7. štev. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1909. Leto ). Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro-Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in '/a dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. KMftem in klerllmlno jtrnnlifl. Kaj je klerikalizem in kaj je klerikalna stranka? Pojem klerikalizma je očrtal znani misilitelj bivši jezuit Pavel grof Iioens-broecli tako - le: »Klerikalizem je posvetim politična uredba, ki pod plaščem vere in verstva teži po posvetnem. gospod-stvu in po politični moči, uredba, ki proglasil duhovnike za neko vrsto višjih bitij, papeža pa za posvetnega političnega kralja nad kralji in narodi.« Klerikalizem ima torej na obrazu versko krinka samo zategadelj, da l>i lahko s pomočjo vere, ki pa mu je samo pretveza, gospodoval na svetu. Klerikalizem ne priznava božjega nauka o ljubezni k svojemu bližnjemu in docela tuj mu je Kristov ukaz: »Ljubite tudi svoje sovražnike.« Klerikalizem je bojna organizacija, ki so ji dobra vsa, še tako podla in nizkotna sredstva, samo ako vodijo do cilja. Pred nikomur se ne umiče ta pošast, boga se ne boji, a ljudi se ne sramuje. Pod krinko širjenja Kristove vere je Karel Veliki v IX. in X. stoletju napadel slovenske in slovanske zemlje ter si jih podjarmil. Na tisoče in tisoče ljudi je poginilo, vsi v imenu svete katoliške vere. A Karlu Velikemu je sam papež dal na glavo cesarsko krono, kakor da bi s tem hotel pokazati, kako dobro razume to nemško politiko proti Slovanom. A kako je bilo na Španskem in Italijanskem 1 To so dežele čisto katoliške, o katerih se lahko trdi, da je bil v njih klerikalizem nekaka narodna naprava. Kakšne so bile te dežele nekdaj in kakšne so sedaj? Španska država, v kateri nekoč ni zatonilo solnce, jedva še samotari in živi, a beda v Italiji, v tej z naravnimi zakladi tako bogato obdarovani zemlji,je dandanes takorekoč že prešla v pregovor. Krivice, ki jih je klerikalizem zagre- Za oznanila sc računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inscrciji primeren popust. šil nad narodi, izginjajo, ako se jih primerja s sovraštvom, ki ga je iz prvega po-četka zanetil klerikalizem proti Slovanom. Uradni jezik klerikalizma jo latinščina, jezik Slovanom nerazumljiv. Najbolj vneti širitelji latinščine so Nemci, ti zakleti sovražniki vsega S’ovalist va. A zakaj? Ker vedo, da se jim pod krinko vere najložje posreči potujčiti Slovane in jih ponemčiti. Že zgodovina jili tega uči. / ognjem in mečem so Nemci krščevali polabske Slovane na Pruskem ter jim s krvjo vcepljali novo vero. In ko so ti Slovani postali ponižne krščanske duše, so jih ponemčili od prvega do zadnjega. Dandanes so v teh krajih slovanski samo še — grobovi. In kako je bilo z nami Slovenci ? Tudi nas so pokrstili Nemci. Storili pa niso tega zato, da bi nam s tem omogočili vstop v nebeški raj, marveč da bi nas podjarmili. Vera jim je bila le sredstvo v dosego njihovega samopašnega namena. In da dosežejo ta svoj cilj, so upiegli v svojo službo duhovnike. In prav so imeli, zakaj duhovniki so bili najboljši njihovi služabniki. Z njihovo pomočjo se jim je posrečilo, ugrabiti več nego polovico slovenskega ozemlja. Pred stoletji smo prebivali mi Slovenci na vsem Štajersekm gori do Nižje Avstrijskega, na vsem Koroškem in globoko doli v Tirole. A kje smo sedaj? Na Tirolskem smo izginili brez sledu, na Koroškem umiramo in na Štajerskem je nas potisnil nemški sovrag že preko Drave. In vse to je zakrivil klerikalizem, ki je bil vsikdar ponižen sluga Rima in nemštva, a strupen sovražnik slovenske narodnosti. In kaj dela klerikalizem pri nas dandanes? Ali ni v službi Nemcev in nam sovražne vlade? Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, I. nadstr. Rokopisi sc nc vračajo. Harofnina in oglasi se naj pošiljajo upravniStvu „Slov. Dima'' v Ljubljani. Ali se ne druži s prokletstvom človeštva z militarizmom v svrho, da onemogoči svobodo narodov in da te narode uklone v verige tujega robstva? Da, klerikalizem je povsodi na strani močnejših in pobija one, ki so slabi. To velja tako v narodnem, kakor v socialnem oziru. A sedaj: kaj je pri nas klerikalna stranka, kaj hoče in koga posluša ? Klerikalna stranka dela vse to, kar smo zgoraj povedali o klerikalizmu. Ona širi klerikalizem. Bojuje se samo za posvetno gospodstvo Rima, pokori se Rimu, a kdor ne hodi ž njo skozi drn in strn, la jo sovražnik — vere in naj si bo sicer še tako veren in pobožen katolik! Zato se ta stranka noče nikdar meriti v poštenem boju in z odkritim obrazom, marveč se poslužuje v borbi s svojimi političnimi protivniki najpodlejših in naj-gnusnejših sredstev, ker ve, da bi s poštenimi sredstvi ne mogla ničesar doseči. Najznačilnejši zgled v tem oziru sta glasili klerikalne stranke »Slovenec« in »I lomoljub«. Ta dva klerikalna lista sta zagrešila že toliko laži, toliko obrekovanj in natolcevanj, toliko podlosti, toliko peklensko zlobnosti in zavratnosti, da že smrdi do neba in da se od njih s studom obrača že vsaj količkaj pošten človek. Da jo borba proti stranki, katere glasili sta imenovana lista, nad vse teška, je naravno. In če se proti taki pogubni stranki borimo z najostrejšiin, a vselej poštenim orožjem, jo to samo zaslužno delo, zakaj borimo se proti klerikalizmu za najdražje svetinje — za slovensko narodnost in za svobodo slovenskega naroda, ki jo hočejo zatreti služabniki italijanskega Rima in nemštva. Zato, kdor je Slovenec, kdor želi dobro svojemu tlačenemu narodu, ta naj vstopi v naše bojne vrste, nad katerimi ponosno vihra zastava z napisom: Vse za svobodo zatiranega slovenskega ljudstva! «0 letnica Soljkesa 3okona. Letos srno praznovali štiridesetletnico avstrijskega, sedaj veljavnega šolskega zakona. Čeprav ni ta zakon sedanjim razmeram poVsein primeren, saj bi bilo treba marsikaj spremeniti v duhti našega časa, vendar ga pozdravljamo in se pridružujemo njegovim slaviteljem, zlasti našemu učiteljstvu. Tekom časa, odkar je stopil v veljavo ta zakon, se je naše ljudsko šolstvo jako povzdignilo in popolnilo; s tem se je dvignila tudi narodna izobrazba, gospodarstvo, omika in književnost. Ljudje, ki ne znajo brati in pisati, izginjajo čimdalje bolj. Ce primerjamo stanje našega naroda pred štiridesetimi leti in danes, vidimo ogromen napredek na vseli poljih, vendar še imamo kljub temu dolgo in trnjevo pot do izobrazbe in razvoja drugih kulturnej-ših narodov. Do viška izobrazbe vodi naš narod le dobro urejeno ljudsko šolstvo. Pozdravljamo torej z novim šol. zakonom tudi naše vrlo, neumorno delavno, vstraj-no, narodno in za narod trpeče in preganjano učiteljstvo! Pred štiridesetimi leti, v konkordatski dobi, je bilo naše učiteljstvo pod oblastjo duhovščine. Ta duhovščina je z učiteljstvom postopala kakor s sužnji. Za vse so se morali več brigati kakor za šolo. Novi šolski zakon pa jih je oprostil teh vezi. Učitelj je danes neodvisen in sam svoj gospod, ki ima za naslombo in obrambo šolski zakon. To pa ni bilo in tudi danes ni ljubo in prav našim klerikalcem. Ker klerikalizem nima neomejenega gospodstva nad učiteljstvom, proglasil je novi šolski zakon za brezverski, učiteljstvo pa za svobodomiselno in brezversko. Dan na dan mečejo klerikalci po umazanem in lažnji-vem klerikalnem časopisju blato na šolo in učiteljstvo. Učiteljstvo je že premnogo-krat dokazalo v svojih stanovskih listih, da ga po krivici blatijo in obrekujejo na katoliški podlagi. Teh dokazov niso mogli klerikalci ovreči, pač pa so po svoji stari navadi prav po satansko lagali naprej, blatili in obrekovali — in tako delajo na katoliški podlagi še danes. Učiteljstvo se drži zakonov, versko-nravne vzgoje ter značajno in neumorno deluje- naprej, ne-oziraje se na blatenja nasprotnikov. Ko so sprevideli naši klerikalci, da laži in obrekovanja ne izdajo nič, so se poslužili satanske zvijače. Povzdignili so discipliniranega, v službi lenega in jako površnega učitelja za zgled drugim učiteljem kot katoliškega učitelja za deželnega in državnega poslanca, sedaj celo za deželnega odbornika in uda deželnega šolskega sveta. Ta je ustanovil novo klerikalno učiteljsko društvo »Slomškovo zvezo« ter proglasil vse druge učitelje, ki niso hoteli pristopiti njegovemu društvu, za brezverce in katoliški veri nevarne. Sedaj se je začela gonja proti učiteljstvu. Klerikalni terorizem, ki bije šolskim zakonom in veri s svojimi deli v obraz, gospodari danes posebno na Kranjskem, kjer ima klerikalizem vsled nerazsodnosti našega ljudstva sedaj neomejeno moč. Nekaj učiteljev, ki so se ali zbali neprestanega klerikalnega terorizma, ali pa so postali uskoki iz koristolovstva, je pristopilo v »Slomškovo zvezo«, ki jo sedaj klerikalci povzdigujejo v deveto nebo, češ, ti učitelji so pravi katoličani, ker se ne boje v javnosti priznati svojega klerikaln. prepričanja. Tem se podeljujejo sedaj najboljše službe, da denuncirajo tovariše, ki ne trobijo v njihov rog, blatijo nov šolski zakon, šolstvo — in s tem pljuvajo na svoj lastni stan in lezejo pod kuto tistim, ki žele zopet vsužnjiti učiteljstvo kakor nekdaj pri nas in še sedaj v klerikalnih deželah na Tirolskem, v Belgiji in Španskem. Naše napredno učiteljstvo je katoliško, a ne klerikalno. Ker noče zlorabljati vere v umazane politične namene, zato je preganjano. Da je to res, služi nam v dokaz to, da klerikalci ne morejo navesti