Celje - skladišče GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV LETO VBIL ŠTEV. d. TRBOVLJE AVGUST 1072 u Poslovanje podjetja v 1. polletju 1972 V primerjavi z letom 1971, organizacijskih sprememb ni bilo. U-vedli smo poleg sedanjih še dva samostojna knjigovodska obračuna in sicer za elektrostrojni obrat (ESO) in za toplarno Trbovlje. Tako evidentiramje sedaj poslovanje podjetja v devet samostojnih knji- — jama — zunaj Skupaj osnovna dejavnost — druge dejavnosti (OSRD, itd.) ZPT skupaj Koncem leta 1971 je znašalo skupno število zaposlenih 4.501, torej padec v I. polletju 1972 za 50 delavcev. Osnovna dejavnost Načrtovana proizvodnja premoga je bila na rudnikih Hrastnik in Trbovlje presežena, dočim rudnik Zagorje in rudarski šolski center načrta nista dosegla. Na rudnikih Hrastnik in Trbovlje je proizvodnja v tem polletju tudi višja od proizvodnje v I. polletiju 197il, na rudniku Zagorje in rudarskem šolskem centru pa je nižja. Vse to je seveda vplivalo na doseganje načrtovanih finančnih rezultatov, polr drugih vplivov (amortizacija, materialni stroški). , Skupno dosežena proizvodnja v višini 882.200 ton je bila v celoti prodana, poleg tega pa še 1.304 ton iz deponije. Stanje deponije premogovega prahu je znašalo 30. junija t. 1. še 8.832 ton. Pri prodaji premoga ugotavljamo upadanje dokaj ugodne konjukture, ki je vladala še v letu 1971. V spomladanskih mesecih je zaznavan daljši zastoj v odvzemu s strani široke porabe. Z nastopom polletja se je povpraševanje izboljšalo tako, da s prodajo debelih vrst ni posebnih težav. Pri prodaji drobnih vrst premoga za industrijsko porabo in elektrarne, pa je nastalo z nastopom pomladi kritično obdobje, ki govodstvih, v okviru osnovne dejavnosti pa je zagotovljena tudi e-videnca po posameznih rudnikih. Stanje zaposlenih se je koncem junija 1972 znižalo za 143 delavcev, kar je razvidno iz naslednje primerjave: 30 6. 1971 30. 6. 1972 razlika 2.302 2.208 — 94 1.515 1.307 — 208 3.817 3.515 — 302 777 936 + 159 4.594 4.451 — 143 še vedno traja. Ovire v prodaiji izvirajo iz zastojev in ustavitve o-bratovanja termoelektrane Trbovlje ter kasni tve pri prehodu k redni proizvodnji novozgrajenih kapacitet cementarne Trbovlje. Istočasno pa je vzročno povezana predčasna napolnitev deponijskih prostorov pri teh dveh veleodjemalcih. Hkrati s problemi prodaje te lokalne porabe, se kaže tudi izrazita tendenca delnih odpovedi pogodbenih količin drugih industrijskih porabnikov. Prodajne cene posameznih proizvodov se v I. polletju niso spremenile zaradi splošne zamrznitve cen. Z elektrogospodarstvom smo pri sklepanju letne pogodbe dosegli sporazum o novih cenah, ki so nam bile odobrene pred odlokom o zamrznitvi. Z železnico se o novih odobrenih cenah nismo sporazumeli in ije zaradi tega železnica edini kupec, s katerim nimamo sklenjene prodajne pogodbe. Značilnost nabavnega trga ,je nezmanjšana tendenca povpraševanja, ki še vedno močno presega obseg in strukturo ponudbe. Pri nabavi osnovnega reprodukcijskega materiala, razen jamskega lesa, ni bilo posebnih težav. Nabava razstreliva, krajnikov, cementa, pogo- Absolventi — rudarji RŠC pri ZPT, skupno s svojimi inštruktorji iz. RŠC pred delavskim domom v Zagorju. Foto Majda n s kih goriv in maziv je .potekala zadovoljivo v okvira potreb proizvodnje. Večje težave smo imeli le z retino preskrbo jamskega lesa, tako po količini kot po asortimentu. Zaradi neurejenih tržnih razmer smo morali kot nadomestilo kupovati drug tehnični les, kot so drogovi, celulozni les itd. Piri osnovnih vrstah pomožnega materiala preskrbljenost nabavnega trga nam povzroča težave pri redni nabavi potrebnih vrst materiala, predvsem izdelkov črne in barvne metalurgije, kovinsko - predelovalne in dlektro industrije. Nabava rezervnih delov in opreme iz uvoza je potekala s precejšnjimi zaksnit-vami. To je posledica problemov splošne nelikvidnosti, tako v pogledu ^ dinarskega in deviznega kritja. Večji del zahtevkov je zaradi itega prestavljen na kasnejše obdobje. Poraba specifičnih vrst m alte riala je nekoliko padla, izjema je le električna energija, pri kateri beležimo povečanje: upra vnOHproda j na režija 3,78 4,85 ,1,07 Skupaj 72,05 84,24 12,19 Zagorje jama 114,42 150,85 36,43 separacija 8,66 12,04 33,8 železnica 1,72 2,04 0,32 deponija 0,04----------0,04 .j atovi šče 1,44 3,64 2,20 upra vno-proda j na režija 3,75 4,87 1,12 Skupaj 130,03 173,44 43,41 Povprečna lastna cena je znašala v lanskem I. polletju 102,99 din/t, letos je 122,95 din/t, porast znaša 19,9,6 din/t ali ,19 %. Povprečna prodajna cena pa je višja za 20,27 din/ ton oziroma za 19,3 %. Rudnika Hrastnik in Trbovlje sta z doseženo prodajno ceno pokrila vse proizvodne stroške in sta dosegla še nekoliko boljšo pozitivno razliko kot lani. Rudnik Zagorje pa ima za d3,48 din/t višjo lat stno ceno kot ipa znaša prodajma. Pregled za L polletje 1972 (v din/ ton): 'iš lastna "5 5 cena II — Hrastnik — Trbovlje — Zagorje ZPT 134,45 127,79 6,66 93,39 84,24 9,14 159,96 173,44 —13,48 125,56 122,95 2,61 Pregled za L polletje 1971: — Hrastnik — Trbovlje — Zagorje ZPT 114,53 111,92 2,61 73,90 72,05 1,85 132,67 130,03 2,64 105,29 102,99 2,30 Zaradi zelo slabe likvidnosti smo morali omejiti izvanjanje investicijskih del na minimum, da smo lahko na ta način prihranjeno amortizacijo uporabljali za obratna sredstva. Predvidene letne zneske a-mortizacije smo porabili takole: Jamski les m3/1000 ton I. polletje: — Hrastnik 1971 1972 »/o 8 — Trbovlje 7 7 — Zagorje 14 14 ZPT 10 9 Krajniki mit — Hrastnik 0,93 0,i82 — Trbovlje 0,79 0,80 — Zagorje 0,52 0,41 ZPT 0,76 0,71 Razstrelivo gr/t — Hrastnik 126 86 — Trbovlje 74 72 — Zagorje 317 313 ZPT 163 137 Električni tok kWh/t — Hrastnik 15,02 13,77 — Trbovlje 17,44 18,87 — Zagorje 3543 45,44 ZPT 21,70 23,46 80,0 1100,0 100,0 90.0 68.3 97.3 98,7 84,0 Lastna cena proizvodnje premoga je na vseh rudnikih narasla. Razlog je zaradi povečanja cen po-trofšnega materiala, višji amortizaciji zaradi revalorizacije osnovnih sredstev in ne navsezadnje zaradi višjih osebnih dohodkov, (v din/ ton): I. polletje: Hrastnik jama skupni prevoz separacija jalovišče drobljenje upravno-prodaj režija Skupaj I. polletje: Trbovlje jama skupni prevoz separacija , jalovišče drobljenje 1971 1972 razlika 94,94 97,65 12,71 7,90 8,37 0,47 13,87 15,72 1,85 1,44 1,13 0,31 0,02 0,06 0,04 1 3,75 4,86 1,11 111,92 127,97 15,87 1:971 1972 razlika 60,37 67,76 7,39 3,67 3,84 0,47 1,66 3,70 2,04 0,38 1,00 0,62 2,19 3,09 0,90 Naziv_______________________letni načrt — radarska dela 6,634.500 — zunanje poslovne zgradbe 1,89,8.000 — oprema z montažo 18,806.900 — projekti 2,17.900 — odkupi 657.000 Skupaj 28,214.300 porabljeno______________________% 2,203,100 33,2 735.400 38,7 3,956.200 21,0 43.500 20,0 84.300 12,8 7,022.500 24,9 V II. polletju se bo poraba a-montizacijskih sredstev zanesljivo precej povečala. Poleg amortizacije smo porabili za financiranje investicij še 601.700 din kredita za izgradnjo H. faze toplarne Trbovlje. Povprečni osebni dohodki so se I. polletje Delovna enota 1972 — Hrastnik 2,072,47 — Trbovlje 2.060,48 — Zagorje 1.967,42 — Skupni prevoz 1.349,22 — Separacija Trbovlje 1.732,89 — Separacija Zagorje 1.586,96 — Nabavni oddelek 1,684,48 — OSRD 2.362,69 — GRAM AT . 1.620,56 — Avtopark 2.035,57 — SRD 1.713,86 — elektro delavnica 1.796,58 — Toplarna Trbovlje 2.076,93 — Uprava ZPT 2480.80 Skupaj 1.997.97 v posameznih delovnih enotah dvignili. Mesečni met to zneski za dejansko opravljene delavnike z dodatki za nadurno, nedeljsko in nočno delo, in brez nadomestil za redne in izredne plalčane dopuste, državne praznike ter boleznine, so znašali: I. polletje 197:1 ______________________________% 1.697.90 1224 1.671.20 123,3 1.656,40 118,8 1.490,60 124,1 1.372.20 126,3 1.327,30 119,6 1.396,10 120,7 1.83040 1294 1.306,50 124,0 1.468.80 138,6 1.473.90 116,3 1.521.80 118,1 1.876.20 a 116,2 1.641.20 121,70 Finančna problematika Likvidnostno finančno stanje se nikakor ne more izboljšati. Naše terjatve do kupcev premoga in raznih storitev iz dneva v datn naraščajo. Kljub vsem naporom ijih ne moremo znižati na sprejemljivo višino. Povečanje terjatev ter s tem v zvezi primanjkljaj na likvidnih obratnih sredstvih krijemo delno iz prihrani ene amortizacije, iz doseženega ostanka dohodka, začasnih posojil iz naših skladov, di- narske protivrednosti deviz in iz nepravočasno plačanih obveznosti do dobaviteljev. Za izplačilo osebnih dohodkov moramo najemati redno mesečno pri banki in republiškem rezervnem skladu premostitvene kredite, za katere moramo plačevati od 1. 3. 4972 dalje 14% redne obresti, v primeru nepravočasnega odplačila pa še 4% zamudnih obresti. Zaradi nerednega in nepravočasnega plačevanja terjatev imamo seveda velike težave s poravnavo naših obveznosti. Tako ne moremo pravočasno plačevati fakture za dobavljeni material in -opravljene storitve, anuitete za dolgoročna posojila itd. O multilateralni kompenzaciji sem pisal že v prejšnji ■števiilki .tega glasila. Od pozitivne razlike v znesku ,13,827.000 din je do danes „ neporavnano še približno 2,000.000 din, ker si dolžniki še vedno niso 30. 6. 1971 Angažiranje: kupci premoga 27,336 zaloge premoga 1,712 zaloge materiala in drobni inventar v uporabi 14,519 nedokončana proizvodnja 74 Skupaj 43,6'' ’ Viri ifiinanciranj.ai: predpisan minimalni sklad obratnih sredstev krediti: — za blagovni promet — dolgoročni pri Ljubljanski banki — za izgubo iz prejšnjih let pri Ljubljanski banki — premostitveni za izplačilo osebnih dohodkov pri Ljubljanski banki — premostitveni za izplačilo osebnih dohodkov pri republiškem rezervnem sklaldu Skupaj Razlika Razliko oziroma primanjkljaj na obratnih sredstvih pokrivamo z preskrbeli zadostnega kritja na svojih žiro računih. Če bi kupci storitev obrata za specialna rudarska dela plačevali fakture vsaj približno v pogodbenem roku, ne bi bili nikdar v zadregi za obratna sredstva. Zgoščen pregled angažiranih o-bratnih sredstev in -njihovo financiranje, nam pokaže naslednja slika i(v tisoč din): 1. il. 11972 30. 6. 1972 33,044 43,088 562 521 14,199 16,218 45 — 47,850 59,827 14,837 14,625 15,724 3,450 6,500 6,500 17,792 17,468 17,175 1,372 1,253 1,253 1,000 2,200 3,500 38,451 5,190 42,046 5,804 7,000 5,1452 •8,675 raznimi internimi posojili, ki so o-menjena v prejšnjem odstavku. Roman Turnšek ELEKTRARNA PRIČELA VNOVIČ OBRATOVATI' Termoelektrarna Trbovlje II, je pričela 15. maja 1972 z remontom svojih naprav. 'Ugotovili so nekatere večje okvare, katerih pa niso mogli opraviti sami, zaito so povabili k izvedbi specialnih -popravil poljske strokovnjake. Remont se je zavlekel zaradi posebnih varilskih in drugih del skoraj na tri mesece. Termoelektrarna II je pričela po krajši -preizkusni dobi vnovič obratovati 14. avgusta 1972. Med tem časom seveda rudnik Trbovlje ni mogel normalno obratovati, ker TET ni mpigola prevzeti vseh pogodbenih količin ikotlovnega premoga. Rudnik Trbovlje je bil prisiljen zmanjšati proizvodnjo in poslati rudarje na dopust. TELEVIZIJSKA ODDAJA Dne 21. junija t. 1. ie bila na ljubi jans-ki televiziji, televizijska oddaja pod nazivom »Kotredež«. Avtor te oddaje je bil novinar Bogdan Pogačnik. V .televizijski oddaji smo videli -posnetke z jame Kotredež, razgovor z rudaril, na koncu pa še potek -sestanka krajevne skupnosti v gasilskem domu v Kot-redežu. Tu so govorili -o raznih prblemih, ki se pojavljajo v kraju njihovega bivanja, življenju občanov, osebnih dohodkih, na koncu pa je bila prikazana -tudi nova struga potoka Kot-redežca, ki ie obložena z gumijastimi ponjavami. Nelikvidnost Zasavskih premogovnikov V Zasavskih premogovnikih problem nelikvidnosti še posebej izrazito vpliva na nevarnost izplačevanja ošabnih dohodkov. Skušali bomo predeči ti vso težo tega vprašanja, ki vsekakor vpliva 'tudi na stanje likvidnosti v vseh treh zasavskih občinah. Bilanca _ tega stanja je za podjetje sicer visoko aktivna. Tako n. pr. znašajo naše obveznosti proti dobaviteljem komaj 6,600.000 din, od tega v proizvodnji premoga 3,380.000 din, pri obratu za specialna rudarska dela 800.000 din, v avtoparku 300.000 din, pri ostalih pa 2,470.000 din. Pri tem seveda niso zajeti naši dolgovi v banki in pri republiškem rezervnem skladu. IV teh številkah |je zajet izključno blagovni promet. Na osnovi čistega blagovnega prometa brez kreditnih aranžmanov, je razmerje med našimli dolžniki in našimi dolgovi 4,3 proti 1. Imamo torej za 28,300.000 dim dolžnikov in za 6,600.000 din dolgov. Res je tudi, da v našem proizvodnem procesu tvori jo materialni stroški proizvodnje 17 do 20% celotnih stroš- kov, vendar pa imamo na drugi strani 51 do 52% udeležbo osebnih dohodkov v celotnem dohodku oziroma celo nekaj več v udeležbi osebnih dohodkov v lastni ceni. Pri item je potrebno posebej poudariti, da moramo imeti za kritje o-sebnih dohodkov mesečno na razpolago 12 do 13 milijonov din ^razpoložljivih sredstev na žiro računu podjetja. Prav gotovo je zanimiva ugotovitev, da so glavni oziroma naj-večji dolžniki v Zasavju, točneje rečeno, v Trbovljah. Od zapadlih obveznosti izvira 60 % dolga pri trboveljskih podjetjih, to sta trboveljska Termoelektrarna in trboveljska Cementarna. Zapadli dolgovi teh dveh podjetij znašajo o-ko-M 17,000.000 dim in to v item tre-mutlku raje celo nekoliko več. Problem Termoelektrarne kot dolžnika, nas tare že dolga časa, pravzaprav že več let, se pravi, odkar se ie pojavil problem nelikvidnosti v Jugoslaviji. Problem Cementarne kot velikega dolžnika, se^ je sicer v manjši meri pojavljal že v lan- skem letu, vendar je kot akuten nastopil posebno Mos. Znesek zapadlih obveznotsi se je v Cementarni povečal za približno osemkrat v primerjavi z lanskim letom. Pri Termoelektrarni obsto ja tudi ta problem, da nastopajo ZPT kot glavni dobavitelj goriva za pro-izvetinjo električne energije, da pa od prispelih plačil v Termoelektrarno, za proizvedeno električno energijo prejemajo ZPT sorazmerno majhen delež plačil za dobavljen premog na svoj žiro račun. Iz pregleda dolga TET je razvidno, da se krije iz zapadlih obveznosti o-krog 150.000 ton premoga, iz česar sledi, da krijejo ZPT s svojimi sredstvi celotno količino deponiranega premoga in tudi del proizvodnega ,in prodanega, pa ne -plačanega električnega toka. V deponiji je namreč okoli 100.000 ton premoga. Ker znaša plačilna obveznost TET 45 dni, kar predstavlja v denarnem prometu s TET skoraj 9,000.000 din, znaša celotno dolgovanje TET našemu podjetju več kot 21,000.000 din, s čemer že posegajo ZPT z delnim kreditiranjem izgube, M je nastala v elektrogospodarstvu. Menim, da tega dejstva še zdaleč ne upoštevajo vsi republiški organi, ko rešujejo ureditev finančnega stanja v elektrogospodarstvu. K tema dvema domačima dolžnikoma moramo prišteti še ostale: tovarno glinice in aluminija Kidričevo z 2,300.000 din dolga, tekstilne tovarne v Sloveniji z 1.660.000 din, železnice v Slovenijii z 1,800.000 din, trgovska podjetja 2.500.000 din (pd tega skoraj večino trgovska podjetja iz Zagreba), železarne ter ostala podjetja, tako da znesejo zapadle obveznosti vseh kupcev okoli 28,000.000 din, kar tvori seveda le dolg za prodajni premog. Celoten dolg z vezanjem obratnih sredstev znaša pri proizvodnji premoga okoli 41,000.000 din. Ostale dejavnosti podjetja imajo registrirane dolžnike v višini okoli 10.000. 000 din, ipri čemer je najmočnejši ohrat' za specialna rudarska dela z 7,700.000 din dolžnikov. Skupno znašajo terjatve ZPT na-pram kupcem okoli 51,000.000 din. Pri tem velja omeniti, da investitorji, pri katerih se angažira obrat za specialna rudarska dela z rudarskimi deli, kljub izjavi o garanciji sredstev in izpolnjevanju vseh zakonskih določil, pred pričetkom izvajanja investičijiskih del, kaj hitro pozabijo na svoje obveznosti napram izvajalcu. Ce sedaj pogledamo, kako moremo ob tako visokem znesku dolžnikov poslovati, potem moramo pregledati sredstva, s katerimi krijemo naše dolžnike. Krediti: — blagovni 6,500.000 din — dolgoročni 17,175.000 din — sanacijski (Zagorje) 1,253.000 din — kratkoročni premostitvem 15,000.000 din Skupaj ikrediti 39,928.000 din Krediti dobaviteljev 6,600.000 din Skupaj 46,528.000 din če hi šlo za kritje dolžnikov, bi potrebovali še okrog 4,000.000 din. Ker pa moramo kriti še zaloge, nedokončano proizvodnjo in gotove izdelke, kar znaša Skupaj okoli 28.000. 000 din, potrebujemo za kritje celotnega poslovanja še-dodatnih 32,000.000 din sredstev, kar izpolnjujemo deloma z minimalnim skladom obratnih sredstev v znesku okrog 15,000.000 din ter deloma z vsemi razpoložljivimi lastnimi sredstvi — z amortizacijo okrog 5.000. 000 din, z rezervnim skladom 3.500.000 din, s skladom skupne porabe 3,700.000 din, z devizami 3.187.000 din, z ostankom dohodka za leto 1972 4,800.000 din in stano-van iškim prispevkom v znesku 550.000 din. Omeniti moramo problem amortizacije, s katero krijemo obratna sredstva. Od 14,000.000 din ustvarjene amortizacije v I. polletju letošnjega leta, smo lahko zaradi problemov, 'ki so jih povzročili kupci, porabili le cca 8,000.000 din. Pri tem pa je potrebno dodati, da je znašal ostanek neizkoriščene amortizacije iz leta 1971 skupno 6,500.000 din. Spričo nujnosti hitrejšega tempa v modernizaciji in nerešene odobritve kredita za modernizacijo proizvodnje, nam pomeni takšno plačevanje s strani kupcev direkten vpliv na zaostajajne v tempu moderni-zaoiije in še poslabšuje že itak kritično stanje v našem podjetju. Sedanja praksa reševanja vsakomesečnega problema glede izplačila osebnih dohodkov obstaja, v tem, da smo manjkajoča sredstva, v zadnjih mesecih smo potrebovali skoraj celoten znesek za o-sebne dohodke, prejeli kot kratko-iročni kredit deloma od Ljubljanske banke, deloma pa od Republiškega rezervnega sklada. Jasno je, da so ob tem nastale in so prisotne neprestano skrbi, če bomo uspeli do roka vrniti sredstva, da bomo v naslednjem mesecu zopet lahko iskali kredit. V poslovanju podjetja je treba nekatere račune dobaviteljem poravnati. Tako ne moremo opustiti plačevanja lesa, ker nam grozijo tekojšnje ustavitve dobav, enako je 'tudi pri raz-strelivu in vžigalnih sredstvih, kar pa si za zagotovitev nadaljnjega procesa proizvodnje ne moremo privoščiti. Ob vseh problemih nelikvidnosti ne moremo mimo multilateralne kompenzacije, ki naj bi bila izvedena letos v mesecu marcu, izvajali pa so jo dva meseca. Pri tem predvidevajo novo kompenzacijo v letošnjem letu. Po objavi multilateralne kompenzaci je je pre- nehal skoraj ves plačilni promet in s sredstvi podjetja na žiro računu postaja položaj še težji. Od ugotovljenih prijav naših dolžnikov v že izvedeni multilateralni kompenzaciji v višini 25,000.000 din, še vedno nismo prejeli plačila 2,500.000 din, ki so registrirani kot akceptni nalogi, izdani s strani službe družbenega knjigovodstva. Če bodo vse kompenzacije izvedene po enakem sistemu in režimu, potem bo položaj za mas še težji. Ne moremo se tudi strinjati s stališčem in izjavami nekaterih odgovornih funkcionarjev, da je treba blago prodajati le tistemu, M ga plača. Pri takšni, količinsko veliki proizvodnji, kaikršna je naša, si takšnega -režima ne moremo privoščiti. Problem ni v obratnih sredstvih za zaloge, saj še danes kreditiramo -skoraj dvomesečno proizvodnjo, ampak v tem, da ne moremo vseh' količin premoga vskladiščiti. Sedanji priliv sredstev na žiro račun podjetja -je minimalen, normalno bi morali prejemati dnevno 700.000 do 800.000 din, nakažejo pa tudi 30.000, 70.000 din, pa tudi ničesar. Seveda je ob takšnem prilivu sredstev popolna iluzija misel na likvidno poslovanje podjetja. Zavoljo nastale situaoi j e predlagamo: 1) da se vsi družbeni činitelji v republiki odgovorno angažirajo za odpravo žarišč nelikvidnosti, 2) da republiški organi čimpreje uredijo pbložaj elektrogospodarstva, od katerega je -skoraj 50% odvisno stanje likvidnosti v ZPT, 3) da -se s posebnim odlokom uredi plačevanje dobavljenega premoga elektrogospodarstvu, ki Skupina naših sodelavcev iz OSRD sodeluje pri gradnji značilnega jaška v kraju Guspisbach-Andermatt, Švica. Na sliki je pogled z gradbišča proti Guspisbachu, ki je oddaljen okrog 8 km. Foto Ivo Zupan naj ima (prednost pred ostalimi plačili, 4) da se ne moremo strinjati s sprejetjem ipredlagamih zakonov v okviru izvajanja stabilizacije. Ti bi nas prizadeli z odvzemom dohodka, pri čemer menimo, da to ni v skladu z ustavnimi na- čeli, ker je poudarjeno, da ne more nihče odtujevati rezultate dela, 5) da splošni pojavi, ki otežkočajo poslovanje v gospodarstvu, niso v skladu z osnovnimi načeli socialističnega plansko-tržnega gospodarstva. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Pripomba uredništva: Pisec tega prispevka je posredoval vsebino članka na seji revirskega sveta občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, dne 28. 7. 1972, v Trbovljah. Doseganje in delitev dohodka v I. poletju 1972 V članku o finančnem poslovanju iZiPT v prvih štirih mesecih 1972, objavljenem v 3. številki glasila Srečno sem opisal dejavnosti podjetja, za katere je ibal sestavljen finančni načrt za leto 1972 in za katere zasledujemo v knjigovodstvu poslovne uspehe. Da na kratko ponovim: 1. Osnovna dejavnost obsega: a) rudnik Hrastnik b) rudnik Trbovlje c) .rudnik iZagorje č) separacijo Trbovlje d) ‘separacijo Zagorje e) upravno-prodajno režijo f) skupne službe — pri rudnikih zasledujemo celotni dohodek in njegovo delitev, razen za premog, še za investicije, veliko popravila in raziskovalna dela v lastni režiji, razne storitve, samske -domove, zemljiško posest in pralnico ter kotlarno (v Hrastniku); — pri separacijah še skupni prevoz. jalovišče (v Trbovljah) in drobilnico; — skupne službe: laboratorij, obe žagi ter izredne dohodke in izdatke, prodaja materiala iz skladišč. Na -rudnike odpadajoči del stroškov separacije in lupravno-prodajne režije obravnavamo v obračunu proizvodnje premoga kot -materialne stroške, isto velja za storitve skupnih služb. 2. Obrat za specialna -rudarska dela (OSRjD) obsega: a) posamezna gradbišča v tuzem-stvu b) posamezna -gradbišča v tujini. — za realizacijo gradbišč v tujini upoštevamo v naših obračunih nato devizni priliv. 3. Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala (GRAMAT) obsega: a) Hrastnik: betonarna, kamnolom b) Trbovlje: opekarna, betonarna, kamnolom, gradbena skupina c) Zagorje: kamnolom Borovnik, gradbena skupina. 4. Avtopark 5. Elektrostrojni obrat Trbovlje (EiSO) 6. Toplarna Trbovlje 7. Rudarski šolski center 8. Menze: a) Hrastnik b) Trbovlje c) Zagorje 9. Počitniški domovi: a) Rab b) -Crikvenica c) Partizanski vrh. Kot proizvodne dejavnosti obravnavamo dejavnosti od 1. do 6.; za te smo tudi sestavili finančne načrte. Droge dejavnosti, od 7. do 9., smatramo za neproizvodne, ker se sestoji del njihovega celotnega dohodka iz dotacij proizvodnih dejavnosti. Finančnih načrtov za neproizvodne dejavnosti ne izdelujemo. Knjigovodstva imamo organizirana tako, da imamo mesečni pre-glde finančnega dogajanja v vseh naštetih delovnih enotah in -tudi za vse enote primerjavo s Sinanč-n-imi načrti. 