” je povedala Elka Zevnik. M. R. Srečanje upokojencev RIBNIK PRI BRESTANICI - V soboto, 25. avgusta, se bo na ribniku pri Brestanici ob 11. uri pričelo srečanje upokojencev iz občine Krško. izobraziti. “Učili smo se računati, kako se določi cena izdelka, kako se izdelek trži,” je povedala Jožica Penič, ki je krajanom želela prenesti svoje znanje in jim tako pomagati. Nekajkrat so jim predavali tudi različni strokovnjaki, udeleževali so se okroglih miz, sejmov, tekmovanj in posvetov, odpravili pa so se tudi po Sloveniji, da bi videli, kako delajo in uspejo drugi. Črpali so vse znanje, ki jim je bilo na voljo, dobivali so se na delavnicah ob debatah in se pogovarjali, premlevali predloge, izdelali tri zloženke. Pridobili so tudi potrdila o opravljenem tečaju za nosilce turističnih dejavnosti, mnenje Obrtne zbornice, da so kvačkani izdelki Antonije Tkaučič izdelki domače obrti, prejeli so priznanja za krušne izdelke pa tudi priznanje komisije v projektu “Edinstveno iz Igre, druženje in smeh 4. vaške igre KOPRIVNICA - Ob velikem šmarnu sta Turistično društvo in Krajevna skupnost Koprivnica pripravila družabne igre, ki se jih je udeležilo šest ekip iz koprivniških krajev. Na že četrtih vaških oz. družabnih igrah so se najbolje odrezali dekleti in fantje iz Velikega Dola. Vodja tekmovanja Milan Dular je povedal, da so poleg iger na dan Marijinega Vnebovzetja tudi prisostvovali, ko je tamkajšnji župnik blagoslovil streho, ki sojo na Mariji cerkvi prekrili letos. Igre so potekale na Vertovškovi turistični kmetiji, ogledalo pa sijih je okoli 1000 ljudi. Tekmovalci iz Koprivnice, Velikega in Malega Kamna, Mrčnih sel. Velikega Dola in Črete so se med drugim pomerili v teku med ovirami z lojtrniki, premagovanju razdalje v belih vrečah in iskanju krompirja v slami. Največ spretnosti in iznajdljivosti so pokazali predstavniki Velikega Dola, za njimi pa predstavniki z Malega Kamna in Črete. M. R. Slovenije.” Svoje dobrote, čipkarske izdelke in lesene spominke Ivan Požarja so začeli ponujati na stojnicah, z ljudmi, ki so se pri njih ustavljali, pa so opravili anketo. Nato so izžrebance povabili v Kapele. To so bili njihovi prvi obiskovalci. Tistim, ki jih pot danes zanese na kraj, ki leži čisto blizu meje s Hrvaško na 225 metrih nadmorske višine, lahko pokažejo zelo veliko. Jovse, močvirnata in vlažna travišča, kjer lahko s poti (blizu obiskovalci ne smejo, ker bi nadvse redke in dragocene živali lahko pre- Jožica Penič strašili) vidijo 132 rastlinskih vrst in preko 80 ptic, med njimi pa dobro četrtino ogroženih gnezdilk. Ogledajo si lahko kmetije, na katerih jim domačini ponujajo okusne dobrote in pijačo ter spokojen mir, ki ga lahko zmotijo le glasovi domačih živali. Imajo tudi rdečo hišo iz leta 1831, kije simbol upora proti Turkom, pa kar tri cerkve -(Marijinega Vnebovzetja, svete Trojice in svetega Križa), ter spomenik Andreja Žmavca, slovenskega pedagoga - enologa. Svoje turiste popeljejo tudi z vozovi. Jožici Penič je uspelo povezati kapelske družine pa tudi različna društva, ki delujejo v kraju. Vesela je, da so njen trud na predlog krškega Podjetniškega centra opazili tudi v Andragoškem centru v Ljubljani, pravi pa, da je tako le izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala, preden se je odpravila na študij v Ljubljano. Že takrat je sklenila, da bo kapelskim kmetom, ki težko živijo od svojega dela, pomagala preživeti - s pospeševanjem razvoja podjetništva v kmetijstvu, turizmu in malem gospodarstvu. M. RAPUŠ Rada pleše, rada ima glasbo Takšna je 12-letna Bizeljanka Amadeja Plevel - Pleše že sedem let, poje pa zadnjih nekaj mesecev - Prva pesem BIZELJSKO - Amadeja Plevel je bil resda najprej plesalka, zdaj pa postaja tudi vedno boljša pevka. Njen soplesalec Luka Vodlan ni zaradi njenih pevskih želja in pravkar posnete prve pesmi prav nič prikrajšan, saj jo on spremlja na saksofonu. V družini mlade, komaj 12-letna Bizeljanke ni nobenega glasbenika, pa vendar ima deklica dober posluh in lep glas. Prvič je pela za šalo: harmonikarju, ki je nastopal, je sedla na rame in zapela pesem Natalije Verboten. Dušan Vodlan pravi, da ni vedel, da ne sliši peti prave pevke, ko pa je videl, da tako lepo poje Amadeja, je sklenil, da ji bo pomagal pri njenih pevskih željah. Amadeja je tako začela nastopati, Luka, njen soplesalec standardnih in latinskoameriških plesov, pa jo spremlja na saksofonu. Pravi, da najraje poje pesmi Natalije Verboten. Včasih pa vendarle samo plešeta in tako je bilo tudi na letošnjih otroških Melodijah morja in sonca v Portorožu, ko je padla ideja, da bi mlada Posavka posnelo svojo prvo pesem in nato celo zgoščenko. Tako je že naslednji teden odšla v studio. "Amadeja je pesem dobila v ponedeljek, v sredo pa smo že snemali," je na nadebudno pevko ponosen Dušan Vodlan. In čeprav so dekle dan prej mučili visoki toni - je namreč v letih, ko mutira - je pesem po besedah Du- AMADEJA PLEVEL - 12-letna Bizeljanka je posnelo svojo prvo pesem. šana Vodlana posnela v treh urah. “Najprej me je bilo zelo strah, potem pa sem se sprostila," je dejala Amadeja, Luka pa je dodal: "Sčasoma te' ponavljanje enega in istega izmuči, postane dolgočasno.” Soplesalka seje nasmehnila in mu prikimala. Aqua luno, prvo Amadejino pesem, sta spisala avtor glasbe in aranžmaja Marjan Hvala in teksto-pisec Domen Janc. Za ploščo, ki naj bi luč sveta ugledala konec novembra, bodo svoje znanje prispevali tudi Simon Gomilšek, Silvester Mauser, Sašo Dukič in Bojana Šekoranja. M. R. Krške novice PRIJAZNOST-V teh vročih poletnih dneh imajo ljudje pogosto toliko dela s sabo in prenašanjem visokih temperatur, da včasih kar pozabijo, da so v javni službi in so plačani, da so prijazni. Alenka iz Turistične informacijske pisarne v Kostanjevici na Krki pa je svetla izjema, ki na željo radovednežev z nasmehom zanje izbrska marsikateri podatek. Pohvalno! TREMA - imele so jo skoraj vse tekmice za naslov državne harmonikašice na gradu Rajhenburg. Nekatera dekleta so zato na odru stale malo bolj togo in se nervozno smehljale, lanska in predlanska zmagovalka je pred ubranitvijo naslova živčno prestopala tik za odrom in ponavljala svoji skladbi, ena izmed bolje uvrščenih harmonikark pa je svoje potne ročice med obema skladbami pred občinstvom obrisala kar v svoje kratko krilce. Sicer pa so tekmovalke pred nastopom vadile na parkirišču, in če je obiskovalce motilo, da so poslušali dve skladbi naenkrat, je gotovo tudi nastopajočo. Morda bi veljajo razmisliti o sobi, kjer bi se lahko dekleta pripravljale na nastop in pri tem ne motile nastopajoče, ki je že tako imela dovolj veliko tremo. DEKLICA ZA VSE - Organizatorji lokalnih prireditev so ponavadi deMice za vse in tudi Milan Bred ter Mirko Avsenak sta morala na gradu poprijeti za marsikatero delo. Prvi je fotografiral ter obračal liste s številko nastopajoče harmonikašice, drugi pa je moral poskrbeti za zares številno publiko. Za vse je bilo premalo sedežev, zato je Avsenak naokrog prenašal deske in podporne stole in “delal” klopi. V trenutku so bile polne. Tabor nadarjenih na Bohorju BOHOR - Sevniška enota Zavoda za zaposlovanje je na Bohor od 19. do 25. avgusta povabila 30 Zoisovih štipendistov, med njimi trinajst Posavcev. Potek tabora je Zavod zaupal Ljudski univerzi Krško, ki je pripravila etnološko, fotografsko, geološko, botanično in jezikoslovno delavnico, v okviru katerih bodo udeleženci tabora spoznavali posebnosti Bohorja. Novo v Brežicah ANDRAGOŠKI - V Kapelah so lahko domačini na srečanjih od Jožice Penič izvedeli vse, kar jih je zanimalo. Kar je vedela, jim je razložila, o ostalem se je najprej sama poučila. Tudi ko so dobili pismo Andragoškega centra, da bodo dobili priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja, so bili dosledni. Najprej so odprli Slovar in pogledali pod geslo “andragogika,” da so izvedeli, kdo jim sploh podeljuje priznanje. Jožica jim je potem razložila, da ta izraz pomeni vzgoja in izobraževanje odraslih. Torej so njihov trud opazili v Centru za izobraževanje odraslih. VSE V DRUŽINI - Pri Zevnikovih na Čatežu vzrejajo konje, učijo jahati in na počitnice vzamejo mladino iz slovenskih mest (lahko tudi vasi). Za konje skrbita gospodar Tone in Bojan, za otroke pa gospodarica Elka, ki je - kakšno naključje! - vzgojiteljica, obenem pa jim tudi kuha. Okoli konj se zelo rada mota tudi Tonetova nečakinja, vedno raje pa tudi Zevnikovi najmlajši. In tako delo in zaslužek ostaneta v družini. Kako praktično! PROSTAŠKO - V pišečkem gradu so igralci iz brežiškega gledališča Teaterfraj uprizorili Igro na vrhu, ki je v grad privabila zares veliko ljudi. Po odzivih sodeč, so bili z igranjem svojih soobča-nov zadovoljni, malo so bili presenečeni le, kadar so zaslišali kakšno besedo na k ali f. To so vulgarne besede, ki jih je scenarist Milan Dekleta zapisal v skoraj vsak stavek. Je bilo to treba ali ne, je bila ena izmed tem, o kateri so obiskovalci razpravljali ob prigrizku v soju bakel pred pišečkim gradom po zaključku igre. dežurnVl poročajo | LOTIL SE JE KIOSKA - Neznanec je 15. avgusta zvečer na Kandijski cesti v Novem mestu razbil na kiosku sadje - zelenjava steklo na vratih in oknu in lastnika V. O. oškodoval za 20 tisoč tolarjev. RAZBIL STEKLO NA AVTU -Lastnik Z. Š. iz okolice Črnomlja je 14. avgusta pustil avto na parkirnem prostoru na Ulici Mirana Jarca in nekdo mu je razbil vetrobransko steklo. Škode je za 30 tisoč tolarjev. KJE JE KOLO? - V naselju Boršt pri Brežicah je 18. avgusta izginilo moško kolo znamke Cult - Mautain bike rdeče barve. LAHKO DELO - Neznanec je 18. avgusta v naselju Kočerija pri Kostanjevici prišel do osebnega avta, ki pa ni bilo zaklenjeno. Tako res ni imel težav pri kraji 70 tisočakov. UKRADENEGA FORDA NAŠLI - V noči na 18. avgust je neznanec v naselju Vihre pri Krškem ukradel parkiran osebni avto znamke Ford Fiesta. Odklenil gaje na neugotovljen način, ga spravil v pogon in se odpeljal. Vozilo so nato našli v Tolminu in ga vrnili lastniku. ODNESEL VRATA - Med 15. in 16. avgustom so z lesenega objekta izven naselja Gorenje Lak-nice izginila 40 tisoč vredna starejša hrastova vrata, last D. L. iz okolice Trebnjega. TAT KAR V BLOK - D. Š. iz Novega mesta je oškodovan za 20 tisoč tolarjev, ker mu je 16. avgusta neznanec iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka odpeljal gorsko kolo. Traktorist umrl GORNJI SUHOR - 19. avgusta nekaj po 20. uri se je v Gornjem Suhorju pri Metliki zgodila delovna nesreča s smrtnim izidom. 73-letni J. G. je vozil kmetijski traktor s cisterno za vodo po kolovozni poti. Ko je peljal po klancu navzdol, je zapeljal v usek in po nekaj metrih trčil v skalo. Najprej se je prevrnila cisterna. nato pa še traktor. Ukleščenemu vozniku so pomagali občani. Zaradi poškodb so ga z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je dan pozneje umrl. Poginilo 42 rib v “Ameriki” PESJE PRI KRŠKEM - V reki Savi izven naselja Pesje je 18. avgusta prišlo do pogina rib. V manjšem zalivu, imenovanem “Amerika”, ob levem bregu, gledano v smeri toka reke, je poginilo 42 sladkovodnih rib vrste klen, platica in mrena. Ribe so bile velike 30 do 60 cm, večina jih je bila že v razpadajočem stanju. Vzrok pogina še ni ugotovljen, odvzete vzorce vode pa so poslali na Zavod za ribištvo v Ljubljano, kjer bo opravljena analiza. Kuril kljub prepovedi HRASTJE PRI OREHOVICI -A. V. iz okolice Šentjerneja je 16. avgusta po končanem delu na polju zakuril posušeno krompirjevko in odšel domov. Medtem se je ogenj začel širiti po bližnjem travniku in nato še proti vinogradom. Požar je gasilcem uspelo pogasiti še pred prvo zidanico. Premoženjska škoda znaša deset tisoč tolarjev. Varnostniki Protekta preprečili tatvino BREZOVICA - 17. avgusta ob 22.45 je prišlo do sprožitve alarmnega signala na varovanem objektu v kamnolomu Brezovica, last M. K. Na kraj dogodka je takoj odšla intervencijska ekipa podjetja Protekt Sintal. Storilec je takoj pobegnil. Pri pregledu varovanega območja so ugotovili, da je storilec iz delovnega stroja iztočil dve posodi z gorivom, medtem ko je bil pri tretji zaloten. V neposredni bližini kraja kaznivega dejanja je varnostnik opazil osebno vozilo znamke VW Golf. O vsem je takoj obvestil PP Črnomelj in policisti so prevzeli delo. Kasneje se je storilec sam javil, priznal tatvino in pojasnil, da je omenjeni avto njegov. Sopotnik mrtev Neprevidno vključevanje PODBOČJE-V soboto, 18. avgusta, se je ponoči na posavskih cestah spet zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Ob 23.30 seje 33-letni R. 1. iz okolice Krškega izven naselja Brod v Podbočju pri Krškem z 'osebnim avtom vključeval v promet iz nekategorizi-rane ceste - dovoza stanovanjske hiše - na regionalno cesto 2. reda št. 419. Mimo pa ni pustil vseh vozil, ki so vozila po prednostni cesti. S prednjim delom vozila je zapeljal na regionalno cesto in hotel zaviti v desno, v smeri Velikega Mraše-va, in to v trenutku, ko je 23-letni voznik osebnega avta M. P. iz okolice Kozjega med vožnjo po regionalni cesti iz smeri Velikega Mraševega proti Kostanjevici na Krki prehiteval osebni avto, ki ga je vozil 22-letni D. K. iz Kostanjevice. M. P. je s sprednjim delom trčil v srednji del avta R. I. Vozilo M. P. je nato odbilo v desno, kjer je trčilo še v prednji del vozila D. K. Po trčenju je vozilo D. K. zdrsnilo z vozišča v zemeljski usek potoka Senuša. 