niti enega brezverskega učitelja. A vendar so učitelji tekom štiridesetih let odgojevali naše ljudstvo v tako katoliškem duhu, da je večina našega preprostega naroda sedaj v klerikalnem taboru. Kako bi bilo to mogoče, a ko bi učitelji res vzgojevali otroke v brezverskem duhu, kakor lažejo klerikalci? Ker ima vsaka laž kratke noge, mora enkrat zmagati resnica, pravica in narodna zavednost nad sedanjim pogubo-nosniin klerikalizmom, ki zlorablja vero v svoje nesramne namene. Zato kličemo našim kmetskim somišljenikom in učiteljstvu: Le hrabro naprej po začrtani poti! Brez trpljenja in boja ni zmage! Politični pregled. Avstrija. Preteklo nedeljo je cesar sprejel v Iš-lu ministrskega predsednika barona Bie-nertha. Vladar se je z Bienertliom razgo-varjal o političnem položaju polne tri ure. Tekom razgovora se je z vso odločnostjo izrekel za to, da se naj poskusi vse, da se doseže sporazum med Cehi in Nemci. — Te cesarjeve besede so povzročile, da je vlada takoj dala razglasiti, da skliče meseca septembra spravne konference v svrlio, da se doseže sporazum med Nemci in Cehi. A ko bodo ta spravna pogajanja imela uspeh, je seveda dvomljivo. Ce pa se stvar posreči, bo to zelo vplivalo tudi na položaj v državnem zboru. Prav tako pa je tudi gotovo, da bi češko - nemški sporazum, ako bi se dosegel brez nas, mnogo škodoval nam Jugoslovanom, zlasti pa nam Slovencem. Ogrska. Gajeve slavnosti v Krapini se je udeležil, kakor smo že poročali tudi ruski general Volodimirov. Volodimirov je lju-beznjiv starček, a kar se tiče ljubezni do slovanstva, je mladenič s plamtečim sr- cem. Volodimirov je idealist najplemenitejše vrste, daleč oddaljen od vsake revolucionarne misli. A vkljub temu se ga silno boje dobri naši »prijatelji« Nemci in Madžari. Ko je lani potoval po naših krajih, so nam sovražni listi o njem pripovedovali cele bajke, kako je nevaren obstoju naše države. Ko je letos prišel na Hrvat-sko, so madžarski listi zopet izkopali te stare bajke. Pravijo, da je v zvezi s poslancema Kramarem in Hribarjem in da hoče potom sokolskih društev Slovane pripraviti za revolucijo. Zato pozivajo vlado, naj prepreči to nevarnost, ki ji preti in naj izžene tega nevarnega generala, sicer bo Avstro - Ogrska — propadla. Strah ima pač velike oči! Hrvatska. V ponedeljek je bil v Zagrebu na Vse-učiliškem trgu velik shod, ki so se ga udeležile vse narodne stranke. Shod je obsodil nenarodno vlado bana Rauclia, se izrekel za takojšnje sklicanje sabora (deželnega zbora) in za uvedbo splošne in enake volilne pravice. — Listi poročajo, da je padec barona Rauclia sklenjena stvar. -Njegov naslednik bo baje madžarski grof Božidar Batthyany, ki samo za silo lomi hrvatsko. Srbija. Srbija se neutrudno oborožuje. Preko Turčije se neprestano dovaža streljivo in drugi vojni material. Vojaštvo se pridno vežba in skladišča se polnijo z vsem, kar se potrebuje za vojno. Položaj na Balkanu je še vedno silno negotov, zato hoče biti Srbija pripravljena za vse možnosti. Ako se uvažuje, da spor med Turčijo in Grško še vedno ni rešen, se mora priznati, da Srbija dela prav, ako je previdna. Rusija. Nemci imajo na Ruskem nebroj svojih privatnih šol, kjer vzgojujejo svoje otroke v popolnoma vsenemškem duhu. Kakor javljajo listi, se je vlada končno vendarle prepričala o nevarnosti teh ognjišč vsc-nemške agitacije ter sklenila te šole zapreti. Za to je bil že zadnji čas! — Car Nikolaj obišče meseca oktobra sulatna Mohameda, italijanskega kralja Viktorja Emanuela, črnogorskega kneza Nikolo in naj-brže tudi cesarja Frana Josipa. Španija. Na Španskem še vedno vre. Te dni je množica v Madridu naskočila neki samostan in ga skušala razdejati. Vnela se je krvava borba med ljudstvom in vojaštvom. Ustreljenih je bilo 5 oseb, 21 pa ranjenih. — Na bojišču pri Mclili v Maroku šo ni prišlo do odločilne bitke. Španci ne-čejo preje pričeti boja, dokler ne bodo imeli v Melili toliko vojakov, da bodo lahko z gotovostjo računali z zmago. Somišljeniki, narodnjaki, naročajte in širite »Slovenski 5om!“ D © PIS I. Iz Semiča. Dne 22. t. in. je bil v Semiču shod vinogradnikov v prostoru tukajšnje šole. Na tem shodu sta govorila g- vodja R o h r m a n n in g. nadzornik S kali c k y. Gospod vodja je govoril o potrebi vinarske zadruge in o vinski trgovini. Govornik je omenjal, da semiška lega zelo ugaja vinarstvu, in je ustvarjena za zadružno kletarstvo. V svojem govoru je naglašal tudi to, da ima vinarska zadruga edino ta namen, da spravlja vino v denar. Ona mora nakupiti kolikor mogoče veliko vina od posamnih članov in ga razprodajati i><> raznih krajih. Člani naj prodajajo zadrugi le boljše vino, slabejše vino pa porabijo za dom, kajti le s tem si preskrbijo naši vinogradniki boljšo bodočnost. Po-vdarjal je, da naj vinogradniki spravljajo vino enakega okusa in enake harve, ker se le tako vino lahko speča. V načelstvu vinarske! zadruge morajo biti torej možje, ki so povsem sposobni za to gospodarstvo. Pri sklepu svojega govora je pa g. vodja tudi naznanil, da vplača vsak društvenik 20 Iv deleža in 5 K pristopnine in pripomnil, da ostane delež tudi potem last člana, ko ga je že vplačal pri vinarski zadrugi in se le-ta tudi obrestuje. Gospod nadzornik Skalieky je pa navzoče poučeval, kako naj vinogradniki ravnajo z grozdjem in vinom. Povdarjal je pred vsem, da so dobre kleti neobhodno potrebne in lakih primanjkuje zlasti po sem iški h goricah, kajti večina vinskih zidanic ima južno lego. O napravi vina posebno je naglašal, da se naj pripravlja tako vino, ki ustreza kupcem. Vinogradniki bodo pa pridelovali tako vino le takrat, ako se bodo ravnali po navodilih, ki jih jim dajejo vešča ki. Gospod nadzornik je omenil, da se l)o selniško vino, kadar se ustanovi tu »vinarska zadruga«, izvaževalo na Češko, Moravsko, v Šlezijo in Gališko, ter upa, da se bo naše vino v teli deželah ljudem priljubilo in zadobilo isto vrednost, ki jo v yesnici zasluži. K temu je pa treba umnega kletarstva. Opozoril je vinogradnike ua to, da naj. ne trgajo grozdja prezgodaj, naj ločijo pri trgatvi gnilo grozdje od zdravega, naj pretakajo kmalu novo vino, •la se loči vino od droži. Priporočal je tudi filtriranje vina in žvepljanje sodov. H koncu svojega predavanja je priporočal vinogradnikom, da se naj vdeleže kletarskih tečajev v Rudolfovem, kjer se lahko vse praktično pokaže. Za tem govorom se je vnela živahna debata, ki so se je vdele-žili razni vinogradniki. Pri sklepu se je sestavil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da deluje na to, da se ustanovi vinarska zadruga v Semiču, ali se pa združi z metliško, seveda bi morali imeti Semi-čanje v drugem slučaju svojo vinsko klet, ki bi jo oskrboval kak veščak. — Shod je bil z ozirom na važno predavanje preslabo obiskan. Belokranjci potrebujemo še ve- liko poučila v tej stroki. Brez učiteljev vinarstva nismo mogli pravilno zasajati ameriških trt, pa se tudi brez njih ne bomo mogli priučiti umnega kletarstva. Končno še omenimo, da je prišel k temu shodu neki Kočevar iz sosedne občine in je prigovarjal voditelju tukajšnje šole, da naj reče gospodoma, ki sta predavala o vinarski zadrugi, da govorita v nemškem jeziku. Za to predrznost je dobil nepovabljeni gost primeren odgovor, vsled katerega je Kočevar takoj izginil iz šol. sobe. Kočevska predrznost presega že res vse meje. Razgled po Slovenskem. r Shod kmetskih zaupnikov se je vršil preteklo nedeljo v »Mestnem Domu« v Ljubljani. Udeležba je bila razmeroma prav obilna. Ker je bil shod strogo zaupen, seveda ne moremo o njem podrobno poročati. Povemo samo toliko, da se je razpravljalo o raznih, za našega kmeta zelo važnih vprašanjih in o tešnejši organizaciji naprednih naših kmetskih somišljenikov. Govorilo se je tudi o našem listu »Slovenski Dom«, o njega izpopolnitvi in razširjenju med kmetskim ljudstvom. Končno se je sklenilo, da se prirede v raznih okrajih posebni shodi naših kmetskih somišljenikov. r Deželnozborska volitev v dolenjskih mestih. Poslanec dolenjskih mest I. Plan-tan je odložil mandat. Nadomestna volitev bo v torek 31. t. m. Narodno - napredna stranka kandidira gosp. Frana Višnikarja, sodnega nadsvetnika v Ribnici. Fran Viš-nikar je dolgoleten, zvest pristaš narodno-napredne stranke in star parlamentarec, kateremu so dolenjski volilci že pred leti izkazali svoje zaupanje in ga poslali v državni in deželni zbor. Skazal se je vrednega tega zaupanja in zavedajoč se svoje poslanske dolžnosti je dve leti v državnem in štirinajst let v deželnem zboru vestno zastopal koristi svojih volileev. — Poživljamo vas, da pridete 31. t. 1. vsi, ki čutite narodno in napredno, na volišče in od-daste svoje glasove nadsvetniku Franu Višnikarju, ki bo, zvest svojemu programu, zastopal narodno in napredno misel. d Novo kočevsko tolovajstvo. Iz Črnomlja nam pišejo: Privandrani Ko- čevci so si ustanovili v Lazih v Rožni dolini šulferajnsko šolo, dasi so Lazi na slovenski zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nemška šul f era j tiska šola, je pa kupil pred dobrim mesecem Slovenec France Hace. S tem nakupom je bila postavljena nemška šul feranjska šola izpod strehe pod kap. To je pa Lazarje tako vjezilo, da so naskočili po noči Hacetovo trgovino. Metali so v spalnico in prodajalno po 7 kg težke kamene in polena. Tudi so s 7 m dolgimi drogovi suvali skozi okna v sobo in