1. Osnovna dejavnost Rudnik Hrastnik načrtovanih rezultatov ni dosegel. Količinska proizvodnja je bila sicer presežena za dobrih 8 %, vendar pa je bila vrednost prodaje presežena le za 5,5 %, torej predvidena kvaliteta odnosno asortiman ni bil dosežen. Materialni stroški so nižji od načrtovanih za 7,8 %, na drugi strani pa so bili osebni dohodki prekoračeni za 26,2 %, kar je za 5,8 % več od razpoložljivega dohodka za razdelitev. Zaradi tega izkazuje indeks doseganja ostanka dohodka za sklade le 81,5%. Za I. polletje je bilo načrtovano ea sklade ,1,979.900 din, rudnik Hrastnik pa je dosegel 1,614.300 -din. Na rudniku Trbovlje znaša vrednost prodaje premoga nekaj več, kot znaša količinska proizvodnja odnosno prodaja; indeks količinske prodaje premoga je 106,4, vrednostni indeks pa 108,7. Materialni stroški so izraženi v indeksu nekoliko nižje kot je indeks količinske prodaje oziroma nižji od celotnega dohodka za 7 °/o. Tudi bruto osebni -dohodki so nižji od doseženega dohodka za razdelitev in je zaradi tega presežen načrtovani ostanek dohodka za sklade Načrtovali smo 884.700 din, do- segli pa 2,688.500 din. Rudnik Zagorje proizvodnega načrta ni dosegel, ker ima za posledico tudi zaostajanje za finančnim načrtom. Količinska proizvodnja oziroma prodaja je za -10 % izpod načrtovane. Za isti odstotek je nižja tudi vrednost -prodaje. Materialni stroški se niso znižali sorazmerno z nižjo vrednostjo realizacije in ker so tudi osebni dohodki iznad razpoložljivega dohodka za razdelitev, izkazujemo v -končnem znesku izgubo v višini 3,088.900 din, načrtovali pa smo pozitivni o-stanek dohodka v znesku 599.200 din. Ostanek dohodka za sklade na -rudnikih Hrastnik in Trbovlje sicer pokriva v celoti izgubo rudnika Zagorje, vendar pa it a rezultat zelo neugodno vpliva na končni finančni učinek tako osnovne dejavnosti, kot -celotnega podjetja. Separaciji Trbovlje dn Zagorje izkazujeta -vrednost storitev za rudnike po dejanskih stroških. Negativni rezultat -separacije Trbovlje 23.800 din -se nanaša na stroške jemanja -premoga iz deponije. Dopisujte v SREČNO Tudi pri upravno-prodajni režiji predstavlja celotni dohodek zbir vseh stroškov, ki se evidentirajo na tem računu in nato -prenesejo kot materialni stroški na vse proizvodne delovne enote. Pozitivni o-stanek 1.900 -din predstavlja neko pozitivno -razliko pri storitvah projektivnega oddelka za tuje. V obračunu skupnih služb so prodaja materiala iz skladišč, režijski stroški materialnega in lesnega skladišča izenačeni z dohod' ' Laboratorij izkazuje 17.200 din negativnega rezultata, izgubo ima tudi žaga v Zagorju 55.600 din, žar' v Trbovljah pa ima 9.700 din dobička. Izredni -dohodki znašajo 241.8'v’ din, -izredni izdatki pa 271.000 dm. V indeksih izraženo doseganje finančnega načrta je naslednje: Hrastnik Trbovlje Zagorje celotni dohodek 105,4 113,0 9.1,7 materialni stroški 92,8 106,1 97,5 dohodek 122,6 119,6 86,3 obveznosti iz dohodka 141,2 121,5 105,8 dohodek za razdelitev 120,4 119,4 83,8 bruto osebni dohodki 126,2 105,7 104,6 družbene službe 103,0 100,0 100,0 bruto skladi 81,5 303,9 — Separacija Trbovlje Separacija Zagorje Upravno-prod. rež. (D ti (D ti--O P c/5 si celotni dohodek 99,5 81,9 96,2 132,4 materialni stroški 94,1 55,3 92,2 129,1 dohodek 104,3 102,8 98,1 142,4 obveznosti iz dohodka 136,0 127,3 123,4 215,0 dohodek za razdelitev 100,0 99,0 95,0 137,3 bruto osebni dohodki 100,4 99,0 94,9 143,0 družbene 'službe — — — — brut skladi — — — V prikazanih zneskih smo eku., gli v vseh delovnih enotah osnov... celotni dohodek materialni stroški dohodek obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev bruto osebni dohodki družb ene .službe bruto skladi delitev dohodka v %: bruto osebni .dohodki družbene službe bruto slkladii Iz pregleda je razvidno, da ostanek dohodka za bruto sklade ni bil dosežen zaradi višjih obveznosti iz dohodka (povečane obresti od kreditov) in višjih izplačanih bruto HRASTNIK — bruto osebni dohodki — družbene službe — bruto skladi Skupaj TRBOVLJE — bruto osebni dohodki — družbene službe — bruto skladi Skupaj ZAGORJE — bruto osebni dohodki — dražb ene službe — bruto skladi S k u p a j OSTALO — bruto osebni dohodki — družbene službe — bruto skladi iS k u p a j 2. Obrat za specialna rudarska dela se z rezultati na domačih gradbiščih ne more .pohvaliti, saj izkazuje po kritju obveznosti do draž- dejavnosti flinančni načrt I. pou ... ja 1972 takole: 124,805.000 118,47:1.600 105,3 52,707.300 51,548.800 102,2 72,097.700 66,922.800 107,7 9,192.200 7,345.700 125,1 62,905.500 59,577.100 105,6 61,165,100 55,480.800 110,2 640.700 632.500 lOil,- 1,099.700 3,463.800 97,2 93,1 1,0 U 1,8 5,8 — osebnih dohodkov. Posamezne delovne enote pa kažejo v doseganju in delitvi dohodka za razdelitev naslednjo sliko: 14,029.000 17,709.100 3,680,100 272.200 280.400 8.200 1,979.900 1,614.300 —365.600 16,281,100 19,603.800 3,322.700 11,72/1.600 12,393.400 671.800 175.700 175.700 — 884.700 2,688.500 1,803.800 12,782.000 15,257.600 2,475.600 17,058.500 17,851.100 792.600 184.600 184.600 — 599.200 —3,088.900 —3,688,100 17,'842.300 14,946.800 —2,895.500 12,671.700 13,211.600 539.900 Z — 114.300 —114.300 12,671.700 13,097.300 — 425.600 benih služb 1,021.800 din izgube. Negativni finančni rezultat izkazujem gradbišča Nikšič, Cementarna Trbovlje in rudnik Zagorje. Druga Nekaj o injektiranju Pred kratkim simo poskusno in-jektirali delno deformirano betonsko oblogo v progi na VIL obzorju jame Hrastnik ter progo, ki smo io poskusno podprli s panelnimi elementi v Zgornjem VIL polju jame TrhoVlje. Ker je šlo v obeh primerih le za poskusno injektiranje oziroma smo injektirali v okviru tehnologije poskusnega vgrajevanja panelnih -elementov, je še pre-uranjeno podrobneje navajati rezultate injektiranja im oceniti ustreznost postopkov, ki smo jih pri tem uporabljali. Zaradi tega so v prispevku opisani le nekateri splošni pogoji in postopki konsolMacij-sikega injektiranja, prilagojenim našim razmeram. Pri izdelavi jamskih prostorov, posebno še hodnikov, se poruši prvotno napetostno stanje, ki je vladalo v hribini pred pričetkom del, t. j. pred izkopom. Spremembe, ki so opazne predvsem v območju izkopanega profila so zaznavne v poslabšan ju fizikalno mehanskih lastnosti hribine. Formira se Območje več ali manj porušene hribine, v 'katerem nastajajo mnoge razpdke, s čemer se poruši predhodno več ali manj stabilizirano napetostno stanje. Velikost porušenega območja je odvisna na eni strani od velikosti in porazdelitve predhodnih napetosti, od fiizikalno-mehaniških in .geoloških (tektonske diskontinuitetne ploskve) lastnosti hribine _ ter v veliki meri tudi od načina izdelave jamskega prostora. Tu mislim predvsem na metode izbiranja prog z uporabo brizantnih razstreliv, ki pospešujejo širjenje porušene -cone. Betonska obloga nekega jamskega prostora ima nalogo, da zagotovi projektirano obliko (presek) jamskega prostora, njegovo stabil-.noist, minimalno potrebno vodo-tesnost ter ustrezno gladkost obloge,; kadar gre za ventilacijske poti. Od mehanskih karakteristik hribine, še posebej dkolne porušene cone, od kvalitete betonske obloge in delno tudi od tehnologije (načina) izdelave betonske obloge, je odvisna nosilnost obloge, it. j. kolikšne pritiske oziroma natege (ali tudi vpogibe) je sposobna prevzeti. Ce je okolna hribina zdrava, v elastičnem Območju, ali naknadno konso-lidirama, se v izračun debeline potrebne betonske obloge vključi tudi maksimalna samonosilnost hribine. Na žalos1" pa .nam obstoječa tehnologija permanizacije jamskih nrog, kjer dopuščamo določene deformacije okolne hribine že s tem, da progo pretesarimo pred nameščanjem betonske obloge, da ne o-menim negativnega vpliva razatre- doseženo načrtovano % načrtovano doseženo razlika gradbišča: Šup.lja Stijena, Podsu-sed, Stirmosten, Idrija, rudnik Trbovlje in Hrastnik izkazujejo sicer višek dohodkov nad izdatki, vendar pa še zdaleč ne tolikšen, da bi pokril izgubo na drugih gradbiščih, predvsem v Nikšiču. Vso izgubo domačih gradbišč pa pokriva neto de- vizni priliv za obračunana dela v inozemstvu, ki je znaša:! v tem obračunskem razdobju preko 4,200.000 din. V končnem rezultatu vseh tu-in linozemskih gradbišč izkazuje obrat za specialna rudarska dela o-stanek dohodka za sklade na načrtovanimi predvidevanji: doseženo načrtovano % celotni dohodek 15,972.700 15,341.500 104,1 materialni stroški 4,433.200 5)178.500 85,6 dohodek 11,539.500 40,163.000 1132 obveznosti iz dohodka 788.000 833.000 94,6 dohodek za razdelitev 10,75.1.500 9,330.000 115,2 bruto osebni dhodki 7,495,200 6,500.000 115,3 družbene službe 74.300 74.300 100,0 bruto skladi 3,182.000 2,755.700 115,5 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 69,7 69,7 — — družbene službe 0,7 0,8 — — bruto skladi 29,6 29,5 — 3. GRAMAT lom. je izgubo 'iz I. polletja v me- seču juliju v celoti pokril. Pri .grad- Enoti v Hrastniku izkazujeta v beni skupini pa verjetno niso bila končnem znesku negativni rezultat obračunana vsa opravljena dela. v višini 17.700 din, kamnolom ima Na imdniku Zagorje izkazu je 15.500 din dobička, dočim ima be- kamnolom Borovnik 14.400 din do- tonama 33.200 din izgube. bička, gradbena skupina pa 21.800 Delovne enote v Trbovljah imajo din izgube. , končni rezultat je za v skupnem končnem znesku dobi- 7.400 din negativen. ček v znesku 154.200 din. Opekarna Dejavnosti GRAMlAT-a na vseh in betonarna izkazujeta višek do- rudnikih izkazujejo v končnem se- hodkov, dočim imata kamnolom in števku 129.200 din pozitivnega o- gradbena skupina izgubo. Kamno- Stanka za službe in bruto sklade: doseženo načrtovano % celotni dohodek 3,923.700 4,296.600 91,3 materialni stroški 1,920.600 1,966.400 97,7 dbbodek 2,003,100 2,330200 86,0 obveznosti iz dohodka 214.100 233.500 91,7 dohodek za razdelitev 1,789.000 2,096.700 85,3 hrut osebni dohdki 1,659.900 1,923.600 86,3 družbene službe 12.300 12.300 100,0 bruto skladi lil 6.800 160.800 72,6 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 92,8 91,7 — — družbene službe 0,7 0,6 — bruto skladi 6,5 7,7 — 4. Avtopark je v vseh elementih finančni načrt presegel. Glede na delno reorganizacijo te enote, smo morali ločitev na avtopark Tr-bvlje-Hrastnik in Zagorje opustiti in izkazujemo v knjiigovostvu enoten obračun: doseženo načrtovano % celotni dohodek 3,266.900 3,128.500 104,4 materialni stroški 1,515.200 1,367.800 110,8 dohodek 1,751.700 1,760.700 99,5 obveznosti iz dohodka 204.500 183.400 111,5 dohodek za razdelitev 1,547200 1,577.300 98,1 bruto osebni dohodki 1,359.400 1,428.700 951 družbene službe 9.100 9100 100,0 bruto skladi delitev dohodka v %: 178.700 139.500 1281 — bruto osebnli dohodki 87,9 90,6 — — dmžbene službe 0,6 0,6 — — bruto skladi 11,5 8,8 — Ijevanja na okolno hribino, ne dopušča tako računanje potrebne debeline betonske obloge. Po vgraditvi betonike obloge ostane pogosto praznina med betonsko oblogo in hribino, predvsem v kaloti. Vzrok temu so težave pri zalaganju, popuščanje betona v fugah oziroma vmesne diletacije (pri zidanju z betonskimi oblikovanci) ali v stiskanju betona pri betoniranju z litim betonom ter popuščanje opaža. Vse to povzroča mehanske poškodbe betonske obloge, v primem prisotnosti vode pa je možno tudi izpiranje apna iz vezivnega materiala, /a izgotovljene jamske objekte se zahteva coimvečja kontinuiranost o-bratovanja, cim manjše zastoje in cim manjši obseg potrebnih in če-sito dragih sanacij betonske obloge Opisani problemi narekujejo zapolnitev praznin med betonsko oblogo m hribino, kot tudi praznin (razpok) v sami hribini. Z drugimi teži se k 'čim tesnejšem kontaktu betonske obloge s hribi-no, z injekcijskim pritiskom pa se ustvari prejšnje napetostno stanje v hribim. S tem se poboljšajo mehanske karakteristike hribine v porušeni okolni coni, zmanjša, pogosto tudi _ onemogoči medsebojno gibanje oziroma premikanje razdrobljenih delcev hribine, kar ima za ^ /posledico jpairaliziiranje vzrokov aerormacij. Smiselno In sistema tič-no_ vodenje injektiranja lahko v najugodnejšem primem ustvari celo idealno hidnostatsk-o, t j prostorsko napetostno stanje, pri tem pa se lahko celo zmanjša diskonti-niuiitetnost hribine. Vse to pa nam pripomore k racionalnem dimenzioniranju debeline betonske obloge. Jo je pa mogoče doseči z ustreznimi postopki injektiranja, uporabo ustreznih injekcijskih materialov m ustrezno organizacijo del, tako je injektiranje kvalitetno, e-toonomsko upravičeno ob zagotov-hemi funkcionalnosti objekta. Postopki Unjektiranja V glavnem razlikujemo dva osnovna postopka injektiranja- a) grupno injektiranje vrtin b) posamično injektiranje vrtin. Pod gmpnim injektiranjem vr- tin razumemo istočasno dnJjektira-nje serije prej, po nekem določenem sistemu izvrtanih vrtin, v celotni dolžini ali posameznih odsekih objekta. Ta način je sicer dražji, ima pa vrsto prednosti. Omenim naj le približevanje enakomerni o-bremenitvi na betonsko oblogo (v določenih primerih se lahko doseže neka prednapet ost, če je ta potrebna). Prepreči se možne pojave strižne obremenitve na betonsko oblogo. Tak način injektiranja hi lahko uporabili na primer pri per-manižiranju prog s panelnimi elementi. Posamično injektiranje vrtin bomo uporabili predvsem tam, kjer želimo sanirati le določen odsek 5. Elektrostrojni obrat Trbovlje: letu posebni bnijgovodski obračun in izkazujemo v 1. polletju nasled-Za ta brat smo vpeljali v tem nje dosežke: doseženo načrtovano % celotni dohodek 6,518.500 6,433.800 101,3 materialni stroški 3.768.400 3,341.300 1:12,8 dohodek 2,750.100 3,092.500 88,9 obveznosti iz dohodka 207.400 241.000 86,1 dohodek za razdelitev 2.542.700 2,851.500 89,2 bruto osebni dohdiki 2,327.500 2,686.900 86,6 družbene službe — — — bruto skladi 215.200 164.600 130,7 delitev dohodka v %: ' — bruto osebni dohodki 9:1,5 94,2 — — družbene službe — — — — bruto skladi 8,5 5,8 — 6. Toplarna Trbovlje je izkazo- odjemalci in naknadnim doračuna- vala v prvih petih mesecih izgubo. njem odvzete toplotne energije, pa Z ureditvijo pogodbenil odnosov z je obračun za I. polletje pozitiven: doseženo načrtovano % celotni dohodek 606,900 873.600 69,5 'materialni stroški 436.700 685.900 .63,7 dohodek 170.200 187.700 90,7 obveznosti iz dohodka 30.000 34.800 86,2 dohodek za razdelitev 140.200 152.900 91,7 b rut to osebni dohodki 102.100 M0.200 92,6 družbene službe — — — bruto skladi 38,100 42.700 89,2 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 72,8 72,1 — — družbene službe — — — — bruto skladi 27,2 27,9 — Iz prednjih pregledov doseganja pri doseganju ostanka dohodka za finančnega načrta proizvodnih de- sklade, čemur ■ je glavni t razlog iz- javnosti v L polletju 1972 je raz- guba rudnika Zagorje. Vse proiz- vidno, da načrt delitve dohodka na vodne dejavnosti so v skupnem se- osebne dohodke, družbene službe in števku izpolnile finančni načrt I. sklade ni bil dosežen. Zaostajamo polletja takole: doseženo načrtovano % celotni dohodek 155,093.700 148,545.600 104,4 materialni stroški 64,781.400 64,088.700 101,1 dohodek 90,312.300 84,456.900 106,9 obveznosti iz dohodka 10,636.200 8,871.400 119,9 dohodek za razdelitev 79,676.100 75,585.500 105,4 bruto osebni dohodki 74,109.200 68,130.200 108,8 družbene službe 736.400 728.200 101,1 bruto skladi 4,830.500 6,727.100 71,8 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 93,0 90,1 — — družbene službe 0,9 1,0 — — bruto skladi 6,1 8,9 — 7„ 8. in 9. Neproizvodne dejav- načili dohodke in izdatke. , menze in nosti rudarski šolski center, men- počitniški domovi izkazujejo ne- ze in počitniški domovi so zaklju- kaj pozitivnega ostanka. Finančni čili v končnem znesku I. polletje načrt za te dejavnosti i n bil se- 1972 brez izgube. Kot običajno smo stavljen, dosegle pa so naslednjo pri rudarskem šolskem centru ize- delitev celotnega dohodka: počitniški RŠC menze domovi celotni dohodek 3,253.000 1,998.900 326.600 materialni stroški 1,717.100 1,528.600 222.100 dohodek 1,535.900 470.300 104.500 obveznosti iz dohodka 133.100 32.300 6.900 dohodek za razdelitev 1,402.800 438.000 97.600 bruto osebni dohodki 1.402.800 402.200 97.300 družbene službe — — — bruto skladi — 35.800 300 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 100,0 91,8 98,1 — .bruto skladi — 8,2 1,9 proge odnosno itam, kjer pri grup-nem injektiranju vrtin ugotovimo nenormalne razlike v sprejemanju injekcijske mase. V takem prime-im, posebno še, če vzroki razlik niso poznani, se vsaka vrtina injek-tira ločeno, včasih z injekcijsko maso različnega sestava in pod različnim pritiskom. V dosedaj o-pra vi jenih poskusih injaktiranja na progah v jamah Trbovlje in Hrastnik, smo uporabili postopek posamičnega mjektiranja in sicer po nekem prej izlbranom sistemu pri panelnem podpiranju oziroma po sistemu preskakanja vrtin pri in-iektiiraniu poškodovane betonske obloge iz betonskih oblikovancev. Injekcijska masa Sestava in gostota injekcijske mase je odvisna od zahtevane kvalitete, t. j. nosilnosti betonske obloge. Osnovne zahteve, ki jo postavljam za injekcijsko maso bi bile med drugim: 1. stabilnost mase, da se prepreči sedimentacija v cevovodih, 2. ustrezna židkost za transport (črpanje, vtiskavanje) po cevovodih ter določeni penetrabd-mst, da se omogoči in j ek tirani'e finih razpok v hribini ozarama betonski oblogi, 3. rezisitentnost (trdnost) otrdele iniakcijske mase, s čemer se doseže kompaktnost betonske obloge in ikonsolidirane hribine, 4. injekcijska masa naj bi imela določene tiksotropne lastnosti, s čemer naj bi preprečili neomejeno širjenje mase izven območja, ki ga želimo konsolidirati. Pri naših prvih poskusih smo za injekcijsko maso uporabili mešanico cementa, elektrofiltrskega pepela in peska ustrezne granulacije (2-3 mm) v približnem razmerju 1:1: 1,2. Viskoznost injekcijske mase je odvisna od količine vode. Dobro viskoznost smo dosegli z mešanico 1 : 1 (suha sestavina: voda). Kljub temu, da pni prvih poskusih nismo kontrolirali lastnosti injekcijske mešanice, lahko na podlagi opazovani med injektiranjem ugotovimo, da je odnos cementa : ostale sestavine verjetno ustrezen, pač pa je vodocementni faktor previsok. Verjetno hi tudi pri nižjem razmerju voda : cement dosegli zadovoljivo sposobnost črpanja injekcijske mase. Organizacija del Zahtevana uspešnost in ekonomska prednost injektiranja je lahko dosežena le pri ustrezni organizaciji . del, tako pri napredovanju parmanizatije kot nri injektiranju. Uspešno bi bilo takojšnje in jek tiran je, vendar pri prvih poskusih, Iti so bili izpeljani v ZPT, niso bili izpolnjeni ti pogoji. Pri večjem obsegu injekcijskih del ie treba vsekakor misliti na centralno pripravo injekcijske mešanice, bodi- Menzi v Hralstniku in Zagorju izkazujeta pozitivni ostanek dohodka za sklade 23.200 din oziroma 36.700 din, menza Trbovlje pa je negativna za 24j100 din tako, da znaša končni pozitivni ostanek vseh menz 35.800 din. Počitniški dom na Rabu je zaključil poslovanje v I. polletju z viškom dohodkov 29.600 din, dočim imata Crikvenica in Partizanski vrh izgubo v znesku 15.200 din in 14.100 din. Dobiček na Rabu to izgubo v celoti pokriva. Če si ogledamo na koncu dosežene rezultate vseh dejavnosti ZPT in jih iprimerjamo z dosežki I. polletja 1971 vidimo, da so v letošnjem polletju nekoliko ugodnejši: I. polletje I. polletje 1972 1971 % celotni dohodek 160,672.200 131,798.300 121,9 materialni stroški 68,249.200 52,952.800 128,9 dohodek J Obveznosti iz dohodka 10,808.500 9,728.400 111,1 dohodek za razdelitev 81,614.500 694,17.100 1:18,1 bruto osebni dohodki 76,011.500 66,448.200 1,14,4 družbene službe 736.400 714.000 103,1 bruto skladi 4,866.600 1,954.900 248,9 delitev dohodka v %: — bruto osebni dohodki 93,1 96,2 — .družbene službe 0,9 1,0 — — bruto skladi 6,0 2,8 — Ostanek dohodka za bruto sklade je izpod načrtovanega, vendar višji od ostanka I. polletja 1971. Razlog je v tem, ker so izkazovali lani v tem času GRAMAT, avtopark in toplarna izgubo, ki je letos ni. Tudi neto devizni priliv inozemskih gradbišč Obrata za specialna rudarska dela je neprimerno višji od lanskega. Nedoseganje načrtovane višine ostanka dohodka moramo pripisati predvsem višjim materialnim stroškom, kjer prednjači amortizacija spričo povečane vrednosti osnovnih sredstev zaradi izpeljane revalorizacije. Tudi pogodbene obveznosti so višje, saj je povečala banka obrestno mero za kredite od 8 na IT %, povečale so se tudi zavarovalne premije. Pri zakonskih obveznostih izkazujemo povečanje izdatkov za razne dodatne prispevke socialnemu zavarovanju in to poleg spremenjenih stopenj tudi zaradi višjih osebnih dohodkov. Kljub znižanemu številu zaposlenih, so izdatki za bruto osebne dohodke v primeriavi s I. polletiem 1971 višji za 14,4%, kar predstavlja skoraj 10,000.000 din, temu u-strezno so se povečali tudi povprečni mesečni osebni dohodki, kar ie prikazano v posebnem prispevku v tej številki glasila Srečno. Roman Turnšek si v suhem ali pa že tekočem stanju. V drugem primera bi bilo ir trdbno misliti na naprave, ki bi preprečile dekonlaeiie zmesi, če bi bile .transportne poti daljše. Doslej opravljeni poskusi so vsekakor obetajoči, tako za sanacijo porušene betonske obloge, kot tudi za konsolidacijo okolne hribine. že približni izračuni kažejo, da je injektiranje stroškovno ugodnejše, kot pa sanacija betonske obloge na klasičen način, s ponovnim permaniziranj.em poškodovanih delov betonske obloge, pa bi v večini primerov preprečilo nastanek deformacij, saj večina deformacij nastane kot posledica praznin izza betonske obloge, bot je moč sklepati iz značaja deformacij in kot potrjujejo spodnji posnetek. Rudi Šikovec, dipl. inž. rad. NOVA LOVSKA KOCA V nedeljo 2. julija T972, so trboveljski lovci slavnostno otvorili novo lovsko kočo na Podmeji. Zgradili so jo v enem letu na temelju stare lesene koče, ki je dotrajala. Lovci, med katerimi je tudi več članov naše delovne skupnosti, so opravili večje število prostovoljnih delovnih ur, sicer pa .so zbirali prostovoljne denarne prispevke, namensko za gradnjo te koče. Gradbeni odbor ie vodil Ivan Berger, dipl. inž. rud. Po otvoritvi je bila lovska veselica, ob številni udeležbi občanov. Poraba skladov v I. polletju 1972 Po zakonskih predpisih smemo razpolagati le s sredstvi skladov, ki smo jih ustvarili v preteklih 'letih. Izjema je le amortizaaija, pri kateri se lahko uporablja že tekoči priliv po mesečnih dbračunih. Tudi pri sredstvih .sklada Skupne porabe je izjema; tu se lahko ostanek dohodka za sklade predčasno uporablja za štipendije in regrese za letne dopust. Priporočljivo pa je da se ta izjema ne koristi in da se tudi ti izdatki plačujejo iz že dokončno ustvairienih sredstev. Pri ZPT smo ob priliki razdelitve sredstev sklada skupne porabe no zaključnem računu’ za leto 1971. ustrezne zneske za štipendije in regrese za letne dopuste rezervirali. Amortizacija Ti podatki se nanašajo na obračunane zneske, neglede na to ali je bil investicijski izdatek dejansko plačan ali ne. V tem pregledu pa ie poldan prikaz finančnega stanja in gibanja amortizacijskih sfedste*' v I. polletju 1972. V izdatkih so zajeti vsi dejansko izplačam znesk: v tem razdobju, neglede na katero obračunsko dobo se nanašajo. Upoštevane so tudi razne predpisane izločitve za investicije, obvezna posojila za energetiko in podobno, česar v obračunu investicij ni. Gibanje aimortizaoijskih sredstev je bilo naslednje: Dohodki neporabljena amortizacija iz leta 1971 a) prosta na žiro računu 1,858.700 b) vezana v raznih izločitvah, posojilih, udeležbah 5,053.500 6,912.200 povečanje a) obračunana amortizaaija v višini knjigovodskih odpisov osnovnih. sredstev 14,415.000 V večini številk našega glasila so objavljeni podatki o doseganju im porabii .amortizacijskih sredstev po posameznih delovnih enotah. b) druga vplačila (za prodana, izločena osnovna sredstva) Skupaj 143.200 14,558.200 21,470.400 Izdatki porabljeno za investicije 8,397300 odplačilo posojil (anuitete za osnovna sredstva) 1,971200 10,368300 Ostanek 11401.900 od tega: — na žiro računih v uporalbi za obratna sredstva — vezano 5,626.700 5,457200 Rezervni sklad znaša skupno 4,520.700 dim, od tega je vezano v posojilih federaciji 120.300 din in občinskima rezervnima skladoma Trbovlje in Zagorje po 100.000 din, skupno torej vezano v posojilih 320.300 din. Na računu rezervnega sklada pri službi družbenega knjigovodstva je izločen znesek 700.400 din; za obratna sredstva uporabljamo 3,500.000 din, 'katere moramo vrniti skladu do konca leta 1973. Sklad skupne porabe Osrednji delavski svet ZET je na 1. zasedanju dne 24. 