21-letni R. D. iz okolice Kostanjevice, sopotnik v osebnem vozilu D. K., je na kraju nesreče umrl, voznik osebnega vozila D. K. in preostala dva sopotnika, 29-letna G. V. in S. P., oba iz Šentjerneja, pa sta bila hudo ranjena in so ju z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialna škoda na udeleženih vozilih po nestrokovni oceni znaša okrog milijon 300 tisoč tolarjev. PRIPRAVA TABORNEGA OGNJA -Fantje iz Podgrada so tabornikom pomagali pri pripravi kresa. Dela je bilo dovolj. (Foto: L. M.) Po gasilsko teden dni na Padežu Na 2. taboru pionirjev gasilcev v organizaciji GZ Novo mesto 71 otrok iz 9 društev -Rdeča nit: Preprečujmo požare - Zanimivi gostje, ustvarjalne delavnice, taborni ogenj,.. PADEŽ PRI BIRČNI VASI - Od vseh prostovoljnih društev in združenj morda dandanes, ko se nič ne naredi več zastonj, še najbolj “živi” gasilstvo. Prav je tako, saj nesreča res nikoli ne počiva. Skorajda že ni vasi, ki ne bi imela svojega gasilskega društva, povsod pa seveda skrbijo za podmladek. Prav najmlajše gasilce pa sta Gasilska zveza (GZ) Novo mesto in Občinsko gasilsko poveljstvo povabila na 2. tabor pionirjev gasilcev na Padež. "Lani so naši najmlajši tu res uživali in letos sploh nismo pomišljali, ali bi jim pripravili kaj podobnega,” je povedal predsednik GZ Novo mesto Alojz Muhič. Od ponedeljka do sobote, od 13. do 18. avgusta, je v bližnjem naravnem okolju pri Lovskem domu Padež zanimive počitniške dni preživljalo kar 71 otrok, starih sedem do enajst let, od tega tri četrtine fantov. Skupaj z mentorji so prišli iz prostovoljnih gasilskih društev Kamence, Potov Vrh - Slat-nik, Brusnice, Gabrje, Ratež, Otočec, Zbure, Stopiče in Podgrad -Mehovo. “Prihodnje leto pa nameravamo povabiti mlade še iz preostalih društev bivše novomeške občine, ki spadajo v našo zvezo,” je povedal Muhič. Mladi gasilci so teden dni dobesedno uživali. Kako tudi ne, ko pa so jim organizatorji pripravili tako zanimiv program. Seveda se je vse začelo z jutranjim vstajanjem, kar je bilo za mnoge ob 7.30 prezgodaj. Sledila je jutranja telo- OJis/snm Nikoli n« veft, kaj se bo zgodilo na poti. SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. PRIHOD V TABOR - Nihče ni mogel v tabor kar tako. Potrebno je bilo povedati, kdo si. Ob našem obisku sta pri vhodu "stražila" Gregor Debevc in Mihael Cimermančič iz PGD Ratež. (Foto: L. M.) vadba, umivanje, zbor z dvigom zastave, zajtrk, pospravljanje in urejanje prostorov, “sicer pa je bila rdeča nit našega programa izobraževanje Preprečujmo požare za bronasto značko. Predzadnji dan so bili pismeni izpiti in moram reči, daje njihovo znanje boljše kot pri lanskim udeležencih," je povedal ekonom tabora Franc Ivnik. Čeprav so se mladi v taboru prav gotovo zabavali, pa so se z vodjo in pomočnikom tabora, Tinetom Filipom in Fikretom Fcjzi-čem, naučili tudi marsikaj pametnega za življenje. Predaval jim je lovec, predsednik Lovske družine Padež Jože Kastelic, gozdar Lado Pave, ki jim je pokazal divje živali v obori pri Škrjančah, zdravnica mag. Tatjana Gazvoda jim je predavala o zdravem življenju, katerega osnova je zdrava prehrana. Med zanimivejšimi obiskovalci tabora pa so bili po mnenju mladih gasilcev vojaki in policisti, ki so jim razkazali svojo opremo. Mnogi otroci so se izkazali za prave umetnike v ustvarjalnih delavnicah, ki jih je vodila učiteljica iz OŠ Vavta vas Bernarda Zemljič, o čemer priča tudi razstava. Seveda ni šlo brez športnih in družabnih iger ter zadnji večer brez tabornega ognja, ob katerem so otroci domiselno predstavili svoj program, ki so ga pripravili z mentorji. In kaj sta o taboru povedala dva mlada gasilca? 11-letni Matic Franko je že štiri leta gasilec pionir v PGD Velike Brusnice. “Med gasilci je že moj stari ate in očka, pa sem še jaz. Imamo se dobro. V taboru sem užival. Najbolj mi je bil všeč obisk policistov in vojakov. Lahko smo sami prijeli orožje v roke! Dobil sem tudi nekaj novih prijateljev. Gasilec bom tudi, ko bom velik. Nekoč si želim pomagati v pravem požaru.” Zgovoren je bil tudi 12-letni Mitja Oklešen, ki pa je že med mladinci v PGD Gornje Kamence in ne pozabi povedati, da so bili lani na državnem tekmovanju tretji. “V taboru mi je bil všeč ogled divjih živali v obori. Sploh se tu nisem dolgočasil. Fino je bilo igrati nogomet. Danes zvečer bom na zaključku ob tabornem ognju nastopal v skeču. Komaj čakam.” L. MURN Igor ne popušča NOVO MESTO - Novomeški metalec diska Igor Primc tudi po uspehu na svetovnem prvenstvu v Kanadi ne popušča. V nedeljo, 19. avgusta, je nastopil na mitingu v Trbižu. Z metom 61,62 m je zmagal in obenem postavil najboljši izid mitinga ter popravil rekord stadiona. Med drugimi je premagal tudi italijanskega reprezentanta in prvaka Diega Fortuno, ki bo njegov tekmec tudi na sredozemskih igrah v Tunisu. ZNANEC IZ NBA - Raso Nesterovič (v belem dresu), edini slovenski košarkar, ki je v minuli sezoni uspešno nastopa! v ameriški poklicni ligi NBA, je imel mesto v slovenskem moštvu, ki bo nastopilo na evropskem prvenstvu v Turčiji, zagotovljeno že dolgo pred pripravami v Novem mestu, zato se mu na turnirju ni bilo treba pretirano truditi. Vseeno je pokazal, da se je pri moštvu Minnesota Timbenvolves precej naučil. Pred odhodom v Ameriko je Rašo zoreI v Kinder-ju, kjer zdaj igra tudi Novomeščan Matjaž Smodiš. Rašo je tokrat na parket športne dvorane Leona Štuklja stopil prvič, medtem ko je turški center Hu-seyin Besok (rdeči dres št. 12) novomeški parket že preizkusil na tekmi supro-lige med njegovim Efesom Pilsnom in Krko Telekomom. (Foto: I V.) Košarka v znaku nekdanjega Krčana Priprave košarkarske reprezentance v Novem mestu - Na turnirju Slovenija premagala BiH, Nemčijo in Turčijo - McDonald prišel, Petrov in Grum odpadla NOVO MESTO - Novo mesto je bilo minuli teden košarkarsko središče Slovenije. Tu se je na pripravah pred evropskim prvenstvom v Turčiji mudila slovenska reprezentanca, konec tedna pa so se v dvorani Leona Štuklja v Šmihelu reprezentance Slovenije, Nemčije Turčije in Bosne in Hercegovine pomerile na turnirju. Prav v Novem mestu se je dokončno razpletla drama v zvezi s prihodom najboljšega evropskega organizatorja igre Američana s slovenskim državljanstvom Arriela McDonalda, nekdanjega košarkarja krškega Interierja. V ozadju njegove zgodbe je potekal tudi boj za sedeže v letalu v Turčijo, na katerih so si želela sedeti tudi Simon Petrov in Samo Grum. Že pred koncem turnirja je bilo jasno, da jima ne bo uspelo ostati na okleščenem spisku selektorja Borisa Zrinskega, na finalni tekmi turnirja pa teh dveh novomeških košarkarjev ni bilo niti na klopi za rezervne igralce. Že zdavnaj pa si je vozovnico za pot v Turčijo zagotovil Novomeščan v dresu prvaka evrolige Kinderja Matjaž Smodiš. Njegovo mesto v reprezentanci ni prišlo pod vprašaj niti zaradi poškodbe tetive, zaradi katere je novomeški orjak med pripravami vadil zelo pazljivo pa tudi na turnirju bi, če bi bil povsem zdrav, igral več in bolj pogumno. Za razliko od turnirja v Italiji, kjer se slovenska reprezentanca ni izkazala z zmagami, ji je v Novem mestu ob izdatni podpori občinstva šlo tudi po tej plati bolje. Na prvi tekmi z Bosanci so Slovenci sprva precej zaostajali, a so na koncu dokazali, da ima Zrinski na klopi več dobrih košarkarjev, z Nemčijo so imeli naši košarkarji že lažje delo pa tudi Turčijo, ki je prišla na turnir najbolje uigrana, so na koncu vseeno ugnali. Svoje je k temu vsekakor dodal tudi McDonald, ki je hitro pokazal, zakaj mu je trener Zrinski pogledal skozi prste in ga uvrstil v moštvo kljub dvotedenski zamudi. Pod Američanovo taktirko je slovenski košarkarski orkester zaigral precej bolj zbrano, temnopolti naturalizirani Slovenec, ki je svojo slovensko zgodbo začel pri Interierju v Krškem in jo nadaljeval pri Olimpiji, pa je tudi s hitro igro in izjemno natančnostjo pri metih z razdalje dokazal, da med kupovanjem hiše doma ni miroval, ampak je pridno vadil in je prišel v Novo mesto vrhunsko pripravljen. S tem je bilo tudi hitro konec nejevolje večine reprezentantov, ki vse do njegovega prihoda v Novo mesto niso mogli razumeti, zakaj Zrinski Američanu tako popušča, marsikdo pa sploh ni verjel, da bo McDonald sploh prišel. l.V. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Le remi ob krstu igrišča Nogometaši Bele krajine na prvi tekmi na novem igrišču remizirali z Livarjem - Katastrofa Elana ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Nogometni drugoligaši so odigrali drugi krog. Črnomaljska Bela krajina je po zmagi v gosteh v prvem krogu v nedeljo prvič igrala na prenovljenem domačem štadionu. Želje domačih nogometašev, da bi novo igrišče krstili z zmago, niso bile uslišane, saj so se z Livarjem iz Ivančne Gorice razšli z neodločenim izidom 1:1. Prvi polčas je minil brez zadetkov, potem pa je v 51. minuti mrežo domačega vratarja Novome-ščana Nikole Drkušiča zatresel Robert Stranjak. Upanje na zmago je številnim črnomaljskim ljubiteljem nogometa - ob igrišču se jih je tokrat zbralo kar tisoč - z zadetkom v 80. minuti vrnil Novomeščan Denis Perše. Pred tednom dni so namreč Belokranjci v Goriških Brdih v zadnjih desetih minutah dosegli kar dva zadetka, tokrat pa jim kaj podobnega ni uspelo. Zdesetkano moštvo Elana je v drugem krogu v Lendavi doživelo katastrofo, kakršni se je novomeški nogometni “otroški vrtec” v prvem krogu izognil. V 18. minuti je domače moštvo v vodstvo popeljal Mario Zver, le pet minut kasneje pa je Srečko Pavlovič izenačil. Ravnovesja je bilo konec v 30. minuti, ko je Zver drugič zadel v polno, temu pa je sledila prava kanonada Lendavčanov, ki so do konca polčasa mrežo zatresli še trikrat, tekmo pa zaključili z 10:1, kar dovolj nazorno kaže na nemoč mlade novomeške vrste, ki bo morala do konca sezone požreti še marsikateri podoben grenak zalogaj. Lestvica: L Aluminij 6, 2. Bakovci 6, 3. Železničar Ligro 6, 4. Dravograd 4, 5. Bela krajina 4, 6. Livar Ivančna Gorica 4 ... 16. Elan 0. V 3. krogu se bo Elan v nedeljo, 26. avgusta, ob 17. uri pomeril z Dravinjo, Bela krajina pa v gosteh s ptujsko Dravo. Izidi košarkarskega turnirja Turčija : Nemčija 84:85 (15:27, 46:46, 68:70) Slovenija : BiH 87:75 (23:22, 38:42, 66:67) Slovenija: Udrih 8 (3:3), Bečirovič 15 (2:2), Goljovič 1 (1:2), Grum 2 (2:2), Alibegovič 4, Milič 18, Jurkovič 3 (1:2), Tušek 14 (3:5), Nesterovič 22 (4:5); BiH: Markovič 8 (2:2), Firič 5 (3:4), Lerič 6, Hukič 15 (2:2), Krasič 3, Mršič 21, Ovčina 5, Mujezinovič 12 (4:5). Met za 2 točki: Slovenija 31:55 (56%), BiH 17:35 (49%). Met za 3 točke: Slovenija 3:14 (Udrih, Bečirovič in Tušek po 1), BiH 10:27 (Mršič 5, Hukič 3, Krasič in Ovčina po 1). Skoki: Slovenija 31 (24+7), BiH 31 (26+5). Osebne napake: Slovenija 18, BiH 21. Turčija - BiH 88:83 (24:23, 45:33, 72:57) Slovenija - Nemčija 83:67 (23:15, 43:29, 68:48) Slovenija: Udrih 5 (5:6), Lakovič 3, Gorenc 9 (5:6), Bečirovič 8 (5:6), Smodiš 2 (2:2), Kraljevič 4, Tušek 2, Alibegovič 12 (1:1), Milič 4, Jagodnik 8 (2:2), McDonald 20 (6:8), Nesterovič 6. Nemčija: Demirel 10 (3:4), Gar-rett 11 (4:4). Garris 2, Tomič 3, Willoughby 5 (3:4), Femerling 5 (1:2), Nowitzky 21 (7:9), Papič 4 (0:2). Met za 2 točki: Slovenija 18:35 (51%); Nemčija 19:40(48%). Met za 3 točke: Slovenija 7:13 (Jagodnik 2, McDonald 2, Lakovič, Bečirovič, Alibegovič); Nemčija 3:17 (Demirel, Garrett, Tomič). Skoki: Slovenija 31 (24 + 7); Nemčija 24 (17 + 7). Osebne napake: Slovenija 25; Nemčija 27. Nemčija : BiH 81:89 (27:25, 41:47, 63»71) Slovenija : Turčija 75:72 (19:20, 21:26, 19:15, 16:11) Slovenija: McDonald 14 (4:5), Gorenc 19 (7:10), Bečirovič 13 (4:6), Kraljevič 4 (2:2), Nesterovič 2 (0:1), Smodiš 7 (0:1), Alibegovič 5, Milič 7 (1:2), Jurkovič 2, Goljovič 2 (2:2). Turčija: Tun-ceri 4, Turkoglu 9 (0:1), Tuerckan 2, Pars 10 (4:5), Erdenay 5 (2:2), Kutluay 16 (3:5), Besok 13 (5:6), Okur 10 (2:2), Yildram 3. Met za 2 točki: Slovenija 16:31 (52 %); Turčija 19:36 (53 %). Met za 3 točke: Slovenija 7:23 (McDonald in Gorenc po 2, Bečirovič, McDonald in Gorenc po 1); Turčija 6:19 (Kutluay 3, Turkoglu, Erde-nay in Yildrim po 1). Skoki: Slovenija 27 (21+6); Turčija 30 (.24+6). Osebne napake: Slovenija 23; Turčija 27. Lestvica: L Slovenija 6, 2. Turčija 4, 3. BIH 4, 4. Nemčija 4. Po medalje na sredozemske igre v Tunis Dolenjski in posavski reprezentanti v krogu favoritov Med 143 športniki, ki bodo od 2. do 15. septembra zastopali Slovenijo na Sredozemskih igrah v Tunisu, bo tudi deset dolenjskih in posavskih športnikov, med katerimi jih je kar nekaj v najožjem krogu favoritov. Igor Primc bo branil zlato medaljo s prejšnjih iger, ob dobrem nastopu pa se mest blizu medalj lahko nadejajo tudi ostali atleti: brežiški metalec diska Primož Kozmus, šentjerne-jska šprinterka Maja Nose, brežiški skakalec ob palici Jure Rovan in troskokaš Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic. Tudi kolesarja Krke Telekoma Darko Mrvar in Jure Zrimšek na dirki, na kateri bodo nastopili člani do 23. leta, nista brez možnosti za uspeh, prav tako pa se izvrstnih nastopov in rekorda na 50 m prosto nadeja krška plavalka Urša Slapšak, medtem ko bi bilo za prečensko rokometašico Mojco Derčar in njene tovarišice iz reprezentance vse razen ene od medalj veliko razočaranje. Popravki in odgovori Sporočilo bralcem V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša. Nekdanje tesarstvo v kočevskih gozdovih DL št. 33, 17. avgusta V Dolenjskem listu št. 33 z dne 17. avgusta 2001 je bil objavljen zadnji podlistek pod navedenim naslovom. V njem je avtor napisal več stvari napačno, navajam le nekatere: Kočevski gozdovi so bili last Kočevarjev in so bili v bližini njihovih naselij. Verjetno je avtor imel v mislih gozdove roškega območja, zato bi bil pravilen naslov: Nekdanje tesarstvo v roških gozdovih. Pred drugo svetovno vojno, po agrarni reformi, ser roški gozdovi obsegali: banovinske gozdove oziroma gozdove Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani (ZDU); gozdove kneza Auersperga (Furstove gozdove); kmečke (paverske) gozdove, ki so bili kočevski in slovenski, vsaki zase. Nadalje pripominjam, daje malokateri Kočevar bil furman, furmani so bili Slovenci, prav tako gozdni delavci (sekači, drvarji, oglarji in tesa-či). Težki furmanski vozovi s kolesi s širokimi platišči (obod kolesa je bil okovan z železnim obročem debeline 10 do 15 m/m, s tako imenovano šino), so se imenovali “parizarji”. Tramov niso vozili na žago, ampak na skladišča, zlasti na železniška skladišča lesa. Ker so trami kot takšni bili uporabni, so jih neposredno prodajali kupcem iz Slovenije in Hrvaške, največ pa italijanskim kupcem. Italijanski kupci so tudi pokupili večino oglja, uskladiščenega v velikih lesenih barakah (kolpernih) na železniških postajah. Italijanski kupci so smatrali za najboljše oglje iz roških gozdov in iz gozdnega območja Brezove Rebri, ki so ga skladiščili pri železniški postaji Straža. Roška žaga pod vrhom Roka je stala na nadmorski višini 828 m. Poleg polnojarmenikov je imela 10 krožnih žag, ne 40! V zadnjem letu obratovanja je bilo zaposlenih okrog 500 raznih delavcev. Povprečno so letno razžagali in izdelali v polfinale 50.000 m3 hlodovine. Pogačnikova žaga na Podstenicah - Na