prodajalno. Vse nametano kamenje telita čez tri stote in polen in rant je toliko, da Iti dale blizu do enega kubičnega metra drv. Lopovi so zbili Haeetu 35 oken z okviri vred in vežna vrata, razlili so mu mnogo petroleja in raztresli ter poškodovali veliko blaga. Za Haceta, ki je na levi roki nekoliko ranjen, je bila velika nevarnost, da ga ubijejo. Saj je padel pod njegovo posteljo kakor hleb kruha velik in 4 kg težak kamen. Skril se je Hace pod streho in s sekiro čakal, kdaj da vderejo tolovaji v hišo. Orožniki so aretirali nekega Vidmerja, ki ga je Hace čisto dobro spoznal. Ves napad je trajal okoli poldrugo uro. Upamo, da zadene krivce primerna kazen, saj se vendar vse neha, da tujci napadajo Slovenca na slovenski zemlji. r Kako nas Nemci obrekujejo drugod, in kako sodijo o nas, ko so med nami? Zanimiv pogovor je bil v nedeljo zvečer v električnem vozu med dvema slovenskima in nemško damo. Prišedši v voz, je začela tuja dama pogovor s Slovenkama (nemško seveda). Pripovedovala je, da sta z možem prišla semkaj na počitnice z Dunaja in ni mogla prehvaliti mesta, nasadov, pijaznosti občinstva in reelnosti trgovin, čudila se je, ker so ji prijatelji odgovarjali, tla naj nikari ne hodi med Slovence, katere so opisovali kot prave razbojnike. Vse to pa je še bolj verjela, ko je te gorostasnosti brala tudi v nemških listih. In sedaj je tako očarana, da je javno grajala to nezaslišano obrekovanje, češ, saj si vendar ne morem želeti lepših sprehodov in prijaznejšega občinstva, kakor je v Ljubljani. Istotako je hvalila Gorenjsko, sosebno Bled, kjer je že tudi letos bila z možem. Tako Nemci o nas drugod in nasprotno, kadar pridejo med nas. Ker je ta pogovor fine dame dobesedno čul neki visoki dostojanstvenik (aristokrat), bi ne bilo baš napačno, da bi informiral centralno vlado, da tako pisavo nemškim listom kratkomalo prepove, saj je vendar na škodo cele dežele in v sramoto cele države. Ij Čuki na Viču. Pišejo nam: V nedeljo so priredili pri nas javno telovadbo čuki. Točno ob pol .3 so prikorakali ljubljanski in drugi »Orli«. Na čelu jim je jahal znani Volta. Imel je še dva adjutanta in sicer podnačelnika ljubljanske »Čuka-'rije« nekega pisača »Ljudske posojilnice«, Kržana, ter nekega drugega brata čuka. Za njim je korakala godba in 28 Čukov. Med njimi je bilo največ nedoraslih fantičev, celo trije 121etni dečki. Za njimi ste sledili še dve zastavi. Prišedši na Vič, se ni zmenila živa duša zanje. Volta se je počasi skobacal s svojega konja, nato so »telovadci« odšvedrali v farovž, kjer so se oblekli v telovadne obleke. Tu se jim je pridružilo še par drugih Čukov, ki so se sramovali iti v sprevodu. Nato so korakali vsi na telovadišče k »skušnji«. Vseh skupaj je bilo 60 (reci šestdeset). Takoj po skušnji se je vršila javna telovad- ba.Leno so.prikrevljali na telovadišče in z rajalnim nastopom so se pripravili k prostim vajam. Imeli so v tleli zabite količke, da si je vsak zapomnil kje ima stati. Telovadbo je prišlo gledat tudi nekaj telovadcev iz Ljubljane. To pa ni bilo prav klerikalnim petelinom. Ko jih je opazil dr. Pegan, je stopil na klop ter pozval čuke, naj se zbero krog’ njega, »če bo treba koga ven vreči«. Ko se je pričela telovadba na orodju, se ni mogel nihče vzdržati smehu, kdor je telovadbo gledal, ni čuda, da se je čula marsikatera pikra beseda. Ko je nekdo pripomnil, da delajo čuki »veletoče« na konju in kozlu z vso eleganco, je dr. Pegan stopil na klop in zaklical: »Pozor, telovadci, tu je nekaj Sokolašev, ki zabavljajo na vas, da delate veletoče na konju«. Ni mu bilo treba dvakrat reči, čuki so se zakadili v gledalce ter navalili nanje in napadli gledalce, osobito pa tiste, ki so imeli sokolske znake. Lahko rečemo, da bi nastal krvav pretep, ako bi se naši ne bili raje umaknili. Dr. Pegan je letal od enega do druzega ter vpil: »Ta je tudi eden tistih, še tega ven«. Olikana čuku-lada in še nekatere ženske pa so metale za občinstvom kamenje in blato. Cilje se, da so se baje čuki tudi sami med seboj stopii, tako da je moralo prosredovati orožništvo. Živela taka čulcarija! r Slovensko omizje v Sarajevu je priredilo v soboto, 21. t. m. zvečer odhodnico svojemu priljubljenemu članu inženerju Pavlu Koblerju, ki je imenovan nadinže-nerjem pri glav. tab. tovarni v Ljubljani. Na vrtu Vidmarjeve gostilne se je zbralo lepo število »omizjank« in »oinzijanov«, da se poslove od dragega rojaka. Ob vznesenih in pijateljskih govorih ter prepevanju narodnih pesmi, katere je Kobler tako gojil, vršilo se je slovo. Slovensko omizje bode zelo teško pogrešalo Koblerja, kajti 011 je bil duša vsaki veselici in prireditvi. r Čukarija v Mirnu pri Gorici. V nedeljo so blagoslovili v Minu nekak »Društveni dom«. To priliko so združili s ču-karsko veselico. Prignali so skupaj nekaj čukov pa veliko nuncev, iz Ljubljane pa je prišel sam gosp. Terseglav hujskat in zapeljavat mladino na kriva pota. Pričakovali so velikansko udeležbo, pa so se kruto varali. Med navzočimi je bilo obilo radovednežev, ki so hoteli videti, kaj vse bodo počeli in kako se bodo obnašali čuki. Obnašali so se čuki jako surovo, navzlic temu, da so bili pri maši ter da so bili deležni blagoslova, katerega jim je poslal goriški nadškof Francesco Borgia po telegrafu. Razvnela se je tudi velikanska pijanost, kakor zadnjič v Kamniku. Nekaj časa so pili pokalice, potem pa so začeli dajati duhovniki za vino, da je bilo kaj. Čuki bodo pri deželnozborskih volitvah najbolj divjali. V tak namen jih pripravljajo. No, pa ne bo tako hudo, ker čukarija na Goriškem ne uspeva tako, kakor bi želeli gospodje. V tem oziru je tožil dr. Bre- celj. Končno omenjamo še, da je hujskal proti učiteljstvu tisti Kremžar iz Ljubljane, katerega so svoj čas izobrazili v uredništvu »Slovenca«. r Obravnava proti tržaškim republikancem se je končala v soboto. Trije so bili popolnoma oproščeni, drugi pa so bili obsojeni radi udeležitve na tajnem društvu. Obsojeni so bili: eden v globo 30 K, šest v globo 50 K, dva sta dobila po dva tedna zapora, šest po tri tedne in štirje po en mesec zapora. Radi žaljenja Veličanstva so bili vsi obtoženci oproščeni. r V Cerknem na Goriškem bo 5. septembra velika slavnost, za katero vlada veliko zanimanje. Samo iz Idrije pride nekaj sto gostov. Društva, ki re Flek ti rajo na voz od postaje Sv. Lucija - Tolmin, naj se kmalu zglase in naznanijo približno število udeležnikov. Vožnja, ki traja kaki dve uri in je zelo zanimiva, bo veljala približno 2 K za osebo. r Č igave so hlače. V čistilnico za obleko v Celovcu je prinesel neki mož hlače, ter prosil, da se mu jih osnaži. Pomočnik je našel v hlačnici zavitek 1500 K, o čemer se je obvestilo policijo. Kdo ji- lastnik hlač, se še ne ve. r Amnestija za vojaške begune še traja. Opozarjamo, da je pomilostil naš cesar lani o priliki svojega jubileja tudi vojaške begunce, ki so se odtegnili naborni stavi in so odpotovali v inozemstvo. Tega pomiloščenja so deležni pa le tisti, ki so se odtegnili naborni stavi pred 2. decembrom leta 1907, ki so se vrnili v domovino najkasneje do 1. decembra 1909 in se do tega časa osebno zglasili pri svojem okrajnem glavarstvu. Kdor ima torej sorodnike, ki se mislijo kmalu vrniti v domovino in ki so vojaški beguni, naj jih opozori, da ne bodo nič kaznovani, če sc vrnejo in zglasijo pri okrajnemu glavarstvu do 1. decembra 1909 in če so dani zgoraj obrazloženi pogoji. r Letošnja otava je sicer nekoliko boljša kakor je bilo seno, vendar pa ni izpolnila upov, ki so jih gojili naši poljedelci. S košnjo so že pričel i zlasti v nižje ležečih krajih, kjer rada voda poplavlja travnike. Kakor je videti, bo tudi letos vladalo občutno pomanjkanje krme, in kmet bo le s težavo preredil živino. r Prvi seli bližnje jeseni so tu. Po nekaterih travnikih se jo namreč začel pojavljati podlesek, ki navadno cvete ob času jesenskega enakonočja. Letos pa cvete že v drugi polovici meseca avgusta, kar je pač nekaj nenavadnega. r Uradne vesti. Deželna sodnija v Ljubljani je dovolila razglasitev konkur-za o imovini Viktorja Škerlja, trgovca v Vodinatu in na Igu. — Dne 150. septembra »t. 1. bo pri okrajni sodniji v Metliki dražba zemljišča s pritiklinami, in sicer: 1. zemljišče vi. št. 4 kat. občine Hrast (hiša s pritiklino) cenjeno na 3031 K 25 h, najmanjši ponudek 2020 K 84 h; 2. zemljišče vlož. št. 366 kat. obe. Bušinja vas, cenjeno na 234 K (! h, najmanjši ponudek 1.56 K (i h; 3. zemljišče vlož. št. 4 kat. obč. Lokvi-ca, cenjeno na 1621 K 89 h, najmanjši ponudek 1081 K 26 h; dne 24. septembra t. 1. pa zemljišče vlož. št. 1298 kat. obč. Draši-či, cenjeno na 105 lv, najmanjši ponudek 70 K IjuMjunski novlčar. 