4. 1972 potrdil predlog odbora za ekonomsko tehnične zadeve o razdelitvi sredstev sklada skupne porabe. Ker je bila ta razdelitev že objavljena, je na tem mestu ne ibi ponavljal. Dajem le pregled porabljenih sredstev tega sklada v I. polletju 1972: 297.600 din 2.400 din 160.900 din 197.200 din 325.700 din 29.500 din 666.500 din 82.400 din 63.000 din 20.000 din 10.800 din 16.900 din 105.800 idin 250.000 (din 21.900 din 2,250,600 din Stanovanjski prispevek se formira po stopnji 4% od brutto o-sebnih dohodkov in se evidentira v knjigovodstvu kot zakonska obveznost. Od teh zneSkov moramo odvesiti v Občini Trbovlje (10 % in v občinah Hrastnik lin Zagorje po 7 % za subvencioniranje stanarin tar po 20% za izgradnjo stanovanj za borce NOB. Z ostankom (v Trbovljah 70%, v Hrastniku in Za-godjiu ipo 73 %) pa razpolaga podjetje. Na opisani način smo zbrali v I. polletju s prenosom neporabljenih sredstev iz leta 1971 skupno 4,466.600 din. Porabili pa smo: — za odplačilo stanovanjskih posojil 1,061.000 din; — za stanovanjsko izgradnjo 1,000.000 din S kupa j 2,061.000din. Od ostanka 2,405.600 din je bilo prostih 525.400 din, ostanek 1,880.200 din je pa vezan na depozitih pri banki in posojilu za energetiko. Tudi prosta sredstva stanovanjskega prispevka uporabljamo za začasna posojila za obratna sredstva in sicer je bilo stanje koncem juniia 500.000 dim, danesa pa znaša 550.000 din. Poslovni sklad znaša 249,408.900 din. Povečujemo ga z vnosi iz delitve .ostanka dohodka po zaključnih računih in z odplačanimi anuitetami posojil za osnovna in trajna obratna sredstva. Praviloma se ta sklad ne sme zmanjševati, iz sredstev sklada pa moramo plačevati .obvezna posojila za nerazvite republike in pokrajine (v višini prejšnjih obresti od poslovnega sklada), za energetiko (10% od vrednosti porabljene električne e-nergije) in v skupne rezerve republike .in Občin po zaključnih računih. — obveznosti iz leta 1971 (štipendije, prometni davki, razni popravki bilance) — odpisane neizterljive terjatve — štipendije za I. polletje 1972 — odplačilo posojila za kulturni dom v Hrastniku — posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo — stroški za rudarski praznik, jubilejna darila, obdaritev upokojencev, osmrtnice, članarine — nadomestila za prevoze na letni oddih — kolektivno zavarovanje — p reven tii vno zdravljenje — regresi za letovanja — vrnitev predplačil na stanovanjsko pravico — datacije po sklepih iz 1971 — dotacije za 1972 — sklad solidarnosti — prispevki (davek) iz sredstev SP Skupaj porabljeno S prenosom iz leta 1971, povečanjem iz delitve ostanka dohodka po zaključnem računu 197,1 j odplačili posojil za stanovanja in raznimi manjšimi dohodki, smo razpolagali v il. polletju skupno s 6,886.800 din talko, da je znašal koncem junija neporabljen ostanek 4,430.200 din. Od tega je bilo na posebnem računu pni službi .družbenega knjigovodstva le .185.700 din, na raznih posojilih in .depozitih je vezano 700.500 din, ostanek pa uporabljamo za obratna sredstva. V času pisanja tega prispevka znaša interno posojilo sklada skupne porabe za obratna sredstva še 3,250.000 din. V H. polletju se bodo izdatki iz tega sklada zelo povečali, narasla bodo predvsem izplačila za regrese za letne dopuste in posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo tako, da bo stanje koncem III. trimesečja pokazalo popolnoma drugo sliko. Sklad solidarnosti Formiranje in poraba sredstev tega sklada je bilo v tem glasilu že Objavljeno. Še neporabljen o-standk 42.700 din za nekatera pred-s to ječa izplačila v tem letu, naibr-že ne ibo zadoščal in bo potrebno temu skladu še idotiratii določen znesek iz nerazporejenega ostanka sklada skupne porabe. — za osnovna sredstva — za trajna obratna sredstva — za kritje izgube iz pret. let — za stanovanjsko izgradnjo S ku p a j PREGLED REŠEVALNIH POSTAJ V času od 31. 7. do 3. 8. 1972, je bil opravljen po nalogu republiškega rudarskega inšpektorata SRS, letni redni pregled reševalnih postaj pri ZPI* a leto 1972. Pooblaščenec teag inšpektorata prof. dr. inž. Anton Homan, je svoje (Ugotovitve navedel v posebnem zapisniku. Dolgoročne obveznosti Omenil bi še dolgoročne obveznosti oziroma posojila. V primer;-vi s stanjem koncem junija 1971 so se znižale, iker so bila odplačila višja kot pa črpanje posojil in so znašala: 30. 6. 1971_________ 30. 6. 1972 37.697.200 37,008.600 17,792.900 17,174.800 1,372.000 1,253.400 23,898.000 22,608.100 80,760.100 78,044.900 Z odplačili anuitet za posojila za osnovna in trajna obratna sredstva, smo v zaostanku. Koncem junija 1972 so dospele v plačilo anuitete v skupne znesku 2,355.000 din, katerih pa zaradi pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev še nismo mogli poravnati. S blačili anuitet za stanovanjsko izgradnjo smo na (tekočem in nimamo nobenih zaostankov. Roman Turšek O nagrajevanju in osebnih dohodkih pri ZPT S 1. .majem letos je pričel veljati nov akordni cenik, v katerem pa, razen preračunanih akordnih cen iz osnove 5320 točk/100 % delavnik, na 8000 toek/100% delavnik in temu vporedno preračunanih dodatkov, v novem ceniku ni bistvenih sprememb. Nekateri so celo v dvomu, če so takšna preračunavanja akordnih cen sploh potrebna. Rezultati prevzetih del po na novo osnovo preračunanih akordnih cenah, so bili v ijuniju predmet razprav in komentarjev v posameznih jamah. Na rudniku Zagorje so rezultati tako prevzetih del povzročili celo manjše probleme, ki so jih ZK, samoupravni or- gani in vodstva obratov sklenili razjasniti kolektivu na zborih delavcev. Samo mimogrede naj povem, da sem dobil vtis, da so bali udeleženci na teh zborih zadovoljni z vsebino in razlago. Mnenja sem, da so takšni ali podobni zbori nepogrešljiva oblika seznanjanja kolektiva s problematiko tar dogajanji v enoti ali podjetju. Prav ti navidezni problemi, ki so se pokazali po mnenju posameznikov, v preveliih »nevzdržnih« razlikah v akordnih zaslužkih med posameznimi delovnimi skupinami in pa razprave, ki so na to temo ipoteka le med udeleženci teh zborov delavcev, so potrdili ne le moje mnenje, temveč tudi mnenje mnogih, stemu nagrajevanja vrzeli, ki ne da so v našem neizpopoln j enem sistemu nagrajevanja vrzeli, ki ne samo, da izključujejo možnost sodelovanja elanov kolektiva po posameznih enotah, v delitvi po delu, temveč so posledica teh vrzeli ne vzp o dbud n o s t, da, celo malodušnost posameznikov do dela lin tako posredno tudi do gospodarjenja. Ker smatram, da je ena od večjih napak tudi ta, da so premogi, ki sistema tudi takšnega, kakršnega v praksi izvajamo, ne poznajo, gotovo ne bo odveč, če na kratko opišem naš razvoj in sistem, kjer smo začeli, kjer obstali in katere so pravzaprav omenjene vrzeli v nagrajevanju po našem akordnem ceniku. Na razvoj nagrajevanja in uvajanja novih načinov delitve po delu ima bistven vpliv razvoj družbe. Prav zaradi slednjega smo se tudi v našem podjetju že lata 1965 od- 7?a.$rrcj.cva7zj:e c/i osetfrii olq%oc//£z pz’z JtrŠ0-/. MČ A osn ovce /o c Ji /go% tfečav. t‘fzcje -ovečČTzosl Soc loč & = cfojezezzo /oo % aZčču>. ti in, crzcdc&s 6Z-&G f cJtz. CV osrtovci - SOO -trzoLe/is 3 /oo P&ofrztSJŠa. s/orz?fcc o ref. cest oc obseženo bn/oSeif -Z A 3 4 & A s 3 zo S3 ZO’ ^33 f- 33 ■J/s S?, 6 6 Jos^s Yoo' - VSO'- Sgp S3ZO 6 S 63 /Z3,36 iH te As /Z 6 /A z p /03,01 /.-/K S3ZO /3f,SZ /SZ Si,3S /s4-o$ /4*2 /J ZrS9 V/. 7'T-n.',: -polnih d eno ni i smo preusmerili dnevno od 400 — 600 ton kotlovnega premoga skozi tež-kotekočinsko separacijo. Na ta račun se ie delno povečala separacijska jalovina, količina vmesnega premoga pa se ie dvignila od 50 °/,. pa celo do 100% v posameznih dnevih. Dne 3. junija t. 1. smo dobili iz strojne tovarne Trbovlje nov odlagalni brak, širok 800 mm, kapacitete 220 to n/ih in moči 4,4 kW tar ga takoj vgradili. V izdelavi imamo zanj prevozno konstrukcijo tako, da bo odpadlo težko in zamudno ročno delo pri prestavlia-nju. Ker je bila vzhodna deponija pri TET I polna premoga, smo bili prisiljeni deponirati premogov prah, vmesni premog in kotlovni premog skupaj v zahodni deponiji TET. To ie povzročalo dodatne težave nri deponiranju v zapadni depo TET, po dragi strani pa ie bilo koristno, ker se premog ni1 vžigal kakor prejšnja leta. Lokalna ogrevanja v deponiji so škraperi-9bi lahko kar hitro sanirali. Glavni razlogi za zastoje in znižanje proizvodnje so bili naslednji: — počasno vzračanje ikotlovnega premoga zavoljo pogostih zastojev trakov (transport v de-inomijo), — dnevno večkratno prestavljanje odlagalnih trakov, — preobremenitve transportnega sistema, — pogosti izpadi električnega toka, — okvare na transportnih napravah TET (pogoni, reduktorji, napenjalne uteži, odklonski valji), — zablateni presipi (pomešano kot- lovni premog, prah, vmesni premog). Našteti razlogi so imeli delni vpliv tudi na težkotekočinsko separacijo. Od 15. maja do 21. julija it. 1. smo bili prisiljeni separirati skozi težkotekočiliski proces 29.047 ton kotlovnega premoga. Kvaliteta prodajnega premoga zavoljo tega ni bila slabša, povečal se' je le Odstotek jalovine in vmesnega premoga, kar pa je občasno povzročalo težave. Dne 26. junija je TET I ustavila transport praha in vmesnega premoga v depo vzhodno I. Prisiljeni smo bili hitro zapreti del naše deponije. V času od 26. junija do 26. julija smo vanjo deponirali 3.500 ton prahu, ker bi nam sicer odtekal iz bazena z odpadno vodo. TET bo po načrtu pričela s poskusnim obratovanjem na TET II od 5. do 10. avgusta, redni zagon pa je predviden 15. avgusta it. 1. Cementarna Trbovlje je ob začetku leta zahtevala 160.000 ton premoga (praha; zdroba) za leto 1972. Zato so bile odpovedane precejšnje količine zdroba cementarni Anhovo in še nekaterim drugim dosedanjim naročnikom. 25. maja 1972 smo pričeli vskla-diščiti grahovec iz težkotekočinske separacije v depo. ki ga je uredila cementarna v zahodnem delu deponije ZPT. Predvidevali smo, da bo daponijiskega prostora dovolj za okoli 5.000 ton premoga. Večkrat je bilo omenjeno, da bo nova cementarna pričela redno obratovati za 1. maj 1972. Investicijska izgradnja in poskusno obratovanje se je zavleklo, Deformacija betonske obloge zaradi praznin v stropu proge (rudnik Hrastnik, V. obzorje D-kopa, betonski odlikovanci, hribina: talna glina). količine zdroba v doponiil ipa so rasle tako, da je bila cementarniš-ka deponija do 30. junija 1972, to je približno v enem mesecu, polna. V depoju je 6.275 ton gr aha. 5. julija t. 1. smo pričeli cementirati dostavljati grahovec v vagonih (okoli 200 ton na dan), zdrob iz separacije Zagorje pa smo pričeli voziti v depo Ocepkov vrh. V času od 29. junija do 27. julija 1972 je bilo v deponijo oddanih o-koli 4.200 ton zdroba. Če cementarna v doglednem času ne bo pričela normalno obratovati s svojo polno zmogljivostjo, bodo nastali za podjetje resni problemi s prodajo tega premoga. Vsi opisani vzroki so imeli precejšnji vpliv, poleg ostalih težav na vseh treh rudnikih, da se ie proizvodnja premoga znižala in da ie finančna situacija podjetja slabša. Mirko Mlakar, dipl. inž. rud. Raziskovalna In odpiralna dela v jami Hrastnik V jami Hrastnik eksploatirajo sedaj premog zahodno od ordinate 5000. Vzhodni sektor te jame od ordinate 5000 do 5700 pod 5. obzo-rom še ni odprt. Po sedanjih podatkih znašajo rezerve premoga v jami Hrastnik med 5. in 7. obzo-rom v vzvhodnem in zahodnem sektorju 6,700.000 m3 oziroma 5,350.000 ton sapaniranega premoga. Za eksploatacijo v vzhodnem sektorju ijame Hrastnik je 'bil izdelan idenji projekt kot sestavni del investicijskega programa ZiPT iz leta 1971. Po 'tem idejnem projektu je bila predvidena poleg o-stalih itransportnih in zračilnih zvez, izgradnja izvažalnega vpadnd-ka med zveznim obzorom in 7. ob-zorom na področju vzhodnega sektorja jame Hrastnik, za odvoz na-kopnine iz 7. obzora z gumijastim trakom na Zvezno obzorje. Izdelava vpadniika med zveznim in 7. obzorom naj hi omogočila eksploatacije premoga v vzhodnem sektorju, istočasno pa tudi pove-čanlje kapacitet v jami Hrastnik. Sedaj je količinska proizvodnja omejena zaradi ozkega grla, M ga predstavlja izvozni jašek Hrastnik. Vse glavne komunikacije 'za transport in zračenje med Zveznim in 7. obzorom bodo, po že omenjenem idejnem projektu, potekale na talni strani kotnega polja, oziroma D polja. Na talni strani kotnega polja si sledijo bela talnima, pisevdozilski sikr.iljavai in dolomit. Po dolomitu na nivoju savskega rova poteka tudi zvezna proga — obzorje do jame Dol. Medtem ko je dolomit kompakten in praviloma ne terja podpiranja, sta psev-doziljski siknil j avec in bela talnina manj obstojna tako, da je objekte, M potekajo po teh hribinah potrebno penmandzirati. S ciljem, da bi pocenili gradnjo investicijskih objektov, predvsem pa, ida bi se izognili večjim vzdrževalnim stroškom, želimo locirati glavni transportni vpadnik in s-merni hodnik na 7. obzom. Ta bo potekal od ordinate 5100 proti vzhodu, po dolomitniih plasteh. Iz dosedanjih podatkov je le delno razvidna meja med ddlomitom in psevdoziljskim ‘sfcriljavcem na samem Zveznem Obzorju, ni pa podatkov o tej meji na 7. obzorju. Da bi ugotovili mejo med dolomitom in psevdoziljskim skriljav-cam na 7. obzorju na področju vzhodnega sektorja jame Hrastnik je potrebno izvesti globinsko raziskovanje vrtanje. Za to vrtanje je izdelan poseben projekt raziskav. Predvidena je izgradn ja 110 m raziskovalnih prdkopov ter 472 m globinskih vrtin. Če bo z navedenimi raziskavami ugotovljeno, da dolomit pada proti jugu, to je vzporedno s slojem. bodo zastavili vpadnik v smeri sloja po dolomitnih plasteh. V nasprotnem primera pa, če hi z raziskavami ugotovili, da dolomit pada proti severu ter se odmika od slojev, nameravamo izdelati glavni transportni vpadnik diagonalno na sloj po psevdoziliških skriljavcih in beli talnini, kot je to prikazano v varianti B odpiranja vzhodnega sektorja jame Hrastnik. V obeh možnih variantih odpiranja vzhodnega sektorja jame Hrastnik ter nanj vezanih značilnih in transportnih komunikacijah, je predvideno vznožje glavnega transportnega vpadnika na ordinati 5100 ter povezava prekopa na tej ordinati z obstoječim polni-ščem vozičkov v jami Hrastnik, s smemo progo na razdalji 550 m. Ta smerna proga je po obeh variantah namenjena za odvajanje vode iz novih odkopnih polj, ki jih bodo odprli v vzhodnem sektorju ijame Hrastnik. .Razen tega pa bodo po tej zvezi dovajali tudi sveži zrak ter dovažali po 7. obzom od jaška Hrastnik, moštvo in 'material. Med izgradnjo navedenega smernega hodnika bodo iz te zveze pradvrtavaii proti jugu, da bi na ta način ugotovili konture za-padnega dela kotnega polja. Opisani smerni hodnik, od ordinate 4575 do 5100, bo po obehva-niantah lociran na istem mestu, kar omogoča začetek gradnje te zveze vzporedno z izvajanjem že omenjenih raziskovalnih del za določitev ožje lokacije glavnega transportnega vpadniika. Z izdelavo smernega hodnika proti vzhodu že med izvajanjem raziskovalnih del, bomo pospešili odpiranje vzhodnega sektorja jame Hrastnik ter po končanem odpiranju omogočili povečati proizvodnjo premoga v tej jami. Metod Malovrh, dipl. inž. rud. Težave v rudniku Zagorje Na .rudniku Zagorje so monita-gedloški pogoji odkopavanja premoga izredno težki. Predvsem v jami Kotredež je stojišče premoga zelo razpotegnjeno in ozko. Široko-čelnii odkopi v jami 'Kotredež so dolgi od 6 do 25 m. Ker je glavni izvozni jašek Vine lociran v skrajnem .zahodnem delu stoja, kljub 1 mu na še vedno v območju koristne premogove substance, so pohodne poti na delovišče in nazaj zelo dolge, saj znaša dohod v eno smer okrog 1 uro. Pni tem je seveda itudl efektivni delovni čas sorazmerno kratek, če prištejemo času dohoda in odhoda ljudi na delovišče oziroma iz delovišča še 1/2 ure časa za imalioo, potem vidimo, da je v najboljšem primeru efektivnega časa na deloviščih le 5 ur in 30 minut. Transport jeklenega podporja v odkopna polja, umik krivega podporja v delavnice na razna .popravila, kakor tudi transport elektro- strojne opreme v odkopna polja in nazaj v remontne delavnice, je zelo otežkočen in zamuden, ker so transportne poti dolge in lomljene, poleg tega na še težko prehodne zaradi velikih hribi.nskih pritiskov. Iz vsega tega sledi, da v jami Kotredež ne dosegamo zadovoljivih proizvodnih rezultatov, kar bistveno vpliva na negativno poslovanje delovne enote .rudnika Zagorje. Poseben problem na rudniku Zagorje je pomanjkanje jamskih de- lavcev tako, da je razmerje med zaposlenimi na .produktivnih delovnih mestih na premogu (priprava v premogu in odkop) in med zaposlenimi na ostalih, tako imenovanih neproduktivnih, delovnih mestih (vzdrževanje jame, transport ipd.) (popolnoma porušeno, saj znaša v jami Kisovec 1 : 1,55 v korist neproduktivnih delovnih mest, v jami Kotredež pa celo 1 : 1,92 v korist neproduktivnih delovnih mest. K ,tem>u nesorazmerju med neproduktivnimi in produktivnimi delavniki je pripomogel itodi .sorazmerno visok stalež bdlanih, ki znaša za prvo polletje na obratu Kot-redež 14,4 %, na obratu Kisovec pa 10,4%. V zvezi s tem smo imeli z obratnimi zdravniki že večkrat medsebojne razgovore, vendar se stanje ni izboljšalo. Iz poslovnega poročila za prvih šest mesecev letošnjega leta ie razvidno, da so poslovni stroški delovne eno,te irudnika Zagorje precej višji kot je njena realizacija. To ie izrazito predvsem na obratu Kot-redež. O nedoseganju načrtovane proizvodnje in težkem finančnem položaju rudnika Zagorje, so večkrat razpravi j ati tudi samoupravni organi delovne enote. V razpravah smo skušali najti izhod iz teh težav. Za izboljšanje proizvodnje premoga in 'zmanjšanje stroškov na rudniku Zagorje, je v jami Kotredež v teku izdelava medsebojne zveze na 2. etaži 6. obzora med poljema 66-2 in 67-2. Z dograditvijo ,te zveze Ibo ves material, tki je potreben v odkopnih poljih, preusmerjen ipo južnem krilu 6. obzora v prekop P-66-0 in po nadfcopu N-66 na 2. etažo ter po njej v odkop-na polja. Ker bo istočasno urejena na dvotiru v polju H na 6. obzo-ru tudi delavnica ,za ravnanje in popravilo jeklenega podporja, pri-čalku jemo sprostitev določenega števila ljudi za odkope, ki so sedaj na transportu raznega materiala. Ko bo ta medsebojna zveza med poljema končana, bo uveden tudi prevoz moštva z lokomotivo po 16. bzo.ru do sipalruika v prekopu severnega krila iP-60. S tem se bodo bistveno skrajšale dohodne poti na delovišča. Ker bo s tem fizični napor za prihod ljudi na delovišče manjši in efektivni delovni čas večji, pričakujemo, da se bodo tudi delovni učinki v jami povečali. Na rudniku Zagorje ugotavljamo, da pri tej odkopni metodi s povečano višino etaže, nadikopne- ga dela tehnično ne obvladamo, ker smo pri razstreljevanju omejeni na določeno količino razstreliva v eni vrtini. Poleg tega smemo razstreljevati izključno z metankam-niktitom (MKI). To razstrelivo je prešibko, da bi ,razrušilo premog v nadkoipnem delu. Zaradi tega nam krovnina, oziroma staro delo predčasno vdira v odkope, kar je posledica velikih odkopnih izgub premogove substance im sorazmerno majhne količine premoga pridobljenega na m2 odkopane površine. V izdelavi ie elaborat za etapno polnjenje strelnih vrtin v nadkop-nem delu. Takoj po njegovi odobritvi bomo pričeli s praktičnimi poizkusi. Pri tem 'pričakujemo, da se bodo od kop n e storitve povečale na račun zmanjšanja odkopnih iz->giib. Pri vsem tem ne smemo zanemariti iskanja poti iz proizvodnih in 'finančnih težav v modemizaoijo opreme za priprave in odkope. T" di v itei smeri je že pripravljena potrebna dokumentacija, iz katere ie razvidno, da ie tudi na irudniku Zagorje možno rentabilno poslovati. Rado Ozbič, dipl. inž. rud. Vodni vdor na rudniku Trbovlje Na rudniku Trbovlje je dne 28. junija 1972 voda vdrla na čtilo v. 252 v 'Polaj polju. To je bil prvi vodni vdor pri odkopavanju^ tal-ninskih premogov s širokočelno odlkopno metodo, (kjer iz rušne cone dobivamo premog. Vodne vdore na širokih čelih smo pred nekaj leti že imeli pri odkopavanju premogovega sloja (komercialni premog) v Terezija H. in iPlesko polju. Tu so se pri odkopavanju s širokočelno odkopno metodo z irušenjem ali celo splav-nim in pneumatskim zasipom, pojavi i ali na sorazmerno istih območjih stalni vodni vdori. Kljub začasnemu zaprtju Plesko in Terezija II. polja, smo z drenažnimi deli dosegli, da se voda v velikih količinah iz teh območij stalno in konstantno odteka. iNa rudniku Trbovlje v zadnjem času aksploatiramo le talninski premog za potrebe termoelektrarne (kotlovni premog). To je črna talnina, pomešana s plastmi premoga, ki skupno dosegt od 2200 pa tudi preko 3000 Kal/kg. Te plasti kotlovnega premoga se nahajajo med že, v večini primerov, odkopanim slojem premoga (sedaj so to z zasipnim materialom napolnjene plasti) in med belo talnino ali dolomitom ter predstavljajo prehod premoga v talninske plasti. Smer teh taln,inskih plasti ie, razumljivo, ista kot ,je bila smer pre- mogovega sloja, generelno JZ — SV. Debelina črne talnine se spre-minja, večinoma se prične debeliti od v. 305 navzdol, kalorična vrednost pa ise z globino tudi slabša. Kotlovni premog ne separiramo, ampak ga transportiramo direktno v drObilnico, zato dosledno pazimo, da ga po nepotrebnem ne zmo- čimo. To pa pomanii, da vso vodo, M bi lahko zmakala premog v jami, odvajamo iz eksploataciiškega Območja. Na površini skrbimo, da večina meteorne vode Ob večjih nalivih in tudi voda iz stalnih izvirov, sproti odteka iz eksploataci iškega območja. To dosežemo Wko, da z Jože Valentinčič je sodeloval pri montaži panelnih blokov v jami rudnika Trbovlje. Foto inž. Tone Bregant SITUACIJA CELA vis.252 V POL A J POLJU M -E 2000 vodni vdor =S> Si svež zračni tok izrabljen zračni tok Situacija čela V. 252 v Polaj polju buldožerjem delamo ureze za odtok vode po padnicah, zapolnjujemo od iradarjenja nastale udrtine in razpoke z jalovinsikim materialom iz ijame i(zato premeščamo lokacijo stalnega jalovišča) in po posebno namdščemih koritih ali ceveh premostimo stalne odtoke vode preko območij, kjer v globini