Podstenicah pod vzhodnim roškim pogorjem je bila proti koncu 1937. leta zgrajena moderna parna žaga z dvema polnojarmnikoma. Zgraditi jo je dal podjetnik Pogačnik. rojak iz Škofje Loke. Žal so ga kočevski kulturbundovci začeli bojkotirati kmalu po prihodu na Pod- -stenice. Siromašnemu kraju je naredil z zgraditvijo moderne žage veli- ko koristi, med drugo svetovno vojno pa je moral zgoreti v nacističnem krematoriju v koncentracijskem taborišču. O tem kaj več drugič. Žaga na Podstenicah je prenehala obratovati proti koncu 1941. leta. Spomladi 1942. leta je občasno obratovala pod partizanskim vodstvom, ker so bile potrebne velike količine tramovja in desk za gradnjo raznih objektov v Rogu. Popolnoma je prenehala obratovati v prvi polovici julija 1942. leta, ker so Italijani pripravljali ofenzivo proti partizanom v Rogu. Med roško ofenzivo so Italijani žago požgali in razbili. Bralec DL izpod roškega gozda; KARL OBLAK-DRAGO Meniška vas Vozijo nas okoli, kolikor hočejo DL, št. 33, 17. avgusta Z zanimanjem sem prebral poročilo kolege Perca o soglasju za gradnjo HE Boštanj. V njem v prvi vrsti pogrešam zahteve okolja, domače KS Boštanj, na ozemlju katere leži ta gradnja. Navedene so vse komisije, ki spremljajo ta nesojeni podvig. Žal so med njimi takšne, ki so se dale le voziti okoli in tega še sedaj niso sprevidele. Potrudil sem se in šel na občino ter dobil usodni listič, s katerim naj bi KS Boštanj prodala svojo kožo. Navedenih 20 zahtev je prelahkih, dosti med njimi je praznih. Vse se začenja s sporno obvoznico, tako da lahko že ugibam, kdo je spis napisal. Kaj bo Boštanj imel od vsega? Sevnica je že dobila precej, ko so bile zasajene lopate na HE Vrhovo. Spomnimo na to: HTC, ki ga niso znali izkoristiti za to, za kar je bil namenjen, zato so v njem sedaj le manjši “pajz-li” kot na prostoru nekdanje tržnice. Sevnica je za to dobila dva bloka, predvidena samska domova za delavce pri HE. Sedaj sta naseljena in kaže, da bo Sevnica dobila šp dva nova. Med pogoji KS Boštanj je pravilno zapisana zahteva za meteorološko študijo v tej pozimi slabo prevetreni kotlini. Tudi tu so Sevni-čani poceni prišli do plinskega omrežja. Boštanjčani pa lahko le mrko gledajo preko Save, kako poceni so sosedje pozimi na toplem. Zakaj si Boštanjčani od HE na Savi ne bi “izpogajali” sovlaganja v izgradnjo podobnega omrežja, do katerega sicer ne bomo prišli nikoli, ker imamo preveč praznih metrov? Lepo, da je g. Povše vložil zahtevo za preplastitev ceste Šmarčna-Log za del, ki bi ga moral preplaštiti v času, ko je bil še v službi, asfalt pa je romal drugam. Lepo je, da se grešniki vračajo na kraj zločina. Med zahtevami ni besed o kolektivni tožbi vseh nas prizadetih, ki bomo v svojih hišah deležni več hrupa s predvidene obvoznice. To tožbo nameravamo dobiti in investitor lahko že danes začne zbirati za obresti. Avtorjem se je v besedilu zapisal hud nesmisel: kako naj bi iz nečesa kar ni, nekdo dobil več, namreč ob zamiku vode iz vrtine Boštanj? Kompoljske in šmar-čenske krave in še kdo zraven bodo trpeli hudo sušo. Bolje bi bilo, ko bi znani geodet ne zapisoval le katastra podzemnih vod na kompoljskem in šmarčenskem polju, ker bo takrat že prepozno, nihče takrat ne bo nižal' jezu pri Boštanju. Bolje bo, da prebere študijo dr. Franceta Lobnika na to temo. Bodi dovolj! Ne bom več dajal nasvetov polpismenim avtorjem, ki vedo, kje stanujem. Vidim, da jih bodo še krepko vozili okoli, mi S "SA' f ► ^ m o c pa, ki tod živimo, bomo trpeli posledice, ker se oni ne znajo pogajati. Časa je bilo najmanj 10 let, kolikor že velja sedanji lokacijski načrt. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj Kup prekrškov NOVO MESTO - Policisti so 14. avgusta zvečer med kontrolo prometa ustavili tudi mladoletnega voznika osebnega avta D. H. iz okolice Novega mesta, ki ni imel vozniškega dovoljenja, vozil pa je tudi neregistrirano vozilo in še pod vplivom alkohola. Policisti so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Odprto pismo prometni policiji Iz policijskega oddelka Dolenjske Toplice sem prejel obvestilo o prekršku, da sem po merilniku hitrosti Multanova vozil prehitro. Vozil naj bi 58 km/h pri omejitvi 50 km/h. Glede na obvestilo je vozilo moje, vendar ali sem ga vozil jaz? Pravni pouk ne govori o tej možnosti. Moram potemtakem kazen plačati, čeprav je vozil nekdo drug? Hkrati se mi zastavlja kar nekaj vprašanj, povezanih z delom in prizadevnostjo prometne policije. Na televiziji lahko spremljamo zelo dobro ponazoritev posledic prehitre vožnje in verjemite mi, da že zaradi tega ne norim po cesti. Vprašanje za policiste je, ali vedo, kaj je to preventivno delo z osivelimi vozniki, kot sem jaz, ali pa jim je zgolj za kasira-nje oz. kaznovanje in represijo. Vsak dan se iz Straže vozim v službo. Od doma grem 45 minut prej, da ne bi vozil hitro. Do Novega mesta me prehitijo skorajda vsi iz Dolenjskih Toplic, Žužemberka in ostalih krajev, celo gospa iz Črnomlja, ki ponavadi za seboj vleče rep najmanj 15-ih vozil. Prijazno se jim smehljam, čeprav mi nekaj s prstom kažejo na desno sence. Prijazen skušam biti tudi do uradnih prometnih policistov, pa vendar mladi in nadebudni policist reče: “Stric, prehitro ste vozili, plačati bo treba.” Sicer ne vem, da imam “nečaka” pri policiji, in ko mu to rečem, je kazen takoj višja. Ustavljajo me za vse mogoče, zato sem menil, da jim je mogoče všeč moj avto. Prodal sem ga, kupil počasnejšega, majhnega in nevpadljivega, a glej, tudi ta jim ni všeč in kazen je tu! Sklenil sem, da se bom v službo vozil s kolesom, pa sem že prestar. Prometna policija mi je s svojimi stalnimi zasedami zagnusila željo po vožnji, celo motodirk ne gledam. Razmišljam, da bom, če doživim pokojnino, vrnil vozniško dovoljenje prometni policiji. Imam pa predlog, če je to seveda mogoče: Ko mi bo davkarija (če bo) vrnila kaj dohodnine, da dam kaj v sklad za plačilo kazni za take hitrosti, ki jih jaz vozim. Morda jim namenim kakšen tolar za bolj lična obvestila o prekršku, da jim ne bo treba pošiljati težko berljivih in slovničnih napak polnih skrpucal, ki jim pravijo obvestilo. Morda prometna policija ne more preživeti brez mojega pogostega plačevanja kazni. Moja žena je vsa besna, saj za znesek dobrega posojila podpiram prometno policijo. Poskušal sem se pogovoriti s pristojnimi, naj počno kaj drugega in lovijo falote, pa vendar je odgovor vedno enak: "Imamo vsa pooblastila.” Neki minister je rekel, da se bodo policije bali. Ne da se jih bojim, tudi odpor imam do njih, pa čeprav bi rajši pisal policija z veliko začetnico. Dolenjski list prosim, da mi nameni kaj honorarja, da bom plačal to kazen. Obljubim, da bom še kaj napisal, saj vendar vsak mesec dobim kakšno položnico. Končal bi z lepim pozdravom policijskemu oddelku v Dolenjskih Toplicah in željo, naj se imajo lepo, naj veliko kasirajo in naj se jim imena najdejo na oglasni deski s točkami za prizadevnost, da dobijo kaj stimulacije. Skoraj kot polž počasen voznik, ki se bom z imenom predstavil takrat, ko se mi bo predstavil tudi prometni policist, ki me čaka v zasedi. (naslov v uredništvu) Med rekorderji RAKOVNIK, ŠENTLE-NART - Policisti so pretekli teden ustavili dva posebna rekorderja. 14. avgusta so trebanjski možje v modrem med kontrolo prometa na Rakovniku pri vozniku osebnega avta M. P. iz okolice Trebnjega ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 3,26 promila. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, ker pa prepovedi ni upošteval, so £a pridržali. Seveda ga čaka srečanje pri sodniku za prekrške. Tako tudi 50-letne-ga B. V. iz okolice Brežic, ki so ga brežiški policisti 15. avgusta ustavili v Šentlenartu. Napihal je kar 3,07 promila alkohola, ker pa prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval in je čez nekaj minut povzročil prometno nesrečo z materialno škodo, so ga pridržali do iztreznitve. KAKO KAŽE NA BORZI? Tečaji delnic so rasli Rast tečajev delnic se je nadaljevala tudi v preteklem tednu. Cene delnic so poraste za dober odstotek. Med petkovim živahnim trgovanjem so tečaji rasli tako hitro, kot že dolgo ne. Tako se je v petek tečaj delnice Krke gibal med 27.100 in 27.600 tolarji, delnica Leka pa se je spet povzpela do 46.000 tolarjev. V preteklem tednu so imele najvišjo rast delnice: Emone Obala (+12,2 odst.), Kolinske (+3,3 odst.), Pivovarne Laško (+4,5 odst.) in Tehnouniona (+7,1 odst.). Med delnicami PID-ov je bilo največ prometa z delnicami Kmečke družbe holdinga, katerih povprečni tečaj je v petek znašal 10.330 tolarjev. Že nekaj časa opažamo večji promet z delnicami Maksime in Infonda zlata, povečuje pa se tudi njuna vrednost. Tečaj delnice Maksime je že dosegel 50, Infonda zlata pa 48 tolarjev. V prejšnjem borznem komentarju smo na kratko opisali, kako prodati delnice, s katerimi se trguje na borzi, in omenili, da navedeno ne vetja za delnice, s katerimi se trguje na neorganiziranem trgu. Dokumenti, ki jih potrebujete za prodajo, so isti kot pri borznih vrednostnih papirjih (osebni dokument, davčna številka, tekoči račun oz. hranilna knjižica in izpisek o stanju vrednostnih papirjev). Razlika je v oblikovanje cene. Če se cena borznih vrednostnih papirjev oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja vseh borznih hiš v Sloveniji in je v istem trenutku v vseh borznih hišah enaka, so pri neborznih vred- nostnih papirjih lahko znatne razlike med borznimi hišami. Tako je bita cena za Telekomove delnice v ponedeljek med 20.000 in 26.000 tolarjev, odvisno od količine delnic in borzne hiše. Za delnice, s katerimi se ne trguje na borzi, vsaka borzna hiša oblikuje svoj cenik. Na tem ceniku so le delnice, za katere je borzna hiša našla kupca (borzna hiša je le posrednik) ali pa jih odkupuje sama za lastni portfetj. Običajno kupci svoje količine cenovno in količinsko omejijo, zato se velikokrat zgodi, da določeno delnico odkupujemo te dotočen čas ali pa do trenutka, ko odkupimo želeno količino. Odkupovanje določenih delnic se lahko potem čisto ustavi ali pa se odkupujejo naprej, vendar običajno po drugačni ceni. Za delnice, s katerimi se ne trguje na borzi, je torej dobro preveriti ceno pri več borznih hišah. Medtem ko lahko tečaje delnic, s katerimi se trguje na borzi, spremljate v tečajnicah, objavljenih v časopisih, za njih slišite po televiziji ali jih preberete v kakšnem borznem komentarju, je za delnice, ki jih ni mogoče prodati na borzi, edini način, da pokličete v eno od borznih hiš. Če vaših delnic v tej borzni hiši ne odkupujejo, se ne ustrašite, ampak poskušajte srečo v drugi. Kadar sprašujete po tečaju delnic, povejte tudi, koliko jih imate, saj je včasih cena odvisna tudi od količine. HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel: 07/ 371 82 21. 371 82 27 Ljubljansko pismo Končno prve odškodnine Za zamudnike je še čas LJUBLJANA - Avstrija je končno začela izplačevati odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Kakim 20.000 žrtvam iz približno 20 držav je nakazala skupno 562 milijonov šilingov (40,8 milijona evrov). Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je za Slovensko tiskovno agencijo povedala, daje na avstrijski spravni sklad zahtevek za odškodnino prek DIS vložilo kakih 1.500 Slovencev. Društvo seje s predstavniki avstrijskega sklada dogovorilo, da lahko slovenski upravičenci pošljejo izpolnjen vprašalnik neposredno na Dunaj[ (na naslov: Vesna Tanackovic, Osterreichisc-her Versohnungsfonds, Postfach 44, A-1011 Wien, Avstrija). Glede na to, da avstrijski spravni sklad intenzivno dela tudi v času dopustov in da je že začel obravnavati tudi vloge slovenskih upravičencev, lahko ti predvidoma v naslednjih mesecih pričakujejo izplačilo odškodnin. Prejšnji teden je prve odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma izplačala tudi Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v Ženevi, ki je po nemškem zakonu pristojna za sprejemanje odškodninskih zahtevkov in izplačilo odškodnin slovenskim prisilnim delavcem. Svoj urad je odprla tudi v Ljubljani, na Trdinovi 7. Vlogo posrednika in svetovalca pri izpolnjevanju obrazcev IOM za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov je prav tako prevzelo društvo slovenskih izgnancev (DIS). Njegova predsednica Ivica Žnidaršič je povedala, da z IOM dobro sodelujejo. Doslej so ji oddali 8002 vlogi za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov slovenskih upravičencev. Že pred dnevi pa so na društvu pripravili dva elaborata, s katerima bodo za IOM oziroma nemški spravni sklad dodatno utemeljili upravičenost do odškodnine tudi za tiste slovenske izgnance, ki so jim nemška podjetja po izgonu zasegla premoženje, in za prisilne delavce ter otroke (mlajše od 12 let) v izgnanskih taboriščih. Nemška država je podaljšala rok za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov od 11. avgusta do konca letošnjega leta. Za zamudnike je torej še dovolj časa, da vložijo vloge. Obrazce lahko dobijo v krajevnih organizacijah in na sedežu DIS (Ljubljana, Komenskega 7) oziroma na ljubljanskem uradu IOM. Rok za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov prisilnim delavcem po avstrijskem zakonu je precej daljši kot po nemškem in se bo iztekel šele 27. novembra leta 2002. Avstrijski spravni sklad bo izplačal odškodnine, kot rečeno, tudi otrokom, mlajšim od 12 let, ki so bili izgnani skupaj s starši, in materam, ki so bile prisiljene roditi dojenčke na posebnih klinikah za prisilne delavce. Tudi obrazce za uveljavljanje avstrijskih odškodnin lahko upravičenci dobijo v krajevnih organizacijah in na sedežu DIS. O višini odškodnin za posamezne kategorije prisilnih delavcev smo že pisali. Tokrat zato le informacije, da bodo dediči žrtev prejeli odškodnino le, če je upravičenec do odškodnine umrl 15. februarja leta 2000 ali kasneje. Po avstrijskem zakonu odškodnin ne morejo uveljavljati tisti, ki bodo prejeli izplačilo iz nemškega sklada (internirani v koncentracijskem taborišču Mauthausen in njegovih podružnicah po Avstriji ter v podružnicah Dachaua v današnji Avstriji). Sklad bo zahtevke teh žrtev poslal nemškemu skladu. Zahtevkov za odškodnino prav tako ne morejo vlagati vojni ujetniki. VINKO BLATNIK Pijan kolesar po tleh LESKOVEC PRI KRŠKEM - 27-letni D. J. iz okolice Krškega se je 16. avgusta