1 j Gospod Hugo Turk je praznoval v ponedeljek 401etnico svoje poroke v tihem krogu svoje rodbine. Tem povodom mu je došlo iz blizu in daleč lepo število prisrčnih čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi, ker je bil gospod Turk ves čas odločen naprednjak in se je v svojih mlajših letih letih živo zanimal in trudil ža razvoj slovenske ideje. Ij Ptice selilke so se začele poslavljati od nas. Prve so nastopile svojo dolgo pot postovke, to pa že pred dobrini tednom. Zdaj so pričele odhajati tudi druge ptice selilke. Deževna noč v ponedeljek je bila posebno kritična zanje. Razsvetljeno mesto jih je zmotilo, da so vso noč begale in križale vse premočene nad mestom, ker niso mogle najti svoji dolgi poti prave smeri. Šele ob jutranji zori so izginile proti jugu. Ij Preselitve v Ljubljani. V zadnjem ali tretjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 541 družin oziroma strank, ki so štele 1960 oseb. Priselilo se je 21 rodbin, izselilo pa 16 po večini častniških in uradniških, katere je poklic z,val v druge kraje'. Med priseljenci je večje število vpoko-jencev, ki so si izbrali Ljubljano, da si odpočijejo na večer svojega življenja. Daši je stavbno gibanje v Ljubljani še dokaj živahno, vendar še vedno primanjkuje ta-kozvanili malih in srednjih stanovanj. Ij Umrla je v Ljubljani ga. Mprija Zanoškar roj. Oreh ar, soproga kolar-skega mojstra. Dolenjci nouičor. d Kap je zadela dne 16. avgusta t. I. opoldne Ivana Peča v ar j a, posestnika pri Črmošnjicah. Zapušča ženo in šest otrok. Pokojnik je bil sicer po rodu Nemec, toda tih, miren in blag značaj. d Premeščen je okrajni orožniški poveljnik stražmešter Prane C v i r n v Novem mestu. Na njegovo mesto je prišel začasno D o v g a n , do sedaj stražmešter v Toplicah. d Premeinba posesti. Hišo gosp. Vinka Plaza rja, trgovca v Radečah, sta kupila gospoda Fr. .1 u v a n č i č, mesar in M. P o d lesni k, trgovec iz Radeč. d Iz Mokronoga nam pišejo: Slavno uredništvo! Okrog Mokronoga kaže letina izborno, razun krme je vsega več nego do- volj; vina so v ceni silno padla, ker obeta nova letina še več nego lanska. Dobra kapljica se od kmetov ponuja po 12 kr. liter. Trte so preobložene. Dal Bog, da nas ne preseneti ledeno zrnje, ki ga letos k sreči še nismo videli! d Iz Vač pri Litiji nam pišejo: V našem trgu so bile meseca januvarja t. 1. občinske volitve. Od nasprotne stranke so bile priprave nele kakor prejšnja leta, ampak veliko večje, zakaj klerikalci so čutili, da je županski stolec že precej omajan. Letele so strele s prižnic na volilce in za-bičevalo se je: »volite le krščanske katoliške može«. A napredni kmet je volil po svoji volji, zato je zmagala narodno-na-predna stranka v vseh treh razredih. Sedaj je bil ogenj v strehi. V nepopisnem obupu tavajoči prejšnji odbor, ki ni vedel kaj začeti, je jel poditi napredne volilce pred sodišče. Neštevilo krivcev in prič je bilo pozvanih k sodišču. Posledica vsega je bila le, da so napredni kmetje izgubili mnogo za delo dragega časa. Sodišče v Litiji je spoznalo, da volilci niso storili ni-kakega prestopka, ampak da so hoteli le marljive može, ki naj jih zastopajo, spraviti v občinski odbor. Ta izid pa gotovim osebam ni zadostoval, skovali so pritožbo na višjo instanco, a tudi tu jim ni steklo po sreči. Navedli so različne laži in natolcevanja ter hoteli s tem ugonobiti za narod in kmeta najpožrtovalnejše može, ka kor je n. pr. naš nad vse priljubljeni nadučitelj Janko B 1 a g a n j e. Dne 5. t. m. se je vršila volitev obč. starešinstva, pri kateri je bil sogalsno izvoljen za župana vrli naprednjak gostilničar in posestnik Anton Zarnik, trije napredni svetovalci in eden nasprotnik. Ako bi volilci povsodi tako nevstrašeno nastopali, kakor so v vaški občini, bi bila kmalu iztrebljena klerikalna nadvlada. d Iz Loga pri Litiji nam pišejo: Malokdaj se sliši kaj novega iz naše vasice, ker smo potrpežljivi in se ne pritožujemo za vsako malenkost, ampak pretirana nad-ležnost čukarije spravila nas je do tega. V Šmartnem pri Litiji prirede »čuki« neko veselico in zato beračijo in nadlegujejo ljudi Marijine device in devičarje, da se vse pritožuje. Tako so se spravili 22. t. m. na Log in Št. Jur ter beračili pšenico, posodo, sploh kar jim kdo da; najraje seveda so jemali denar in kuretnino, s katero bodo lahko lačne čuke napasli. Kmetje so radi te nadležnosti silno nevoljni in pravijo: kako je to, da čuki sami s svojimi sredstvi ne morejo prirediti veselice, a »Sokoli« to lahko store, ne da bi jim bilo potreba hoditi beračit na kmete po pšenico za »veselico«. No, pa ni nič čudnega to beračenje. Cukovski predsednik se na to razume prav dobro. Zakaj bi se čuki sami ne lotili tega koristnega posla? Kmetje so beračem v obraz pravili, da jim ne dajo nič, češ, da »Sokolom« ni bilo nikdar treba nič dati, ko so priredili veselico z imenitno telovadbo. Toda nadležneži se le niso dali odpraviti. Jeli so kmetom obetati nebesa in vse najbolje po smrti, samo če dajo kaj za veselico. Nato je neka preprosta kmetica pripomnila: »Hvala bogu, sedaj pa se bodo že po veselicah kupovala nebesa«. — Pod takšnimi pogoji mora naše ljudstvo spregledati, kam ga vodijo kleriklci. Le naj delajo tudi v bodoče tako z ljudstvom, pa bodo kmalu vojskovodje brez armade. \ d Ogenj v Sodražici. V kratkem času je 17. avgusta popoldan nastal že drugič požar na parni žagi gosp. J. Oberstarja. Prvič je gorelo 10. julija. Nevarnost je bila velika nele za tega posestnika, — temveč za ves trg. Gasilci so bili s prvo brizgalno že v 6 minutah na mestu, drugi pa takoj za tem. Tudi podobčina Zamostec je takoj poslala svojo brizgalno pod vodstvom gosp. K. Pakiža iz Podgore k ognju, vendar ji ni bilo treba več stopiti v akcijo — ker je bil požar že udušen. Bodi pa pri tej priliki še enkrat ponovljena prošnja za prispevke, da poravnamo račun za novo brizgalno. Vsak dar se hvaležno sprejme. Gosp. dr. Ivan Lavrenčič je podaril 20 K v ta namen. d Požar v Št. Jur ju pri Mirni peči je uničil 16. t. m. Ivanu Cesarju hišo, hlev, svinjak, skedenj in kozolec ter so zgoreli 4 prašiči, dva vola in ena krava in 2 teleti. Škode ima Cesar okoli 11.400 K. Zavarovan je bil pri banki »Slaviji« za 1100 kron. — Ivanu Klincu je zgorela hiša, hlev, svinjak in skedenj, ter znaša škoda okoli 6000 K. Zavarovan je bil pri isti banki za 800 K. — Alojziju Puglju je zgorela hiša s lilevam. Škode je 4500 K. Zavarovan je bil pri isti banki za 300 K. — Nadaljni požar je ustavila mirnopeška požarna hramba. Zanetili so baje otroci Cesarjevi in Pugljevi. d Požar v Srednjem Grčevju pri Novem mestu. Dne 16. t. m. ob 4. zjutraj je začela goreti zidanica Ant. Beceleta. Škoda je čisto majhna, ker so ogenj brž pogasili. Zažgala je najbrže hudobna roka. Zaprli so Marijo Dragan. d Dr. Marinko je vpokojen s 1. avgustom. Podučeval je na novomeški gimnaziji verouk 26 let. V prvih letih se je sam življenja veselil, v zadnjih letih ga je vsled pritiska od zgoraj drugim grenil. d Premeščen je avskultant Fr. Triller iz Novega mesta v Celje, od koder je bil prišel v Novo mesto. d Z zvonika je padla v Spodnji Straži dne 20. t. m. popoldne Sletna Terezija K r a m ar š i č. Amalija Šetina je bila šla namreč v zvonik zvonit, Kramaršič pa je lezla menda za njo, padla s stopnic in obležala nezavestna. Iz desnega ušesa so pritekli možgani, vendar še živi. — Ali je vredno zvonenje človeškega življenja? d Olepševalno društvo v Novem mestu je dalo pešpoti po gozdih nad kolodvorom popraviti in s peskom posuti. Priporočamo te lepe pešpoti javni — snagi. d Prvi tržni dan v (vaniliji je bil dne 19. avgusta t. 1. Dobile so se vse kuhinjske potrebščine. Kandija zelo napreduje. d Nesreča. Dne 18. avgusta je povozil Recljev hlapec pred mostom v Kandiji dveletnega sinčka peka V ov k a. Konj je zadel otroka s kopitom na glavo in ga tako poškodoval, da se že dva dni ne zaveda. Ce je izstopila kri v možgane, baje ne bo rešitve za otroka. Pravijo, da je vozil voznik v korak in se je otrok zaletel pod voz. Krivda zadene torej starše, ki niso pazili na otroka. d Podsulo je dne 14. t. m. 151etno Karolino Zagorc. Grabila je pesek nad Bo-ričevim v jami, ki je več kot pet metrov daleč in navzdol izpodkopana in za življenje skrajno nevarna. Naenkrat se je odtrgalo na stropu jame za kakih pet vozov peska in jo je podsulo. Brat in sestra sta tekla pol ure daleč na dom v Petane po pomoč. Ko so jo izkopali, je bila že mrtva. Okrajno glavarstvo naj bi dalo to jamo ali zapreti, ali pa pravilno z lesom podpreti. d Hiša gospoda železniškega mojstra pod kapiteljskim hribom pri kolodvoru je dozidana in so jo že od zunaj ometali. d Izpustili so kočevske tolovaje proti majhni varščini iz zapora okrožnega sodišča v Novem mestu. V Ljubljani pa celo hudo bolnih demonstrantov, ki so bili radi malenkostnih stvari zaprti, niso izpustili. d Ponesrečena tatvina. V Metliki so zasačili dne 7. avgusta ponoči okoli 55 let starega Jureta Č u 1 e k a iz Bobnarice na podu Martina Moleka iz Metlike, ko je ravno deval pravkar omlateno pšenico na neko rjuho. S seboj je imel tudi več vreč in vrvic. Zasačila sta ga Molek in Vincenc Kompare ter ga oddala orožnikom. d Pobegnil je Josip Levičar, urar v Krškem. Vzel je s seboj tudi nekaj v popravilo izročenih mu ur, oziroma sku-piček za te ure. d Orjaško solnčnico (helianthus) ima na svojem vrtu v Št. Jerneju na Dolenjskem gospod Ivan Hrovat. Steblo je debe- lo, kakor najmočnejša moška roka in blizu 4 in pol metra visoko. V tem sorazmerju je tudi listje in cvet te solnčnice, ki ji ni kmalu enake na Kranjskem. Cvet je dokaj večji, kakor navadno rešeto. d Ukaželjen tat je Karol L a v r i č iz Ljubljane. Začetkom julija se je klatil okoli Mokronoga in pobiral v različnih cerkvah s šibico, namazano s tičjim le-pom, denar iz cerkvenih puščic. Tudi na Žalostni gori in na Trebelnem je pokradel denar iz puščic. Izdal se je s tem, da je plačeval zapitke z vinarskimi in dvavinar-skimi novci, ki se jih je še držal lep, in s tem, da je vrg-sl od sebe denarnico, ki se je je držal