odkopavamo premog. S takimi ukrepi in zato, ker so na sami površini ali v krovninskem delu nad premogom 'vodonepropustne plasti (morska glina ali plasti površinskega jalovinskega odlagališča — kipe) dosegamo, da večina površinske vode ne prodre v globino. Ker pa ležijo plasti črne talnine pod slojem premoga, ki je že bil odkopan imamo večkrat nad ploščo, ki jo odkopavamo, opuščene in zapolnjene porušene ali celo prazne jamske proge, jaške, vpadnilke in odkope. (Preko teh priteče voda v proge in na čela, v ikaterih obratujem o. Seveda se je ta voda večinoma pojavljala kot manljši izliv, ko smo novo etažo odpirali in smo stara dela presekali ali pa se je pojavila iz rušne cone ali kot talna voda na čelu in progah. Tako pojavljajočo vodo smo brez večjih težav zajezili v manjše bazene in s pomočjo črpalk odčrpavali iz e-taž na savsko obzorje v odtočne kanale. Trenutno odkopavamo ko tl ovni premog v Zgornjem VIJ. polju in -Polaj polju. Etaža v. 252 v Polaj polju je pod že odkopanima čeloma na v. 274 in v. 262, le v skrajnem zahodnem dedu smerne dolži- ih"«-'- -jm/s*-*- -o Lvrfvj. ct v polja. V tem predelu je znašala višina aksbloatirane plošče do 28 m, celo pa je bilo sorazmerno kratko! keir (poteka skoraj po dnu kadunje. iNa tem območju je namreč prečna talna guba sive talnine in rumene-ga peščenjaka, dvignila dno kadu-nie orne -talnine in naredila naravno mejo med kadunjami črne tal-mne med poljem Vode — zahodni del m Polaj — vzhodni dal. Celo v. 252 smo odkopali v smerni dolžini 50 m, iko je na dopoldanski tretjini, nekaj čez 11. uro prišlo 28. junija 1972 do vdora vode. Čelo je bilo v tem času dolgo 48-m in je bilo v stebra že pod odkopanim čelom na v. 262 tako da je znašala skupna višina odkopavane plošče v stebru 8 m, medtem, ko je znašala višina odkopavane plošče v slepem krilu čela, ki er -je segalo še v ostanke ste--bra Vode polja, 28 m. Podpor je je bilo. ikombinirano. Osnovno pod-porje so tvorili leseni stropniki vrfiači in razpore ter železne stojke STT, dodatno podporje pa 1,4 m stropnice in železne stojke STT. Čelo je bilo odprto po vsej dolžini z dvema oknoma (2x1,3 m), v slepem krilu pa so izdelovali pod-'kopnijdel, pni čemer so bili stropniki že nameščeni, razen prvega pri lesni progi, kjer je bilo pripravljenih devet min za odstrelitev. V-TO LCLLI-CIV lOUJ. čl V UlClC Meja. med rušno cono in odprtim delom čela je -bila polno zapažena, rašna cona polna. Voda se je pričela pojavljati sorazmerno počasi, v slepem krilu, kjer je bila nameščena posebna sesajoča ventilacija, se ije .pojavil v večji količini in koncentraciji metan in 002. To je povzročilo avtomatični izklop vseh elektro instalacij in naprav na etaži v. 252. Istočasno se je povečal pritisk na čelu in pojavila -se je voda iz rušne cone med prvim in dirugim stropnikom v slepem krilu. V tem času so se vsi ljudje, ki so bili zaposleni na čelu, umaknili iz čela v prečno progo, ki je bila 150 m daleč. Ker so bili vsi mejni stropniki med rušno cono in odprtim delom čela dobro zapaženi in nuš-na cona zapolnjena, voda ni našla direktnega odtoka, na podporje, ki se ije končno v okolici lesne proge, v dolžini cca 10 m nagnilo naprej in se naslonilo na stropnike ob odkopni -fironti. Voda je dobila tudi svoj glavni odtok med vložki rumenega peščenjaka iz rušne co- PREREREZ A -A skozi celo m = 2000 Cementarni, vrez za odtok vode opuščeni glinokop. .vodni vdor L DOL L egenda 0 ItiBjtShfll Litvanski apnenec | — Morska glina m 1——“ ] Krovni lapor Plastični zasip Z rušenjem pridobljen premog Premog m Talna glina z vložki peščenjaka M i 1 Dolomit Prerez A-A skozi čelo ne v ipodaljšku glavne proge, manjši odtok pa iz dbmačja z ruška pri lesni progi. Odtok vode je narastel do 2ms/m,in, voda pa je odtekala po glavni izvozni progi, ki je nagnjena 10% do sipalnika in po si-palniiku za jalovino na savsko obzorje. Voda, iki je odtekala, je bila sorazmerno čista in ni nanašala večjih količin mulja ali drugega materiala. Takšna količina vode je odtekala dva dni ali količinsko izraženo — odteklo je preko 5000 m3 vode, nato pa se je odtok umiril in voda je odtekala le iz tal rasne cone v okolici lesne proge. Celo smo sorazmerno hitro usposobili za nadaljnje obratovanje: opravili smo sanacijo znuška najprej v stebru, s čemer smo uredili tudi normalno zračenje, nato paše po lesni progi in slepem krilu,kjer nas je nekoliko zadrževalo uničevanje — 9 min., ki so bile v zruž-,'ku pod prvim stropnikom. Vodo j smo zajezili v mainjlšd bazen din jo j s črpalko odvajamo iz etaže, slepo i krilo smo skrajšali, pridobivanje ; premoga iiz irušne cone v slepem krilu, pa omejili. Ko smo s čelom toliko napredovali, da smo tudi v slepem krilu prišli v območja pod že odkopanim čelom na v. 262 in je znašala talko po vsej dolžini čela odko-pavana plošča le 8 — 9 m, smo pričeli s popolnoma normalnim obra-itovanjem. Izdelujemo tudi tretjo progo, ki bo po prebitju razdelila čelo na dva stebra, z dvema samostojnima transportnima sitemoma, kar bo omogočilo boljšo organizacijo del din doseganje dobrih odkopnih storitev. Zakaj ;je prišlo do vdora vode, je popolnoma točno in z neko neovrgljivo gotovostjo težko odgovoriti. Vsekakor moramo upoštevati, da smo odkopavali ostanke premoga v stebru, kjer je bila nenormalna visoka višina odkopavane plošče 28 m. Ker je bilo čelo v tem območju sorazmerno ozko, pridobivanje premoga v stebru omejeno zaradi vložkov peščenjaka, v slepem krilu čela pa so iz rasne cone premog dobro pridobivali, je obstojala velika možnost, da se je v krovnem delu med ali pod plastičnimi sloji, ustvarjala obokana praznina. To praznino so napolnili voda in pa plini (metan, C02) iz starih An opuščenih ,jamskih objektov. Takšen opuščen stari objekt ie bila na primer tudi obzidana in nenorašena proga v dolžini približno 100 m. na v. 274 v stebru Vode polja,, ki smo jo imeli v neposredno odkopavani plošči — nadkomnem delu. Praznina se je s smernim napredovanjem čela večala. dokler ni velik pritisk višjih plasti porušil stroo te praznine im so se začele višje krovne plasti normalno nalagati in izpodrivati pline dn vodo iz te praznine v nižje na-rušene predele in končno v odprto čelo. Da je takšno nalaganje viš- jih plasti potekalo, je bilo čutiti z velikim pritiskom ne le na čelu, temveč ie popuščalo TH podpor j e v 'dolžini 150 m, od čela do prečne proge, kar se je odražalo z močnim občasnem pokom. Velika količina vode (preko 5000 m3) pa kaže tudi na to, da ni voda pritekla le iz starih prog ali drugih opuščenih jamskih objektov, ampak se je verjetno pretrgala tudi več metrov debela nepropustna plast morske gline in prepustila vodo iz širšega območja litvanskega apnenca v notranjost. S prehodom čela na v. 252 v Pola j polju pod že odkop no čelo na V. 262 in 274, z razširitvijo čela na večjo od kop no dolžino in prehodom na odkopavano ploščo 8 — 9m, pa so dani vsi pogoji za normalno obratovanje čela, brez možnosti za nenadni izliv večje količine vode na samo čelo. Ivan Berger, dipl. inž. rud. Izkustva s samohodnim podporjem V SSSR, kjer znaša letna pro-izvodnjia premoga oca 800 milijonov ton, pridobijo okrog 79 milijonov ton tega iz slojev z debelino nad 3,5 m do dO m, pri naklonu do 35°. Debele položne plasti odkopavajo etažno z zariiiševaniem krovine, pri čemer ob odkopnih izgubah do 26°/o nastajajo tudi problemi zaradi pogostih jamskih ognjev. Na nižjih etažah so težji pogoji dela. S samohodnim podporjem in pri-dobivalno-nakladalno mehanizaci jo odkopavajo 48 % premoga iz slojev, debeline nad 3,5 m. -Pri pridobivanju premoga s samohodnim podporjem, uporabljajo razne tipe kompleksne mehanizacije. Dnevna proizvodnja iz poedinega čela je 2,5 x in storilonst 4,9 x večja kot pri odkopavanju na širohih čelih z rastreljevanjem, kakor tudi podpiranju s posameznimi stojkami. Obstoja tendenca razvoja tehnologije odkopavanja debelih položnih sloijev s povečanjem višine etaže ob uporabi samohodnega podporja in pridobivalno nakladalnih strojev, ob vzporednem nameščanju medetajžnih ločilnih mrež. V institutu »Skočinskega« predvidevajo, da bodo v bodoče odkopavali v položnih slojih, debeMne do 7,5 m, naenkrat na celotni debelini s povečano višino etaže, medtem ko pri večjih debelinah predvidevajo delitev na več etaž. Odkopavanje položnih slojev debeline do 7,5 m (risba 1,2) S poskusi je ugotovljeno, da za sloje debeline do 7,5 m ustreza najbolj samohodno podpor je tipa KJMD-81-V. Značilnost tega samohodnega podporja je namestitev batov za premik stojk pod stropom ter rahljanje oziroma rušenje premoga, ki se nahaja v nadkopnem delu, s samim premikanjem zadnjega dela samohodnega podporja in spuščanjem premoga iz nadkopnega dela na dodatni transporter, v-gnajenob opažnem ščitu. Doziranje premoga iz nadkopnega dela pri samohodnem podpor- a. ju tipa KM-®hV poteka s pomočjo posebnih hidravličnih poiganjalnih zapiračev, ki, so ma konceh nazobčani tako, da z njimi itudi drobijo večje kose premoga, ki bi sicerpre-prečili doziranje premoga na transporter. -Dodatno je pri daljših čelih za boljše nakladanje premoga iiz nadkopnega dela vgrajen še ob zadnjem transporterju poseben nakladalni skobi j ič. Ob -čelni steni je nameščen pridobivalno nakladalni -stroj. Zaščito zadnjega transpor,terja pred jalovino po končanem nakladanju premoga na določenem odseku, opravijo s privz-di-govanjem ščita. V dragi polovici leta 1972 bodo v -Karaganskem bazenu preizkusili komplekse tipa iKM-Sl-V, predvidene za odkopavanje v kompliciranih mont-angeol-oških prilikah, kot so hitre spremembe debeline sloja, narivi, spremembe širine sloja, majhne smerne -dolžine odkopavanja do 200 m, odkopava-pje zaostalih stebrov, kakor tudi odkopavanje v bližini starih nušnih področij. -Ob uporabi navedenega samohodnega podporja, predvidevajo na čelih dolžine do 150 m, pri višini etaže 7,5 m, s pridobivanjem premoga iz nadkopnega dela -ob premikanju samohodnega podporja, proizvodnjo -1190 ton na izmeno, pri odkopni storitvi 92 ton '(delavnik.) -Predvidevajo -dnevninapredek na čelih do 3,9 m. Odkopavanje položnih slojev, debeline nad 7,5 m (risba 3) Za odkopavanje slojev, debeline nad 7,5 m, prihajajo v poštev: a) odkopavanje z normalno višino etaže ter temu naslednjo etažo po stisnjenju porušene krovine na zgornji etaži, b) istočasno odkopavanje v več e- SAMOHODNO PODPOR JE TIPA KM 81 / BATI ZA PREMIK SAMOHODNEGA PODPORJA b. ETAŽAH S SAMOHODNIM POD- NORMALNIH ETAŽAH S SAMOHODNIM PORJEM TIPA OKP PODPORJEM TIPA KM 120 ODKOPAVANJE Š POVEČANO VIŠINO ETAŽE IN PRIDOBIVANJEM PREMOGA IZ NADKOPNEGA DELA Z KM 81V m RISBA 2. tažah ipred stisnjenjem poruše--ne krovine, c) istočasno odkopavanje na dveh ebalžah s pridobivanjem mede-tažne plasti pod gibljivo mrežo. Po proučitvi vseh treh variant so ugotovili: Stiskanje porušenih krovnih plasti se prične na razdalji 120 do 130 m za čelom, za povečanje stis-Ijivosti ;je treba krovne plasti navlažiti, odikopavan.je v horizontalnih etažah neposredno pod porušeno krovino poteka brez težav na medsebojni razdalji čel od 800 do 1000 m oziroma časovno tako, da spodnje čelo poshra isto mesto po 11 do 13 mesecih. Pri poizkusih odkopavanja slojev, debeline do 10 m v Tomu tinskem bazenu .Kuzbasu, s kompleksnim podporjem tipov AMS, KT,U, OKP in KM 81, se je izkazalo, da je najboljša kombinacija odkopavanja s samohodnim podporjem tipa -KM 8,1 na zgornji etaži, kjer montirajo po tleh ločilno mrežo in odkopavanje nižjih delov sloja! v normalnih etažah pod to mrežo ob uporabi samohodnega podporja tipa OKP oziroma OMTK. Pri navedenem načinu odkopavanja je razdalja med posameznimi zaporedni-mii odkopi od 15 do 25 m. IV primerjavi s pridobivanjem premoga iiz inadkopnega dela s pomočjo kompleksov tipa KTU, so izgube premoga pri tej tehnologiji za 25 do 30% nižje, ob istočasno bistveno manjšem onesnaženju premoga z jalovino. Tabelarični pregled rezultatov odkopavanja v Tomusinskem bazenu pri višini etaže 8,5 m do 9 m in dolžini čel po .160 m. — odkopavanje v normalnih etažah s samohodnim podporjem in pridobivalno nakladalno mehanizacijo, 1970 ton (izmeno, 62 ton) delavnik; — odkopavanje v več etažah istočasno s samohodnim podporjem na medsebojni razdalji čel GVKTM ali OKP ODKOPAVANJE 2 NORMALNO VIŠINO ETAŽE S SAMOHODNIM PODPORJEM TIPA OMKTM A OKP- SPODNJE- ČELO SLEDI PO STISNJEN JU KROVNINE 'i, ODKOPAVANJE Z ZAPOREDNIMI CEL! NA MEDSEBOJNI RAZDALJ! lS-25m. NA ZGORNJEM ČELU UPORABA SAMOHODNEGA PODPORJA TIPA KM 81 OB ISTOČASNEM POLAGANJU MREŽ. NA NIŽJIH ČELIH SAMOHODNO PODPOR JE TIPA OMKTM ALI OKP ODKOPAVANJE Z ZAPOREDNIMI CELI NA ‘AZDALJI 15- 2Sm medsebojni ČELU UPOR, TIPA ^KM 81 MREŽ - SPODAJ O, PODPORJEM FR ID 03?. DELA \LJ! 15-25m. NA ZGORNJEM \MOHODNEGA PODPORJA OČASNEM POLAGANJU M J ODKOPAVANJE Z SAMOHODNIM TIPA KM 81 V OB ISTOČASNEM VANJEM PREMOGA IZ NADKOPNEGA RISBA 3. 25 m in pridobivalno nakladalno mehanizacijo, 1930 ton (izmeno, 56 ton) delavnik; — odkopavanje v dveh etažah istočasno s samohodnim podporjem in pridobivanjem premoga iz medelažnega dela sloja na spodnjem čelu, 1760 ton .(izmeno, 69 ton) delavnik. Odkopavanje debelih strmih slojev Za odkopavanjem strmih debelih slojev z rušenjem preikušajo samohodno podpor j e tipov KTU 2, AGS, KNK in KGGP. V bodoče predvidevajo odkopavanje debelih strmih slojev v visokih horizontalnih etažah pod ločilnimi mrežami. Z laboratorijskimi preizkusi in pri praktični uporabi so bile sedaj u-gotovijene dejanske obremenitve na somohodno podpor j e pri odkopavanju strmih slojev. ■Ugotovljeno je, da ,je sedanje podpor j e tipa KTU 2 M, treba dopolniti, da bi ustrezalo odkopavanju v strmih slojih. Na podlagi dosedamjih poizkusov predvidevajo tudi konstruiranje novega tipa samohodnega podporja za te namene. Iz člankov, priobčenih v reviji »Ugol« v ijuniju 1972 je razvidno, da v SSSR kljub navideznimu presežku delovne sile, posvečajo veliko pozornost razvoju mehaniziranih odkopnih metod. Čeprav sood-kopne prilike v Tomusinskem bazenu, od koder so podatki o rezultatih poskusnega odkopavanja izredno ugodne; lahko določene izkušnje in izsledke pri odkopavanju debelih slojev, prenesemo tudi na naše prilike. iMetod Malovrh, dipl. inž. rud. Opomba pisca: prispevek je pripravljen po članku Izkustva s samohodnim podporjem pri odkopavanju debelih slojev v SSSR (revija Ugol — V,1772). Preprečevanje jamskih ognjev s peno Močna konkurenca nafte in zemeljskega plina je koncem pretekli ega desetletja prisilila premogovništvo, do razvoja najsodobnejših in cenenih oblik eksploatacije premoga, vzporedno s tem na so pridobljene ižkušnie vodile k razvoju u-spešnih ukrepanj za preprečevanje nevarnih in škodi jlvih posledic, ki so nastale z novimi metodami odkopavanja. Tu gre predvsem za uspešnost in cenenost pri 'preprečevanj u jamskih ognjev, 'ki nastajajo v jamah pri že znanih pogojih, med katerimi je najpomembnejša prisotnost kisika. V premogovnikih Porurja in Posarja. kjer se, če je to le mogoče, odkopavai,o s širokimi čeli v polje (feldvvantis), je dobra tesnitev tekoče zagatne stene ob obeh komunikacijah s širokim čelom, ki predstavlja obenem tudi zračni jez, iprvi pogoj za preprečitev oksidacije v starem delu. Rudarske oblasti so zaradi pomembnosti izdelale s tem v zvezi stroge predpise, iki so terjali izdelavo 6 m širokega jeza ob obeh čelnih progah proti staremu delu. Jez je iz grobozrnate jalovine, v polovici širine (3 m) pa iz peska ali drugega drobnozrnatega materiala. Ta predpis se ie zaradi izrednih težav pri izdelavi in visokih stroškov v letu 1964 ublažil in tako so skrajšali širino jeza, ki mora biti sphan iz peska od 3 na Im širine. Kljub temu, da so ta u- krep izvajali z uspehom, so bili stroški še vedno tako visokii, da so stalno težili za tem, da bi našli način, kako z manjšimi stroški doseči isti namen. Že leta 1954 je bila sprožena možnost uporabe pene, ki bi je .proizvajali na licu mesta in takoj vpihovali kot polnilni oziroma tesnilni material v prostor, ki ga hočemo zapolniti. Postopek, ki je dobil ime »iso-schaum« je pripravila firma Schaum-Chemie, Bauer iz Essna in obstoja v tem, da v posebnem aparatu, ki se sestoji iz dveh kotlov (vsak do 1001 prostornine), proizvedemo iz posebnega penečega sredstva ,(v tekočem stanju) z do- dat kom zraka, zelo viskozno peno, kateri v posebni komori z dodatkom ka talizator ja primešamo umetno smofo. Ta prekrije Stanič je pene in se prične takoj, ko s pomočjo komprimiranega zraka iztisnjena iz aparata, strjevati .tako, da po dveh, treh minutah ni več tekoča in se po 24 urah že popolnoma •strdi. Prvi poskusi se niso obnesli, ker se je v rudarski praksi, kljub drugačnim navodilom za uporabo, smatralo za dovolj uspešno, če bodo jez, zgrajen iz kamenja oziroma lesa, oblepili le na zunanji strani s peno. Uspeh ni bil dosežen, ker je penasti oblepek razpokal in pričel razpadati. Vsi izgledi, da bi bilo možno .s peno nadomestiti pesek, so bili pa dobri, ker bi v tem primeru bila pena v zidu vsestransko vpeta. To so potrdili tudi vsi nadaljnji poskusi. S peno so se zmanjšali stroški za 25 %, povečala pa se je tudi tesnost jezu in sicer je bil izmerjen koeficient propustnosti pri pesku K = 23, pri peni pa 16. Danes se pena uporablja za zatesnjevanje zračnih jezov v vseh nemških rudnikih, kjer je gradnja jezov predpisana. Uporablja pa se s pridom tudi pri zapiranju prog s požarnimi zidovi, pri zatesnjevanju dela ali vsega pro-fiila proge zavoljo preprečevanja kratkih stikov zračnega toka. Zelo enostaven in hiter način u-porabe pene, pri katerem se dosežejo izredni učinki, saj je za 1 m3 polnitve s peno potrebno le 24 minut, je vzbudil pozornost tudi pri nas. čeprav pri nas ne uporabljamo iste ali podobne ddkopne metode, ^pri kateri je uporaba pene specifična, imamo vendar primere, ko smo za preprečevanje zračnih tokov-isIranskih (kratkih stikov) in zapiranju o d kopnih polj, porabili kar precej sredstev in dragocenega časa. V takih primerih smo se tudi mi odločili uporabljati peno po postopku »isoschaum« in smo v ta namen v začetku tega leta tudi nabavili aparaturo. Prvi poizkus smo izvedli v jami Kotredež pri zapiranju polja 47 na 4. obzoru v mesecu marcu. S peno naj bi zatesnili zadelko in boke proge, v kateri je bila zadbl-ka, da bi tako preprečili prepisovanje Na nesrečo smo' pa mi napravili isto napako kot Nemci pni prvih poizkusih (Gliickauf 1967, zvezek 22). Pena, ki jo nanesemo na siteno kot plast, hitro razpoka in se lušči, zato naš prvi poizkus ni dosegel svojega namena. S peno bomo dosegli zrakotesnost le tedaj, če jo bomo vbrizgali v praznine nekega telesa, s katerim zapiramo jamski prostor, pri čemer mora imeti ogrodje (grobo kamenje, navzkriž zložene lesene klade) dovoli veliko trdnost, da prevzame hribinske pritiske. Pena, vkleščena med robove praznin, -bi pa ostala homogena in -se ji bo s povečanim pritiskom (strinjena do 30%) pro- pustnost zraka še zmanjšala. Pomanjkljivosti in slabe strani tega postopka pri na-s so v tem, da umetna smola s katalizatorjem ni obstojna in se lahko skladišča (na hladnem, itoda ne pod 0° C) le do 70 dni. Če pa upoštevamo, da smolne raztopine lahko nabavimo le v ZRN, kar predstavlja precej dolg postopek, bomo peno lahko uporabili le v primerih, katere bo mogoče predvideti vsaj 60 dni preje. Emil Kohne. dipl. inž. rud. Skupina sodelavcev obrata za specialna rudarska dela na gradbišču Guspisbach-Andermatt v Švici. Foto Ivo Zupan Iz jame Ojstro V 16 številki biltena, je pod točko 3, poročila o 1. seji odbora za varstvo pri deiu in socialno-zdrav-stveno varstvo ZPT, objavljena u-gotovitev glavnega varnostnega inženirja, da po zadnjem vdoru vode v jamo Ojstro dne 13. oziroma 46. (julija 1972, trenutno pri sanacijskih delih in odkopavanju na III/ 10, kakor -tudi pri odkopavanju južnega čela Zapadnega polja na IH/8 etaži, ne obstoja nevarnost za zaposlene, katero bi lahko povzročil ponovni vdor vode. Ker se taka izjava lahko pojmuje tudi kot samovoljna im tendenziozna je potrebno, da raznim komentarjem in ugibanjem dodam ustrezna pojasnila. Prvo, kar moramo poudariti takoj v začetku, je dejstvo, da varnosti v neki jami nismo nikdar -o-cenjevaili po slučaju, temveč je ita bila vselej določena z ukrepi, če so bili ti -realni, osnovani na nedvom-Ijivih vzrokih in doseženo, če so se ti ukrepi tudi vestno izvajali. V nedeljo, 16. julija 1972, se je po predhodnem manjšem vdoru vodte, ki je ma severnem čelu III/8 etaže, dne 13. i julij a 1972, potisnil v čelo in priključke obeh prog le manjšo količino blata, primeril ponoven vdor mulja in vode, ki po svojem obsegu ni zaostajal za o-nim katastrofalnim, z dne 8. aprila'-1971. Priznati moramo, da smo pred vidnimi posledicami in upostošeni-mi jamskimi prostori, predvsem pa pred ostanki transportnih naprav, zgnetenim med železno pod-podporje, osupnili pri pogledu in predstavi mogočne sile, ki je lahko spravila v gibanje te velike mase in povzročila tako razdejanje. Po tekih občutkih din predstavah se je popolnoma r-azumijivo, pričel vzbujati sum v splošno varnost nadaljnjega odkopavanja v jami Ojstro, saj je bil ta zadnji vdor vode in še nekateri pred njim, dovolj dokazljiv, da vodnih vdorov z dosedanjimi ukrepi ne moremo -preprečiti. Ponovno poudarjamo, -da ni namen iz kakršnihkoli vzrokov zmanjšati sum v varnost odkopavanja. Kot smo v začetku trdili, je varnost določena z osnovanjem in izvajanjem pravilnih ukrepov. Obseg te naloge je tako širok, da postavlja pred odgovornost teko tehniški kader, kot tudi vse zaposlene na odkopih in da je zavest do varnega dela vsaj tako velika, -da ne moremo dopustiti nikakršnih dvomov pri odločevanju -o nadaljnjem delu. Kakor doslej, smo sedaj pri odrejanju varnostnih ukrepov uporabljali podatke od vsakokratnih analiz vzorcev -naplavljenega materiala, iz katerih se je skušalo določiti poreklo materiala in odstotek dispergirane gline, kakor tudi raz- Ojstro IIII8, lesna proga po vdoru vode in mulja dne 16. julija 1972, v popoldanskem času. Foto inž- Tone Bregant mer je vode in materiala, pri čemer smo približno odrejali viskoznost. Z analizo lokacij vodnih vdorov in rudarskih geoloških razmer, kakor tudi okolja, v katerem so se pojavili vdori vode, smo logično sklepali, da vdor vode povzročajo posebna stanja v starem delu, ki v času od porušitve do akumulirane Žitke plavne mase v jamski prostor. Tako smo .ugotovili, da so se vdori vode pojavljali .pretežno ob krovni-ni, ob prelomnicah, na kontaktih med mehkej.