popoldne peljal s kolesom po Grebenčevi cesti in sicer tako, da se je z desno roko držal za okvir odprtega okna osebnega avta, ki ga je vozila znanka, 25-letna T. H. iz Krškega. Takrat pa je iz smeri Ulice Anke Salm-ičeve pravilno pripeljal 50-letni voznik osebnega avta A. J. iz okolice Krškega. Ko je D. J. opazil voznika, seje spustil, nato pa izgubil kontrolo nad kolesom in padel po vozišču, pri tem pa ga je zadel osebni avto. Ranjenega D. J. so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico. Policisti so ugotovili/ da je kolesar vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 2,25 promila. VEČER STARE GLASBE - Novomeško poletno kulturno dogajanje je pretekli četrtek popestril koncert Študentskega festivala Brežice v Kapiteljski cerkvi. Ljubiteljem stare glasbe so se najprej predstavile Justyna Dybek (violina), Agnieszka Kucab (violončelo) in An na Huszczo (čembalo) (na sliki), v drugem delu pa še Olga Pryczek (traverso) in Joanna Solecka (čembalo). Članice obeh skupin so študentke Akademije za glasbo iz Krakova na Poljskem. Izvrstne glasbenice so naslednji dan nastopile še na Gradu Pišece in v soboto na Gradu Sevnica. (Foto: M. Žnidaršič) OBISK BIOKMETU NA ŠTAJERSKEM - Dolenjci in Posavci, ki jih zanima pridelava zdrave - t.i. biohrane, so v organizaciji novomeškega kmetij-sko-gozdarskega zavoda in pod strokovnim vodstvom Mateje Strgulec kar z dvema avtobusoma obiskali ekološke oz. biokmetije na Štajerskem. Tudi v Jareninskem Dolu (na posnetku) so jih lepo sprejeli in med udeleženci dveh strokovnih ekskurzij bo gotovo precej bodočih pridelovalcev biohrane, in to ne le za lastne potrebe, kajti tako brez kemije pridelana in zato zdrava hrana ima tudi večjo ceno in je zanimiva tudi za tržno pridelavo. (Foto: Janez Zupan) ŠE ZADNJI NAKUPI ŠOLSKIH UČBENIKOV - Bliža se I. september in z njim začetek novega šolskega leta, kar v teh dneh dobro vedo ne le starši, temveč tudi prodajalci v knjigarnah. Gneča je vsak dan nepopisna in tako je bilo ob našem obisku tudi v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu (na sliki). Kot je povedal njen vodja Janez Brulc, se trenutno dobijo skorajda vsi predpisani učbeniki in knjige, najbolj pa so lahko brez skrbi tisti, ki so vse potrebno naročili v prednaročilu. (Foto: L. Murn) SREČANJE ZDRUŽENE LISTE - Občinska organizacija ZLSD Novo mesto je v nedeljo, 19. avgusta, na jasi v Dolenjskih Toplicah pripravila srečanje, ki so se ga udeležili tudi člani in simpatizerji te stranke iz drugih občinskih organizacij po Sloveniji. Zbrane je pozdravil tudi topliški župan Franci Vovk. Miloš Pavlica, podpredsednik stranke, se v govoru seveda ni izognil očitkom, da je stranka iz tujine prejela denar za financiranje predvolilnih aktivnosti. Zatrdil je, da niso ravnati protizakonito, da pa so in bodo še naprej dobro sodelovali s številnimi evropskimi sorodnimi strankami. (Foto: A. B.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Priprave na trgatev Priprava kvasnega nastavka (recept) V prejšnjem članku sem svetoval, naj bo kvasni nastavek pripravljen, ko začnemo pretakati razsluzeni mošt. Čas, ki je potreben za bistrenja motnega mošta, omogoča dobro razmnoževanje kvasovk in tudi temperaturno prilagajanje kvasnega nastavka temperaturi kleti oziroma belega mošta. Temperatura rdeče drozge je ponavadi višja, zato je temperaturna razlika med kvasnim nastavkom in rdečo drozgo manjša in ni šokantna za kvasovke. Postopek priprave je tak: 1. Odmerimo količino 25 g/ hi za zdravo grozdje, v primeru gnilobe za vsakih 10 % gnilega grozdja 2 g/hl kvasovk več. 2. Za 10 hi mošta bomo na-tehtali 250 gramov suhih kvasovk in jih natresli v najmanj 3 litre mešanice čiste, neklorirane vode in mošta (razmerje 1:1), ki smo jo predhodno segreli na 30° do 35° C. Nevarno je pripravljati kvasni nastavek iz prvih litrov mošta, ki pritečejo iz preše. V prvih curkih je veliko mikroorganizmov, saj najprej priteče sok iz nagnitih in ranjenih jagod, ki so okužene. 3. Pozorno in počasi suhe kvasovke vsipavamo v mešanico, da se omoči vsako zrnce. Tvorbo grudic preprečimo z zelo nežnim mešanjem, ali pa sploh ne mešamo. Kvasovke so v tej fazi oživljanja zelo občutljive in bi jim z neprevidnim mešanjem lahko poškodovali opne. 4. Šele po 15 minutah namakanja kvasovk, ko so se njihove opne zmehčale in so elastične, jih pomešamo, da nastane (emulzija) lepo tekoča raztopina. Ureja: dr. Jalij Nemanič 5. Sledi ugotavljanje temperature kvasnega nastavka in mošta v sodu. V kvasni nastavek po potrebi dolivamo hladen mošt in hladno pitno vodo zaradi hlajenja v presledkih po 10 minut. V eni uri se sme spremeniti temperatura samo za 4° C. Razlika v temperaturi med kvasnim nastavkom in moštom v sodu v nobenem primeru ne sme biti 10° C in več. Največja temperaturna razlika je do 4° C. Če ni časa za počasno temperaturno prilagajanje, svetujemo, da kvasni nastavek pomešate z enako količino mošta enake kakovosti, ki je segret do razlike 5° C, tako se temperatura med obema posodama približa. Počakamo eno uro, da si kvasovke opomorejo. Temperaturni šok vzpodbudi nezaželje-ne mutacije kvasovk. 6. Tako pripravljeni kvasni nastavek vlijemo v mošt v sodu in pomešamo. 7. Dodatek kvasnega nastavka v rdeče grozdje v razsutem stanju že v vinogradu (če trgamo v traktorske prikolice) seje pokazalo kot uspešno uveljavljanje odbranih kvasovk (boljše kot dodatek S02 na grozdje, da bi zatrli avtohtono mikrofloro). Nezaželjeni zastoji alkoholnega vrenja so vsakoleten pojav. Posledice so nižja kakovost vina ali celo izguba vina. Pomoč kvasovkam je dodatek dušične in vitaminske hrane, ki jo lahko dodamo takoj po kvasnem nastavku ali vsaj naslednji dan. Zaradi pomanjkanja dežja letos in visoke temperature sta vzrok, da mošt ne bo dovolj založen z za kvasovke prebavljivo dušično hrano. Z dodajanjem bomo preprečevali zastoje alkoholnega vrenja in zmanjševali pojav vonja po gnilih jajcih, s katerim moramo letos zelo računati. (Se nadaljuje) Dr. JULIJA NEMANIČ Naj bo smeh del življenja Nova, osma, knjiga anekdot Slavka Dokla Na zdravje, smeh -Sledi izbor najboljših - Ponatis knjižice o dolenjskih posebnežih NOVO MESTO - Smeh lepša življenje in ga - tudi po trditvah zdravstvene stroke - dela bolj zdravega, zato je dobrodošla nova knjižica anekdot upokojenega novomeškega novinarja Slavka Dokla z naslovom Na zdravje, smeh, ki je te dni izšla pri založbi Erro v zbirki Veronika. Gre že za osmo knjižico anekdot - do zdaj so izšle: Dobro jutro, smeh, Dober dan, smeh, Dober večer, smeh, Lahko noč, smeh, Živo, smeh, Pozdravljen, smeh in Dobrodošel, smeh - ki jih Dokl pridno zbira od leta 1995 in kot pravi sam, ima gradiva še kar nekaj. V pripravi je že deveta podobna knjižica, ki se bo imenovala Na svidenje, smeh, “z deseto knjižico Srečno, smeh pa bo skupaj zajetih okrog dva tisoč dolenjskih in belokranjskih prigod in anekdot, kar ni malo. Kasneje bom verjetno naredil izbor najboljših po temah, na primer ribiške, lovske, anekdote posebnežev ipd.,” je o načrtih povedal pisec. NA ZDRAVJE, SMEH SLAVKO DOKL IZMAMt ANEKDOTE IN HUGOOf DOLENSKIH JUDI Na zdravje, smeh V najnovejši knjižici Na zdravje, smeh, ki jo je tako kot vse ostale grafično opremil Bogdan Breznik iz Trebnjega, je zbranih okrog dvesto anekdot, o katerih v spremni besedi Stane Peček ugotavlja, da to ni le kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku, temveč o katerem koli človeku, kar dokazuje tudi Dokl. “Avtor samozavestno, brez predsodkov, ukine monopol znamenitežev (vladarjev, umetnikov, učenjakov) in z občutkom za žlahtnost na široko odpre vrata Duhovitosti ne glede na njen socialni status. Anekdota kot zvrst zaradi tega samo pridobi, tako v pestrosti vsebin, sporočilnosti, galeriji likov, prostorski raznolikosti in v bogastvu jezika, saj ga zapisovalec pobira na kraju dogodka.” Pred kratkim pa je izšel tudi ponatis Doklove knjižice Kori, koliko je ura, knjižice o dolenjskih posebnežih, ki je bila za bralce očitno še posebej zanimiva. “Gre za dopolnjeno, malo razširjeno izdajo, kjer je poleg dvajsetih posebnežev opisanih še nekaj novih, med njimi boste lahko srečali tudi edino še živečo posebnico Lojz-ko,” je povedal Dokl. Tudi skozi njihove zgodbe odseva utrip dolenjske predstolnice in drugih dolenjskih krajev, ki jih velja zaznati. L. MURN Zmagi prvakov gasilske olimpiade Memorial Franca Sitarja NOVO MESTO - V Novem mestu je minulo soboto potekalo 7. mednarodno gasilsko tekmovanje za članice in člane - Memorial Franca Sitarja, kije obenem štelo tudi za pokal Gasilske zveze Slovenije (GZS). Članska ekipa s Kamene je med desetimi skupinami osvojila drugo mesto takoj za zmagovalci gasilske olimpiade iz finskega Kuopija - ekipo PGD Šmartno na Pohotju. Odlično so se odrezali tudi gasilci Industrijskega društva Krka iz Novega mesta s tretjim in PGD Štrekljevec s četrtim mestom. Med članicami so slavile dvakratne zmagovalke gasilske olimpiade iz PGD Hajdoše, ki še naprej vodijo v pokalu GZS, in popravile državni rekord v tekmovanju z motorno brizgalno. Druge so bile tekmovalke iz Stranske vasi in tretje iz Loke pri Mengšu. Odlično izpeljano tekmovanje, ki gaje na igrišču v Bršljinu pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Ka-mence, se je končalo s slavnostnim mimohodom vseh petnajstih tekmovalnih ekip in sodniške ekipe. Gasilce čakajo v pokalu GZS še tri tekmovanja, vrhunec in zaključek pa bo jeseni v Škofji vasi. S. M. m 1 ir* . * 11 \ H XI! * p HARMONIKARJI ZOPET RAZTEGNILI MEH- VZamostecu pri Sodražici je bilo deveto tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki ga organizira Klub harmonikarjev Urška'Nastopajoči so bili razdeljeni v štiri starostne skupine: do 12 let, do 18 let, do 45 let in nad 45 let. V najmlajši skupini je zmagat Rok Žlindra z Vinic pri Sodražici, v drugi Andrej Grobajc iz Kopra, v tretji Marjan Zupanc iz Ivančne Gorice in med starejšimi Tone Klun iz Prigorice. Nagrado občinstva pa je preje! Janez Kordiš iz Loškega Potoka. (A. K.) sJI i 4 1 1 1 SEPTEMBRA ŽE OTROCI V BUČENSKEM VRTCU - 3. septembra bo v bučenski vrtec prvič vstopilo 20 otrok, zato se mojstri trudijo, da bi bilo vse pripravljeno na njihov prihod. Minuti teden so mazali parket. (Foto: M. R.) IGRE NA KOLPI V ZILJAH - Turistično društvo Kolpa - Zilje je preteklo soboto organiziralo Igre na Kolpi. Cilj prireditve, kije letos potekala že drugič, je bilo predvsem druženje mladih, ki so se formirali v skupine in sodelovali v družabnih igrah, kot so hoja s hoduljami, skakanje v vrečah, vlečenje vrvi, veslanje na zračnici, in v še mnogih drugih. Podpredsednik društva, Franc Ivanušič, je povedal, da si želijo, da bi prireditev postala tradicionalna in skupaj z ostalimi projekti društva vzpodbujala ljudi k ekološki osveščenosti, predvsem ob bregovih Kolpe. V ta namen je Turistično društvo Kolpa - Zilje organiziralo tudi Eko spust in Pohod po sejemski poti od Vinice prek Žežlja in Zilj do Pretoke. Prebivalci okoliških vasi, katerih parcele so tik ob Kolpi, pa želijo prek takšnih prireditev navaditi turiste, da bodo pred uporabo teh zemljišč vsaj vprašali lastnike za dovoljenje. (Foto: Marjetka Pezdirc) IGRA NA VRHU - Igralci iz brežiškega gledališča Teaterfraj so v soboto na pišečkem gradu zaigrali kabaret Igro na vrhu, ki ga je napisal Milan Dekleva, režiral pa Bojan Levak Gus. V uro in pol trajajoči gledališki predstavi je devet igralcev in ulični glasbenik uprizorilo življenje družine predsednika Janeza. Njegov oče je partizan, ki ne more pozabiti leta 1942, žena rada pogleda druge moške, sin najraje poje o dekadenci, hči pa hodi z njegovim podrejenim uslužbencem. Številno občinstvo je bilo nad igro, ki je polna smešnih prizorov, manjkalo pa ni niti prostaških besed, navdušeno. (Foto: M. R.) CAMINOIGRA IGRALA NA GRADU - V soboto zvečer se je v okviru prireditev sevniškega grajskega poletja na sevniškem gradu predstavila Camino-igra, ena izmed najmlajših jazzovskih zasedb pri nas, ki jo vodi kitarist in pevec ter avtor večine skladb Jan Tomšič. Njihovim skladba se močno pozna vpliv ljudske glasbe dežel, po katerih je potoval avtor: Indije, zahodne Afrike in Latinske Amerike. Ob stalnih članih Caminoigre, kontrabasistu Žigi Golobu in tolkalcu Blažu Ceralcu, se je sevniškemu občinstvu predstavil tudi sopransaksofonist Lenart Kavčič, ki je tokrat zamenjal trobentača Davida Jarha. (Foto: I. V.) jj. kmetijsko svetovanje Za sanacijo kmetij Prosilci za pomoč morajo prijave vložiti do 15. septembra V Uradnem listu št. 63-64 z dne 3.8.2001 je bil objavljen javni razpis za sanacijo kmetij. Podpore so namenjene sanacijam kmetij za reševanje zadolženosti, ko je do nezmožnosti poravnavanja obveznosti prišlo zaradi smrti v družini (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva ali njegovega zakonca oziroma drugega ožjega družinskega člana), ter v primerih individualne škode na gospodarskih in stanovanjskih objektih, kmetijskih strojih ter opremi in živini na kmetijskem gospodarstvu. V primeru uničenja pridelkov so do pomoči upravičeni tisti prosilci, katerim so uničeni pridelki predstavljali poglavitni vir dohodka, oziroma prosilci z več kot 50 odst. izpada celotne proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za poravnavo škode, ki je nastala v letu 2001, za katero niso prejeli nobene odškodnine iz proračuna RS. Upravičenci morajo k vlogi priložiti dokazila o povzročeni škodi, sanacijski program, izdelan po metodologiji kmetijske svetovalne službe, in nekatere druge dokumente. Financiranje sanacij kmetij je mogoče z odobritvijo posojil, nepovratnih sredstev in subvencioniranja obrestne mere. Financiranje programa sanacije kmetij je zagotovljeno iz virov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter iz virov Javnega sklada RS za regionalni razvoj. Posojilni pogoji so naslednji: doba vračanja posojila do 15 let, obrestna mera TOM + 2%, ki se subvencionira za čas moratorija na odplačevanje posojila, dveletni moratorij na odplačevanje posojila. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od narave in vsebine sanacije ter od obsega škodnega primera. Čas za vložitev prijav je do 15.9.2001. Vloge je treba poslati Javnemu skladu RS za regionalni razvoj, ki ima sedež v Ribnici. Vse dodatne informacije so vam na voljo na krajevno pristojnih enotah Kmetijske svetovalne službe. JOŽE SIMONČIČ, univ.dipl.inž.agr. Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 23.8. SLOVENIJA 1 7.5 5 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Po vrtovih in parkih; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Naravni parki Slovenije, dok. oddaja; Čari začimb; Gradovi- 13.00 Poročila-13.30 Pod preprogo -14.30 Zgodba Audrey Hepburn, nad. -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.05 Enajsta šola -17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - 18.10 Oddaja o znanosti - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos, nan. - 22.00 Odmevi - 23.00 Kulturno poletje - 23.50 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice - 15.35 Črna in bela sta polni barv, dok. oddaja -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nad. -18.00 Skrivnosti Roan ln-isha, ameriški film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.55 Poseben pogled, film - 22.35 Sopranovi, nad. - 23:25 Zločinski tango, nan. KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Med pari, ameriški film - 22.00 Seinfeld, nan. - 22.30 Zvezdne steze, nan. - 23.20 Popolni spomin, nSd. POP TV 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nan. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.30 Odbojka na mivki -18.00 Klepet z... -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice -19.1524 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan. - I0.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poletni program - 16.25 Glasba - 16.35 Risanka - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Dokumentarna oddaja -18.35 Kolo sreče - I9.13 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.05 Reševanje v planinah, nad. - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta dogajanja - 22.10 Odmevi - 22.35 Prijatelji, nad. - 22.55 Dosjeji X, nad. - 23.40 Zlata krila, nad. - 0.25 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 17.15 Severni veter, nad. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Čarovnije, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Brigitte in prijatelji - 22.10Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev PETEK, 24.8. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod Pekarsko gorco; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Enajsta šola; Slovenski pesniki in pisatelji; Odkrivajmo znanost; Ona in on, drama; Alpe-Dona-va-Jadran -13.00 Poročila - 14.15 Na vrat na nos, nan. - 15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit - 17.45 Gore in ljudje - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ljubezen na deželi, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice -15.35 Obzorje, poljudnoznan. nad. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nan. -18.00 Caroline, film -19.30 Videospotnice - 20.00 Dokumentarna nad. - 21.00 Velika pričakovanja, nad. - 21.50 Umori na podeželju 111, angleški film - 23.35 Pobeg, nad. - 0.25 Iz slovenskih jazz klubov KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'roll -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bei Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Stric Buck, ameriški film - 21.45 Eelicity nan. - 22.40 Mesečniki, nan. - 23.30 Striptizete, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show-16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Kobra, film - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Avtomobilistično zrcalo -17.30 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike,* ponov. - 21.44 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poletni program - 16.30 Naravni parki - 17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - l8.00Alpe-Dona-va-Jadran -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Večer dalmatinske glasbe - 21.20 Jokaj, preljuba dežela, film - 23.05 Odmevi - 23.25 Seks in mesto, nad. - 23.50 Dosjeji X, nad. - 0.35 Zlata krila, nad. - 1.20 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 17.20 Nevidni človek, nad. -18.05 Naša zemlja, nad,-19.00 Zakonske vode, nan,-19.30 Policija, nad. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 Zabavna oddaja - 22.10 Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 25.8. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura. Odmevi; Zgodbe iz školjke; Male sive celice; Ples severnih medvedov, ameriški film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -13.25 Bila sva mlada oba -13.55 Mostovi -14.30 4 X 4 -15.00 Vrnitev v Tombstone, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Novi raziskovalci, nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes - 19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Lepa Vida, film - 21.50 Oko viharja, dok. nan. - 22.20 Poročila - 22.55 Oz, nad. SLOVENIJA 2 9.40 Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline v velemestu; Murphy Brown, nan.; Štafeta mladosti; Alpski večer 2001 - 13.15 Osamljen planet - 19.30 Videospotnice - 20.05 Intermezzo- 22.40 Praksa, nan. - 23.30 Sobotna noč KANAL A 10.10 Recept: umor, ameriški film - 12.00 Najsmešnejše poroke -13.00 PopVroll -14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav -15.00 Na sever, nan. -15.50 Skrita kamera -16.20 Novi vojak, film - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Seksi internet, dok. oddaja - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Izginila je brez sledu, film - 23.15 Striptizete, nan. - 23.45 Najbolj neumni roparji, nan. POP TV 8.30 Risanke -11.30 Hroščeborg, nan. -11.50 Mladi Herkul, nan. -12.20 Čas darovanja, film -13.40 Zakon v Los Angelesu, nan. -14.30 Prva izdaja, nan, -15.20 Lepo je biti milijonar -16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Ukradena melodija, film - 19.15 24 ur - 20.00 Pogumno srce, film - 23.10 Kraljevi ribič, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial -18.00 Iz združenja LTV -18.30 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice HTV 1 8.15 Tuje spala Suzan, film -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja -13.00 Prizma - 13.55 Poročila - I4.05 Oprah show - 14.50 Dokumentarna oddaja - 15.40 Zlata dekleta, nan, -16.15 Vinarjeve hčere, nad. -16.40 Risanka -17.25 Oni nas potrebujejo, dok. film -17.50 Zabavno informativni program -19.30 Dnevnik 20.10 Joe Joung, film - 22.05 Moške svinje, nan. - 22.35 Poročila - 22.45 Zlati glas, mini serija - 1.45 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 12.10 Hišni ljubljenci -12.55 Zabavna oddaja - 13.55 Risanka - 14.20 Čarovnije, nad. - 17.45 Miljoni, film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stol. - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.15 Koncert - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 26.8. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Mali leteči medvedki - 9.55 Promenadni koncert -10.40 Pomagajmo si - II.10 Srečanje z živalmi - 11.40 Frančišek Asiški -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila - 13.50 Pod klobukom - 14.40 Ljubezen na deželi, nan. -15.30 Fina gospa. nan. -16.00 Čari začimb -16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin -18.15 Naravni parki, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zgodba Audrey Hepburn, nad. - 21.40 Intervju - 22.35 Poročila - 22.55 Zadnja noč, film SLOVENIJA 2 9.20 Tedenski izbor: Videospotnice; Velika pričakovanja, nad.; Obljubljena dežela; Policija na naši strani; Ples pod slovensko lipo - 12.25 Motociklizem -16.10 Vrnitev v domači kraj, film -17.45 Koncert skupine Queen -19.30 Videospotnice - 20.05 Svetniki in grešniki, dok. oddaja - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Somrak bogov, pesmi Matilde Wesendonck KANAL A 10.00 Zbogom Charlie, film - 12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 PopVroll -14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Na sever, nan. -15.30 Dediščina, film- 17.10 Adijo, pamet, nan. -18.05 Malcolm in Eddie. nan. -18.35 Melrose Plače. nad. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Kruta resničnost, film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Adrenalina POP TV 8.30 Risanke -11.30 Hroščeborgi, nan. -12.00 Nedelja, film-13.30 Krivnedolžen, film-15.20 Lepo je biti milijonar -16.30 Miss Slovenije - 17.20 Nepozabno križarjenje, film - 19.15 24 ur - 20.00 Tessin telesni stražar, film - 21.50 Tat za vedno, nan. - 22.40 Pet zaročencev, film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani -17.00 Posnetek dogodka - 18.10 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Belokranjski -obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Toronto na Otočcu - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote PONEDELJEK, 27.8. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4X4; Otroška oddaja; Rdeči grafit; Svet divjih živali; Gore in ljudje; Na vrtu; Novi raziskovalci, dok. oddaja -13.00 Poročila -13.25 Bila sva mlada oba -13.55 Ljudje in zemlja -14.45 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila- 16.45 Tomažev svet-16.50 Telebajski-17.15 Radovedni Taček -17.45 Ura v glavi, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6-18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 21.00 Dih besede - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza - 23.55 Znameniti umetniki SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.35 Dežela anakonde, dok. oddaja -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Peta hiša na levi, nan. - 18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice - 20.05 Obzorje, dok. nan. - 21.00 Meseno poželenje, film - 22.35 Med sosedi, nan. - 23.55 Brane Rončel izza odra KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Anakonda, film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Popolni spomin, nad. - 23.50 Dannyjeve zvezde POP TV 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -10.3&Crni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan, nan. -13.30 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally. nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani-17.00 Posnetek dogodka- 18.10 Športni pre- Nagrade v Kočevje in Novo mesto Do roka smo prejeli 161 rešitev in žreb je izmed reševalcev 32. nagradne križanke izbral Mirka Mi-kulica iz Kočevja, ter Vesno Zaman in Majdo Goljuf iz Novega mesta. Mikuliču je pripadla denarna nagrada, Zamanova in Goljufova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 34”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 32. križanke Pravilna rešitev 32. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZDRAVKO, ARI-ST1P, KANTINA. PAV, AKER, AJAS, ATE, STANE, KAČAK, KOLOVRAT, APA, AITOL1A, LE, SNS, NART. AKCIJA, ODAK, RASTER, NONA. gled - 18.35 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? -"21.00 Novice - 21.20 Klepet z... - 22.00 Športni pregled - 22.20 Posočje vabi - 23.00 Novice TOREK, 28.8. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Ura v glavi, dok. oddaja: Pomagajmo si; Klinika pod palmami, nan. - 13.00 Poročila -13.25 Dih besede -14.10 Znameniti umetniki -15.05 Kulturno poletje -16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila - 16.45 Iz-podnebnik,nad.-17.05 Oddaja za otroke-17.45 Odmevi preteklosti, dok. oddaja - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tra-montana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Ona in on, nemška drama SLOVENIJA 2 10.30 Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.35 Portret - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Tuš, film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Alpski večer - 20.55 Sončni zaton v Siamu, ameriški film - 22.20 Sopranovi, nan. - 23.10 4000, TV igra KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist ssrcem.nan.-11.50 Ricki Lake-12.45 Mozaik Slovenije -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence -18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Univerzalni vojak 3, film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. POP TV 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krila, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.20 Klepet z... - 18.20 Športni pregled - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20;00 Cooperstown, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Brez panike - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice SREDA, 29.8. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Odmevi preteklosti, dok. nad.; Tramontana, nad. -13.00 Poročila -13.15 Folklorni ansan-bel -13.40 Frančišek Asiški -14.00 Ples severnih medvedov, film- 15.30Aktualno-16.30Po-ročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Svet narave, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.45 Portret SLOVENIJA 2 10.30 Vremenska panorama -14.55 Videospotnice - 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Policija na naši strani -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Zlati sala-mander, angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 22.00 Kulturno dokumentarna oddaja - 23.00 Sopranovi, nad. - 23.45 Umori, nan. KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 V1P, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata - 23.10 Kako razmišljajo zločinci, dok. oddaja - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad.- 12.10TV Dober dan, nan.