znotraj še tičji lep. Da bi si dal drugačno zunanje lice, je prosil za obleko in za časnike, češ da je zelo ukaželjen in da zelo rad prebira časnike. Najbrže pa je hotel iz časnikov le izvedeti, če 60 prišli kakemu njegovih zločinov na sled in če ga oblasti zasledujejo. V Lavrenčičevi družbi so videli tudi zloglasnega tatii Janeza H i n e k a. d Poneveril je Domenil«) G a 1 1 i n a trgovcu E. K. v Novem mestu blizu 400 K. Jemal je pri njem živila za opekarje, potem pa ga je vzela noč, ne da bi bil poravnal dolg, ki ga je bil napravil pod imenom Koneiti. Želeti je, da bi oblasti zasačile goljufivega polentarja. Dobra bi bila uredba, da bi moral vsak polentar, ki išče dela pri nas, položiti pri vstopu v Avstrijo par sto kron kavcije, ker se zelo pogostoma dogaja, da taki polentarji od-neso tuj denar in tuje imetje, ali pa vse zapravijo, tako da jih mora avstrijska oblast po odgonu spraviti do meje. Pravi prefrigani polentarji pošljejo po nakaznici zadji vinar domu, potem se pa dado odpraviti po odgonu do meje. Tako prisilijo avstrijsko državno oblast, da jim plača voznino do meje. GorenjsKl noulčar. Ilovice iz Št. ViDa nad Ljubljano. g Zahvala. Vsem onim tristo posestnikom in rodbinskim očetom, ki so se podpisali za g. 2 i r o vn i k a , naša zahvala. Pokazali ste s tem ne samo, da ga cenite kot moža in vzgojitelja, ampak tudi, da ste samostojni ljudje, ki mislijo s svojimi možgani in ne s tujimi. g Zakaj so g. Žirovnika premestili? Pravijo, da iz službenih ozirov, češ, da ga v Borovnici potrebujejo. Dobro, toda ali ga pri nas morebiti ne potrebujemo 1 Ali je morebiti za nas dobra kaka mevža, ki bo z vsem zadovoljna, kar. mu bo župnik naklonili Iz podpisov na prošnji je razvidno, da je večina posestnikov za to, da ostane g. Žirovnik tukaj, ki je naš dobrotnik. C. kr. deželni šolski svet pa je vendar ta ljudski glas zavrgel. Ljudstvo je govorilo, toda njegova volja nima danes nobene veljave, ker ima vso oblast v rokah par mogočnih duhovnikov. Tem pa je bil g. Žirovnik trn v peti. g Zakaj jim je bil g. Žirovnik na poti? To je razvidno iz sledečega. Ranjki naš rojak Bitenc zapustil je za šentviško šolo ka j lepo ustanovo 80.000 gl d. S tako ustanovo se ne more postavljati nobena vas na Kranjskem. S pomočjo te ustanove imel bi lahko Št. Vid krasno šolo in ne samo ljudsko, ampak tudi meščansko šolo s kmetijskim in trgovskim značajem. Naši otroci, katerih je čez 500 všolanih, bi se lahko doma veliko za življenje koristnega naučili. Naredilo se pa ni do danes nič, otroci morajo pohajati v temne, mokrotne in smradljive šolske prostore, ena šolska kaj-žica je pa taka, da se jim lahko nad glavami zruši. Kakor se čuje, pa se navzlic temu namerava Bitečneva ustanova kar na tihem podariti nikdar sitim škofovim zavodom. Dokler je g. Žirovnik v Šent Vidu, vedo, da bi ne šlo ž njihovo namero tako lahko, zato pa mora v Borovnico. g Kaj imamo Šentvidčani od škofovih zavodov? Dobička nobenega, samo nadlego. Mislili smo, da bodo od nas kmetov jemali mleko itd. Toda oni izdelujejo vse sami: mleko, kruh, perejo sami, najraje bi še nam kaj prodali in res že prodajajo po Šent Vidu mleko in zelenjavo. Bog ve, če plačajo kaj davka? Zdaj jim daje en mesar meso, vendar se že govori, da bodo sami klali, potem bodo imeli gotovo tudi mesnico ter bodo meso prodajali kakor zdaj mleko in zelenjavo. g Povečali so zavode za veliko novo poslopje. Kje bodo dobili težkih tisočakov za take drage stavbe, nas nič ne briga, da le nam ne pobašejo Bitenčevih 80.000 gld. Zanimati nas pa mora, odkod bodo napeljali vodo v novo poslopje. Št. Vid je dandanes že precej reven na vodi ravno zato, ker je je veliko v zavode napeljane. Bati se je, da bodo Klanfar, zavodi in župnik še to vodo vzeli, kolikor je še je. Pri župnišču je javen, vsakomur pristopen vodnjak. Pri vodnjaku je bila tudi streha, ki jo je pa dal župnik podreti. Te pravice pa ni imel, ker smo mi za njo plačali. Možje, ki imate usmiljeno srce za revno ljudstvo, zahtevajte, da to streho na lastne stroške nazaj napravi. Saj pravijo, da je župnik bogat. Začel je pa ljudi tudi od vode odganjati, tako je zapodil n. pr. Božičevo dekle, dasi mu je mati par dni poprej izročila volilno pooblastilo. Zato se je upravičeno bati, da bodo s tem studencem tako napravili, kakor z drugimi, potem pa ne bo studenec več javen, ampak zaseben. Ob času suše pa hajd kmetica s perilom na Savo, kmet pa s sodom po vodo za družino in živino. Ako nas torej pride kdo nagovarjat, da odstopimo še ta javen vodnjak, tedaj ga zavrnimo, naj si zavodi le sami napravijo vodnjake, naše vode pa več ne damo, kajti je imamo sami premalo. g Šentviški »Sokol« se lepo razvija. Njegov prvi javni nastop je bil tako časten, da je nasprotnikom kar sapo zaprl. Zdaj je pristopilo zopet 10 novih članov domačinov. Starši, ali ste videli, kaki junaki so to, kako krepke njih postave in mišice? Kdor hoče, da bo njegov sin telesno in duševno krepak, uljuden in spodoben človek, naj ga da k Sokolom. g »Slovenski Dom«, naše napredno kmetsko glasilo, naj vsakdo naroči. Do konca leta stane 1 K, torej svoto, ki jo vsakdo lahko utrpi. Zato boste večkrat či-tali novice in zanimivosti tudi iz našega kraja, tu bomo krepko branili naše kmetske pravice proti vsakomur. Kdor je tedaj samostojnega mišljenja, naroči se naj nemudoma na »Slovenski Dom«. « Vsak napredni Slovenec bodi naročnik »Slovenskega 5oma!“ g Iz Zgor. Itrnika. Strojna zadruga, ki so jo ustanovili letošnjo pomlad, je pričela s svojim delovanjem ob sedanji mlač-vi. Nabavila si je. motor na bencin z močjo šestih konjskih sil; mlatilnico, katera obenem reta, trese slamo, čisti žito (pajki ja) in v vreče spravlja (z elevatorjem); slamoreznico in cirkularno žago. Člani se pridno oglašajo jx> Zgor. in Spod. Brniku, Cerkljah, Velesovem itd. Kakor se vidi, bode dovelj zaslužka, a glavni namen ji je, da imajo člani od nje kar največ koristi, ob delavskem pomanjkanju in mizeriji, da se dela kar moč hitro opravijo. g Z Gorenjskega. V gospodarspkem oziru Gorenjci napredujejo. Samo letošnje leto so si nabavili zadružnim potom štiri nove bencinske motorje, namreč v Št. Vidu nad Ljubljano, Skaručini, Dobračevi in Zgor. Brniku. Tako je prav, v lastni pomoči je rešitev. Posnemajte še drugod! g Iz Cerkelj. Tu je eden ruskih mladeničev Aleksij V or o h j e v , katerih je več poslalo društvo »Ruskoje zerno«v naše kraje, da se privadijo obdelovanju zemlje in našega kmetijstva. V Rusiji namreč imajo še neizmerne poljane pustega, neobdelanega, oziroma prav slabo obdelanega sveta, ki prinaša jako pičle dohodke. Ti mladeniči bodo v Rusiji, ko se povrnejo, upeljali one praktične poiskuse, ki si jih pridobe pri nas. Aleksij Vorobjev stanuje pri ljubljanskem gospodu županu in poslancu Iv. Hribarju. Praktično pa dela na posamnih kmetijah, pri mlekarski zadrugi se vadi v mlekarstvu in napravi surovega masla, a pri strojni zadrugi pa ravnanja s stroji. Mladenič je prav inteligenten in pripraven, kateremu .naši kraji prav ugajajo. g Okrog Št. Jur ja je vse razkopano, ker se gradi vodovod za mesto Kranj in 14 okoliških vasi. Kmalu prično s kopanjem proti vasem Voklo in Vogljam. g Iz Železnikov. »Sokolova« javna telovadba je dobro vspela kljub dežju in nasprotni agitaciji. Naš župnik je postavil litanije na četrto uro, dasi so drugače vedno ob treh, samo da bi nagajal, ker je bil ob štirih tudi začetek javne telovadbe. A »Sokoli« so bili pametnejši in so začeli s telovadbo še le po litanijah. Ce tudi je zelo nagajal dež in se ni vse moglo tako izvršiti, kakor je bilo namenjeno, vendar so telovadci pokazali, da se pridno uče in da imajo zmožnost. Gledalci so burno pozdravljali vaje, posebno pa nastop loškega »Sokola«. Po telovadbi so bili hitro zasedeni vsi prostori Thalerjeve gostilne, posebno v salonu se je začelo veselo vrvenje. Pri telovadbi in veselici je svirala kroparska godba, ki se je častno držala. Splošno se je videlo, da ima »Sokol« mnogo prijateljev med Železnikarji, pa tudi med kmečkim ljudstvom, dasi so ga po krivici razupili za brezversko društvo. Do predkratkim so klerikalci puščali Sokole prj miru, odkar pa so jeli snovati »čukar- ska« društva, blatijo in obrekujejo dan na dan »Sokole«. A čudno, čim bolj jih napadajo, temveč jih je. — Dopoldne istega dne je bil pri nas tudi klerikalni shod, na katerem so govorili Krek, Demšar, Jarc in menda Korošec. Krek je posebno upil na domače nasprotnike in jih napadal tudi osebno. Posebno se je zaganjal v mesarja Košmelja, ki je baje premalo ponujal za neko goved Prtovčanu Lukovtu, pri katerem ima Krek poleti »jerperge«. Tudi Dražgošane si je privoščil, ker so tako predrzni, da se ne puste pod nogami valjati njegovemu prijatelju župniku Pfajfarju. Poslušalce je res nekoliko nahujskal, a trajnega uspeha ni dosegel. G. Košmelja spoštujejo in ga bodo spoštovali še naprej vsi, ki ga poznajo, kajti on je mož poštenjak, ki se je tudi vedno trudil za povzdigo našega trga. Dražgošani in drugi kmetje selške doline, ki niso po Krekovem okusu, pa tudi niso otroci, ki bi se bali, če jih Krek ozmerja, če mu jih kdo zatoži. Kmetje se morajo sami truditi za svoj kruh, zato si tudi ne puste od nikogar zapovedovati v rečeli, v katerih imajo prosto odločitev, tudi od Kreka ne. Našemu župniku pa kličemo še enkrat: vsaka sila do vremena! Ne mislite, da nas