šim (talninskim) in tršim (krovni,nskim) premogom ter ob konturi opuščenih stebrov v igoirajiih od,kopnih etažah. Na vseh takih mestih so bili ustvarjeni idealni pogoji, da se je v procesu pridobivanja iz nadkopnega dela ob steni thšega premoga ali krovnine, izoblikovala praznina, ki je služila kot vdorna pot vodi. če se je taka praznina približala akumulaciji vode v starem delu. Vsi varnostni u-,krepi, katere smo na podlagi teh ugotovitev sprejeli, so v glavnem usmerjeni v preprečevanje ustvarjanja nevarnih praznin. Za doseganje tega namena, smo uvedli predvsem naslednja dva ukrepa: — nadkopni del se mora pred rušenjem ustrezno razstreliti, — iz nadkopnega dela se sme pridobiti, enakomerno po vsej dolžini čela. le za vsak odsek posebej. predpisana količina premoga. In kakšen je bil učinek te zaščite? Moramo priznati, da je bil dosežen le delno, ker itudi ukrepa v celoti nismo izvedli. Tehnologija visokega razstreljevanja v nadkop-nem delu še ni dovolj proučena, da bi razstreljevanje dalo željen uči- nek. Če smo ga pa dosegli, se ta odraža v povečanju časa, ko nastopijo znaki vdora do samega vdora vode. Prav ta čas pa je odločujoč faktor za varen in pravočasen u-mik zaposlenih. Po katastrofi 8. aprila 1971, smo imeli v Zapadnem poliju 11 večjih in manjših vodnih vdorov. Pri vseh so se 'ljudje pravočasno umaknili. Vdor vode v Zapadnem polju je 16. julija 1972 naplavil v jamske prostore okoli 2000 m3 materiala. V zvezi z izdajo navodil za sanaci- jo in nadaljnje odkopavanje, je tehniško vodstvo rudnika in uprave proučilo jamsko situacijo ter v zapisniku, z dne 23. 7. 1972 izrazilo mišljenje, da se sanacija in odkopavanje v jami Ojstro nadaljuje po načinu, obsegu in izvajanju varstvenih ukrepov in sicer: — na širokem čelu (sever-jug) na III/10 etaži bodo odkopavali v okviru mej, ki bodo določene na podlagi kontur jalovih vložkov in puščenih stebrov na gornji etaži, — po očiščenju III/8 etaže se naj na čelu pridobiva iz nadkopnega dela le v severni polovici stebra in tp le 50 % premoške mase, — stremi! naj se za tem, da se pri razstreljevanju nadkopnega dela doseže učinek, ki je predviden v projektu. V ta namen naj se piri vrtanju -in odstreljevanju angažira stalen strokovni kader, — na o d kop ni h etažah III/8 in ITI/10 je uvesti alarmni sistem obveščanja o odmiku zaposlenih v primeru vdora vode. Rudarska linšpekcija je te ukrepe v posebni odločbi točneje določila in naročila, da jih je treba izvajati. Na podlagi teh podatkov in sklepov tehniškega vodstva, služba varstva pri delu ni imela razloga, da odbor za varstvo pri delu in soci-alno-zdravstveno varstvo drugače informira, kot je to storila na seji dne 20. 7. 1972. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Težave pri nabavljanju raznih vrst reprodukcijskega materiala Večina proizvodnih podjetij ima težave pri nabavi reprodhkcaj ske-ga materiala in surovin, med njimi tudi naše podjetje. Glede na to, da je stanje na trgu reprodukcijskega materiala zelo kritično, se tej problematiki posveča v dnevnem časopisu premalo pozornosti, talko da tisti, ki nima neposrednega stika z nabavo materiala, niti ne ve, s kakšnimi težavami se srečujemo -pri preskrbovaniu podjetja z materialom. Najbolj kritična je preskrba s proizvodi železarn. Trgovska podjetja, razen pločevine, ne nudijo ničesar. Zgodi se, da podjetje Metalka Ljubljana, kot največ ji grosist v SR Sloveniji, nima na zalogi niti ene dimenzije ploščatega, okroglega ali protilnega železa o-ziroma jekla. Železarne so se namreč preusmerile na proizvodnjo kvalitetnih jekel in to zavol jo bol jšega finančnega učinka pri prodaji. Skoraj v celoti pa so opustile proizvodnjo železa v običajni kvaliteti, ki v glavnem predstavlja vse nase potrebe. Zato moramo v večini primerov kupovati po višjih cenah jekla, ker ne dobimo navadnega železa. Te cene pa so za 50 — 100 % višje od cen za navadno železo. Tudi jekel, ki po svoji tehnični strukturi ne ustrezajo naši potrebi, ni dovolj na tržišču. Da zagotovimo potrebno ploščato železo, smo prisiljeni na-b ovij ati pločevino ustrezne debeline v navadni kvaliteti, ki jo potem razrežejo v trakove. Železa, ki ga primanjkuje, podjetja ne morejo kriti z uvozom. Za-p vsak uvoz je treba predhodno izposlovati posebno dovoljenje, ki ga je težko dobiti, kar morajo dati za uvoz svoj pristanek domače železarne. Te pa po navadi na našo zahtevo odklanjajo svoj pristanek za uvoz z motivacijo, da uvoz ni potreben in da bodo same izdoba-vile potrebno železo, kar se seveda največkrat ne uresniči. Kontingent za uvoz se krči vsako leto, po drugi strani pa se povečuje izvoz zaradi boljših pogojev, t. j. cen, ki jih dosežejo železarne v inozemstvu. Zlasti je postal izvoz zanimiv po zadnji devalvaciji dinarja. Precej težav je tudi z nabavo izdelkov kovinsko-ipredelovaline in elektro industrije. Omenil bi samo tračmike, ki jih tudi po pol leta ah več ni na tržišču. Nobena železarna zaradi omenjenih razlogov noče izdelovati navadnega kvadratnega železa, 'ki je potreben za kovanje tračnilkov. Železo, ki smo ga imeli na zalogi smo poslali v Visoko pri Sarajevu, da so nam tam izdelali tračnike. Bilo je že tako daleč, da smo iskali ponudbe za uvoz tračnikov iz Avstrije in ZR Nemčije, vendar cene niso bile sprejemljive. Neko zagrebško podjetje je potem tiračmike uvozilo iz vzhoda po ugodni ceni tako, da smo se oskrbeli s tračniki za daljšo dobo. Sedanja administrativna zamrznitev cen ima za posledico, da nekatera podjetia opuščajo proizvodnjo določenih artiklov, pri katerih imajo izgubo. Po dragi strani tudi ni dovolj reprodukoiiškega materiala oziroma surovin. Proiz-vajaloi surovin dosežejo z izvozom višje cene. Težnji k izvozu precej pripomore tudi nelikvidnost domačih podjetij. Pomanjkanju materiala je precej kriva tudi velika investicijska poraba. Vsi dosedanji predpisi, da bi se ta omejila, so bili, kot kaže, zaman. Poglavje zase so tudi dobavni roki. Rekli bi lahko, da je že ustaljeno »pravilo«, da se dogovorjeni roki s strani dobaviteljev ne izpolnjujejo in je pogodbe glede dobavnih rokov smatrati le za kos papirja. Na razne rezervne dele za stroje je treba, navzlic urgencam, čakati tudi po lato dni. VeMke težave imamo tudi pri preskrbi z jamskim lesom, kljub temu, da se je poraba le-tega z uvajanjem železnega oporja precej znižala. Jamski les pravzaprav obstaja le še na papirju tako, da smo prisiljeni kupovati druge sortimen-te po višjih cenah. O tej problematiki je bil že objavljen članek v 2. letošnji številki našega glasila. Težave v preskrbi z jamskim lesom se bodo še povečale z zgraditvijo novih tovarn za predelavo lesa. Zadovoljiva je le preskrba z razstreliva ter gorivi in mazivi, kjer nimamo nekih posebnih težav. Kdaj se bo preskrba izboljšala, je ob sedanjih prilikah težko napovedati. Uskladiti cene s svetovnimi in uravnovesiti ponudbo s povpraševanjem, bo težak in dolgotrajen proces. Janez Kovač NOVA IMENOVANJA Osrednji -delavski svet našega podjetja je na svojem 4. zasedanju v tej mandatni dobi, dne 26. julija 1972, razpravljal in sklepal o zasedbi delovnih mest 'tehniškega direktorja ZPT, direktorja rudnika Trbovlje in tehniškega direktorja obrata za specialna rudarska dela pri ZPT. Na podlagi poročila razpisnih komisij, je osrednji delavski svet ugotovili, da se je prijavil na (razpisano delovno mesto tehniškega direktorja ZPT en kandidat, za delovno mesto direktorja rudnika Trbovlje se ni prijavil nihče, za delovno mesi to tehniškega direktorja obrata za specialna radarska dela pa se je prijavil prav tako em kandidat. Na temelju obrazloženih predlogov je osrednji delavski svet vnovič imenoval Adolfa Jermola, dipl. inž. rud., za tehniškega direktorja ZPT za naslednjo mandatno dobo, ki bo trajala do 30. 6. 1976. ..Za tehniškega direktorja obrata za speci- alna rudarska dela ZPT je bil imenovan .Drago Borišek, dipl. inž. rud., dosedanji vodja operative pri OSRiD, medtem ko je za vršilca dolžnosti direktorja rudnika Trbovlje imenoval Cveta Majdiča, dipl. inž. rud., za čas od 1. avgusta t. 1. do njegove (razporeditve na novo delovno mesto. Po njegovi razporeditvi na novo delovno mesto pa do konca leta 1972, je imenoval za vršilca dolžnosti direktorja rudnika Trbovlje Matijo Ušeničnika, dipl. inž. rud., glavnega inženirja rudnika Trbovlje. Tovariš Adolf Jermol, dipl inž. rad., vnovič imenovani tehniški direktor tZPT, se je rodil 18. 2. 1919 v Ljubljani; na rudarski fakulteti tehniške visoke šole v Ljubljani ie diplomiral 6. maja 1950. V času študija je bil na praksi na nekaterih rudnikih, deloma pa na institutu za (rudarska mer j eni a v Ljubljani. Delovno razmerje je sklenil 1. 7. 1950 pri .takratnem rudniku Tirbov- Adolf Jermol, dipl. inž. rud., je bil s strani osrednjega delavskega sveta ZPT, vnovič imenovan za tehniškega direktorja ZPT za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Ije. Sprva je bi-1 asistent na zahodnem obratu tega rudnika. Od junija 1951 do julija 1954 je bil obra-tovodja dnevnega in zasipnega kopa Oobrna-iNeža, od julija 1954 je bil asistent I na obratu Trbovlje in Hrastnik in nato pomočnik obra-tovodje na obratu iHirastnik do 25. 1. 1957. Tega dne pa je bil imenovan za obratOvodjo obrata Hrastnik. 15. 1. 1959 je bil imenovan za upravnika obrata .Hrastnik. To delo ne opravljal do 1. 1. 1968, ko je bil imenovan za direktorja rudnika Hrastnik. Na tem delovnem mestu je bil do 1. 7. .1968, ko je bil imenovan za tehniškega direktorja ZiPT. V času svoje zaposlitve na razLičnih mestih je sodeloval An še sodeluje v raznih družbeno-politič-nih organizacijah ter samouprav-mih organih' Zaradi sodelovanja z OF je bil aretiran v letu 1941. Prav (tako pa ie bil ponovno aretiran še v letu 1944. V času študija na univerzi je imel razne funkcije v študentski organizaciji. Bil je predsednik ŠiKiMM, ireferent za ekskurzije in prakse pri grupnem vodstvu LMŠ, končno pa je bil podpredsednik grupnega vodstva LŠM rudarskega oddelka na univerzi. Bil je tudi član defašizacijske komisije na rudarskem oddelku univerze. Sedaj je član komiteja občinske konfe- rence ZKiS Trbovlje, član republiškega odbora za varstvo okolja itd. Tovariš Drago Borišek, dipl. inž. rud., se je rodil do. 9. 1921 v Zagorju ob Savi. Kmalu po zadnji vojni je končal rudarsko srednjo šolo. dne 13. maja I1958 pa je diplomiral na (fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kmetijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, za rudarskega inženirja. Strokovni izpit je opravil leta 11965. Kot rudarski inženir je bil na rudniku .Zagorje zaposlen 10 det, od tega 7 tet obrato-vodja investicij, upravnik obrata Kisovec in direktor rudarskega šolskega centra v Zagorju. Dne 5. novembra 1968 na vse doslej je bil zaposlen na delovnem mestu vodje operative obrata za specialna rudarska dela. iMed NOB je bil zaradi sodelovanja z OF zaprt pet mesecev, nato pa dvajset mesecev interniran v Nemčiji. Dve mandatni dobi je bil tudi odbornik občinske skupščine .Zagorje ter predsednik zbora proizvajalcev. Eno mandatno dobo je bil odbornik o-krajnega ljudskega odbora. Aktivno sodeluje v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih. Vsem tovariišem. ki so bili imenovani s strani osrednjega delavskega sveta na opisana delovna me- sta iželimo, da hi dosegli v svoji naslednji mandatni dobi pa tudi v bodoče nasploh, čimvečje uspehe tako pri tehničnem napredovanju podjetja, kakor .tudi pri racionalnem poslovanju, dobri organizaciji dela in dobrem vodenju — skratka, da bi imeli v vseh pogledih srečno roko! Drago Borišek, dipl. inž- rud., novoimenovani tehniški direktor obrata za specialna rudarska dela Energetika v družbenem načrtu Jugoslavije Zvezna skupščina je na seji zbora narodov dne 28. junija in isti dan tudi na seji gospodarskega zbora, razgllasila družbeni načrt Jugoslavije za ddbo od teta 1971-1975. Ta družbeni načrt je ob javljen v zveznem uradnem listu št. 35/72. Načrt vsebuje tudi podatke o tem, kakšen bo razvoj infrastrukture, predvsem elektrogospodarstva ter glavnih prometnih poti. Zaradi aktualnosti ponatisikuje-mo ta del družbenega načrta za sedanje petletno obdobje tako, da bodo lahko članii naše delovne skupnosti seznanjeni z zveznimi predvidevanji glede razvoja energetskih virov oiziiroma glavnih oblik energije. 1. (Skladno s splošno razvojno politiko bosta proizvodnja in poraba energije v naslednjem obdobju opredeljeni predvsem s potrebo gospodarstva in široke potrošnje po zagotovitvi smotrnih in kakovostnih virov energije, nadalje z usmerjanjem k preudarnejšemu in smotrnejšemu izkoriščanju domačih energetskih virov in vključeva- nju novih virov primarne energije v energetski Sistem, kot tudi k zboljšanju strukture porabljene e-nergije. Organizacije združenega dela v energetiki bodo na tej podlagi usklajevale svojo razvojno politiko im odnose z odjemalci energije v gospodarstvu in na drugih področjih. Zainteresirane republike in avtonomni pokrajini bodo v družbenih načrtih in z dogovori o politiki in odnosih cen, o ipolibiki razširjene irenrodukoije, o politiki usmerjanja' mednarodnih kreditov ter z drugimi ulkrepi zagotavljale Električna energija-mrd kWh Premog-imiil. t. Naifta-mil. t. Naftni derivati-mil. t. Naravni plin-mrd Nim3 2. Povečanje proizvadnje električne energije z 26 na 45 mrd kWh temelji na obstoječih proizvodnih zmogljivostih in tistih, ki jih bo mogoče zgraditi do konca ileta 1975. Da bi bila dosežena ta raven proizvodnje, je treba program organizacij (združenega dela v elektrogospodarstvu hitreje uresničevati. Glede na trajanje gradnje elektroenergetskih objektov ni možnosti za skladen in dinamičen raevoli energetike in za predvidene spremembe v strukturi razpoložljive energije. Programi delovnih organizaaij in razvojni načrti republik in avtonomnih pokrajin vsebujejo usmeritev k boljšemu izkoriščanju domačih energetskih virov in k zboljšanju strukture porabljene e-nergije v smeri plemenitejših oblik, kar je bistven pogoj za (porast in modernizacijo gospodarstva. Proizvodnja glavnih oblik energije Stopnje rasti 1970 1975 od 197.1 do 1975 26 28,5 2,9 7 1 43,5 do 45 10,8 do 11,6 38 do 40 5,9 do 7,0 4.5 9.6 12 do 13 1.1,9 do 13,2 2,5 do 3,0 25,0 do 30,0 mogoče v letu 1975 pričakovati večje proizvodnje niti v primeru, če bi se graditev novih zmogljivosti začela takoj. Za zagotovitev potreb po električni energiji so elektrogospodarske organizacije sprejele odločitve o izbiri in graditvi energetskih zmogljivosti približno za 11,2 mrd ikWh. Odločiti je treba glede graditve zmogljivosti približno še za 11,7 mrd kWh od katerih bi bilo do konca leta 1975 zgrajenih 4,7 mrd kWh. Preostale zmogljivosti bi zagotovile komtiniuiran razvoj oo letu 1975 oziroma potrebe morebitnih velikih odjemalcev, ki bi prej začeli Obratovati (aluminij, železne zlitine, železarne) im se z njihovo proizvodnjo v tem načrtu ne računa. S takšnim Obsegom graditve hi bile Ocniite potrebe -v letiu 1975 ter potrebe novih velikih odiemalcev. Vendar bi morali poleg tega čim-prei začeti graditi tudi tiste dldk-trame, ki bodo zagotovile kontinu-irano naraščanie odjema tudi po letu 1975. Pogoj za redno in zanesljivo o-sknbovanje z električno energijo je tudi graditev magistralnega prenosnega omrežja visoke napetosti 400, 220 in 110 kW, kar je hkrati pogoj za povezovanje s sistemi sosednih držav. Računamo, da bo zgrajenih 2.950 km glavnega prenosnega omrežja 400'kV in ustrezno omrežje 220 in 110 kV. Glede na zamudo pri graditvi elektrarn in omrežja maramo računati, da bo prišlo v letu 1974 in pozneje do primanjkljaja električne energije zlasti v nekaterih republikah in avtonomnih pokrajinah oziroma regijah, kar bo pomenilo oviro za gospodarski raz- voj v naslednjih letih. Bistven pogoj za uresničevanje tega načrta je rešitev vprašanja financiran ja elektrogospodarst va. Zainteresirane republike in avtonomni pokrajini bodo morale sprejeti odločitve o usmerjanju inve-sticajisikih sredstev h graditvi zmogljivosti za krhlje potreb gospodarstva in prebivalstva po električni energiji ter za graditev prenosnega omrežja. 3. Večja proizvodnja premoga temelji na hitrejšem razvoju sodobnih visokoproduktivnih rudnikov, predvsem lignita — kjer se lahko izkoriščajo dnevni kopi in uporablljajo sodobne izikapne metode za termične elektrarne — in na nadaljnji modernizaciji rudnikov rjavega premoga. Pričakovati je treba, da bo prišlo tudi do zapiranja posameznih rudnikov, ker bo njihova ekonomičnost opredeljena s cenejšimi vrstami energije, ki bodo na razpolago. Zato so predvidene tudi ustrezne priprave im akcije za prekvalifipranje rudarjev in odpiranje novih delovnih mest. 4. Industrija nafte bo pospešila raziskovalna dela in zagotovila večjo proizvodnijo surove nafte in naravnega plina iz domačih virov. Predvidena proizvodnja surove nafte v letu 1975 — 4,5 milijonov ton je znatno manjša od porabe naftnih derivatov, ki bo dosegla 13 milijonov ton, zato je treba približno 8,5 milijonov ton surove nafte za predelavo zagotoviti z uvozom in raziskovanji oziroma . s proizvodnjo nafte v tujini, zlasti v državah v razvoju. Večja usmeritev k naravnemu plinu iz domače .proizvodnje in iz uvoza bo pozitivno spremenila e-nergetsko strukturo in pomagala k hitrejšemu razvoju in gospodarnejši proizvodnji vrste gospodarskih panog in grupacij. Zaostajanje razvoja sistema za transport nafte, naravnega plina in derivatov bo odpravljeno s hitrejšo graditvijo naftovodov, omrežja plinovodov in rezervoarjev z u-streznim distribucijskim omrežjem. Pri izbiri sistema za prevoz nafte, naravnega plina in derivatov bodo delovne organizacije gledale na ceno prevoza do glavnih potrošniških središč ter na zanesljivost oskrbovanja. Ti merilioskupni graditvi in financiranju zmogljivosti za prevoz nafte, naravnega plina in derivatov iter za povezo-vanije domačega sistema naftovodov in plinovodov s tujimi siste-mii. Dejavnost samoupravnih organov V času od 1. junija pa do 15. avgusta 1972, so imeli osrednji organi upravljanja t. j. osrednji delavski svet in kolektivni izvršilni organi-odbori, več sej oziroma zasedanj, na katerih so razpravljali in sklepaiLi o naslednjih zadevah: 1) Na 1. seji odobra za izumne in racionalizacije, dne 20. 6. 1972: — sklenil je, da je treba izdelati osnutek novega pravikiikao'izumih in tehničnih izboljšavah, iker je sedanji pravilnik v marsičem zastarel, — na podlagi predhodnega poročila strokovnih sodelavcev, je osvojil 17 predlaganih izboljšav, ki so jih predlagali člani delovne skupnosti s posameznih delovnih enot; hkrati je ,ta odbor določil tudi višino nagrad za osvojene tehnične izboljšave, — osem predlogov za razne tehnične izboljšave bo odbor o-bravnaval na eni kasnejših sej. 2) Na 2. seji odbora za izume in racionalizacije, dne 24. 6. 1972: — ponovno je obravnaval in dokončno potrdil vbčino tehniških izboljšav, ki so jih predložili posamezni člani delovne skupnosti. Zaradi določenih dejavnosti v pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah, je odbor od- ložil sprejetje raznih tehničnih izboljšav devetih predlagateljev in sicer do časa, ko bo sprejet nov pravilnik za izume An tehnične izboljšave. Priznanja in nagrade so bile podeljene s strani predsednika odbora na o- srednji proslavi dneva rudarjev, dne 1. 7. 1972. 3) Na 2. seji odbora za ekonomsko tehnične zadeve, dne 24. 6. 1972: — odobril je nabavo ene paradne Moški pevski zbor Loški glas iz Zagorja ob Savi, je sodeloval v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju, na zaključni prireditvi RŠC ZPT — absolventov, ko je skočilo čez kožo 29 mladih rudarjev. Prireditev je bila kot smo že poročali 10. 6. 1972 v Zagorju. Foto Majda Udeleženci poslovilnega razgovora z upokojenci, pred počitniškim domom ZPT na Partizanskem vrhu. Na sliki so poleg upokojencev še nekateri sodelavci iz uprave podjetja, delovnih enot, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Foto Trbovlje uniforme za potrebe avtoparka, — odobril je nabavo 350 izvodov knjige Rdeči revirji, H. del., — odobril ,je podelitev priznanj reševalcem ZPT za 15-letno aktivno ddo v jamskih reševalnih četah — zdravstvenemu domu Zasavje je odobrM 3.000,00 din, namensko za nabavo rentgenskega aparata O r topa n to mog rafa, za diagnostične namene pri zdravljenju zob, — odobril je udeležbo 45 rudniških gasilcev iz Hrastnika, Trbovc1! j in Zagorja, na tradicionalnem gasilskem srečanju rudniških gasilskih društev v Kočevju 2. 7. 1972, poleg tega pa je odobril še udeležbo 12 gasilcem iz rudnika Hrastnik, na republiškem tekmovanju v Slovenski Bistridi, — odobril je potovanje treh sodelavcev obrata za specialna rudarska dela -na gradbišče Ader-matit v Švici, zaradi izvajanja rudarskih dol; — nadalje je odobril službeno potovanje na gradbišče obrata za specialna rudarska dela v An-dermatt- Švica, Borisu Dolancu, dipl. inž. rud., Ivanu Zupanu in Ludviku Zalokani-u, vsi iz OSRD zaradi reševanja raznih tehniških, finančnih in administrativnih vprašani, — poleg tega je rešil ugodno tri razne prošnje, dve je zavrnil, eno pa je odložil za kasnejše reševati je, — potrdil je poročilo o proizvodni problematiki vseh dejavnosti podjetia v prvih petih mesecih t. L; sklenili ie, da je treba posvetiti vso skrb oblaganju nekaterih delovnih mest, padcu posameznih vrst premoga ter čimveajemu varčevanju z mate- rialom. Pripravil je predlog, da podjetje v juliju zaradi težke situacije, v kateri se nahaja, ne bo obratovalo nobeno soboto. Predvidene obratvalne sobote bi nadomestili v jesenskih oziroma zimskih mesecih; — potrdil je poročilo o finančnem obračunu za razdobje j anuar-maj ter poročilo o doseganju osebnih dohodkov v tem razdobju, — sprejel je na znanje poročilo o opravljenem nadurnem, nedeljskem in pogodbenem delu v prvih petih mesecih t. 1. Sklenil je, da je treba v celoti v juliju opustiti nedeljsko delo, razen dežurnih in čuvajev, — na znanje je sprejel in potrdil poročilo o opravljenih službenih potovanjih in potnih stroških v razdobju januar-maj t. L, — soglašal je s tem, da podjetje odproda garažo na Breznem. V ta namen je treba opraviti formalnosti v zvezi s prodajo. 4) Na 3. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 28. 6. 1972: — potrdil je finančni obračun, t. j. doseganje in delitev dohodka v razdobju januar-maj 1972 za vse dejavnosti podjetja, hkrati je sklenil, da naj vodstvo podjetja s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo na področju ZPT in vsemi tremi občinskimi skupščinami na našem področju, nadaljuje z akcijo za nadaljnji razvoj in sanacijo podjetja, z najetjem sanacijskega posojila, — v juliju in avgustu t. 1. je poteklo 4-letno mandatno obdobje za delovno mesto tehniškega direktorja ZPT in direktorja rudnika Trbovlje. Na podlagi določil statuta podjetja .ter zakonskih določil je imenoval osrednji delavski svet 6-član s ko razpisno komisijo za razpis delovnega mesta .tehniškega direktor ja, poleg tega pa je imenoval še 3 člane v komisijo za razpis mesta direktorja rudnika Trbovlje in tehničnega direktorja o-brata za sepcialna rudarska de-tehniškega direktorja OSRD na drugo delovno mesto s tem. da la, zaradi odhoda dosedanjega po 3 člane imenujeta v to komisijo še delavska sveta rudnika Trbovlje in obrata za specialna rudarska dela; Dne 14. junija 1972 je bilo v počitniškem domu ZPT na Partizanskem vrhu, povabljenih na razgovor 52 naših bivših sodelavcev in sodelavk, ki so šli v pokoj koncem prejšnjega in v prvih mesecih letošnjega leta. Foto Trbovlje — na znanje je sprejel poročilo glavnega varnostnega inženirja, o poteku in ugotovitvah prvega rednega letnega pregleda našega podjetja v -letu .1972, ki ga je opravil irepubliški rudarski inšpektor v skladu z določili rudarskega zakona; poročilo je soglasno potrdid in sklenil, da je treba vse ugotovitve oziroma pomanjkljivosti odpraviti do o-drejnih rokov, — zaradi zelo kritične situacije pri prodaji premoga, ki je nastala zaradi podaljšanega -remonta v novi termoelektrarni Trbovlje II ter zaradi nepravočasne dograditve novih objektov v cementarni, je osrednji delavski svet -sklenil, da podjetje ne bo obratovalo na nobeno soboto v juliju t. 1. s tem, da se namesto predvidenih obratovalnih sobot obratuje eno soboto v septembru; hkrati je sklenil, da morajo vsi trije rudniki izvesti hitro akcijo za zvišanje odstotka debelih vrst premoga, ker je zanj večje povpraševanje na trgu; — na predlog odbora za zaposlovanje in izobraževanje je imenoval komisijo za -izdelavo osnutka enotnega pravilnika o izobraževanju. Ta pravilnik bo zajemal vse oblike izobraževanja in vire financiranja, — odobril je, da podjetje prevzame soustanovitel j-ske pravice do rudarskega instituta Ljubljana in da plača v poslovni sklad tega instituta prispevek v višini 50.000,00 'din, — po -končanem zasedanju sta dve tričlanski delegaciji odnesli pred -letošnjim dnevom rudarjev, spominske lov-orjeve vence na skupinska grobova smirtno ponesrečenih imdarjev na pokopališči na Dolu -pri Hrastniku in v Zagorju, — predsednik osrednjega delavskega sveta Pik-š Anton ter predsednik izvršnega odbora medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Šipek Franc, sta izrekla najboljše želje in čestitke ob letošnjem dnevu rudarjev. 