-13.30 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Glasbena oddaja -18.00 Klepet z... - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Agencija za šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja - 22.20 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU! Današnji Klepet s Stašo Vovk si lahko ogledate ob 18. uri. Tako kot z drugimi, se je tudi z njo pogovarjala Verica Marušič. V Petkovih Kmetijskih razgledih vam bomo ob šestih zvečer zavrteli prispevek o posledicah letošnje suše. Športniki v glavnem še počivajo, nekaj pa jih vendarle tekmuje. Vse o njih in njihovih uspehih lahko zveste v ponedeljkovem športnem pregledu ob 18. uri. Če vas zanima prispevek Last minute, potem ste vabljeni pred male zaslone ob pol sedmih zvečer, ko bomo zavrteli Brezskrbne počitnice, ob 21.20 pa si lahko ogledate Klepet s Stanko Macur. Cooperstovvn je naslov torkovega ameriškega celovečernega filma, ki bo na ogled ob osmih zvečer, po ponovitvi športnega pregleda ob 22. uri pa bomo pol ure pozneje predvajali mladinsko oddajo Brez panike: Briga me. V sredini oddaji v živo bo naš gost Agencija za šport, s predstavnikom Košarkarskega kluba Krka Telekom se bo ob 20. uri pogovarjal Aleš Kirn. MODNI KOTIČEK Nohti Da so nohti ogledalo počutja in skrbnosti za videz, lahko bi rekli kar osebnosti, ni potrebno poudarjati. Nikoli pa ni odveč opozorilo, da morajo biti lepi nohti najprej zdravi. V naslednjih vrsticah zatorej: kako se izogniti nezdravemu videzu in doseči navidezno popolnost nohtov? Porumeneli nohti - običajno porumenijo, če si nanašamo lake za nohte z močnimi odtenki. Zato si vedno nanesite podla k (po možnosti negovalnega), ki bo preprečil, da bi se nohti obarvali, obenem pa se ne bodo cepili in lomili. Poleg tega se bo po njihovi uporabi laka še lepše prijel nohtov. Pomanjkanje proteinov - če telesu primanjkuje mineralov in proteinov nohti postanejo krhki in lomljivi. Zato poleg pravilne prehrane uporabljajte izdelke za nohte s proteini. Beli madeži - običajno so nenevarna in le estetska motnja, ki nastane zaradi pritiska ali manjše poškodbe. Ker jih ne moremo odstraniti, počakamo, da noht zraste. Možnost: do takrat lakiramo s temnejšimi taki. Zunanji vplivi - pomivanje posode, čiščenje in druga gospodinjska opravila povzročajo krhkost nohtov. Zalo raje uporabljajte gumijaste rokavice, po vsakem opravilu pa si roke temeljilo operite in namažite z negovalno kremo (tudi za nohte!). Nohti naj bodo sicer zaščiteni z utrjevalnim lakom. Motnja pri rasti - močno pomanjkanje proteinov in mineralov lahko povzroči, da se rast nohtov celo ustavi. Zato jih moramo dodajati. Najprej s prehrano, nato pa še z izdelki za nohte, ki vsebujejo proteine. Kalcij pospešuje njihovo rast, vitamini pa jih krepijo ter preprečujejo cepljenje in lomljenje. JERCA LEGAN HANzff tutiitična. agencija Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136 UGODNE POČITNICE 25.8. - 1.9. pav. Splendid (Pula) 26.800 SIT dep. Jadran (Umag) 29.800 SIT dep. Adria (otok Krk) 31.900 SIT hotel Helios (Mali Lošinj) 33.900 SIT 19. 9. - 23. 9 trgate na Korčuli -dalmatinska fešta IZLET 11.10. - 14.10. (obiranje mandarin, Medjugorje, Dubrovnik, slapovi reke Krke) NAGRADNA KRIŽANKA 34 DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ODKUPILO REDOVNICA IZ REDA SV. KLARE VINO S KRASA DOLGA OS IME SLOVEN. PLESALCA OTRINA RAZGLAS, IZJAVA KRALJ V PERGA- MONU PROSTOR- SKA KRIVULJA VIŠJEGA REDA PONAVLJA- JOČE SE DLESKANJE RUMBI PODOBEN J. AM. PLES OLUŠČENA ZRNA PROSA > OKRAJŠ. ZA LANSKEGA LETA ČUK AVTOR: JOŽE UDIR KOŽNA RAZPOK LINA TISKARSKO ZNAMENJE ZA UMIK VRSTA ZELENJAVE MEJA REKA ČR.GORA -ALBANIJA ROJAK FLAMSKI SLIKAR (PETER PAUL, 1577-1640) VNETJE SLUZNICE RIMSKI MITOLOŠKI BOG SMRTI SPOJINA DUŠIKA IN VODIKA (NH3) REZULTAT VARJENJA OKLJUK, VIJUGA INDUSTR, MESTO NA S. OBALI ŠPANIJE LUKA V S. ČILU ORIENTAL. PRAŠEK ZA LASE IZRAELSKA LUKA RADIOAKT. KEM PRVINA (Ac) KEM SIMBOl ajn^ajnij IME PESNIKA ZAJCA UPANJE GRŠKI MITOLOŠKI POVELJNIK PRED TROJO GOROVJE V BURMI tuzLitična. (Ztjendja. Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136 TURČIJA - ANTALYA - 27.8. - nočitev z zajtrkom, letalski prevoz - 59.900 SIT GRČIJA - RADOS - 31.8. - nočitev z zajtrkom, letalski prevoz - 77.000 SIT GRČIJA - KRF - 29.8. - nočitev z zajtrkom, ladja-ladja - 37.900 SIT LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 'mobitel: 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol, Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, Družinski vasi, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (enoin-pol- in 2-sobna) • APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, na Vinjem vrhu, Uršnih selih, Hrastu pri Jugorju, Ljubnu • STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ljubnu • POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera) • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (10 km od Črnomlja) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. V NOVEM MESTU TRGOVINA Z RABLJENO OTROŠKO OPREMO - V bršljinski Hederi, natančneje, v sosedstvu Modernih interierov, sta zakonca Križman odprta trgovino za odkup in komisijsko prodajo rabljene otroške opreme. Imenovala sta jo Šparovček, saj starši pri nakupu veliko prihranijo, ob prodaji pa vsaj nekaj denarja vloženega v drago otroško opremo polovijo nazaj. Otroški vozički, hojice, stajice, igrače, oblačila pa tudi jokavčki in grelniki za stekleničke so očiščeni in se jim na pogled sploh ne vidi, da so do prvih korakov že pospremili kakšno generacijo. (Foto: Majda Luzar, EPS) IZ PORODNIŠNIC i / NOVOMEikE pORod Ni^NlCe V času od 7. do 19. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Tatjana Glivar s Potoka - Ano, Vesna Sivonjic iz Straže - Filipa, Damjana Burgar iz Rumanje vasi - Ajdo, Janja Kragelj iz Čužnje vasi - Aljaža, Kristina Bahor iz Metlike - Mašo, Simona Anžlovar iz Dol. Selc - Denisa, Vida Bogovič z Velikega Kamna - Maksija, Sonja Kurinčič z Velike Loke - Aleksandra, Anita Kukec z Tržišča - Katarino, Janja Galič Bobnar iz Lastovč - Sašo, Marija Strniša iz Stranske vasi - Saša, Vesna Štraus s Sel pri Semiču - Sebastjana, Brigita Saje iz Čemš - Jasmino, Renata Lazukin iz Metlike - Tima, Renata Dejak iz Črnomlja -Adriano, Štefanija Poglavc iz Šentjerneja - Jakoba, Irena Matasovič iz Trebnjega - Tjaša, Tatjana Cafuta iz Meniške vasi - Nušo, Marijana Sch-weiger iz Gor. Dobravice - Martina, Sabina Bradač Urbančič z Dvora -Hano, Liljana Grm iz Kočevja -Milana, Marija Muren z Griča pri Dobličah - Tjašo, Marija Fortun iz Pamlja - Džino, Slavka Kos z Brezovice pri Šmarjeških Toplicah -Tjašo, Vesna Zaman iz Jedinščice -Majo, Nataša Stopar s Sel - Tjašo, Monika Cajnar iz Metlike - Saro, Marija Puhek iz Metlike - Saro, Vesna Bratkovič z Apnenika - Miha, Mojca Mlakar iz Velikega Nerajca -Tilna. Katarina Hudorovac z Lokev - Jožeta, Natalija Bohorč iz Vavte vasi - Marka. TELEVIZIJA NOVO MESTO ftlšlriai s Trdinovega vrha na kanalu Iz Novega mesta: Slavica Majcen, Trdinova 5/a - Karin, Jožica Rems, Nad mlini 54 - Mitja, Barbara Dre-nik, Slavka Gruma 36 - Klavdijo. Čestitamo! * iz ImiZKki poRod Nišrvice V času od 20. julija do 14. avgusta so v brežiški bolnišnici rodile: Vesna Krkovič (Senovo) - Stelko, Jožica Černelč (Pišece) - Tjašo, Sabina Bajc (Velika vas) - Aleksandra, Jožica Račič (Globoko) - Jana, Mateja Longo (Senovo) - Leo, Majda Zorko (Žejno) - Davida, Mojca Kunej (Trebež) - Urško, Sonja Her-akovič (Brežice) - Nika, Marija Župane (Dobrova) - Roberta, Adrijana Omerzel (Zdole) - Ines, Karmen Brudar (Bizeljsko) - Julijana, Andreja Logar (Log) - Lovra, Alenka Pavlič (Senovo) - Nežo, Natalija Uršič (Krško) - Nežo, Rezija Nasič (Krško) - Benjamina, Marija Klavžar (Veternik) - Gašperja, Petra Novak (Senovo) - Mašo, Natalija Godler (Piršenbreg) - Nevo, Marija Dimeč (Sp. Stari Grad) - Klemena, Simona Travnikar (Bizeljsko) - Tima Anita Vardič (Krško) - Lano, Mar ta Gregorič (Vojsko) - Luka, Alek sandra Voglež (Čundrovec) - Tjašo Čestitamo! Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato endivijo po 300 tolarjev kilogram, radič po 300, krompir po 100, stročji fižol po 600, korenje po 250 do 300, kolerabo po 250, čebulo po 300, šalotko po 400, česen po 500 do 600, rdečo peso po 300, kumare po 250, kumarice za vlaganje po 250, feferone po 350, paradižnik po 200 do 250, bučke po 250, papriko po 150 do 350, zelje po 100 in jajčevce po 200. Za liter ameriških borovnic je bilo potrebno odšteti 500 tolarjev, za liter in pol žganja 1200, za liter medu od 900 do 1000, za stekleničko propolisa 300, za liter in pol jabolčnega kisa pa 200 tolarjev. Kilogram sliv je stal 300, grozdja 350, hrušk 200, breskev 300, jabolk 200 in jabolčnih krhljev 300 tolarjev. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded ALOJZ KLEMENČIČ iz Radovlje 24 pri Šmarjeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala pevcem, pogrebnemu zavodu Oklešen, gasilcem iz Šmarjete in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Odpočij zdaj trudne si oči, vso dobroto naj Bog povrne ti. V 80. letu starosti se je tiho poslovila od nas naša sestra in teta ANGELA PEČARIČ iz Drašič 29 Iskreno se zahvaljujemo g. p. Boštjanu za daritev sv. maše in besede tolažbe, drašičkim pevkam in pevcem za ubrano petje in vsem, ki ste pokojno posremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame MARIJE HRASTAR izrekamo zahvalo vsem, ki ste jo še zadnjič pospremili na šmihelsko pokopališče, ji prinesli tako lepega cvetja, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vaščanom Šmihela, Smolenje vasi, g.g. župnikoma, šmihelskemu pevskemu zboru, ge. Milki za besede slovesa, Domu starejših občanov in Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti je umrl naš mož, oče, dedek in pradedek JOŽE RORMAN iz Tomažje vasi 23 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto 07/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 82. letu starosti je tiho odšla naša mama, babica in prababica OLGA MIKLIČ roj. Somrak iz Ragovske ulice 6, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ih znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Novak. Hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta KARLA SOMRAKA iz Goriške vasi pri Mirni Peči se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala sestram in dr. Gorencu z Internega oddelka SB Novo mesto, pogrebni službi Oklešen za lep potek pogrebne slovesnosti. Hvala kolektivu podjetja KSE Novo mesto, DU Mirna Peč in ZB Mirna Peč. Posebej se zahvaljujemo Ivanu Somraku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, nona in prababica DURDICA BADJUK oskrbovanka Doma starejših občanov na Reki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem z Uprave za obrambo Novo mesto z izpostavami Novo mesto, Metlika, Trebnje in Črnomelj in vsem, ki so se poslovili od drage pokojnice. Posebno se zahvaljujemo pevkam za občuteno zapete žalostinke, g. župniku iz Dragatuša za lepo opravljen obred, Gasilskemu društvu Dragatuš in pogrebni službi Malerič za vzorno organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Mladen z družino, vnukinji Natalija in Vesna z družinama OSMRTNICA Po dolgi in nepremagljivi bolezni je v 59. letu starosti umrla naša upokojena sodelavka iz obrata Specifika, Sektorja za proizvodnjo zdravil TEREZIJA BERKOPEC iz Jedinščice 41, Novo mesto Od pokojnice smo se poslovili 20. avgusta 2001 na pokopališču v Stopičah. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto rp/]\ W7/i\(jR 97/i\r^inrn/I\ TEDENSKI K0LEDAR • KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO \JLtA U UL^LjLNJ V Ln\Čy Z_]L-lAIJuUlAŽ]L-l\ POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 23. avgusta - Filip Petek, 24. avgusta - Jernej Sobota, 25. avgusta - Ludvik Nedelja, 26. avgusta - Viktor Ponedeljek, 27. avgusta - Monika Torek, 28. avgusta - Avguštin Sreda, 29. avgusta - Janez Lunine mene 25. avgusta ob 21.56 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 23. in 24.8. (ob 19. uri) ter od 25. in 28.8. (ob 21. uri) Rop stoletja. 23. in 24.8. (ob 21. uri) ter 25. in 26.8. (ob 19. uri) Planet teme. 29.8. (ob 21. uri) Pearl Harbor. ČRNOMELJ: 24. in 25.8. (ob 20.30) ter 25.8. (ob 18.30) Stari, kje je moj avto?. 26.8. (ob 20.30) V pajkovi mreži. 31.8. (ob 20.30) tečnoba v hlačah. KRŠKO: Od 23. do 26.8. (ob 20. uri) Škrlatne reke. 29.8. (ob 20. uri) V pajkovi mreži. METLIKA: 14.8. (ob 20.30) V pajkovi mreži. 26.8. (ob 18.30 in 20.30) Stari, kje je moj avto?. NOVO MESTO - Dom kulture: od 23. do 29.8. (ob 19. in 21. uri) ter 25. in 26.8. (ob 17.30) Tomb Rider. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 23. do 29.8. (ob 20. uri) Sunshine. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI S1LOKOMBAJN Vihar 40, frezo Batuje in ječmen prodam. B (041)738-324. 1806 SK 80 prodam ali menjam za dobro goveje seno. Seno tudi kupim. B (07)3347 063,1769 SILOKOMBAJN SILO 80B in krave po izbiri, prodam, tt 3344137. KUPIM MOTOR ATX, vozen, do 80.000 SIT, kupim. B (07)3079 709. 1780 RABLJENO avtomobilsko prikolico kupim. B (07) 30 79 614. 1805 MOTORNA VOZILA GOLF 3, letnik 1998,1.4, prvi lastnik, 85.000 km, dodatna oprema, prodam. B (031)726-661. 1761 ' PREPIS VOZIL' ^ 041/546-159 y TWINGO, metalno zlat, prva registracija 2/ 98, 30.000 km, prva lastnica, prodam. B (07)3326 621. 1762 PEUGEOT 206 XR PRESENCE 1.4, star tri leta, kovinske modre barve, dodatna oprema, prvi lastnik, prodam, tf (040)521 681. 1777 KADET Solza, letnik 1991, registriran do 7/ 2002, prodam. B (041 )697 963. 1786 RENAULT CLIO 1.2, letnik 1999, srebrn, ugodno prodam. B (031)345 260. 1795 FIAT kompagniola 2.0 D, letnik 1979, registriran do junij/2002, odlično ohranjen, prikolico za prevoz konj in tovorno prikolico za osebni avto prodam. B (041 )954 656. 1792 POSEST NJIVO 38,40 a v KO Bela Cerkev prodam. B (07)3324 781 ali (07)3322 862. 1785 SVVIFT 1.0/3V 1.342.880 SIT BALENO 1.6 GU 4 WD sedan 2.686.880 SIT LIANA 1.3 GL 2.788.800 SIT JIMNY 1.3 VX 2.798.880 SIT Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24 791 $ SUZUKI Št. 34(2713), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 23. avgusta 2001 • Naklada 16.009 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaii 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto: 11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski ligt Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. NA OTOČCU prodam urejeno bivalno hišo s parcelo do reke Krke, za 26 mio. SIT. B (07)33 80 455 ali (041)643-999. ' 1803 PRODAM BAL1RANO seno in otavo v kvadrih prodam. B (040)259 784. 1731 VELIKO, staro, hrastovo prešo za restavriranje, prodam. B (031)842 055. 1759 OKNA z dvojno zasteklitvijo in širokim okvirjem, različnih velikosti, dobro ohranjena, prodam. B(03l)273 952,(07)3325133. 1765 DVE balkonski okni z vrati, višina 221 cm, širina 237, prodamo. B (01)8361-272. 1783 ŠTIRIOKENSK1 kozolec prodam. B (07) 4756 006. 1788 BELO GROZDJE, sorte malvazija, rebula, tokaj,.vipavski vinorodni okoliš/prodam. Možna dostava na dom. B (041 )875 934, B (031)249039. 1791 4 HA koruze prodam, B (041)628-947. 1799 HRASTOVA SODA, 1000- in 160-litrska, prodam. B (07)332 33 91. 1804 MIZARSKO kombinirko SCM, širine 30, prodam. B (040)362 741. 