boste ustrašili z rjovenjem na prižnici in zmerjanjem po »Domoljubu«. Ne razburjajte ljudskih strastij, da se ne obrnejo proti vam! Z nami je še vsak župnik lahko izhajal, če je le hotel. Kdor je pa preveč rogovilil, je pa moral še vsak pobrati kopita. Glejte, da se ne zgodi to tudi Vam. Vi gospodarite v cerkvi, tam Vam pustimo prosto roko, naše stvari pa pustite nam, ker jih lahko opravimo brez Vaših vsiljivih nasvetov in zabavljanj. Uboj. Iz Zabnice se nam piše: V nedeljo 15. t. m. okrog 5. zjutraj se je izvršil v vasi Forme pri Žabnici grozen uboj. Go-staška fanta Juri Triler in Martin Lužan sta šla vasovat in izzivat fante k Sv. Duhu, ki so ju pa pognali v beg in podili do Form. Tu izruje Triler kol pri nekem drevesu ter udari z njim fanta Beta od Sv. Duha po glavi, da se jo takoj zvrnil na tla, vendar se je kmalu pobral ter stekel za tovarišem, ki je že prej zbežal. Sedaj je silil Triler Lužana, da bi stekla za bežečima, kar pa ta ni hotel-storiti. To Trilerja tako ujezi, da rekoč: »Oe nočeš, bom pa tebe,« trešči Lužana tako silno, da je takoj ležal pod cesto, na kar je še na tleh ležečega tolkel s kolom po glavi, da je Lužan kmalu izdihnil. Pa še ui bilo konca. Zverinski fant je že mrtvega obdeloval s kolom s tako silo, da mu je zdrobil vso črepinjo in so mu možgani ven pogledali. Bilo ga je grozno videti. Vsega krvavega so prepeljali v mrtvašnico v Žabnico. Po Trilerja so kmalu nato prišli orožniki, ki jim je pa zapazivši jih, pobegnil v gozd. Pozneje pa se je sam podal v zapor. Fant je šele 17 let star, sirov in divji, da mu niso zastonj nadeli imena »ta divji Juri«. Da je postal tak, je veliko kriva vzgoja njegove mate- re p. d. »ta puklaste Mice«. — Da se ne bode vsled tega dogodka žabniškim fantom pripisovalo, da so sirovi, moramo iz1 javiti, da je ubijalec Triler doma iz Šutne, katera vas je v moralnem oziru najslabša v fari. Zalmica pa, ki je bila nekdaj glede pretepanja tako razupita, je v teku časa tako napredovala, da je glede omike lahko za vzgled sosednim vasem. Notranjski nouičnr. n Josip Dekleva t- Po dolgem bolehanju je v torek ponoči v »Leoninumu« v Ljubljani umrl znani rodoljub, gospod Josip Dekleva iz Postojne, star šele 55 let. Pokojnik je bil več let župan postojnski in načelnik cestnega odbora ter si za Postojno in njen okraj pridobil mnogo zaslug, je bil ljubeznjiv družabnik, značajen in dobrosrčen ter neomaliljivo zvest pristaš narodno - napredne stranke. Užival je simpatije in spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Hodi mu blag spomin! n Daleč smo prišli. Z Vrhnike nam pišejo: Kakor je znano, je naš župan zdravnik dr. Marolt. Pred leti je bil še naprednjak, potem pa se je počasi levil, dokler ni postal klerikalec. Značaj torej naš župan ni. Oe pa bi še kdo dvomil o značajnosti in narodni zavednosti župana dr. Marolta, naj si ogleda nekoliko pobližje njegovo rodbino, ki je popolnoma nemškutarska. Njegova nedoletna hčerka na primer kaj rada popeva vsenemško izzivalno pesem »Die Wacht am llliein«. — Lepo vzgaja, kakor je videti, klerikalni vrhniški župan svoje otroke! Daleč smo prišli, da je tak mož še vedno župan na slovenski Vrhniki! n Kusi v Postojni. Pretekli teden je prišlo k nam 40 ruskih učiteljev in učite-jic pod vodstvom profesorja Petrova, da si ogledajo našo svetovnoznano jamo. Jamska komisija jim je vstopnino znižala na polovico. Ruski gostje so bili od podzemskih krasot naravnost očarani in so izjavi- li, da si tako čarobne jame niso predstavljali, dasi so čitali o njej mnogo čudovitega. n Gasilno društvo v Vipavi priredi svoj običajni plesni venček dne 8. septembra t. 1. na grajščinskem dvorišču. Pri plesu svira narodna godba iz Nabrežine. n »Sokol« v ilirski Bistrici je v nedeljo razvil svojo zastavo. Kumovala je zastavi županja gospa Ela D o m 1 a d i -še v a. Slavnosti se je vdeležilo okrog :180 Sokolov in sokolskega naraščaja ter velika množica drugega ljudstva. Na slavnost so prihiteli tudi hrvatski »Sokoli« iz Voloske, Bakra, Sušalca, Zameta in celo iz Suhega polja v Slavoniji. Pri razvitju zastave sta med drugimi govorila tržaški drž. ]>oslanec dr. 11 y b a f in starosto vološkega »Sokola« dr. P oš č i č. Slavnost je nadvse krasno vspela. Podrobnejše poročilo priobčimo prihodnjič. n Iz šolske službe. Krajni šolski svet v Postojni je imenoval učiteljskega kandidata Josipa Goriš e ka za supienta na meščanski šoli v Postojni. n Požar. Iz Št. Petra na Krasu se nam poroča: Dne 22. avgusta, v nedeljo popoldne, nastal je požar v vasi Trnje. Pričelo je goreti neko pod cerkvijo s slamo krito poslopje. Ljudje, ki so bili v cerkvi pri popoldanskem cerkvenem opravilu, prihiteli so na pomoč in tudi srečno rešili v bližini stoječe in s slamo krite hiše. Pihal pa je precej močan veter, ki je zanesel nekaj isker na veliko daljavo v sredi vasi na gospodarska poslopja, krita s slamo in tako je v kakih desetih minutah nastal velikanski požar, kajti poslopja so bila napolnjena s senom in snopovjem, kakor tudi z žitom in slamo. Bati se je bilo, da postane vsa velika, nekoliko v dolini ležeča vas Trnje, žrtev ognja. V naglici je prihitelo gasilno društvo iz Št. Petra z gasilnim orodjem pod načelstvom gosp. P. Želeta na kraj nesreče na pomoč. Prišla je pa tudi požarna hramba z nepričakovano hitrostjo iz Slavine, in prišli so tudi hrabri Zagorci še o pravem času v Trnje. Pri tem požaru smo imeli priliko opazovati, kaka dobrota so gasilna društva z dobrim gasilnim orodjem. Pohvaliti se morajo pa tudi domača dekleta, kakor tudi dekleta iz sosendih vasi, ki so srčno in neustrašeno nosile po lestvicah polne škafe vode. Orožništvo iz Št. Petra in Zagorja, kakor tudi gosp. župan so opravljali pri tem požaru zvesto svojo dolžnost. Ogenj je uničil 7 gospodarskih poslopij in dve hiši s senom, snopovjem, žitom in salmo. Živino so rešili, le 6 prašičev je ogenj uničil. Poslopja so menda vsa zavarovana, pa le za malo vsoto. Pogoreli so pomoči potrebni . Po svetu. p Pobožna Angležinja. Mlada Angležinja je prišla v Oberammergau, kjer predstavlajjo svetovnoznane pasijonske igro in je na vsak način hotela stanovati pri kakem »igralcu«. Najprej so ji ponudili stanovanje pri predstavite!ju Kajfeža, ona pa je to odklonila, češ, da hoče stanovati samo pri kakem »prijatelju Kristusovem«. Iz tega vzroka je tudi odklonila stanovanje pri »Herodu« in pri »vel. duhovnu«. Nato so ji ponudili stanovanje kar naravnost pri predstavitelju Krista; pa tudi to ni bilo prav. »Ne, tja ne smem,« je rekla in je pobožno zavijala oči. »Tega nisem vredna. Zadostuje mi kak apostol.« Dali so ji torej stanovanje pri enem od apostolov. Prvo noč je izborno spala in ko je drugo jutro videla svojega gostitelja, ga vpraša, katerega apostola predstavlja. »Judeža Iškarijota«, je bil odgovor. Angležinja je groze in strahu kar omedlela, še tisti dan je pobrala svojo prtljago in ni je bilo več v Oberammergau. j) Pohotnež. Pri pekovskem mojstru Moricu D. (morda Deutseh!) v Varaždinu je služila 121etna Vekoslava Horvat. Staremu poliotnežu se je dopadlo mlado dekletce, ki ga. je dlje časa zlorabljal. Vsled pekovih groženj si dekletce ni upalo ničesar povedati svoji materi. Slednjič je prišel nesramnežu na sled postrešček J. Koren, ki je peka ovadil. Mati, ki je vdova, zahteva 2000 K za izgubljeno čast svoje hčere. e p Nemška kultura. V Esenu na Nemškem sta napeljala dva rudarja spečemu tovarišu cev v život, toda ne pri ustih. Nato sta spustila po cevi v život stisnjenega zraka, ki mu je razgnal vsa čeva, da so popokala. Nesrečnik je kmalu na to umrl v neizrečenih bolečinah. Taka je nemška kultura. p Grozna eksplozija. Dne 23. t. m. se je v mestni plinarni v Ženevi pripetila silna eksplozija. En kilometer na okoli so bile razbite vse šipe. Izpod razvalin so spravili sedem mrličev in 15 ranjencev, ki so grozno razmesarjeni. Vzrok eksplozije ni znan. Poslopje je popolnoma razdejano. Amerike novice. a Smrtna kosa. V Lorainu v državi Ohio je umrla Ana J ustin, doma iz Tu-stanja pri Moravčah. Zapustila je moža, tri hčere in sina. Otroci so vsi preskrbljeni. — V Glenwood Springsu je umrl Josip F r i c, doma iz Dolnjih Pogorel pri Starem trgu, okraj Črnomelj. Pokojnik je zapustil mlado ženo s 6 tednov starim sinkom. — Srčna kap je zadela Marijo Mihelič v Soudanu. Šla je zdrava spat, opolnoči pa je bila že mrtva. Doma je bila iz Semiča na Dolenjskem. — Skala je ubila v rudniku pri Winter Quartesu Ivana Kuhar-j a, ki je bil doma z Brezovega rebra pri Semiču. Za njim žaluje žena in petero otrok. — Umrl je v Jolietu Jožef Bučar, doma nekje blizu Kočevja. Bil je že 21 let v Ameriki. a Odposlanec »Družbe sv. Mohorja« župnik Juri Trunk s Koroškega se je mudil tri mesece med ameriškimi Slovenci. Nabiral je člane za družbo ter proučeval razmere, v katerih žive Slovenci v Ameriki. O svojem potovanju ho pisal v Mohorjeve knjige. a Slovenska svobodna podporna zveza se ho od slej imenovala »Slovenska narodna podporna zveza«. Predsednik te zveze je Anton Mlad ič. a Nova slovenska šola. Rojaki v Brockwayju v Minesoti so si ustanovili svojo šolo. Lepo, moderno poslopje je pravkar dograjeno. a Dramatični klub imajo Slovenci v La Salle. Ta klub prireja po zimi redne dramatične predstave. Odslej bodo dobivali igre iz Ljubljane; ker so oder pove- čali, bodo namreč lahko predstavljali tudi večje igre. a Mlekarno so Slovenci ustanovili v Broekwayju. Mlekarna izvrstno uspeva. Vodi jo France II n d o v e r n i k. Književnost. k Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Prvi zvezek. Pripovedni spisi. Last in založba »Društva za zgradbo učiteljskega lconvikta«. Cena I K, s pošto 16 v več. Poleg posvetila obsega knjižica 14 po-vestic, kratke so a mične in jedrnate ter pisane v lepem jeziku. — Knjižica, ki bo mladini gotovo v pouk in zabavo, je okrašena z mnogimi lepimi ilustracijami. J. Dlasnikova »Velika Pratika« za 1. 