5) Na 1. seji odbora za varstvo pri delu in socialno-zdravstveno vartsvo, dne 20. 7. 1972: — -odbor je sklenil, da se morajo takoj oblikovati komisije za pregled in zasedbo invalidskih delovnih mest. hkrati pa pristopiti k izdelavi pregleda zasedenih invalidskih delovnih mest, — potrdil je poročilo o analizi nesreč pri -delu za I. polletje 1972, ki ga je podal gjavni varnostni inženir, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju o-srednjega delavskega sveta o tem, da se članom delovne skupnosti za 10% zviša nadomestilo na osebni! dohodek za čas zadržanosti od dela, t. j. boleznin do 30 dni, kar naj bi veljalo od d. 7. 1972 dalje; predlog temelji na sklepu skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana, ki je tak sklep že sprejela za boleznine nad 30 dni, — pri reševanju prošenj je eno rešil ugodno, o eni -bo -razpravljal naknadno, eno pa je odkloniil; — pni obravnavanju -žgočega vprašanja alkoholizma med člani naše delovne skupnosti je odbor sklenil, da je treba na področju rudnikov Hira st ni k, Trbovlje in Zagorje, ustanoviti društva zdravljenih alkoholikov, nad katerimi naj bi prevzele patronat uprave posameznih rudnikov, preko svojih socialnih služb, — obravnaval je še vprašanje priznanja profesionalnih bolezni zaradi okvar hrbtenice, k čemur so posebno -izpostavi jenii ruda-rji v jami. V teku je priprava dokumentacije skupno z rudnikom Velenje, da bi tovrstno bolezen priznali za profesionalno, — na znanje je sprejel še informacijo glavnega varnostnega inženirja o situaciji v jami Ojstro po zadnjem vodnem vdoru, dne 13. oziroma 16. julija 1972, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju osrednjega delavskega sveta, za spremembo nekaterih določil -pravilnika o razdeljevanju zaščitnih sredstev s tem, da se rok trajanja gumijastih škornjev za nekatere zunanje delavce zmanjša od dveh let na o-semnajst mesecev. 6) Na 3. seji odbora za ekonomsko- tehnične zadeve, dne 24. 7. 1972: — službeno potovanje v inozem-stvo je odobril Adolfu Jermolu, dipl. inž. rud., tehniškemu direktorju ZPT in Janku Laporniku, oec., direktorju komercialnega sektorja, za -pot v Italijo, Alojzu Paučni-ku, dipl. inž. rud. in Mirku Mlakarju, dipl. inž. rud. je odobrili udeležbo na mednarodnem rudarskem kongresu, ki bo od 4. do 9. septembra t. 1. v Bukarešti, nadalje je odobril skupini osmih sodelavcev obrata za sepoialna rudarska dela potovanje v ZR nem-čijo zaradi izvajanja .pogodbenih del -pni firmi Florhlich & -Klupfel, — ugodno je rešil šest prošenj, eno je zavrnil, štiri pa je odstopil v pristojno reševanje drugim origanom v podjetju, — odobril je odpis nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev na elekt rostro j n em obratu, avto-parku in pri zasipnem kopu, hkrati je o dob ril izvedbo licitacije za prodajo treh o dpi snih tovornjakov, 'Vajenci RŠC vadijo na zunanjem »jamskem« delovišču postavljati stojke. Foto inž. Tone Bregant — na znanje je sprejel poročilo o poteku proizvodnje in proizvodni problematiki v osnovni dejavnosti in v -drugih dejavnostih podjetja, s posebnim ozirom na kritično situacijo v proizvodnji 'in prodaji premoga, — analitski oddelek je dobil posebno nalogo, da -izdela analizo z nekatenimi pokazala v zvezi s proizvodnjo premoga, — tehniško vodstvo je 'dobilo nalogo, da takoj prouči problematiko jame Ojstro zaradi čimprejšnje sanacije severnega krila v tej jami, — sprejel je /priporočilo, da je treba osrednji delavski svet seznaniti s potekom spora med našim podjetjem in združenim železniškim transportnim podjet-tjem Ljubljana, ki nanaša na 20%-ino zvišan je cen premoga z vel javnost jo od 1. 1. 1972 dalje; odbor je dal vodstvu podjetja vso podporo pri vztrajanju na dosedanjih naših zahtevah; — potrdil je polletno -bilanco podjetja za vse njegove dejavnosti ter doseganje in delitev dohodka v I. polletju 1972. 7) Na 4. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 26. 7. 1972: — sklenil je, da bo podjetje obratovalo namesto proste obratovalne sobote dne 8. 7. 1972, na soboto -dne 26. avgusta t. L, zaradi ugodnejših tržnih razmer; — potrdil je polletno bilanco vsej dejavnosti podjetja ter dosega- nje in delitev dohodka za I. polletje .1972, — tehniško vodstvo je dobilo na-logo, da pripravi analizo o doslej izvedeni sanaciji na obratu Kotrefdež v Zagorju; — vodstvo podjetja je dobilo nalogo, da izvede vse potrebno za izdelavo temeljitejšega koncepta razvoja ZPT, pri čemer naj bi se angažirale pri reševanju problematike premogovništva tudi občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, — na predlog .posebne irazpisne komisije je imenoval Adolfa Jermola, dipl. inž. rud., dosedanjega tehniškega direktorja ZPT, za tehniškega direktorja ZPT za naslednjo štiriletno mandatno dobo, t. j. za čas od 1. 7. 1972 do 30. 6. 1976; — na podlagi .predloga razpisne komisije, M so jo sestavljali člani, ki jih je imenoval osrednji delavski svet in člani, ki jih je imenoval delavski svet obrata za specialna rudarska dela, je za tehniškega direktorja OSRD za naslednjo štiriletno mandatno dobo imanovdl Draga Boriš-ka, dipl. inž. rud., dosedanjega vodjo opera ti ve obrata za specialna rudarska dela, — na razpis za prosto delovno mesto direktorja rudnika Trbovlje, se ni javil naben kandidat. Iz tega razloga je imenoval osrednji delavski svet za vršilca dolžnosti direktorja rudnika Trbovlje Cveta Majdiča, dipl. inž. rud. dosedanjega direktorja rudnika Trbovlje in sicer za čas od 1. avgusta 1972 do njegove razporeditve na novo delovno mesto; po odhodu Cveta Majdiča, dipl. 'inž. rud., na novo de- lovno mesto, ie osrednji delavski svet imenoval do konca leta 1972 za vršilca dolžnosti direktorja rudnika Trbovlje, Matijo Ušeničmika, dipl. inž. rud., glavnega inženirja rudnika Trbovlje, — v zvezi s stališčem združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, da je priprav-Ijeno plačevati dobavljen premog le s 15 %-nim zvišanjem cen premoga od 1. 7. 1972 dalje, je osrednji delavski svet sprejel sklep, da vztraja na že sprejeti odločitvi o vel javljanju cen .premoga za leto 1972, za dobave ZŽTP Ljubljana. Svoj sklep opira na zahtevi za potrditev cen premoga spričo realnostim utemeljenosti. Vsako popuščanje pa bi poslabšalo že itak kritično situacijo pri ZET, — zaradi hudih poplav, ki so zadele Pomurje, je na predlog Rdečega križa, SZDL in občinskega sindikalnega sveta, odobril pomoč v višini 5.000,00 din, namensko za .prizadete v elementarni nesreči v Pomurju, — namesto Milana Boleta, dipl. inž. rud., je bil izvoljen za člana odbora za varstvo pri delu in sooialno-zdiravstveno varstvo v mandatni dobi 1972/74, Emil Kohne, dipl. inž. rud., glavni varnostni inženir, — z veljavnostjo od 1. julija t. 1. dalje je odobril zvišanje pavšalne nagrade od 30,00 na 50,00 din, za vsak dežurni dan, članom jamskih reševalnih ekipdn v tem smislu .odobril .popravek člena 7 pravilnika o dežurni službi članov jamskih reševalnih čet pri ZPT, — na predlog odbora za varstvo pri delu in sooialno-zdravstveno varstvo, je odobril 10%-no povečanje nadomestil osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni do 30 dni; podrobnejša navodila je izdal kadrovski sektor, zvišanje pa je .stopilo v veljavo s 1. julijem 1972, — kadrovski sektor je dobil nalogo, da preko kadrovskih oddelkov v delovnih enotah ugotovi iresničnost navedb o nekorektnem postopanju ambulant, ob sprejemanju članov delovne skupnosti, v stalež bolaniih, tako pa skupno s službo varstva pri delu, izpelje ustrezne ukrepe; — odobril ie s takojšnjo veljavnostjo popravek pravilnika o razdeljevanju .osebnih varstvenih sredstev s tem, da se ie rok •trajanja zaščitmih sredstev-.gu-mijastih škornjev za posamezna zunanja delovna mesta, skrajšal od dveh let na osemnajst mesecev. 8) Na 3. seji odbora za družbeni standard, dne 28. 7. J972: — na znanje je sprejel poročilo o poteku letovanja članov delovne skupnosti in njihovih družinskih članov v počitniških domovih ZPT na Rabu, Crikrvemci in na Partizanskem vrhu ter v Bohinju v gostišču Rožič, — posebej je razpravljal o nepravilnostih, ki so bile ugotovljene v počitniškem domu na Partizanskem vrhu. V ta namen je odbor imenoval 4-člansko komisijo, da ugotovi nepravilnosti in o tem poroča, — na znanje 'je sprejel poročilo predstavnika sindikalne organizacije, z nekaterimi mnenji glede bodoče organizacije letovanja v počitniških domovih ZPT, — moškemu pevskemu zbo.ru Zarja iz Trbovelj je odobril 5-dnevno letovanje na Rabu, po znižani ceni, — pri reševanju vlog je dve rešil ugodno, eno pa ie odklonil, za eno pa je dal priporočilo za u-goldno rešitev, — na znanje je sprejel informacijo o vsebini razpisa za .prijavo interesentov za dodelitev novih stanovanj v novih stamovanj-skih blokih S-41 v .Kolonij i 1. maja in S-i25a na Trgu revolucije, — pri obravnavanju pripomb, ki so nanašale na prijavljene za letovanje v letošnjem letu, je odbor ugotovil, da bi morale biti sindikalne podružnice v delovnih enotah bolj pozorne .pri izvajanju navodil o letovanju, kii jih je sprejel odbor za družbeni standard. Smatral ie, če je prišlo do ikakiršniihkoU nepravilnosti so za to odgovorne sindikalne .podružnice same. Zmogljivo-vosti počitniških domov ob mor- Ob letošnjem dnevu rudarjev ;je bila 1. julija v poznem popoldanskem času, nogometna tekma med starimi veterani — nogometaši rudnika Trbovlje in strojne tovarne Trbovlje, na stadionu ŠD Rudar v Trbovljah. Zmagali so rudarji 2:0. »Rejeni« so v glavnem iz STT, »suhi« pa iz rudnika. Foto Milan Cerinšek ju zaenkrat ni mogoče povečati, ker ni na razpolago potrebnih finančnih sredstev. 9) Na 2. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 31. 7. 1972: — po obravnavi obvestila republiškega sekretariata zadelo SRS, glede bodočega izdajanja soglasja za nočno delo žensk in mladine na obeh separacijah, je odbor sklenil predlagati osrednjemu delavskemu isvetu, da na enem naslednjem zasedanju o-bravnava aktualno problema ti-ko nočnega dela žensk in mladine ter sprejme ustrezne sklepe; — pri obravnavanju prošenj za sprejem na delo, novo razporeditev in prenehanje dela, je tri prošnje rešil ugodno, ostale pa je zavrnil. Prav tako se odbor rti mogel odločiti glede zasedbe razpisanega prostega delovnega mesta referenta splošnega oddelka na rudniku Hrastnik, — na delovno mesto vodilnega inženirja na delovišču obrata za specialna rudarska dela v ZR Nemčiji, je razporedil Borisa Dolanca, dipl. inž. rud., doseda-n jega tehniškega direktorja OS-RID, — odobril je enemu sodelavcu sektorja za tehnično pripravo, spremembo delovnega mesta, — na znanje je sprejel dve odpovedi delovnega razmerja in določil višino mesečnih obrokov, ki jih morata prizadeta vračati na račun šolnine, — pri obravnavanju predloga sklada za štipendije skupščine občine Hrastnik, je odbor sprejel tri sklepe, ki se nanašajo na u-reditev pogodbenih odnosov, izplačevanje štipendij in studii j-s,kih pomolči; — na predlog občinske konference ZKS Trbovlje, je odobril Franju Glavici iz sektorja tehnične priprave, šolanje na enoletni politični šoli pri CK ZKS v Ljubljani is tem, da ostane v stailežu zaposlenih in prejema osebne dohodke po delovnem mestu, ki ga trenutno zaseda, — potrdil je poročilo komisije za izdelavo seznama upravičencev do spominskega darila (zapestne ure) in soglašal z opravi leno podelitvijo priznani za dolgoletno delo pri podjetju. 10) Na 4. seji odbora za družbeni standard, dne 2. 8. 1972: — odbor ie sprejel na znanje poročilo komisije, ki je pregledovala poslovanje v počitniškem domu ZPT na Partizanskem vrhu. Na temelju ugotovljenih nepravilnosti, prekine podjetje z upravnico tega doma pogodbe- no oziroma delovno razmerje s takojšnjo veljavnostjo, pristojna služba objavi prosto delovno mesto za novega upravnika v tem domu, — sprejel je opozorilo, da se morajo vse planinske postojanke, v katerih letujejo člani naše delovne skupnosti, strogo držati določenih dni, ,ki so dopustnikom odobreni za koriščenje regresa v času trajanja letnega dopusta, — na znanje je sprejel pojasnilo namestnika glavnega direktorja, ki se je nanašalo na pritožbe nekaterih članov delovne skupnosti, glede letovanja v poči tmilškem domu ZPT na Rabu. Manjše zastoje povzroča naval dopustnikov, predvsem ob izmenah posameznih skupin, medtem ko zmogljivosti kuhinje to dopuščajo, — na znanje 'je sprejel itolmačenje osnutka odlokov občinskih skupščin, o ustanovitvi solidarnega stanovanjskega sklada, o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Ti odloki bodo stopila v veljavo v začetku prihodnjega leta, — pri reševanju prošenj, je eno rešil ugodno! T. L. samoupravi jalcev Obveščenost Med delovne organizacije v Trbovljah, Iki imajo svoje glasilo, sodi tudi naš delovmii kolektiv. So pa še številne delovne organizacije, ki nimajo svojih glasil, skratka informiranje delavcev v teh delovnih organizacijah je nepopolno ali pa ga sploh rti. Kako pomembno in odločujoče je Objektivno, popolno. in pravočasno informiranje delavcev o vseh bistvenih dogajanjih v delovni organizaciji, se je že neštetokrat dokazalo. Kajti, lažje in objektivneje se lahko zaposleni odločajo o vsem iter objektivneje sodijo o doga j a-njiih v lastni delovni organizaciji, če so objektivno seznanjeni z vse- mi isfldapi, Iki so privedli do takšnih ali drugačnih odločitev. Toda tudi v maloštevilnih delovnih organizacijah, kjer izdajajo občasno svoja glasila, delavci niso seznanjeni s problemi, težavami, načrti in razvojem sosednjih delovnih organizacij, ali povedano z drugimi ibesedami — delavci iz ene ddlovne organizacije ne vedo kaj se dogaja v drugih delovnih organizacijah. Torej informiranje ni popolno, ni takšno kot bi moralo biti. Zato se je občinski sindikalni svat Trbovlje odločil imenovati komisijo za informiranje, ki bo pričela z delom jeseni t. 1. Osnovna naloga komisije bo, da bo pred- vsem dopolnila navedeno vrzel s popolnejšim informiranjem samoupravi jalcev v občini. Z izdajanjem občasnih ail tudi stalnih informativnih glasil ter publikacij, bo komisija posredovala vsem delovnim kolektivom poročila, sestavlke in notice o najvažnejših dogodkih, načrtih in željah tar perspektivnem razvoju trboveljskih delovnih organizacij. To bo tisti odločilni korak, ki bo dokončno privedel do popolnejšega informiran ja zaposlenih o vseh pomembnejših gospodarskih in družbenih odločitvah ne le v Okviru svoje delovne organizacije, temveč vseh trboveljskih delovnih organizacij. Janko Savšek ZK in njena prizadevanja v ZP Prepričan sem, da mnoge zaposlene v naši delovni skupnosti zanima, kaj delajo komunisti in kam so usmerjena njihova prizadeva-mja, kakšen je njihov program dela in kakšna je njihova akcijska sposobnost. Naj navedem najprej nekaj organizacijskih podatkov. Organizacija ZK v ZP šteje trenutno 524 članov, ti so razdeljeni v tri osnov- ne organizacije rudnikov: Hrastnik Trbovlje in Zagorje. Vsaka osnovna organizacija pa ima sekretarja, sekretariat in sekretarja oddelkov. Tako ima osnovna organizacija ZK rudnika Hrastnik tri oddelke, rudnika Trbovlje štiri oddelke in rudnika Zagorje tri oddelke. Vsaka osnovna oragnizacija ima svoj delovni program, ki je specifičen in prilagojen situaciji posameznih os- novnih organizacij. Poleg osnovnih organizacij ZK na rudnikih pa je izvoljen še poseben organ, ki koordinira delo, t. j, konferenca ZK ZPT,, ki ima tudi svojega sekretarja in sekretariat. Iz te organizacijske sheme ije torej razvidno, da so dane vse možnosti za idejno enotnost in za uspešno sodelovanje in delovanje ZK. Ta ipovezava pa je povečana še na zunanje organe ZK, kot so revirski komite in občinski komiteji vseh treh občin. V vseh teh organih so komunisti naših osnovnih organizacij kar precej dobro zastopani, še številneje pa so zastopani v občinskih konferencah, ker so ti organi mnogo številnejši. Potrebe uspešnejšega dela pa narekujejo nekatere dopolnitve, to se pravi, da bo nujno organizirati še osnovno organizacijo v enoti obrata za specialna rudarska dela, ker ti komunisti niso kaj prida povezani spričo specifičnosti njihove dejavnosti. Prav tako bo treba organizirati še aktiv mladih, kjer naj bi se mladi komunisti ločeno dogovarjali o svojih problemih. Iz delovnih programov, ki so jih prejele osnovne organizacije ZK na rudnikih pa je razvidno, da so si zadale še naslednje naloge: — organizirati je treba krepke in čvrste mladinske organizacije, katere bodo poleg skupnih problemov reševale še problematiko mladih v podjetju, — stalna naloga komunistov je sprejemanje novih članov v ZK, neaktivne, idejno mlačne pa izključevati iz organizacije, — posvečati pozornost izobraževanja komunistov, da se tako usposobijo za čim bolj sposobne družbeno politične delavce in samoupravljalce. Se pravi, da mara hiti vpliv komunistov v družbeno političnem življenju' temeljni kriterij njihove aktivnosti — organizacija ZK mora stremeti ea. tem, da bo pobudnik vseh razprav o problemih, ki lahko kalijo odnose v pod/jetju in povzročajo nerazpoloženja. Omenjene naloge komunistov se nanašajo na aktivnost organizacije, (jniiji ‘CJOrf Sto njeno vlogo v podjetju in njeno akcijsko sposobnost. Nadalje delovni programi predvidevajo in kažejo delovanje komunistov v samoupravlju in gospodarjenju. Navedel bi le nekaj aktualnejših nalog: — komunisti so dolžni sistematično spremljati in odklanjati morebitne pojave samovolje in kršenja samoupravnih pravic. Vodstva osnovnih organizacij morajo sproti podrobno analizirati vzroke o kakršnihkoli zaostrenih situacijah, in spremljati samoupravne odnose v podjetju, — komunisti so dolžni intenzivneje spodbujati h konkretni izdelavi razvojnih programov, sa: so le-ti nujno potrebni za nemoten razvoj enot, kakor tudi podjetja, — dolžnost vseh komunistov, vodstev enot, tehniškega kadra in vseh zaposlenih je, da se vključujejo v izvajanje stabilizacijskih ukrepov, ki jih ije sprejel osrednji delavski svat, — sekretariat konference ZK ZPT in konferenca, kakor tudi vsak posamezen komunist, so dolžni dajati iniciativo pri pripravah in uveljavljanju XXI. in XXII. amandmaja. V našem integriranem podjetju je to pomembno in zahtevno delo. Potrebno je u-gotoviti, kako bomo intencijeo-menjenih amandmajev vključili v statut podjetja, — komunisti so dolžni pomagati pri naporih podjetja, da se čim preje razčisti perspektiva nekaterih obratov, razvoja ZPT, pri odstranjevanju problematike v zvezi z likvidnostjo in proizvodnjo. Tu sem navedel le nekaj delcev vsega prizadevanja komunistov v ZP. Naloge so še obširnejše in večje, toda do sedaj se nismo komunisti, pa čeprav lahko trdimo, da smo napravili marsikak odločen korak naprej za boljši iotrišniji dan vseh zaposlenih v našem podjetju, hvalili in trkali na prša, ker se vsi točno zavedamo, da moramo biti avantgardisti in idejno politična sila, ki podpira in zagovarja vse tisto, kar je naprednega in boljšega za delavski razred. Tone Šum Mladinski aktiv RŠC je delaven ■Med najdelavnejše mladinske aktive, ne le v okviru naše delovne organizacije, temveč itudi v Zasavju, se nedvomno uvršča mladinski aktiv v RŠC ZPT. Po pestri in bogati dejavnosti prekaša vse aktive. Zanimivo ie, da ta aktiv nima več sredstev za svojo dejavnost kot drogi aktivi, toda dokazali so, da se da tudi z minimalnimi finančnimi, če pe rečemo kar, s simboličnimi sredstvi, organizi- Beograd, 28 maja 1972 Dragi drugovi, Srdačno zahvaljujem na toplim čestitkama i lijepim željama, koje ste mi uputili povodom mog osamde.setog rodjendana. rati in izvajati bogato in pestro dejavnost. Že pred leti so ustanovili športno društvo Bratstvo. Ime simbolizira sožitje mladih iz več republik. V okviru društva delujejo: nogometna, rokometna, odbojkarska, košarkaška, namiznoteniška, šahovska in strelska sekcija. Člani tega društva so v glavnem bodoči mladi rudarji, ki bivajo v domu rudarskih vajencev v Kisovou. V številnih tekmovanjih so dosegli lepe uspehe, kar dokazuje vrsta pokalov in diplom. Člani tega društva so s prostovoljnim delom ter materialno pomočjo šole in podjetja, uredili kompleks igrišč — za nogomet, rokomet, odbojko in košarko. Hvalevredno je tudi to, da se vsa njihova dejavnost in aktivnost odvija v prostem času, torei izvenšolsko. Mladi v RŠC pa ždijo letos v okvira mladinskega aktiva ustanoviti tudi taborniško in planinsko sekcijo. Z delovanjem teh sekcij bodo še obogateli svojo dejavnost ter okrepili sodelovanje z ostalimi mladinskimi aktivi. Del sredstev za nakup potrebnih šotorov bodo zbrali sami s prostovoljno akcijo med mladimi in člani delovne enote RŠC, del sredstev bi prispeval mladinski aktiv RŠC, nekaj pa bi morala prispevati ZMS pri ZPT. Z nakupom šotorov bi mladi na RŠC lahko razvili številne oblike delovanja, Izognili bi se vsakoletnim problemom taborjenja na Rabu, šotore pa bi posojali tudi drugi1 aktivom v okviru podjetja, škrat- ka, 'brez pomoči v tem primeru ne bo išlo. Res pa je, da so mladi v RšC s svojo dosedanjo bogato in vsestransko dejavnostjo zaslužili pomoč pri načrtovani in žaljeni u-stanovitvi dveh novih sekcij. Zato je tudi pričakovati, da bodo deležni potrebne pomoči. Janko Savšek Razvojna pot civilne zaščite Civilna zaščita (CZ) je organizirana aktivnost civilnega prebivalstva pod vodstvom samoupravnih, državnih in družbenih organov z namenom, da zmanjša učinke sovražnikovih napadov iz zraka, v nekaterih primerih tudi z zemlje, elementarnih in drugih nezgod ter da zavamje ali obnovi ključne naprave in službe, neobhodne za življenje ljudi in da ohrani njihove mirnodobske ali vpjne dosežke. Osnovne naloge CZ so preprečevanje presenečenj, nudenje pomoči in zaščite, zmanjšanje izgub, moralnih pretresov in materialne škode, odstranjevanje posledic ipd. Vojaške enote često sodelujejo z enotami CZ, ponekod so njih sestavni del. V nekatirh državah je naloga CZ tudi, da olajša boj proti diverzantom, padalcem in drugim sovražnikovim napadom v zaledje in to v tesni povezavi, bodosi z organi teritarialne obrambe, bodisi z vojno obrambo, pri čemer dobi CZ vojaški značaj. CZ je dolžna že v mirnem času seznaniti prebivalstvo z nevarnostmi, ki mu grozijo v primeru vojne in jih na to pripravi v moralnem in materialnem pogledu. Isto velja za primere elementarnih in drugih nevarnosti. CZ je vznikla v I. svetovni vojni s prvim pojavom vojnega letalstva. Po prvih napadih iz zraka so v nekaterih državah v zaledju or-ganlizirali opazovalno in obveščevalno službo, inženirsko-tehniško službo (gradnjo zaklonišč) ter u-stanovili razne ekipe posameznih služb. Mesta, ki so bila oddaljena od fronte, niso imela zaradi omenjenega akcijskega radiiusa letal, potrebe po organizirani CZ. Nemško voljno ministrstvo je izdelalo že februarja leta 1914 prve smernice za organizacijo CZ. Med I. in II. svetovno vojno so zaradi krepitve letalstva v mnogih državah ustanovili organizacijo CZ in sprejeli ukrepe za zaščito prebivalstva pred bojnimi struni. V Nemčiji so leta 1927 ustanovili Zvezo nirotilataske zaščite, v Angliji so leta 1924 formirali službo za zaščito pod vodstvom vladnega vojnega komiteja, leta 1934 pa v Italiji sprejeli zakon o ustanovitvi Nacionalne unije za zaščito iz zraka. Leta 1928 je bila na Poljskem ustanovljena Liga za obrambo države iz zraka, v Sovjetski Zvezi je biio leta 1927 organizirano društvo Osoaviahim. katerega naloga ie bila pripravljati ljudske množice za obrambo države. Podobne organizacije so bile ustanovljene tudi na Japonskem, v Avstriji, Belgiji, če- hoslovaški, Finski, Franciji itd. Leta 1932 je v Jugoslaviji mini-stnstvo vojske in mornarice izdalo splošno navodilo za obrambo države v primeru napada iz zraka. Leta 1939 je bilo sprejeto navodilo o zaščiti pred zračnimi napadi, nakar je bilo izdanih več navodil (splošno navodilo, kemijska služba, tehnična služba in služba za opazovanje in alarmiranje, masikira-nje ter zatemnjevanje). Vsaka banovina je imela svoj odbor za organizacijo civilne zaščite. Januarja 1940 leta je izšlo navadilo o organizaciji komande teritorialne zračne obrambe, ki je opravljala kontrolo zaščitnih ukrepov pred zračnimi napadi pri vseh državnih in posebnih ustanovah, podjetjih in drugod. Zračna obramba prebivalstva je spadala v pristojnost ministrstva za notranje zadeve in organov oblasti. Tako zasnovana organizacija civilne zaščite je bila do aprila 1941 le deloma uveljavljena. Izdajali so časopis »Zračna obramba.