1787 DRVA bukova, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. B (041)693-219. POČITNIŠKO prikolico Adria (2+1) prodam za 2100 DEM. B (031)247 044. 1770 BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam. B (07)3847 506, B (07)3847 507. RAZNO GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623 000. HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek - Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262. 1521 APARTMA z vrtom ob morju na otoku Pagu oddam mirni družini ali upokojencem v septembru. B 0038553684346. 1723 DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna. B (07)3073 083,(041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec. 1753 IŠČEM varstvo za dva otroka, stara 3 in 5 let. B (031)323 038 ali B (041)527-229. 1772 TEČAJ priprave vegetarijanske prehrane organizira ekološka kmetija v Beli krajini. B (07)3028 250 in (040)258 016. 1784 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana delovni čas: vsak dan non-stop Novo mesto: 041/538-235 REALIZACIJA TAKOJ !!! VINOGRADNIKI-SADJARJI, preženite ptičje tatove iz vaših vinogradov in sadovnjakov. To vam zagotavlja elektronsko strašilo KROKAR. Pet različnih naključnih efektov. Tel.: 01/ 518-13-11, 507-70-98, 040/ 236-490. ^d^/ŽANS ŠLANG zmanjšuje telesno težo in vzdržuje željeno, regulira prebavo, pomirja, stabilizira spanec, povečuje koncentracijo.1’ČANG ŠLANG, najbolj prodajan čaj na svetu, je osvojil tudi športnike. Kupci s sivimi lasmi povedo: G I G I R I C C I lasem postopno povrne naravno barvo.” «01 / 366 33 03 Za člane MISTER DŽIRL0 FAMILY 50% nižje cene za 500 izdelkov!!! miiorstvo Jože Zupančiči p Sevno 12a, 8000 Novo mesto • lesena okna in vrata po naročilu • suhomontažna obnova oken in vrat • panoramske stene • vhodna vrata in vrata za zidanice Telefon: 07/30-99-262 GSM 041/682-512 SLUŽBO DOBI V NOVEM MESTU zaposlimo energično, razgledano, prijazno in elegantno sodelavko (-ca) za prodajo v urejeni zlatarni. Vaš cenjeni klic pričakujemo na B (041)845-669, Ak-rona, izvoz-uvoz, d.o.o., Srednjevaška 13, Ljubljana. 1801 V SANTANA COFFE SHOPU iščemo dekle za strežbo. B (041)455 327, Cveto Šali s.p„ Rozmanova 22, Novo mesto. 1790 FRIZERKO s prakso, sposobno za samostojno delo, zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Frizerski studio Simona, Marjana Kozine 3, Novo mesto. PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v Janku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. IŠČEMO samostojnega kuharja. B (031 )347 025. As inženiring, d.o.o. Okrepčevalnica na letališču, Prečna, Novo mesto. 1760 REDNO zaposlimo natakarja(-ico). Rorman Janja, s.p., Tomažja vas 30, Škocjan, B (041)779 474. 1763 ZAPOSLIMO samostojnega kuharja, nudimo tudi stanovanje. Gostilna PR'STARMAN, Janez Tavčar, s.p.. Stara Loka 22, Škofja Loka. B (041)686 921. 1767 MARKET PERKO, Otočec, išče trgovko ali pripravnika za nedoločen čas. B (041 )708 733. EKONOMSKEGA tehnika za knjigovodska in administrativna dela zaposlimo za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati z izkušnjami. Zaposlimo tudi univ. dipl. ekonomista za področje revizije računovodskih izkazov za določen čas. Dinamic d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto. B (07)3377 111. 1A, d.o.o., Ul. 24. junija 23, 1231 Ljubljana-Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovca-ki v trgovini v Slovenski vasi. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje vloge v roku 8 dni od objave oglasa na zgoraj navedeni naslov. CELI SVET, d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana-Črnuče, zaradi razširitve zaposli trgovca-ko v trgovini v Brežicah. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. V okviru založbe Slovenska knjiga deluje knjižni klub PARTNER, v katerega se je v dveh letih včlanilo preko 18 000 ljudi. Vsi člani so se obvezali, da bodo vsako leto ob določenem času naročili knjige. Da bi bilo naročanje za člane kluba kar najbolj enostavno in udobno, zaposlimo 2 SVETOVALCA za območje Ljubljane in 2 SVETOVALCA za območje Dolenjske. Od kandidatov pričakujemo: • najmanj V. stopnjo izobrazbe • razgledanost in komunikativnost • samozavest in organiziranost • lastni prevoz. Delo obsega: • obiskovanje članov kluba • svetovanje pri naročilih in poteka izključno na terenu. Ptsne prijave z življenjepisom poJljtte na naslov: Slovenska knjiga d.o.o., PE Založništvo Stegne 3 1000 Ljubljana www.slo-knjiga.si CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN. Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede nato, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru. “S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! KUHARJA (-ICO) zaposlimo v gostilni Budački, Ulica belokranjskega odreda 14, Metlika. B (07)3635 201 ali B (041)779 202. REDNO in honorarno zaposlim natakarici v Ciuhu Lukna, Podgora, Novo mesto, B (031)266-512. 1798 SLUŽBO IŠČE SEM ŠTUDENTKA ekonomije ob delu. Iščem dodatno honorarno delo. B (041)513 610. UPOKOJENA kuharica išče nekajurno delo za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. B (040)231622 ali B (040)844 076. 1774 STANOVANJA UGODNO prodam dveinpolsobno stanovanje v Ulici Slavka Gruma. B (07)3326805, po 15. uri. 1758 V NOVEM MESTU oddamo v najem eno- sobno stanovanje v hiši. B (040)503 944. LJUBLJANA, Nove Jarše, prodam enosobno stanovanje, vseljivo takoj. B (01 >5412248, B (041)456 217. 1771 DVEINPOLSOBNO stanovanje v Trebnjem prodam. B (040)664 882. 1789 TRIINPOLSOBNO stanovanje v Jakčevi ulici v Novem mestu prodam. B (07)3023 161. V ŠEGOV1 ULICI prodam dvoinpolosbno stanovanje, 72 m\ za 12.5 mio. SIT B (07)33 80 455 ali (041)643-999. . 1802 KOČEVJE-MAČKOVEC: Prodamo vikend hišo s pripadajočim gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sadovnjakom - 160 m2 (15 km iz Kočevja v naselju vikendov), dostop po asfaltirani cesti, za 7,8 mio SIT. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6,4290 TRŽIČ, telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902, e-mail: primo.trzic@siol.net ŽENITNE PONUDBE ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na B (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana. 1382 UREJAMO resne zveze, ženskam posredujemo brezplačno. Pokličite na B (07)3326 033, (031)570 403! Sreča, ženitna posredovalnica, Novo mesto. 1764 ŽIVALI NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču. Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. PERUTNINARSTVO Gunjilac in valilnica s Senovega obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za kilogramske bele piščance, grahaste ter rjave nesnice, katere bodo lahko prejeli 7. in 8. septembra. Vse informacije na telefonu B (07)4973 190 ali B (041 )676 724. SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. B (07)8189 710, B (07)8189 711, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 1650 TELE, bikca, limuzin, star 10 tednov, primeren tudi za nadaljnjo rejo, prodam. B (07)4975 006. 1768 KOKOŠI nesnice prodam. Humek, Laze 21, B (07)3067 108. 1776 BREJE kobile z žrebeti ali brez njih in dve leti in pol starega ujahanega žrebca, lipicanca, prodam. B (041 )358-455. 1782 KRAVO in dve telici prodam zaradi preusmeritve. B (041)622-878. 1800 TRI PRAŠIČE, težke okoli 70 kg, krmljene z domačo krmo, prodam. B (07)3071 630. 1793 KRAVO sivko s četrtim teletom, bikcem, starim šest dni. prodam. B (07)3040 136. 1794 VEČ črno-belih bikcev, starih 10 dni, prodam. B(041)743850. 1775 MESARSTVO KRUSIC Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42 PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE. ROK PLAČILA 15 DNI! tel.: 041/653-525, 041/644-711,041-755-848 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. H Naročilnica za DOLENJSKI UST H S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________*____________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________________________________________________ _____________________________________________ Pošta:____________________________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: ROLETARSTVO H6DL6 Šentjernejska cesta 13, 8000 Nova mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 -ROLETE ALU IN PVC ■ŽALUZIJE -VERTIKALNE ŽALUZIJE - PLISEJI -ROLOJI -TENDE • KOM ARN TKI -MONTAŽA IN SERVIS MIL • , AiANA? tuzLiUčna. Agencija O MHZ Prodajni center podov PCP PUREBER; PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto IMM? dkfo j]w(M8 RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107,3 EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Višja strokovna šola Ulica talcev 3a 8000 NOVO MESTO razpisuje mesta: 1. predavatelja za program višje strokovne izobrazbe POSLOVNI SEKRETAR za naslednja predmetna področja: Sodobno pisarniško poslovanje, Gospodarsko pravo. V skladu z 92. in 96. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 12/96) bo naziv predavatelja višje šole podeljen kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede: izobrazbe (Ur. I. RS, št. 91/98 -Odredba o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe Poslovni sekretar), delovne dobe (tri leta delovnih izkušenj), vidnih dosežkov na strokovnem področju (Ur. I. RS, št. 27/96 - Kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole). 2. knjižničarja. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 96. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po končanem uradnem postopku. Aaecca PROTEKT SINTAL d.d. \Pr^ekt/ družba za varovanje j \ Seidlova 5, 8000 Novo mesto L novomesto^J tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 SINTAL' RADIO KZ KRKA, z.o.o., Rozmanova 10, Novo mesto, objavlja v okviru dejavnosti PRODAJE VOZI L in LEASINGA javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 25.8.2001, na Knafelčevi 2, Novo mesto, v prostorih OC Agroservisa. Zap. št. Znamka in tip vozila Letnik Izkl. cena v SIT 1 OJUMPER 35 MH 2,5 D 1997 250.000 2 HONDA AP1 S 2000 2000 2.200.000 3 R-CLIO 1,4 klima 2000 850.000 4 HYUNDAILANTRA 1,6 GLSI RD 1998 300.000 5 DAEVVOO MATIZ 1999 100.000 6 VW POLO 1,0 2000 600.000 7 FORD TRANZIT 300M 2.OD 8+1 2001 1.400.000 8 R-LAGUNA 1,8 16V , 2000 1.200.000 9 R-TVVINGO 2000 600.000 10 R-CLIO 1,2 3V 2001 950.000 11 PEUGEOT 306 BREAK 1,61 2000 400.000 12 TAM 80 A 50 PREKUCNIK 1992 1.100.000 13 TAM 110 T 10 1980 250.000 14 PRIKOLICA TIMA ATH 400/2,6 G 2001 • 1.260.000 15 ELEKT. ČRPALKA GROCO ZA PLESKARJE 1999 700.000 Licitacija bo v soboto, 25.8.2001, ob 9. uri v prostorih Agroservisa, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 24.8.2001, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila in oprema pod zap. št.: 12,13,14 in 15 so rabljena in v brezhibnem stanju. KZ Krka Z.O.O. Novo mesto & ASISTENCA S promocijsko kartico do brezplačne organizacije pomoči! Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo na poti. I Pokličite brezplačno št. 080 30 30 SLOVENICA zavarovalniška hiia d.d. Zavarovani od A do Ž. O © O Ericsson T20e za 9.900 SIT ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM za samo 14 mesecev.* Nikdar ne zataji, zato je vaš stalen zaveznik. Z barvo in obliko pritegne prenekatero oko, z melodijo zvonjenja (15 prednastav-Ijenih + 8 lastnih) pa marsikatero uho. Skrbi za ustvarjalno SMS komunikacijo, saj lahko ob besedilu vstavljate sličice in melodije. Omogoča vam tudi glasovno izbiro, oblikovanje ohranjevalnika zaslona, uporabo internetnega časa in SMS klepet, klice pa opremi z datumom in uro. Ericsson T20e 9.900 SIT Lastnosti: - izredno zmogljiva baterija - WAP - aktivni pokrov - pripravljenost; do 200 ur, pogovor: do 10 ur - teža: 128 g, velikost: 101 x 54 x 28 mm - modrozeleno osvetljen grafični zaslon - ura, datum, vibraklic, kalkulator, alarm, igrice,... - območji delovanja: 900 in 1800 Podrobnejše informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031/041 700 700 in pri svetovalcih v Mobitelovih centrih. *GSM telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Ponudba velja za naročniške pakete: Poslovni. Osnovni. Prosti čas, Vesna in Študentski ter za vse družinske bonuse. @ SVOBODEN KOT PTICA WWW.MDBITEL.SI PORTRET TECJA TEdNA Kristina Resnik Kristina Resnik je na Bučko “'prišla" pred štirimi leti, ko so v tamkajšnji podružnični šoli potrebovali učiteljico kombiniranega oddelka prvega in drugega razreda. Kmalu je postala predsednica Kulturnega društva, nato je poleg poučevanja prevzela še vodenje šole. Je predsednica sveta šole na matični OŠ Škocjan. Čeprav je Račanka, je duša Bučke. Po končani osnovni šoli je odšla na upravno-administrativno šolo v Novo mesto in tam ostala 15 let: štiri leta kot dijakinja, enajst let pa je poučevala strojepisje in stenografijo. Razdalje in skrb za družino so jo prepričale, da je začela poučevati v domačem kraju. Po sedmih letih se je podala v novo avanturo - sprejela je skrb za kombinirani oddelek prvega in drugega razreda na Bučki. Tukaj, v šoli s petnajstimi otroki, se je Kristina Resnik res našla. Navdušena je nad ustvarjalnim delom, ki ga spodbujajo, nad opisnim ocenjevanjem, metodologijo korak za korakom itd. Da bi bila šola mladim Bučanom še prijaznejša, je uvedla zajtrk in kosilo, možnost učenja sintetizatorja in harmonike med podaljšanim bivanjem, ki je organizirano za vse, idr. Prava posebnost pa je, kako Kristina Resnik učenca navaja na ravnanje z denarjem. Z ročnimi spretnostmi, npr. izdelovanjem vizitk in koledarjev, slikanjem na steklo, nastopanjem na Veselem decembrskem večeru in razstavo “Bilo je nekoč", so otroci od krajanov in vseh petih bučenskih društev dobili prispevke. Namenili so jih za nakup rabljenih smuči: “Z njimi smo obdelovali bližnji hrib, otroci pa so si opremo lahko med počitnicami tudi izposodili, " šotorov in ležalnih blazin, gugalnico in Orffov in-štrumentarij. Z igrico Mali kaka-du pa so pomagali Kulturnemu društvu in se jim tako zahvalili za darilo, ki so ga od njih dobili pred leti - sintetizator in radiokasetofon. "Z otroki se skupaj odločimo, kaj bomo kupili. Denar skupaj preštevamo, pri čemer učenci uživajo, "je povedala Kristina Resnik. V kulturne vode je Račanka zaplavala na povabilo članov društva, ki so opazili njeno dramsko delo z otroki. Kristina Resnik obožuje scenografijo in pripravljanje na nastop. Pravi, da le nadaljuje delo svojih predhodnikov - na leto - pripravijo približno 10 prireditev -prizna pa, da je “kriva" za nekaj pridobitev v stavbi. Tako je v dvorani 180 novih stolov, obnovljen je oder, kuhinja posodobljena, imajo novo ozvočenje... Tudi pri ropotanju po šoli je imela “prste vmes ”.