1910 je že izšla. Že čez sto let prihaja ta stara znanka v vsako slovensko kmečko hišo, zato ni čuda, da se je povsod tako priljubila. Letos se je njen poučni in zabavni del še razširil in prinaša poleg važnejših novic, ki so se med letom prigodile, obsežni popis krvavih dogodkov na Balkanu in grozni potres v Južni Italiji. V poučnem delu je opisano, kdo sme sejmariti in kakšno blago se sme na sejmih prodajati, kako se spozna nevarno bolezen Škrlatico, da se je lahko obvaruje. Našemu kmetovalcu bo prav dobro došel obširen popis umetnih gnojil, njih hranjenje in raba, kajti umetno gnojenje se je dandanes že povsod udomačilo, ker gleda vsak poljedelec na to, da zviša in poboljša svoje pridelke. Poleg tega so v »Pratiki« navedeni tudi prvi pripomočki v nezgodah, kako se kri ustavi, pomoč pri opeklinah, zastrupijenje, zmrznenje itd. »Velika Pratika« ima sedem lepih slik in zemljevid Bosne in Hercegovine in njenih sosednih dežel. Stane samo 24 vinarjev in se dobi povsod ali se pa naroči v tiskarni J. Blas-nikovih naslednikov v Ljubljani. Gospodarstvo. Kako je Janez ohranil sadovnjak pred gosenicami? Solnce se je že nagibalo k zatonu. Pospešil sem korake, da pridem domov še za dne. Skozi Gabrovo, našo sosednjo vas, sem hitel, ne da bi se kje ustavil. Dospel sem do križa ob razpotju. Tu sem našel družbo znancev, ki so se živahno razgovarjali o letini in o svojih križih in težavah. Nisem mogel mimo njih, ne da bi se ustavil in ne da bi jih pozdravil. »Dober večer, prijatelji,« sem jim zaklical ter podal vsakemu roko, »no, kako je, kako«! »Hvala bogu, _bo že,« so mi odgovorili vsi. »A kako kaže letina?« sem jih vprašal. »Hvala bogu, dobro. Samo sadja ne bo,« je tožil Martničev France. »Niti ena hruška ali jabolko ni ostalo na drevesu.« »A kako tol« sem začudeno vprašal, »v naši vasi pa je sadje ravno letos bogato obrodilo. « »O, tudi pri nas je sadje cvetelo, da ga je bilo veselje pogledati. Toda, priplazile so se od nekod gosenice in so uničile vse,« je razlagal France. »Ali niste proti gosenicam ničesar storili!« sem povprašal. »Kaj boš storil, je pač božja volja. Otresli smo jih z dreves, a one so zopet splezale nanje, čeprav smo jih mnogo poteptali. Z bogom vojskovati se pač ne moreš.« »To pa že ni tako, «je pripomnil Kolarjev Martin. »Tudi gosenic se je lahko ubraniti in se ni treba zato vojskovati z bogom. Poglejte Janeza Nagodeta, ki ima hišo in sadovnjak tam - le na onem griču, zakaj pa je ta ubranil svoja sadna drevesa pred požrešnimi gosenicami!« Radovedni smo bili, kako je Janez zatrl goseniško zalego, zato smo prosili Martina, naj nam pove nam neznano Janezovo sredstvo proti gosenicami. In Martin je jel pripovedovati: »Janez ima lep sadni vrt, saj ga vidite tam na griču, ki ga obseva sedaj zapa-dajoče solnce. Pred leti mu je sadje cvetelo, da se mu je srce smejalo. Pričakoval je bogate jeseni. Ko je končal delo na polju, je bil do večera na vrtu ter marljivo delal. Sna-žil je drevje, rezal suhe vejice, sploh storil vse, da bi sadje bogato obrodilo. Naenkrat so se pojavile na drevju gosenice. Janez je bil zjutraj in zvečer na vrtu, da zatre golazen. Delal je tako, kakor vsi njegovi sosedje. Otresal je drevje, da so gosenice popadale na tla. A to je malo pomagalo. Cez dva tri dni je bilo na drevju več gosenic, kakor jih je bilo poprej. Nekega večera je slučajno dobil v roke knjigo, ki je govorila o umetnem kmetijstvu. Jel je listati knjigo in kdo popiše njegovo veselje, ko jd naletel na poglavje »Kako se drevje obrani gosenic!« Hlastno je prečital to poglavje. Tu je stalo črno na belem: »Drevesno deblo je treba krog in krog oviti z malo volne. Nato se drevo otrese, da gosenice popadajo z njega. Gosenice seveda skušajo splezati nazaj na drevo, toda ne morejo preko volne. Takrat jih naj gospodar postrže v kako posodo in utopi ali pa porneče na ogenj.« Drugi dan je Janez poskusil to sredstvo, ki ga je čital v knjigi. In res, sredstvo je bilo dobro: v par dneh ni bilo na drevju niti ene gosenice več in sadje je tisto jesen obrodilo tako bogato, ko še ni nikoli preje.« Tako je pripovedoval Martin. Na zemljo je jel že padati mrak in razšli smo se. Drugo jesen je prilika nanesla, da sem šel mimo sadnega vrta Martinčevega Franceta. Obstal sem in se čudil, zakaj drevje se je šibilo prekrasnega in obilnega sadja. gd Stanje letine na Primorskem. Poljedelsko ministrstvo je objavilo to - le poročilo o stanju letine sredi meseca avgusta na Primorskem. Pridelek žita je srednje dober. Ječmen je dober in se ga je pridelalo še precej. Koruza kaže v Istri dobro, ravno tako tudi po nekaterih kra-ških občinah. Zgodnjega krompirja se je pridelalo mnogo in prav dobro kaže tudi kasni krompir. Druga košnja detelje ni bila dobra. Pridelek otave ne bode preveč obilen. Vremenske razmere v prvi polovici meseca julija so jako slabo vplivale na trtni pridelek; po raznih krajih so nastale trtne bolezni in ponekod ne bodo pridelali niti polovice vina, kakor so se nadejali. Ponekod obeta biti pa vendar le prav dobra vinska letina. V Istri kaže isto tako dobra letina. — Na Goriškem se je pridelalo mnogo zgodnjega sadja; tudi jabolk in orehov bode mnogo. Kostanj obeta dobro posebno glede množine. Tudi mandeljni sp dobro obrodili, posebno po Istri. Oljki je škodovala suša; vzlic temu se vendar le smatra njen pridelek kot dober. gd Peronospora. Peronospora bode letos napravila mnogo škode tudi pri nas, posebno pa na Vipavskem in v Brdih,manj pa na Krasu. Razun peronospere se je prikazala na jagodah še neka druga bolezen. Jagode so začele namreč pokati in se suše. Hujše pa kot pri nas je peronospera na Ogrskem, Nižjeavstrijskem in Štajerskem škodila. Vinska letina v imenovanih deželah ne kaže dobro. Vinogradniki niso namreč letos tam škropili, ker so se nadejali, da ne bode peronospere, kakor je ni bilo v prejšnjih dveh letih. To dokazuje, da je škropljenje brezpogojno potrebno in da se prej ali slej kesa oni, ki je opusti. LISTEK. Zaorana nevesta, (Dalje.) V nedeljo popoldne nato se je Krč počesal z umazanim glavnikom, kar je storil sicer samo o velikih praznikih, oblekel zelen žametast lajbič s koščenimi belimi gumbi' ter si nadel nikelnasto uro z žlaj-drasto verigo, na kateri je visel tolar-kri-ževec. Klobuk je pomaknil na desno uho, pogledal se še enkrat samozavestno in zadovoljno v ubitem ogledalu, nato pa zaprl vežna vrata in vtaknil ključ med bližnje butare. Odšel je v sosednjo vas h krčmarju Trnovcu, kjer je stari Anza vlekel har- monike s tako vnemo, da se je skozi odprta okna slišalo po vsej vasi. Začudili so se pivci, ko so videli vstopiti Krča v krčmo. Od vseh miz so mu ponujali piti in ker je Krč vedel, da bi si nakopal smrtno sovraštvo, če bi od koga ne pil, srknil je pri vsakem par požirkov pijače. Ko je obhodil vse mize, vsedel se je v kot k prijatelju Vrhovčevemu Mihi, da je imel pregled čez vso hišo in njene prebivalce. »To je pa čudno, da si prišel med nas,« dejal je Vrhovcev Jožetu. »Ne vem, da bi te bil kdaj tukaj videl«. »Veš, dolgčas mi je doma. Sam sem, nikogar nimam. Z živalmi se pogovarjam čez teden, v nedeljo je pa taka družba preslaba.« »Da ne boš sam, dohodi si družico!« menil je Vrhovčev in sklonivši se Jožetu k ušesom, šepnil: »Gregčeva Marica pride danes sem plesat. Te bi se oprijel! Živo dekle in korajžno ter pridno. Zaplešeš ž njo parkrat, se pomeniš to in ono in gotovo ti bo všeč. Boš videl.« Harmonika je zahreščala. Stari Anza je zaigral hudomušno poskočnico in zapel zraven pesem o dekličji nezvestobi in fantičevem maščevanju, mladi svet se je pa zavrtel in udarjal ob tla, da se je gugal ves pod, pod katerim je bila stara klet. V tem je vstopila Marica z nekim fantom .Kar zapodila sta se v hudourni vrtinec, ko je bilo pa plesa konec, je Marica zaukala kot krepek fant. »Prisedi se k naši mizi, Marica,« velel je Vrhovčev dekliču in ker je bilo tam res nekaj prostora, drugod pa povsod že vse zasedeno, vsedla se je Marica tik Krča. Bili so si kmalu v živahnem pogovoru Vrhovčev, Krč in Marica. Vrhovčev je bil dovtipen fant, ki -je znal v šaljivih besedah pripovedovati Marici, kako se toži Jožetu po druščini, seveda ženski, po drugi strani je pa netil Krču nagnenje do Marice. Ker Jože z ženskami, kakor je preje omejeno, ni nikoli občeval, zdela se mu je živahna Marica prav prikupljivo dekle in ko je Vrhovčev smeje se sprožil, da bi se Krč in Marica lahko še vzela kot pravi mož in žena, je. zardel Jože tja do velikih ušes, istočasno pa sani Šebi zatrjeval, da ta misel ni tako napačna. Marica je dekle, ki bi bila prav pripravna,' da razkratkočasi njegov žalostni stan in če mu jo je bog namenil, bi bil naravnost greli se je braniti. Jožeta se je vino kmalu prijelo, ker ga ni bil vajen in ker ga je precej pil. Z Marico šta bila v kratkem v prijaznem pomenku in ko je zaigral Anza polko, šla sta plesat, čeravno Jože ni znal plesati. Marica je obljubila, da ga bo že ona vrtela, naj se le na njo zanese, in res je izvršila svojo obljubo izvrstno. Jožetovi kompeti so se sukali po prahu, da je bilo veselje, konec plesa je pa Marica postavila svojega plesalca na tla kot snop rži. Vse se je smejalo okornežu, Krč je bil pa mnenja, da gre smeh njemu v čast in priznanje. Ko je krčmar izganjal druge goste iz krčme, bil je med njimi Krč z Marico. Močno je bil nasekan, in ko sta bila na vaških zavrteh, kjer je Jože menil, da ni nobenega nepoklicanega, obljubil ji je pri svoji vesti in duši, da jo vzame za ženo; da bi bila ta njegova obljuba bolj potrjena, dal ji je za aro 10 goldinarjev. Marica je vzela denar, ko sta se pa ločila, je pa rekla, žugajoč s prstom: »Ti Jože, če se skesaš, ne dobiš beliča nazaj!