« Med II. svetovno vojno je zaradi razvoja strateškega letalstva dobila civilna zaščita vse večji pomen, predvsem v Angliji, Nemčiji in na Japonskem, ki so bile izpostavljene največjim zračnim napadom. V Veliki Britaniji je bila velika skrb posvečena gradnji zaklonišč, ki so med napadi lahko sprejeli od 27,500.000 ogiraženih čca 17,500.000 oseb. Evakuacija prebivalstva je bila dobro organizirana. Prebivaitsvu je bilo razdeljenih več kot 44,000.000 plinških mask. V razne službe civilne zaščite je bilo leta 1941 vključnih okrog 1.250.000 oseb, od katerih je bilo 325.000 žensk. V Nemčiji je celotno civilno zaščito vodil komandant letalstva v Sanje starega knapa Z Blažem sva god po knapovsko slavila. Bilo je vsega — vina za Štefan pre več. Proti jutru, ko naju je moč zapus tila. na mizo sva kinknila v spanec mo reč. Pripeljejo se kačasti, dolgi vlaki. Premog, sam premog kot smola bi eščeč. Ni konca, kot ni bilo konca tlaki, ko trgal sem zemlji, drag kamen, sopeč: sodelovanju z ministrstvom notranjih zadev in z nacionalsocialistično partijo, po mestih pa je CZ vodila policija. Samozaščita je predstavljala najširšo obliko zaščite prebivalstva. Industrijska CZ je zaradi dobre organizacije in usposobljenosti članov imela manj žrtev kot v samih mestih. Gosto naseljena mesta s pretežno lesenimi hišami so bila izpostavljena požarom. Najbolj so bila prizadeta srednja in manjša mesta, ker so bila sredstva CZ osredotočena predvsem na večja mesta. Zaradi zastarele opreme, nezadostnega števila hidrantov na ulicah in zaradi pomanjkljive vodovodne mreže je požar uničil okrog 2,500.000 hiš. Zaradi nezadostnega števila strokovnega kadra so bile težave tudi v zdravstveni službi, za gradnjo zaklonišč pa ni bil odobren kredit. V Jugoslaviji je bila CZ zaradi nepripravljenosti državnega in vojnega aparata razbita že prvega dne. Prebivalstvo je bilo izpostavljeno bombindiranju, okupator je poskrbel le za zaščito svojih enot. Zaradi njene specifičnosti CZ ni mogla odigrati svoje vloge, kakor na primer v nekaterih drugih državah zaradi tega, ker je bilo v NOV precejšnje pomanjkanje materialnih sredstev ipd. Učinkovite j-ša zaščita je bila evakuacija prebivalstva. Nekatere evakuacije so dobile velik obseg (IV. sovražnikova ofenziva), predvsem zaradi zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi, kakor tudi zaradi zaščite pred terorjem, ki ga je sovražnik izvajal nad prebivalstvom. Takoj po osvoboditvi Beograda so bili dani boljši pogoji za učinkovitejšo organizacijo CZ. Vili Kuhar »O, daj, pomagaj hudič; čaraj ze leni škrat, da za hip v svetlo sonce in planine se ozrem. Trudne oči naj se spočijejo v ze lenilu trat, vode; bistre, mrzle vode naj se zga ran nažrem .... « Vlaki zdaj vozijo delo mojih tride set let: vagonov sto, tisoč; konca tem vla kom ni in ni. Za vraga, še lesa porabil za gozdo v sem deset? In to. v velikih sodih — moj pot in moja kri? Vinko Trinkaus TITO, simbol našega časa ... Na naš dan mladosti, 25. maja je slavil 80-idtnico življenja tovariš Uto. 'Emamo ga radi, iker smo mladi in optimistično gledamo na pot, IM nam jo je pdkazal. Ko vidimo njega, vidimo svojo bodočnost in svoje živili eri j e. Kaj se ne vžgejo dlani, ko pred sabo zagledamo njegov lik, 'ko vstane v ponosno držo? Kaj v jami ne pozabiš na vročino, bolečino v križu tar na prah in znoj, M sili v oči in usta, ko ga vidiš s kakšnim zanosom trdi, da je mladina zlata in poštena? Tn težko čakamo, da pride dan, ko mu z rudarskim pozdravom vzkliknemo: »SREČNO!« Napele se bodo mlade prsi, smeh bo zaigral na ustih lin vsi, prav vsi, bomo vzklikali: »Mi smo Titovi, Tito je naš-« Kdo nam bo oporekal? Kje se bo našel kdo, ki nam ne bo potrdil: 'Lepo je v naši domovini biti mlad. Spoštujmo ga, ves svet 'ga spoštuje. Spomnimo se leta 1948, ko je ponosno izjavili, da je Jugoslavija prelila preveč krvi, da bi nam kdo drug krojil usodo. »Sami bomo stradali in sami 'želi!«, to so bile njegove besede ob prvi petletki, ko se je začelo gospodarstvo hitreje razvijati. Po domovini je zašumelo kot v panju, ko potrkaš nanj, ko se je začela Jugoslavija dvigati iz ruševin. Revni stroji so brneli, krampi, lopate mišice so delale z vso močjo in znoj je tekel v potokih. Po vsej zemlji so pele delovne brigade. Nad ljudmi pa je bedela Titova podoba in ljudje so delali še boli vztrajno. In z njegovo pomočjo smo danes dosegli to, kar smo. Tito je simbol ,pravičnosti in enakopravnosti med narodi. Vsi smo si podali roke, ker le enotni smo dosegli še več in Tito nam je to dokazal v drugi svetovni vojni in na začetku naše razvojne poti. To nam govori še danes, opozarja nas na nevamosti šovinizma in nesloge, ki nam jo nekateri ustvarjajo. Mii mladi mu zaupamo. Naše očete je vodil v vo jni, nas pa bo vodil v delu, katerega smo kot državljani dolžni o-pravljati. Med nami ne bomo trpeli delomrznežev in šovinistov, ki nam kvarijo ugled v svetu in. doma. Vedno se bomo borili za enotnost jugoslovanskih narodov. Čudo tvoren je njegov lik in takšnega imamo radi. Verjamemo tudi v njegovo zunanjo politiko neu-vrščanja. Mi smo ponosnii, Iko protestira v imenu vseh jugoslovanskih narodov? Ponosni smo na to, ker vemo, kalj je prav in kaj ni prav. Zavedamo se nevaronsti takih pojavov v svatu, ko nekateri narodi vsiljujejo svoje misli drugim na zločinski način in se s svojo dvojno diplomacijo izmikajo resnici. Takšni smo in takšni bomo ostali. Tako gledamo na svet dkoli sebe, kot nas je Tito učil. lin želimo si, da bi nas še dolgo vodil in nam dajal nasvete, ki nam bodo kazali 'pot po kateri gremo naprej. Momir Sto j nič Tito častni rudar. Dne 20. 6. 1972 je bil maršal Tito slovesno proglašen za častnega rudarja Poljske. V znak tega priznanja je dobil rudarsko kapo in obleko, svetilko in sabljo. Zaposlovanje naših delavcev v tujini Uvod V dnevnem in revialnem tisku zavzema vidno imesbo problematika zaposlovanja naših delavcev v inozemstvu. Poleg kritičnih poročil nastajajo tudi resne študije, ki obravnavajo ta problem iz družbenega, ekonomskega in političnega aspekta. Spričo 'obsežnosti tega pojava v evropskem proštom in pomembnosti za jugoslovansko gospodarstvo in delavstvo je pravilno, da se ta problem z vso resnostjo in tendencami nadaljnjega razvoja temeljito analizira. Skora j milijon v inozemstvu zaposlenih jugoslovanskih delavcev, predstavlja z nekaj več kot 4 milijoni doma zaposlenimi, pomemben dejavnik celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Seveda pa je tolikšno število delavcev tudi močan dejavnik v nekaterih ituljiih deželah. Ta je lahko ob pravilni usmeritvi in koriščenju posrednik novih tehnologij, proiz- vodnih kooperacij pa tudi kulturnih in drugih odnosov. Med to množico v tujini zaposlenih, je tudi precej naših delavcev, t. j. delavcev iz ZasaVja. V študiji »Zaposlovanje v tujini in carinske olajšave«, je pral. dr. Bajt obdelal nekatere aspekte zaposlovanja v tujini s posebnim ozirom na umestnost ureditve carinskih olajšav. Glede uvedbe ali neuvedbe carinskih olajšav na uvoz tujega blaga, se s prof. Bajtom v celoti strinjam. Izvajanja o vzrdkih, ki pripeljejo do zaposlitve 'kandidatov v tujini in odločajo o trajanju njih zaposlitve v tujini smatram, da ti faktorji niso dovolj obdelam in bi bilo pravilneje zastaviti problem takole: A) se iugoslovanski delavci zaposlujejo v 'tujini zaradi nezaposlenosti v domovini? B) kako je urejeno zaposlovanje jugoslovanskih državljanov v inozemstvu? C) 'katere Ukrepe bi bilo potrebno sprejeti, da bi dosegli večjo zaposlenost v SERI? A) Na splošno lahko osvojimo ugotovitev, da 'je stopnja industni-alizacije v našem gospodarstvu nizka. Ni potrebno primerjati stopnje mehanizacije ali stopnje auto-matizacije z indus-trijslko razvitimi deželami (iZlDA, SSR ali zapadno evropskimi zemljami), da ugotovimo sorazmerno nizko' stopnjo našega gospodarstva. Tudi višina narodnega dohodka to potrjuje. Na drugi strani je na razpolago dovolj statističnih podatkov, ki dokazujejo, da je gospodarstvo naših sosedov v pretežni meri bolj razvito, prOduktivonist višja in rentabilnost gospodarjenja ugodnejša. Da je stanje takšno, je mnogo vzrokov, ki poenostavljeni dokazujejo relativno upravičenost tak- Snega stanja. Namen sestavka rii v tem, da tol analizirali vzroke za takšno stanje temveč, da ugotovimo, če je zaiposlovanlje v itujini potrebno in kakšne bi bile posledice državnih ,restriktivnih (Ukrepov oziroma smo trnast ispre jetja takšnih ukrepov. 1. Splošni podatki Zavoljo enotnega izhodišča navajamo nekatere pozname padalke o gibanju zaposlenosti jugoslovanskih delavcev v inozemstvu. Ob zadnjem popisu prebivalstva 31. 3. 197il je bilo ugotovi j eno, da je bilo v tem času v inozemstvu 671.908 jugosovanslkih delavcev, od tega 460.747 moških in 211.161 žensk. Od tega je bilo -iz Slovenije zaposlenih v inozemstvu 48.086 delavcev in sicer 28.801 moških in 19.285 žensk. Skupno je bila procentualna u-deležba naslednja: Republika Število zaposlenih 0/ v inozemstvu 0 SR Hrvaška 224.722 33,4 SR Srbija 199.487 29,7 SR Bosna in Herceg. 137.351 20,4 SR Makedonija 54.433 8,1 SR Slovenija 48.086 7,2 SR Črna Gora 7.829 1,2 Skupaj 671.908 100,0 Če te številke postavimo v odvisnost od skupnega števila zaposlenih v posameznih republikah, dobimo naslednja razmerja: Zaposleni delavci doma in v inozemstvu: zaposleni Republika doma Hrvaška 991.400 Srbija 1,522.600 Bosna in Hercegovina 535.000 Makedonija 267.100 Slovenija 557.100 Cima Gora 83.500 Navedem podatki dokazujejo, da je procentualni delež delavcev iz Slovenije najnižlji. Iz Ostalih podatkov pa 'je -razvidno, da tudi strokovni sestav ni ne slabši ne boljši od drugih republik. Na žalost nimamo na razpolago podatkov, koliko je v podatkih za SRS zaposlenih slovenskih delavcev in ne delavcev iz ostalih republik, vendar lahko domnevamo, da je določen del gradbincev, .rudarjev in montažnih delavcev izven naše republike, tako da lahko trdimo, da je procentualna udeležba slovanskih delavcev na zaposlitvi v inozemstvu še marijša kot je prikazano. B) Iz ekonomske teorije je poznano načelo, da se pni vsakem poslu želi doseči -takšna sestava poslovnih elementov, ki dajejo optimalne rezultate. Po načelih narodnogospodarske politike, bi bilo [najbolj pravilno, da čiraveč proiz val jamo v naši državi in to v lastniih proizvodnih obratih, iz lastnih surovin, z lastnimi kadri, na osnovi lastnega razvo-ia ,itd. ter tako proizvedene izdelke tudi izvažamo. Seveda ie takšno rezoniradje upravičeno, če so za .takšno proizvodnjo izpolnjeni vsi dejavniki. Kadar pa stanje ni takšno, upr., da ima dežela dovolj za delo sposobnih prebivalcev, nima pa dovolj proizvodnih delovnih mest za zaposlitev (ali_ nima primernega znanstveno tehničnega razvoja), kako postopati v takšnem primem? iPravilen odgovor je lahko naslednji: prilagoditi in vključiti sev tiste tokove, ki omogočajo času in prostoru odgovarjajoče rezultate. zaposleni v % razmer, zapo- inozemstvu % lenih inoz. : doma 224.722 33,4 22,7 199.487 29,7 13,1 137.351 20,4 25,7 54.433 - 8,1 20,4 48.086 7,2 8,6 7.829 1,2 9,4 Morda takšna rešitev ne us-breza nekatenim teoretičnim zahtevam, vendar pa daje vsaj praktične rezultate. Drugačne rešitve so seveda tudi možne, vendar je treba v tem primeru dati teoriji tudi adekvatne praktične rešitve. WAtm ODHODA JUGOSLOVANSKIH ‘if0 DELAVCEV NA DELO V INOZEMSTVO J—T—J___i_!__!___________!_L 1X0 61 62 63 64 66 66 67 68 6$ 70 ■ 71 j/ev. V. [_&.— O.C JI 15 JU. 3.8 (0 Mo /3S8 1963 1970 1971 nctnano ... . itčv. IstaUst/čri Uk n 672/71 Dinamika odhoda jugoslovanskih delavcev v inozemstvo Zveza sindikatov Jugoslavije pravilno ugotavlja, »da bo migracija delovne sile dolgoročna pojava in bo zajela vse več sveta. Dosedanji trendi migracijskaga gibanja pa kažejo izključno gibanje dela k izvorom kapitala in ne obratno. V kolikor bi se tako enostransko gi-barije zadržalo bi lahko prišlo do strukturnih in nacionalnih motenj široikih razmer, ki bi lahko porušile razvoj in napredek teh dežel. V cilju, da bi se takšnim posledicam izognili, je nujno potrebno, da se gibanje dela h kapitalu izravna z nasprotnim gibanjem kapitala oziroma delovne sile. To bi -prispevalo k odpravi j an j-u razlik med visoko razvitimi državami in državami v razvoj-u, zmanjšal bi se sedanji obseg migracije in reduciral na normalna razmerja«. Če problem ocenjujemo s tega aspekta in se zavedamo, da imaio industrijsko razvite dežele Zapad-ne Evrope dovolj kapitala in preobilje kvalitetnih osnovnih sredstev, nimajo pa dovoj delovne sile, ie pojav m-igracije razumljiv, t. j. izravnavanje povpraševanja in ponudbe v mednarodnih relacijah na področju delovne sle. Če ocenjujemo intenzivnost zaposlovanja v inozemstvu takon u-gotovimo, da je v različnih panogah in strokah različna. V glavnem je veliko povpraševanje v tistih s-trokah, M so stalno deticitne in že tradicionalno preskrbovane iz inozemstva, npr. v rudarstvu, gradbeništvu in montažni dejavnosti. V novejšem času pa nastaja tudi močno povpraševanje po polkvaii-ficirani ali nekvalificirani delovni sili za industrijsko proizvadnjo, n. pr. v elektronski industriji, industriji artiklov za široko porabo, avtomobilski industriji itd. Tovrstna visokomehanizirana indus-trija dopušča hitro priučitev delavcev i-n delavk in s tem omogoča pridobivanje mlade in kvalitetne delavolj-ne delovne sile za sorazmerno nizke stroške in v kratkem času. Po nekaterih podatkih se dela pniuče v največ dveh mesečih in stroški ne prekoračijo vrednosti 12.500 din. Na osnovi tega si lahko predstavljamo ekonomsko interesantnost teh poslov. Seveda so dežele imigracije s ciljem, da regulirajo prihod delovne sile v -svoje dežele, uspele z raznimi ukrepi -urediti prihod oziroma odhod iz matične države. Te ukrepe bi lahko imenovali primarne ukrepe, to so tisti ukrepi, ki j-ih z vednostjo jugoslovanskih organov izvajajo v Jugoslaviji preko svojih delovnih komisij in imajo namen preveriti zdravstveno, starostno in kvalifikacijsko stanje delavcev, ki gredo v inozemstvo. Sekundarne ukrepe imenujemo tiste, ki jih izvajajo v deželi i»iuvoz-nici« in so v glavnem izajati -s pni-učevanjem jezika, socialnim varstvom itd. Dežele iknisracije imajo različno urejeno materijo s .področja zaposlovanja inozemsike delovne sile, tako da večkrat prihaja do nesporazumov med delavci, -podjetji in oblastjo. To stanje bi se dalo izboljšati z enotno ureditvijo te materije in smatramo, -da je pobuda Zveze sindikatov Jugoslavije pravilna glede usmeritve za reševanje obstoječih in novih problemov. (V analizi nismo zajeli zaposlovanja gostinskih in poljedeljskih delavcev, ki imajo specifične odnose kot npr. sezonskega (dela, nizko strokovnost itd.). Odhod na idelo v inozemstvo se ureja po naslednjih poteh: a) individualno zaposlovanje na iniciativo inozemskega delodajalca; b) individualno zaposlovanje po posredovanju zavoda za zaposlovanje; c) poslovna zaposlitev na osnovi pogodbenega razmenja jugoslovansko podjetje — inozem-sko podjetje; d) ilegalno (turizem, nereguliran odhod, itd.). V naši nadaljnji obravnavi bomo obravnavali izključno poslovno zaposlovanje, ki je po naši presoji ekonomsko najinteresantnejše, zaikonito dobro urejeno in v skladu z družbenimi stališči. Kljub temu, da je v dnevnih časopisih in smatramo, da bi bila natančnejša analiza takšnega dela potrebna in da bi prispevali k pojasnitvi mnogih nejasnosti in prispevala k formiranju ustreznih stališč. Bri tem izhajamo iz nekaterih sprejetih načel, ki se uporabljajo v naši poslovni praksi, osvojil pa jih je tudi inozemski poslovni svet. Tako smatramo, da je podjetju ob upoštevanju domačih zakonskih predpisov in nemških tozadevnih zakonov, dovoljena svoboda kombiniranja poslovnih instrumentov, t. j. poslovna odločanja so prepuščena vodstvom podjetij. Ne bi bilo oputuno predpisovati ali zahtevati neke posebne forme poslovnega nastopanja pri izvajanju dela v inozemstvu od podjetij na eni strani, na drugi -pa naj bi bila odgovorna za posledice takih stališč. Poslovna praksa nali bo čim bližja običajem inozemske dežele in naj v čim večji meri upošteva zakonite predpise in običaje ene in druge dežele. Za ilustracijo navajamo naslednji primer: zanesljivo si nihče ne dela iluzij, da bii naša dežela izvažala kapital v dežele industrijsko razvite Evrope, ali, da bi tehnološko prvovrstno opremo, ki je ne proizvajamo v Jugoslaviji, najprvo uvažali v Jugoslavijo, plačali carino, prevoz in zavarovanje zato, da bi jo kot nekonkurenčni poslovni limsitroment vključevali v inozemska dela. Smatramo, da nastopanje z delovno silo. upoštevajoč seveda zakonite predpise in določila pov- sod tam, kjer obstoja ekonomska računica, ni prav nič manj poslovno od drugih možnih poslovnih kombinacij, ki so verjetno povezane z večjim rMkom ali celo pri določenih poslih niso možne. -Kako se in kako lahko zaključujemo pogodbeni odnos z inozem-sikim partnerjem? Imamo mnogo oblik, od katerih navajamo glavne: — po prosti delovni uri, — po normirani delovni uri, — po tehnični enoti mer (tekoči, plošcinsiki ali prostorninski meri), — po delih objekta, — po -sistemu ključ v roke. Pogodbeni odnos smo navedli po oceni ri-zika (od manjšega k večjemu) in po kompletnosti posla. Razumljivo je, da je pri prvi stopnji več v administrativnem in finančnem poslovanju, medtem ko zadnji zahteva celovito sodelovanje vseh strokovnih služb v podjetju izvajalca. Ker je riziko najmanjši in teža posla manjša pri nižjih oblikah sodelovanja, je razumljiva težnja padjetij na tovrstne oblike poslovnega nastopanja. Višja oblika je povezana z večjim rizikom, ki sicer teoretsko omogoča večji dohodek, vendar dosedanja praksa ne potrebuje vedno teh teoretičnih domnev. Bri teh oblikah nastopajo težave, ki _ jih poznamo tudi doma in izvirajo -iz slabega poznavanja tržišča, t. j. prodajnega, nabavnega in finančnega trga, konkurence, do nepoznavanja zakonodaje dotične države. Prepričani smo, da je usmenitev k bolj zahtevnim poslovnim oblikam pravilna, vendar moramo poudariti, da je poslovna odločitev predvsem pravica podjetja, ki naj samo odloči katere riziike lahko obvlada, katere pa ne. Te odločitve so toliko specifične, ker pri enakih poslih običajno nastopata dva materialno in ideološko povsem različna poslovna partnerja. C) Pri nadaljnjem izvajanju bomo izhajali iz nekaterih domnev, ki so kot predlogi ali istališča oziroma ugotovitve nekaterih dmžbe-no-političnih organizacij sprejeti ali _ dani v obravnavo. Iz vseh materialov izhaja, da je migracija dolgoročen pojav in je treba ta dejavnik v makro kot miikro pristopu tako obravnavati. Iz priložene tabele št. 2 je razviden trend in količinske razmere. V predlogu družbenega načrta Jugoslavije za razdobje 1971-il975, se računa s 3% povprečno lastno stopnjo zaposlovanja in 1,5 % zamenjavo že zaposlenih delavcev in delavk. Skupno -bi se letno zaposlovalo 60,000 kot substitucija in 120.000 na novo. Te številke pa ne zajemajo zaposlovanje v imozem-stvu, ki se je približalo številu 1 milijon zaposlenih. V jugoslovanskih materialih ni kvantitativno obdelana migracija jugoslovanskih delavcev oziroma njihovo ponovno vračanje na delo v domovino. Na osnovi že omenjenega pregleda i-n grafičnega prikaza in z upoštevanjem nemških pokazalcev (DGB), da več kot polovica inozemske moške delovne sile dela o-koli 4 leta in približno ena četrtina sedem let, lahko osvojimo sklep, da je migracija -dolgoročen pojav. Izhajajoč iz teh podatkov bi morali upoštevati s povratkom povprečno 120.000 — 150.000 delavcev iz inozemstva, kar seveda zahtevo po novih delovnih mes-tih izredno poveča. Ob presoji kaj in kakšne ukrepe naj bi podvzeli, je treba upoštevati predvsem štiri faze v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v inozemstvu in sicer: I. Priprave pred odhodom na delo v inozemstvo II. Zaposlitev v inozemstvu III. Priprave pred povratkom v domovino IV. Ponovna zaposlitev v domovini. I — Posebno pomembna sta v pripravi na odhod: 1) -spoznavanje države, običajev, kamor se odhaja na delo, prav-no-poliitična ureditev, pravno socialna zakonodaja in institucija, postavljanje za zaščito inozemskih delavcev, 2) poznavanje tujega jezika. Smatramo, da je tako državna administracija kot Zveza sindikatov mnogo storila v tej smeri, še več pa je napravljenega za rešitev. Marsikaj še ni dorečenega, mnoga stališča se po posameznih deželah razlikuje jo, vendar lahko pričakujemo, da bodo rezultati mednarodnih posvetovanj, kakršne -je organizirala Zveza sindikatov Jugoslavije in napori nekaterih mednarodnih institucij, n. pr. ILO, prispevale k ureditvi te materije in tudi k mjeni unifikaciji. Glade proučitve tujega jezika zavzemajo posamezne organizacije različna vprašanja, v glavnem smatrajo, da naj bi se delavci priučili jezika pred odhodom al-i pa po prihodu na delo v inozemstvo. Praksa je pokazala, da je najboljša pot tista, kjer se pred odhodom naučijo vsaj osnovnih poljmov in besed