-obnovili so streho, nato so prišli na vrsto učilnica, kuhinja in letos vrtec. "Zelo sem vesela, ker bo vrtec obiskovalo 20 otrok, dobili pa smo kar 26 prijav, "je povedala. Njeno spodbujanje je zakrivilo, da so se ženske pred letom in pot združile v Društvo podeželskih žensk, dekleta pa letos v dekliški pevski zbor. Zdaj razmišlja o ureditvi raziskovalne učne poti, o čemer je že naredila seminarsko nalogo, ter igrišča. Veliko manj pa bi bilo narejenega, pravi Resnikova, če njenega zagnanega dela ne bi razumeli mož Jože ter otroci Andrej, Peter in Kristina, ki so na srečo toliko odrasli, da se mama lahko razdaja za Bučko. Bučkani, škocjanski župan Janez Povšič in v. d. ravnatelja OŠ Škocjan Anton Zupet pa znajo ceniti in podpreti njene ideje. MOJCA RAPUŠ Izlet naročnikov Dolenjskega lista Od 11. do 14. oktobra v Medugorje, na obiranje mandarin v dolino Neretve, v Dubrovnik in k slapovom Krke V mesecu oktobru smo pripravili večdnevni izlet z zanimivimi postanki in ogledi Trogira, Medugorja, Neuma, doline Neretve, Dubrovnika ter nacionalnega parka Krke pod Dinaro. Odhod iz Novega mesta bo II. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. Pot nas bo vodila mimo Karlovca, Plitvic in Gračca do Zadra. Od tam naprej se bomo po jadranski magistrali peljali mimo Biograda, Vodic, Šibenika in Trogira. Sledi postanek in ogled mesta. Pot bomo nadaljevali do romarskega središča Medugorje, kjer si bomo ogledali svetišča in prizorišča romanj številnih vernikov. Iz Medugorja se bomo odpravili do Neuma, se namestili v hotelu in se odpočili. Sledi večerja in družabni večer. Po zajtrku si bomo ogledali mesto z lokalnim vodnikom, poležali na plaži in se okoli 13. ure odpravili na obiranje mandarin v dolino Neretve. Zvečer nam bodo v hotelu postregli s slavnostno večerjo ob zvokih dalmatinske glasbe. Naslednji dan je na vrsti ogled Dubrovnika in na poti nazaj še srednjeveškega mesta Ston. V nedeljo zjutraj se bomo odpravili nazaj proti domu in si pod planino Dinaro ogledali še slapove Krke. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 29.500 tolarjev, za ostale 32.S00 tolarjev. Možno plačilo na obroke! V ceno je vključeno: 3-krat polpenzion v hotelu Stella v dvopostelnjih sobah TWCB v Neumu, izlet v Medugorje, trgatev mandarin s pozdravno pijačo, smokvami in 3 kg mandarin, vstopnina v nacionalni park Krka, vsi pstali ogledi po programu, prevoz s turističnim klimatiziranim avtobusom, vodenje in organizacija. Doplačilo: za 1/1 sobo 1.500 SIT/ os./dan, turistična pristojbina 180 SIT/dan, izlet v Dubrovnik 2.500 SIT/os., doplačilo za superior sobo s TV in minibarom 800 SIT/dan/os. Prijave sprejemamo na tel. številkah: 07/33 21 115, 33 25 477. DOLENJSKI LIST turistična. agencija Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Položnice dobivajo celo mladoletni - “Zaprtje novomeškega Glavnega trga je za marsikoga Življenjsko pomembno!” - Pohvala lovcem - Nezadovoljstvo z zastoji ob obnovi ceste Tokratna dežurna novinarka se v četrtek pri dvigovanju telefonske slušalke ni mogla preveč utruditi. Očitno pridno dopustujete, kar je tudi prav, verjetno pa se razlog za malo vaših kritik in pripomb skriva v tem, da Dolenjski list zaradi sredinega praznika ni izšel v četrtek, kot je običajno, ampak dan pozneje, in ga še niste mogli prebrati. J. B. iz okolice Mirne Peči ne razume, kako lahko položnice Rdečega križa Slovenije Pomagajmo si pošiljajo tudi takim, ki nimajo denarja. Njena hčerka je še mladoletna, šolarka, pa je pred kratkim po pošti dobila kar dve položnici, naj kaj nakaže. “Tudi če bi rada, ne more nič prispevati, saj nima svojih dohodkov in zanjo skrbimo starši.” Oglasila seje tudi M. K. iz Novega mesta, ki je resnično zaskrbljena nad vse večjimi željami in zahtevami Društva Novo mesto in predsednika Toneta Škerlja, da se novomeški Glavni trg zapre za promet. “G. Škerlja spoštujem, toda vedeti je treba, da je takšna pote- / \ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli. če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ J9 JO 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \__________________________ za zelo resna in za ne tako malo ljudi življenjsko pomembna. Če Glavni trg zaprejo, bo okrog tisoč ljudi in njihovih družin ob kruh! Tudi nanje je treba pomisliti,” je menila. Parkirišč je po jijehem mnenju dovolj, problem je le v tem, da jih je treba plačati, kar mnogim seveda ni všeč. “Nered je le stvar plačila. Da bi ob zaprtju Glavnega trga mesto kulturno zaživelo, pa je naravnost smešno. Edina kultura bo potem nočno razbijanje kozarcev, saj bo “živel” le še kak gostinski lokal. Kdor hoče kulturno hrano, jo bo našel v za to primernih ustanovah, ne pa na Glavnem trgu. Sicer pa je mesto že zdaj mesto duhov, saj so zgornja nadstropja neposeljena. Potrebno bi bilo zapolniti stanovanjske in poslovne prostore, da bo mesto zaživelo,” je menila bralka Dolenjskega lista in dodala, da je pač treba razumeti, da živimo v letu 2001, ko se je treba za preživetje dobesedno boriti. Vaščan Jablana pri Mirni Peči se zahvaljuje novomeškim in mirno-peškim lovcem, ki so se letos vendarle odzvali na vse številčnejše pripombe kmetov in skušajo za- ustaviti pohode divjih prašičev na njihove njive in travnike v bližini gozda. Škoda je bila velika, uničenega je bilo veliko pridelka koruze, krompirja, solate, travniki so bili preriti. Letos poleti so lovci s pomočjo kmetov okrog gozda napeljali električno žico, ki bo menda divjad zaustavila. “Kmetje smo zadovoljni, saj doslej še nismo zaznali obiskov divjih prašičev, toda ko sem se zadnjič sprehodil do ograje, sem opazil, da v njej ni električnega toka. Zakaj ne? Zdaj, ko koruza dela štroke, je vendar najnevarnejši čas, da prilomastijo.” Čeprav smo napredka, vsaj kar se obnove cest tiče, ponavadi veseli, pa takšna dela marsikoga tudi razjezijo. Bralka iz okolice Novega mesta ne more razumeti, kako lahko sredi vročega delovnega dne urejajo cesto v Žabji vasi pri novi stavbi. “Zadnjič se mi je zelo mudilo, pa je bila taka gneča, promet pa se je odvijal enosmerno in zelo počasi. Takšne ceste, ki pelje do Cikave, kjer je zdaj vse bolj obiskana Mercatorjeva trgovina, pač ne bi smeli urejati ob takih dnevih in urah,” je prepričana. L. M. GOSPODARICA IN CIFRA - Marica Miserova boža kravo Cifro, ki jim je že tretjič skotila po dva telička. (Foto: M. R.) Indira še vedno nepremagljiva Na 4. državnem prvenstvu harmonikark že tretjič zapored zmagala Indira Simunič -Pokal tudi Tini Bohak in Petri Zalokar - Najprikupnejša je domačinka Petra Simonišek Na gradu Rajhenburg je v soboto potekalo že 4. državno prvenstvo harmonikark, na katerem je svoje ročne spretnosti in znanje pokazalo štirinajst tekmovalk. Najuspešnejša med njimi je bila že tretjič zapored Kozjanka Indira Simunič, drugo mesto je zasedla Tina Bohak, tretja pa je bila Petra Zalokar. Občinstvo, ki je izbiralo najprikupnejšo harmonikarko, pa je vzljubilo domačinko Petro Simonišek. Tokratno prvenstvo harmonikark je Turistična agencija BooM pripravila v sodelovanju z Turističnim društvom Brestanica. V hlad rajhenburškega gradu jim je uspelo zvabiti štirinajst tekmovalk, kar je nekaj manj kot lani, vendar je bila konkurenca med harmoni-karkami vseeno dobra. Najstarejša, ki seje merila za naslov državne prvakinje, je bila 65-letna Ljubljančanka Anka Podobnik, najmlajša pa 8-letna Kranjčanka Kristina Pahor. Tekmovalke so nastopile z dvema skladbama, med katerima je ena morala biti ljudska, druga pa narodno-zabavna; skupaj sta smeli trajati največ 6 minut. Zaželeno je bilo,da so oblečene v narodno nošo iz okolja, od koder prihajajo. Strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali Matevž Zaveršnik, Stane Cetinski in Slavko Rauch, je ocenjevala izbor skladbe, točnost melodične in harmonske interpretacije, ritmično interpretacijo, tehnično izvedbo skladbe, dinamiko, poustvarjanje skladbe in nastop tekmovalke. Po oceni soorganizatorja Milana Breda, direktorja Turistične agencije BooM, je v Sloveniji okoli 200 godčevk, med katerimi mnoge svoje znanje kažejo na domačih veselicah in gostilniških srečanjih, za nastop na odru državnega prvenstva pa še niso zbrale poguma. Žensko merjenje izvabljanja zvokov iz diatonične harmonike, ki ga od moškega razlikuje nežnost, je drugim evropskim narodom tuje, zato organizator razmišlja, da bi prihodnje leto v Brestanici odprl vrata tudi harmonikašicam iz drugih držav. Morda bo 5. srečanje harmonikark hkrati tudi prvo evropsko tekmovanje igranja na “frajtonarici”. M. RAPUŠ NAJMLAJŠA - 9-letna Kristina Pahor je med nastopom sedeta na kovčku, ki ga je najmlajši udeleženki tekmovanja na oder prinesel Jernej Kolar, tudi sam harmonikaš, r soboto pa tonski mojster. (Foto: M. R.) Šolski mali oglasi na Studiu D NOVO MESTO - Mesec avgust gre počasi h koncu, šola se bliža. Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D ob koncu letošnjih šolskih počitnic poslušalcem in šolarjem v pomoč zopet ponuja male oglase za nakup rabljenih šolskih knjig in ostalih šolskih potrebščin. Mali oglas boste lahko sporočili v živo na telefonsko številko 07-373-10-11 že naslednji teden oziroma v zadnjem tednu počitnic in prvem tednu novega šolskega leta, od 27.-31. avgusta ter od 3.-7. septembra, vsak delovni dan ob 13. uri in 30 minut. Polfinale za miss Slovenije PODČETRTEK - V pe tek, 24. avgusta, bodo v Termalnem parku Aqualuna v Podčetrku izmed 24 kandidatk za miss Slovenije izbrala petnajst finalistk, ki se bodo 29. septembra v Cankarjevem domu potegovale za laskavi lepotni naslov. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20.30 in jo bo povezovala Katja Tratnik, bodo nastopili Sendi, Andraž Hribar in skupine Yuhubanda, Tabu, Ba-bilom ter Enjoy. ZMAGOVALKE - Najboljše je po podelitvi kristalnih pokalov čakal še prav poseben izziv - skupna skladba. Na sliki (od leve proti desni): zmagovalka Indira Simunič, ljubljenka občinstva Petra Simunišek, drugouvrščena Tina Bohak in treljeuvrščena ter ena najbolj simpatičnih harmonikark Petra Zalokar. (Foto: M. R.) Javno izgublja kilograme Brežičan Franc Vimpolšek je bil s 185 kilogrami najtežji, ki se je udeležil javnega hujšanja na Radiu Slovenija BREŽICE - Tudi Franc Vimpolšek je nekajkrat poskušal na hitro shujšati, a je kilograme vsakič znova dobil nazaj. Odločen boj pa je svojim 185 kilogramom napovedal konec letošnjega februarja, ko se je začelo javno hujšanje na prvem programu Radia Slovenija. Zdaj je že precej lažji, nazadnje je tehtnica pokazala okoli 160 kilogramov. Čeprav se na kmetiji Vimpolško-vih v Brežicah ukvarjajo z integriranim pridelovanjem zelenjave, je Franc vedno raje videl na krožniku meso. Njegov greh je bilo tudi hitro hranjenje: “Pogosto smo prišli domov z dela šele zvečer in smo potem na hitro pojedli kosilo in večerjo skupaj,” pripoveduje. Zdaj izgovor “nimam časa” pri njem ne velja več, saj “moraš biti prijatelj samemu sebi in pomalicati.” Poudaril je, da še vedno - hujšanje se je namreč zaključilo in se spet nadaljuje drugo leto - vsak dan je petkrat, a po malem in nizkokalorično hrano. V enem dnevu tako poje Že tretjič skotila dvojčka Krava simentalka, ki domuje pri Miserovih, je pred mesecem dni že tretjič zapored skotila dva telička DALNJE NJIVE - V Beli krajini, čisto blizu meje s Hrvaško, živijo Tomašičevi, po domače Misero-vi. V hlevu imajo prav posebno kravo. Ime ji je Cifra, njena posebnost pa je izredna rodovitnost. Že tretjič zaporedje namreč naenkrat skotila po dva telička. MarijaTomašičeva seje “dvojk”, kot tam rečejo teličkoma, vedno izredno razveselila. Eno telico so tako tudi obdržali. Ampak najmlajše, komaj mesec dni stare dvojke, bodo morale na žalost kmalu iz hleva, saj Marica in njen sin Zdravko, ki gospodarita na kmetiji, ne zmoreta poskrbeti za vse živali. “Cifra je dobra mlekarica, kar dokazuje tudi to, da ima šest seskov od katerih sta dva le lepotna," je povedala 76-letna Miserova, katere edini dohodek je vedno bil prigaran na kmetiji. Vloženega je bilo veliko truda, saj tam “plug drgne ob kamenje.” Imajo pa zato toliko več veselja s Cifro, ki je prej dvakrat skotila po enega telička, zdaj pa že trikrat dvojke. Krava simentalka, kije stara 8 let in tehta okoli 600 kilogramov, se za svojo rodnost ne more zahvaliti kakšnim hormonom, saj jo po besedah Mi-serove veterinar povsem običajno osemeni kot vsako drugo kravo. Včasih je bila pri Miserovih ena največjih kmetij v tamkajšnjem koncu, danes, ko so otroci odšli po svetu, pa imajo le še kravo in telico. Še vedno so v kokošnjaku imeli tudi 12 kokoši. Zdaj jih nimajo več. Zamerila se jim je lisica, ki je vseh dvanajst kokoši odnesla v eni sami noči. Izkoristila je nepazljivost Miserove, ki je prvič in zadnjič pozabila zapreti vrata kokošnjaka. M. R. okoli 1800 kalorij, od katerih jih nekaj izgubi, ko se odpravi na hitro hojo. “Ko sem začel hujšati, nisem mogel prepešačiti niti 200 metrov, zdaj lahko 2 do 3 kilometre,” je nad vedno večjo okretnostjo navdušen Brežičan. In kaj je jedel, da mu je uspelo? “Za zajtrk kuhano jajce, dve žlici sirovega namaza, paradižnik in kos polnozrnatega kruha, za malico jabolko, za kosilo nemastno juho, krompir, dušen v lastnem soku, prilogo in zelenjavo. Popoldanska obroka pa sta bila podobna dopoldanskemu,” pripoveduje Franc, ki je svoje kalorije tudi sešteval. V okviru javnega hujšanja je namreč dobil tudi tehtnico, na katero je lahko postavil kakršno koli hrano, odtipkal šifro te hrane in nato izvedel, koliko kalorij, maščob, holesterola in beljakovin vsebuje. Le zakaj je Brežičanu tokrat uspelo, prej pa nikakor ne? “Čutil sem odgovornost do sklepa, ki sem ga da! pred slovensko javnostjo,” se nasmehne Franc, kije od februarja do maja vsako sredo potoval v Ljubljano, tam pa v studiu Radia Slovenije stopil na tehtnico. Za njegove težo so skupaj z njim izvedeli vsi, ki so poslušali radio. Priznal je, da ga bi bilo sram, če bi poslušalci slišali, da se je zredil. Ampak strah je bil odveč. Vsem petim, ki so z voditeljem Janezom Dolinarjem hujšali, zdaj pa skrbijo za ohranjanje svoje teže, je namreč uspelo. M. R. Franc Vimpolšek