« Krč je sveto zatrdil, da se ne zgodi ne prvo ne drugo. * (Konec prihodnjič.) Izdajatelj in urednik Rasto Pustosleinšek. Loterijske številke. Dvignene dne 21. avgusta 1909. Gradec: 4, 41, 88, 57, 30. Dunaj: 26, 59, 23, 54, 40. Vprašanja in odgovori. G. R. O. na S. Vprašanje: Imam vodovodne cevi napeljane čez sosedov svet. Ko sem vodovod napravljal, sva se pogodila s sosedom ter sem mu plačal 6 kron. Sedaj pa mi sosed namerava izruvati cevi in mi tako uničiti vodovod. Ali ima pravico do tega ali ne? Odgovor: Ako ste se ž njim pogodili pred pričami in mu enkrat za vselej plačali odškodnine 6 K, potem sosed nima pravice cevi izkopati. Ako pa to stori, ga lahko tožite in boste pravdo gotovo dobili. G. K. v P. Vprašanje: Neki lekarnar v B. je našel zel, ki se puši in stori dobro prsim in plju-čam. Ali je Vam znano kdo ima to zel na prodaj v Ljubljani? Odgovor: Zel se zove Canabis indica in se dobi v lekarni Trnkoczy v Ljubljani, toda ne brez zdrav nikovega recepta. Zahvala. Mnogospoštovani gospod Alojzij Krajc, podpredsednik krajnega šolskega sveta, posestnik, lesni trgovec, gostilničar i. t. d. je blagovolil podariti 50 K za tukajšnjo šolarsko knjižnico. Blagemu dobrotniku izreka podpisano vodstvo v imenu šolske občine za ta velikodušni dar najpre-srčnejšo zahvalo. Bog plačaj! Vodstvo fnrazcedne ljudske šole. Grahovo pri Cerknici, 20. avgusta 1909. JOSIP KOBAL, voditelj. Na prodaj' je blizu železniške postaje; zraven je tudi kegljišče in lep vrt. 51 3—1 Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastniku Franjo Severju, posestniku v Hrastju in Ludoviku Špilarju, posestniku v Št. Petru na Krasu. Dva dobra čefrcta miniti H 1 ' išče 50 1—1 Alojzij Fabian čevljarski mojster v Črnomlju. V ponedeljek, dne 30. avgusta ob 9. uri zjutraj - — oddal bom na dražbi v najem — trato „oto»o“ in sicer 11 različnih delov. Zbirališče pred občinsko pisarno. 49 1—l fran paternost v postojni. Zastopnik 28 11-7 valjčnega mlina Vinka Majdiča iz Kranja Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo v Trnovem in Podgradu. JJ3T Trgovci! „Svoji k svojim". Resi avraclja pri „Zlati kapljici * v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča slavnemu občinstvu svojo izborno kuhinjo, naravna vina in pivo. Zmerne cene in točna postrežba. Lepi, prijazni prostori, krasen vrt itd. Za obilen obisk se priporočata 38 10-7 Leopold in Alojzija Tratnik. Prvi slovenski pogrebni zavod se priporoča slavnemu občinstvu za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri 21 12—7 ] F« Maliju Josip M lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda. Ljubljana Prešernova ulica. O) s .5 C ra > (/i >n 'dJ ji Ifsj 3 f—■ « s*" !r r= ^ n u G r- x/) C ■p« V) >%/% Cl >u rs £ c: c jC § o "o” «3 CJ O. >N O E^-EVn js =.S, "So c ”5'c 2 u >n -a (X > o O C3 &Q >^5 C 3 Lepo arondirano posestvo v krasnem kraju Vipavske se proda. Posestvo sestoji iz hiše z gospodarskimi poslopji, vinogradov, njiv, travnikov in gozdov. Poslopje je vse zidano in z opeko krito. V hiši se izvršuje gostilniška obrt; pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Ponudbe oziroma vprašanja na upravo lista pod št. 46 3—2. Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulita 2, nasproti kavarne ..Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno ___________ 1» *• i ^ i «r «* 1 in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov. Svoji k svojim I 20 52 - 7 Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zorenja grozdja, se Vam priporočam. Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere glede dobrih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se zanesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah. Martin Sreboth, trgovec Poreč, Istra. 17 7-7 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne BLHGHJNE izvrstne kakovosti prodaiitofarna blagajn JK- jBUrsjiagei k Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27. Založnik rajfajzen. zadrug itd. 43 24—6 Pecite, pražite, kuhajte Pekatete, saj se dajo te okusne testenine na razne načine pripravljati! 25 19-7 4$ iSjS Poštne hranilnice št. 12.921. Ustanovljena leta 1896. Ml registrovana zadruga z neomejeno zavezo = pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) = sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4»/40/o od prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—7 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemSi praznikov. r največja zaloga navadnih do najfinejl otroških vozičkov 36 25—7 in navadne do najfinejše zime. M. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. J Z lepo tiskanih, prav zastonj in franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja Tmkoczyja v Ljubljani, zraven rotovža. 33 25—7 Sini« J' 49* Sinjer Hi itTOj. pr»li)iliicak. iger Ko. del. MM za fintai stnie Kočevje ■ ■ as Glavni trg štev. 79. 29 14-4 o B o Notranjska posojilnica v postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne. Obrestuje hranilne vloge po 43/t°/0 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5l/2% in amortizaciji najmanj V2%, na osobni kredit po 6%- 2 25-7 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. i o o nunu franc Kraigher krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda). Priporočam se za izdelovanje oblek za gospode. Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi. Cene zmerne! Delo solidno! Postrežba točna! 26 25-7 V. H. ROHRMANN § § & >!? k § * 'M § 1 $ § § * (prej Jože Strzelba) = LJUBLJANA = kupuje razne rastline, korenine, rožice, semena, lubje, divji kostanj, češminjev sok, jabolka za mošt, kosti, parklje, loj itd., ima kot lastnik tvrdke 40 24 6 * % § lit at & at § rti § * lit at a* M. PAKIČ vedno največjo zalogo škafov, raznih lesenin, košar, fine žime, morske trave itd. 1« at a* at at ^atittatatatatatittatati^atiKatatiifatiifafittataGitatittatittittatittiK l li registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima vedno v zalogi 23 25—7 polnomastni in polmastni emendolec ter polnomastni in polmastni trapist: emcndolc kg K 1 '60 polemendolc kg K 1*30 trapist . „ „ 1 *80 poltrapist . „ „ 1-60 Prva slovenska trgovina Pevc Kocelj v KOČEVJU, v hiši slovenske »Kočevske posojilnice" Manutakturno, galanterijsko in špecerijsko blago na debelo in drobno, Zaloso moke V. Moidlfa ter zalosa železnine. 25 -7 Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. metska posojilnica ljubljansko okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, V Ljubljani v lastnem zadružnem domu. je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344*75 upravnega premoženja K 17,519.983*93. Obrestuje hranilne vloge brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan 18.-12. in od 3.-4. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 kron 17,102.911-27. Posojuje na zemljišča po 5'/4c/o z Va°/0 na amortizacijo ali pa po 5 ‘/^"/o brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0- Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. 6 25-7 Izborno Sli katero se prodaja v pid družbe sv. Cirila in Nletoda priporoča 40 24—6 E9šhe bsidejeviške pivovar ii. Sv. Petra nasip št. 11. Ljubljana II Zidovske ul. 7. priporoča svojo bogato zalogo vi • 1 v vi •! v in, rnirn in mm t najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fasone, rjave in črne prave amerikanske čevlje 37 25-7 za gospode in gospe. Zumanja naročila, tcčn:. '£'£'£'&* Prva narodna veletrgovina i železnino ^ fr. Stupica v Cjubljani g jfiarije Terezije cesla » N priporoča svoje izvrstne brane, pluge, amerikanske kosilne ^5 stroje, slamoreznice, mlatilnice, ^ čistilnice, motorje, železne blagajne, ^5 kuHinjsko [opravo, štedilnike, peči, ^ kakor tudi Želez- ^5 niške šine, tra- ^ verze, cement in ^ spioii vse stavbne K potrebščine, ^ trombe, cevi in ^ tehtnice. ^ N Nizke cene! ^3 ^ Točna postrežba, solidno blago ! Mziits x ir nnx* :«zzsf Slovenci! Slovenke! Svoji k svojim! y a ............ <*—» Pred nakupom in zii se Vam priporoča slovenska trgovina pri i Cirilo ii Metodo v Ljubljani 12-7 lingatjeva ulita. nasproti loterije! Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke. Itajvefja izber satenastih, volnenih ter svilnatih rut. Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino. '4*—~W' hlhh« VB- 'M 4A. O c >0 o n u v a 'J c .£ > rt 1— O. o o. 5f//W /lili •v” -o o 73 "t P < ST 5’ 5’ n "O 2 a ro ?i H) PC rD O n< 3 O domačega izdelka priporoča 12 25-7 Josip Vidmar v Ljubljani Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4.