tujega jezika, potrebnih za -sporazumevanje s sodelavci in zaradi varstva pri delu. Nadaljnje izpopolnjevanje pa bi potekalo po prihodu na delo v inozemstvo. II — Čeprav je kompleksna * materija o migraciji heterogena, pa kaže nekatere Skupne značilnosti in sicer: 1) povsod obstoji zahteva po enakopravnosti domačih in inozemskih delavcev, 2) glede namestitve delavcev so stališča dokaj enotna in je potrebno, da se prilagode današnjemu razvoiu stanovanjske politike, 3) o poučevanju inozemskega je- zika so irozlična stališča, vendar ne nasiprotuijejo našemu predlogu, 4) šolska obveza za mladino mora obvezno vsebovati tudi -učenje materinskega jedka. Ta zadeva je različno urejena: upoštevati je potrebno, da je to eden bistvenih konfliktov, saj so opazne močne asimiilacijiske težnje, posebno tam, kjer ni rasnih in verskih razlik in je potreba po delovni sili akutno prisotna, 5) nadaljnjemu strokovnemu izpopolnjevanju bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti. S tem bi bilo v nadaljnji razvoj zajeto veliko število naših delavcev, kar bi ob povratku samo koristilo naši družbi. IH — Pred odhodom je imel delavec določane motive in potrebe, ki se mu v času zaposlitve v inozemstvu dopolnjujejo ali celo spremene. Možnosti perspektivnega zaposlovanja ob povratku postanejo Običajno interesantne in važne. Pridobitev dobrega in zanesljivega delovnega mesta v domovini mu postane pomembno življenjsko vprašanje. Zato bi bilo potrebno delavce v inozemstvu tekoče seznanjati z 1) možnostjo zaposlitve v jugoslovanski industriji in rudarstvu, 2) povezanostjo realne možnosti prihranikov z ustvarjanjem de-delovnih mest v domovini, 3) nakazovati druge možnosti (izgradnjo stanovanj in hiš, nakup osnovnih sredstev za poljedelj-stvo, obrtno dejavnost, gostinstvo), 4) o splošnih gibanjih in stanju v domovini. IV — Poslovna zaposlitev v do-TUJI DELAVCI V EVROPI movini bi morala biti za delavca razumljiva in zaželjena odločitev. Zaposlovanje povratnikov naj bi bila zavestna, načrtovana tekoča naloga proizvodnih podjetij. Predvsem bi se morati izogibati zgolj deklaracijam in ekonomske, družbene in politične akcije uskladiti z nalogo, da se tisti del delavstva, ki se je odločil za povratek, uspešno vključuje z zavestjo, da je sestavni del našega delavstva in naše družbe. Pravilno je, da smo izobrazili naše ljudi, da smo jih strokovno usposobili za našo znanost, tehniko in gospodarstvo. Prepričani smo, da so želje in cilji delavcev in družbe istovetni, da vs-i želimo, da bi se razvili v industrijsko napredno deželo, da bi dosegli odgovarjajoč znanstveno tehnični razvoj in tudi povprečen življenjski standard gospodarsko razvitih dežel. Na žalost je mnogo tega težko dosegljivo, posebno v kratkem času. Preveliki napori, povezani z visokimi stroški pa ne dajo optimalnih rezultatov. Problem zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v inozemstvu in njihova ponovna zaposlitev v domovini je dolgoročna akcija, to pa zahteva svoj čas in stroške. Če ocenjujemo aspekte zaposlovanja s poslovne strani, smatramo, da v največji meri ustreza postav-Ijemim načelom, način zaposlovanja v okviru podjetij. P,ni tem načinu zaposlovanja so delavcem v največ ji meri zagotovljene pravice, o njih se vodi potrebna skrb, pa tudi stalni kontakti in potrebna organiziranost je zagotovljena. Morda bi bilo koristno, če bi o zagotavljanju delovnih mest in njihovem namenskem fi- nansiranju izdelali ustrezne predpise ali vsaj osvojila načela, prav tako pa tudi o njihovem strokovnem usposabljanju. Poslovno bi bilo zelo koristno to gibanje povezati s pridobivanjem novih tehnologij, ustvarjanjem kooperacij in dolgoročnem sodelovanju z inozemskimi podjetji v raznih oblikah in načinu. Kljub silnemu znanstvenemu in tehničnemu razvoju, je človek le osnovni nosilec vseh gibanj na svetu in delavstvo najmočnejši dejavnik današnjih gospodarskih gibanj. Ce ne bi bilo tako, zakaj potem migracija? Ker pa je tako, je zelo upravičeno vprašanje: Kaj storiti, da hi se tok gibanja .spremenil in kapital pričel teči k virom delovne sile? iZ a k Tj u č e 'k : V gornjih izvajanjih smo se dotaknili nekaterih perečih vprašanj migracije naših delavcev, ki pa ni vezana le na jugoslovansko področje temveč zavzema velike razsežnosti v celotnem evropskem prostoru. Ugotovili smo, da so migracijska gibanja pomembni dejavnik našega prostora, da je to dolgoročni pojav in mu je potrebno posvetiti več pozornosti z vseh vidikov, posebno tudi z gospodarskega vidika. Čeprav nas okvir razprave omejuje, smo navedli nekatere značilne pojave s ciljem, da bi nekatere rešili, dali predloge ali vsaj navedli možnosti. Kompleksnost pojava in raznolikost problematike bo zahtevala še mnogo študij in razprav. Upamo, da bo ta sestavek, čeprav Skromen, vendar konkreten delež k temu zanimivemu pojavu. Vinko Grabnar ZR Nemčija Francija Benelux Avstrija Švica Švedska V. Britanija Skupa j Jugoslovani 450.000 70.000 20.000 100.000 35.000 30.000 5.000 800.000 Italijani 400.000 650.000 220.000 5.000 550.000 10.000 25.000 1,850.000 Španci 180.000 670.000 80.000 1.000 120.000 5.000 25.000 1,100.000 Portugalci 50.000 400.000 10.000 10.000 1.000 6.000 530.000 Grki 270.000 15.000 20.000 1.000 10.000 8.000 5.000 350.000 Turki 460.000 10.000 30.000 10.000 15.000 4.000 5.000 550.000 Alžirci 10.000 570.000 1.000 600.000 Maročani 10.000 130.000 1.000 150.000 Tunizijci 10.000 80.000 2.000 COMMON- 100.000 Drugi SOSEDNJI AFRIČANI AFRIČANI SOSEDNIJI FINCI WBALTH Skupai 2,200.000 3,100.000 580.000 130.000 960.000 220.000 1,900.000 10,000.000 % zaposlenih 9% 6% 4% 2 % 20 % 2% 3,5 % (povzeto iz časopisa Delo, z dne 23. 4. 1972) Podpore ni bilo Na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti občine Trbovlje, ki sta bili 30. 3. 1972, je razvidno, da je potekala pri točki dnevnega reda o predlogu odloka o davkih občanov v občini Trbovlje razprava, v kateri je sodeloval tudi tovariš Franc Šipek, elektro- poslovodja na rudniku Trbovlje. Zaradi aktualnosti njegove razprave, objavljamo izvleček iz zapisnika o poteku seje. 'Znano je, da so predlog našega podjetja za zmanjšanje prispevne stopnje v letu 1972 skupščine vseh treh občin (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje) zavrnile, čeravno občine zavoljo tega ne bi bile v ničemer prikrajšane. Fran Šibek je govoril naslednje: Rad bi slišal stališče sveta za proračun, finance in družbeno programiranje glede prispevka od davkov Lz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Kot veste, smo že lansko leto odborniki iz delovne organizacije Zasavskih premogovnikov dali predlog, da bi se na območju vseh treh občin predpisala notna stopnja v višini 4,24%, ostala sredstva pa, da bi se pridobila z družbenim sporazumom. Vem, da se ije vršila razprava z vsemi prizadetimi činitelji na področju vseh treh občin, kjer se je utemeljevalo, da to spričo zakonskih in drugih razlogov, ni mogoče. Citiral bi 20. člen temeljnega zakona o pnispevtkih in davkih občanov, objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. il3/70, ki ddloča>: »Oprostive in olajšave glede plačevanja prispevkov oziroma davkov, se smejo predpisati, če je to potrebno, da se spodbudi produktivnost (to v Zasavskih premogovnikih ni potrebno) iin razvoj posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti.« To pa 'je v Zasaivskih premogovnikih potrebno. Pred dvema letoma smo imeli sejo vseh treh skupščin, kateri so prisostvovali tudi republiški in zvezni poslanci ter sekretar za gospodarstvo SRS. Na tej seji smo obravnavaLi perspektivni razvoj Zasavskih pre-mogovniikov in sprejeli zaključke, da se za modernizacijo podjetja najamejo potrebni krediti. Pretekli sta dve leti, vendar teh zaključkov ni čutiti v gospodarski organizaciji. Prosim, da skupščina razpravlja o tem predlogu (ali pristojni sveti) in da prinese določene zaključke. Glede tolmačenja omenjenega člena je bila v Ur. listu objavljena odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije, po kateri sme občinska skupščina predpisati oprostitve in olajšave glede plačevanja prispevkov in davkov za vse delovne organizacije iste panoge. Samo za določeno organizacijo pa oprostitve in o-lajšave ne more predpisati, ker hi spravila v neenakopraven položaj druge organizacije iste panoge. Ker gre za področje vseh treh občin za panogo 112, 'je možen predpis nižje prispevne stopnje (4124%) na območju vseh treh občin. Poudarjam pa to, da s tem, da se predpiše prispevna stopnja 4,24% za Zasavske premogovnike, ne bi bila proračunska sredstva nič okrnjena, iker bi se do priapevne stopnje v višini 5 % samoupravni organi obvezali, da bi sredstva prispevali na podlagi družbenega sporazuma. - + - Z razlago tovariša predsednika se popolnoma ne strinjam. Omenil sem, da občinski proračun ne bi bil nič okrnjen. Na nekem našem posvetu je bila -podana izjava, kaj če bi imeli upravo (stavbo) podjetja kot jo je imela npr. bivša Premogokopna družba) v Ljubljani — potem bi bila prispevna stopnja 4,5 %, ki bi veljala za področje rudnikov vseh treh zasavskih občin. Ne vem, če je vse to res, da je v gospodarstvu oziroma konkretno za na/še podjetje — nemogoče ugotoviti, kljub temu, da poudarjam, da se sitiu-aoiija na vseh treh območjih občin glede rudnika — ne bi nič spremenila glede proračunskih sredstev, ker bi bila sredstva v isti višini formirana, kot če bi bila -osvojena stopnja v višini 5%. Vemo pa vsi, ki smo sodelovali v razpravi o tem vprašanju, za kaj pri tem igre. Katera organizacija pa ima izdelane koncepte (,to ni utemeljitev) o temeljni organizaciji združenega dela — to je pravzaprav jasno -glede na ustavne amandmaje — kako organizacijsko to izpeljati, kaj je to posamezna panoga ali ije to rudnik, to ni dokončno razčiščeno in bo o tem še vrsto razprav. Vpis v rudarsko Šolo »Prijavljam se za rudarski poklic ...« ali »Odlučio sam, da do-dem kod Vas ...«, takih ali podobnih pisem smo prejeli v teku leta izredno veliko in pisma še pošiljajo. Prav tako še prihajajo novi u-čenci, ki si želijo pridobiti poklic, kljub izredno šibkemu socialnemu stanju in pomanjkanju osnovnošolskega znanja, kateremu je največkrat vzrok socialno stanje ali preobremenitev pri domačih opravilih. S tem ne želim reči,da nimamo učencev s končano osemletko, ali da ni prizadevnih in marljivih učencev, nasprotno imamo mnogo -učencev, ki se odločijo za pdklic rudarja — kopača iz ambicije, da bodo nadaljevali šolanje na tehnični šoli v Velenju in mogoče še rudarstvo na fakulteti. Dejstvo je, da imamo v našem kolektivu že sedem diplomiranih inženirjev rudarstva, -ki so Obiskovali rudarsko poklicno šolo. Ne želim naštevati. koliko je nadzornikov, tehnikov itd. Sedaj pa nekaj statističnih podatkov o vpisu v letošnjem letu. Za šolanje v rudarski šoli se je priiavilo 345 učencev ali 64% več kot lani, vendar se je zdravniškega pregleda udeležilo le 81 učencev ali 55% manj kot lani. Torej od vseh vpisanih je prišlo na pregled le 23 % učencev. Od iteh je 56 ali 69 % sposobnih za .rudarski poklic, -ostali pa so odšli domov, ne da bi se udeležili pregleda. Skušajmo malo analizirati navedene -številke. Izredno velik vpis dokazuje, da učenci s končano osnovno šolo jemljejo rudarsiko šolo kot rezervo in skušajo na vseh mogočih mestih dobiti zaposlitev ali se odločijo za lažji poklic, če dobijo učno mesto. Tudi odstotek sposobnih je majhen in temu, da učenec ni sposoben, so največkrat vzrok raz- ne okvare pljuč, srca in udov. Ne redko se pojavlja tudi podhranjenost in zaostalost v telesnem razvoju. Kljub temu upamo, da bomo imeli ob začetku šolskega leta 1972 -73 v prvem razredu 65 — 70 učencev. Veliko slabši pa je rezultat pri vpisu elektrikarjev in (kovinarjev. Od skupno 25 razpisanih učnih mest. se je priiavilo in udeležilo zdravniškega pregleda le 6 elektrikarjev, torej ie še vedno nezasede-rmh 15 -učnih mest za kovinarje in 4 za elektrikarje. Vzrok temu je verjetno dejstvo, da se 80% učencev osnovnih šol odloča za šolanie na sredniih šolah in le redki se želi io vpisati v poklicne šole. Vendar nas tudi tu navdaja optimizem in upamo, da se bo do pričetka šole, številka -prijavljenih in sprejetih nekoliko povečala. Viktor Ramšak, inž. el. Rudarsko slavje blikah. Komisija za šport in rekreacijo pri rudniškem odboru sindikata rudarjev ROS-je organizirala v času od 10. do 25. junija t. 1. -razna športna tekmovanja med e-kipami raznih delovnih enot ZPT Vsi slovenski rudarji praznujejo vsako leto 3. julija svoj dan — dan rudarjev. Praznujemo ga v spomin na gladovno stavko v letu 1934, s katero so stavkajoči o-pozorili takratne lastnike in ta- kratno družbeno ureditev, na nemogoči položaj" rudarjev in radarskih diružin. Naše podjetje oziroma naša delovna skupnost je v letošnjem letu praznovala dan radarjev v treh o- Dne 1. julija 1972 je povabil v dopoldanskih urah rudniški odbor sindikata — ROS ZPT, v predavalnico delavskega doma v Trbovljah, otroke tistih članov naše delovne skupnosti, ki so se pri delu smrtno ponesrečili. Sindikat je ob tej priliki izročil vsem otrokom denarno pomoč v višini Foto Trbovlje uvod je zaigrala delavska godba TnbooTje Internacionalo, nato pa je imel slavnostni govor predsednik osrednjega delavskega sveta Anton Rikš. V svojem govoru je na kraifko orisal predvojne razmere, zavoljo katerih so morali radarji pogosto stavkati, da bi dosegli vsaj nekaj osnovnih pravic, ki bi jim zagotavljale vsaj najosnovnejše živ-1 jenske pogoje. Nadaljeval je z u-deležbo rudarjev v vseljudskem odporu v času okupacije, nato pa je povabil vse navzoče, da so počastili z enominutnim molkom vseh padlih članov delovne skupnosti v NOB, kakor tudi vseh tistih tovarišev, ki so pustili svoja življenja pri delu v našem podje- tju. Govornik je nato orisal še prizadevanje rudarjev pri obnovi v povojni dobi, njihovo prizadevanje za industrializacijo in gospodarsko rast naših krajev v Zasavju, kakor tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, modernizacijo pridobivanja premoga, samoupravljanje, izvajanje ustavnih dopolnil, samoupravno sporazumevanje, nazadnje pa je čestital vsem članom delovne skupnosti ter borcem NOB ob dnevu rudarjev in ob dnevu borcev. Po slavnostnem govoru se je pričel kulturni del programa na temo: Črna dolina ni več črna. Tekst je pripravil za ta del Jože Skrinar. Pri izvajanju programa so sodelovali moški pevski zbor Zarja, mešani pevski zbor Slavček in člani gledališča Svobode-center ter delavška godba Trbovlje. V tem delu programa je bil dan poudarek letnici 1802, ko so našli premog v Trbovljah in letu 1972, t. j. 170-lebnem razvoju nekdaj črne doline. Nato je predsednik odbora za zaposlovanje in izobraževanje ZPT Stane Dobčnik prebral obvestilo o tem, kolikšno število članov naše delovne skupnosti prejme v dar zapestne ure ob njihovem delovnem jubileju, takoj za tem pa je isiti poročevalec seznanil navzoče o tem, kako so učenci iz osnovnih šol heroja Rajka iz Hrastnika, Tončke Čeč iz Trbovelj, Toneta Okrogarja iz Zagorja in iz rudarskega šolskega centra ZPT, napisali najboljše naloge na temo: Zemlje bogastva sedaj je rudar, samoupravni lastnik, gospodar! Vsi štirje učenci, to so Joži Brinovec iz Hrastnika, Zali Kavšek iz Trbovelj, Jože Grošel j iz Zagor ja in Leopold Hoheger iz rudarskega šolskega centra, so bili ob tej priliki nagrajeni s po 150,00 din nagrade. po 150,00 din. iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, osnovna sindikalna organizacija 1. julija t. 1. odkritje spomenika devetim ponesrečenim radarjem na pokopališču na Dobu pri Hrastniku, osrednja proslava -dneva radarjev pa je bila v soboto 1. julija 1972 ob 16.30 uri v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah. Že ob 17. uri ije pričela delavska godba iz Trbovelj s krajšim promenadnim koncertom na ploščadi pred delavskim domom. Ta čas so prispeli na proslavo Številni člani naše delovne skupnosti iz Hrastnika. Trbovelj in Zagorja, od koder so jih pripeljali z avtobusi, predstavniki občinskih skupščin iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter predstavniki družbeno — političnih organizacij iz vseh treh področij. Slovesnosti se je udeležila 'tudi Lidija Šentjurc, članica sveta fede-deracije ter nekateri republiški in zvezni poslanci iz našega območja. Sekcija revirskih likovnikov RELIK pri Svobodi-centar Trbovlje, je pripravila v počastitev dneva rudah jev in dneva borcev, prvo samostojno razstavo svojega člana Jerneja Krežeta in njegovega sina Jerneja Krežeta. Otvoritev razstave je bila ob 17.30 uri v foyerju delavskega doma. Otvoritveni govor je imel Janez Zavolovšek, predsednik sekcije RELIK, za u-vod pa je zapel moški pevski zbor Zarja dve pesmi. Številni člani delovne skupnosti in gostje so si nato ogledali razstavo in dali avtorju Jerneju Krežatu, bivšemu članu naše delovne skupnosti, vse priznanje. Z manjšo zakasnitvijo se je na- Direktor rudnika Hrastnik Alojz Paučnik, dipl. inž- rud., je podelil zapest-to začela osrednja proslava dneva ne ure jubilantom dela in priznanja reševalcem iz Hrastnika za 15-letno rudarjev v gledališki dvorani. Za delo v reševalni četi. Fot0 Trbovlje Franc Selan, diipl. inž. md., predsednik odbora za izume in racionalizacije, je objavil imena ra-cionalizatorjev — članov naše delovne skupnosti, katerih tehnične izboljšave in koristni predlogi so bili osvojeni s strani tega odbora v letošnjem letu. Za vsakega raci-onalizatorja je na kratko opisal tudi tehnično izboljšavo, ki je bila s strani odbora sprejeta. Takoj za tem je vsem racionalizatorjem izročil pismena priznanja ter denarne nagrade. Nagrajenih je bilo 17 članov delovne skupnosti, ki so prejeli skupno za 12.900,00 din nagrad. Glavni varnostni inženir Emil Kohne, dipl. inž. rud., je prebral imena štirinajstih članov naše delovne skupnosti, ki so v zadnjih 15Jletih delali neprekinjeno pri delu jamskih reševalnih čet v Hrastniku, Trbovljah im Zagorju. Priznanja so jim po končani proslavi podelili direktorji vseh treh rudnikov. Predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev ZPT Rado Kan-tužar, je nato objavil rezultate športnih tekmovanj ekip iz vseh delovnih enot ZPT. Ta tekmovanja so potekala v času od 10. do 25. junija t. 1. Predstavnikom zmagovalnih ekip ie podelil športne pokale za dosežena prva mesta v posameznih tekmovalnih disciplinah. Na koncu proslave sta oba zbora s sipremliavo delavske godbe zapela pesem Radovana Gobca »Dvigni se prapor«. Pesem je dobila prvo nagrado ob javnem pa-tečaju za nove rudarske _ pesmi, ki ga je razpisalo naše podjetje spomladi 1972. Kulturni del programa so vodili dirigenti Jože Skrlnar, v Rihard Beuerman in Marjan Korošec. Organizacijo proslave pa je imel na skrbi splošni sektor podjetja. Osrednji del proslave je trajal približno eno uro, nato pa so^ direktorji oziroma vodje delovnih e-not razdelili v stranških prostorih in v gledališki dvorani delavskega doma, ‘jubilantom dela zapestne ure, reševalcem pa priznanja. Nato so avtobusi odpeljali udeležence v Hrastnik in Zagorje. Številni udeleženci so menili, da ie proslava dobro potekala, z izjemo manjše zakasnitve v začetku proslave im da so bili s programom in izvedbo zadovoljni. T. L. Janez Zavolovšek, predsednik sekcije revirskih likovnikov — RELIK Svo-bode-center Trbovlje, je odprl prvo samostojno razstavo Jerneja Krežeta, rudarskega upokojenca in njegovega sina Jerneja Krežeta, kovinarskega vajenca iz Trbovelj in to pred z.ačetkom osrednje proslave ob dnevu rudarjev, 1. 7. 1972 v foyerju delavskega doma v Trbovljah. Razstava je bila odprta v počastitev dneva rudarjev in dneva borcev do 8. julija t. I. Foto Trbovlje Zapestne ure so prejeli Na osrednji proslavi ob letošnjem dnevu rudarjev, ki je bila v soboto 1. julija 1972 ob 17.30 uri v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah, je predsednik odbora za zaposlovanje in izobraževanje ZPT tovariš Stane Dobč-hik. sporočil vsem navzočim, da ie naše podjetje tudi v letošnjem letu, na podlagi določil notranjih predpisov, nagradilo svoje člane delovne skupnosti za dolgoletno delo pri podjetju. Zapestne ure, vrste Darvvil, so prejele ženske za 25-'letno delo, moški pa za 30-let-no delo v podjetju. Zapestne ure so podelili posameznim nagrajencem in nagrajenkam direktorji oziroma vodje posameznih delovnih enot. Nagrajenci s področja rudnika Zagorje so se zbrali v predavalnici delavskega doma, nagrajenci iz Hrastnika v pevski sobi zbora Slavček, nagra- jienci iz rudnilka Tirbovlje v spodit ii-h prostorih (ibaru), vsi ostali nagrajenci pa so prejeli zapestne ure v dar v gledališki dvorani delavskega doma. Iz naslednjega pregleda je razvidno število prejemnikov oziroma nagrajencev z zapestnimi urami v letošnjem letu: 1) ilz rudnika Hrastnik — 29 moških, 1 ženska — skupaj 30 2) iz rudnika Trbovlje — 36 moških 4 ženske — skupaj 40 3) iiz rudnika Zagorje — 60 moških 6 žensk — skupaj 66 4) iz separacije in skupnega prevoza Trbovlje — 3 moški, 6 žensk — skupaj 9 5) iz separacije Zagorje — 0 moških 6 žensk — škupaj 6 6) iz obrata za specialna rudarska dela '10 moških, — 0 žensk — škupaj 10 7) iz dlektros troj nega obrata —5 moških, 1 ženska — skupaj 6 8) iz nabavnega oddelka (skladišča) — 2 mbška, — 0 žensk — skupaj 2 9) iz rudarskega šolskega centra — 2 moška, 1 ženska — skupaj 3 10) iz rudarskega šolskega centra — 2 moška, 1 ženska — skupaj 3 11) iz obrata GRAMAT — 2 moška 1 ženska — Skupaj 3 12) iz uprave ZPT — 2 moška, 10 žensk — skupaj 12 Skupaj 151 moških, 37 žensk — skupaj 188 Zapestne ure so v letošnjem letu prejeli naslednji člani naše delovne skupnosti: — iz rudnika Hrastnik: Stane Babič, Alojz Bevc, Zvone Bider-man, Alojz Drnovšek, Franc Frajle, Alojz Funkl, Lado Golobič, Karel Hiribšbk, Franc Jun-tez, Ivan Klopčič, Peter Kostanjšek, Ivan Kušar, Albin Lavrič, Ivan Leskovšek, Ivan Lor-bar, Štefan Lovrenčič, Ivan Miklič, Franc Petan, Filip Potušek, Anton Rapše I., Franc Skaza, Vinko Sotler. Ivam Šergan, la-nez Umek, Ernest Urana, Edi Zajc, Franc Žulič, Lado Debelak, Kristina Kmet, Marjan Mauser; — iz rudnika Trbovlje: Mara Art-nak, Siliva Avbelj, Franc Baro-vtič, Anton Borštner, Albin Ce-rovšek, Anton Garbas. Karel Gorenc, Jože Gnile, Ivan Hren, Rudolf Hvala, Rihard Kmet, Jože Kozmus, Zlata Kralj, Ciril Kuošelk, Rudolf Krašovec, Alfonz Kurnik, Alojz Lukač, Štefan Lagonder, Jože Mak, Vid MarkiSek, Alojz Murko, Jože M'aituli. Jože Mlakar, Franc Molnar. _ Franc Ovnik. Jože Pintar, Danilo Podlogar, Zdravko Poznič,_ Karel Požun. Leopoildina Ribič, Franc Štrovs I., Viktor Strašek, Jože Šmngut, Viktor Sere, Jože Umek, Anton Zaro-rašek, Jože Zupančič. Karel Ži-bret, Mirko Žibret. Jože Jerman. — iz rudnika Zagorje: Alojz Arh, L, Rafael Avsec, Anton Bajda, Ferdinand Baš, Ivan Baš 6., A-lojz Beričič, Jože Benčič, Andrej Bokal, Milan Božič, Miroslav Brinovec, Ivan Brodar, 3., Dominik Brvar 3., Ivan Cukja-ti 2.. Božo Debak, Alojz Dobč-nik, Franc Dolšak, Leopold Drnovšek 7., Vinko Drnovšek, Jože Erklavec, Anton Golčnik 3., Valentin Grabnar 10., Karel Grošelj, Feliks Guzaj, Rudolf Henle, Ivan Herman, Bdi Jere, Franc Jerman 12., Ivan Jogar 2., Rudolf Juvan 3., Martin Kavšek, Jože Klaničišar 6., Leopold Končar, Vdkoslav Koželj. Franc Lazar 2., Franc Leskovšek L, Anton Logar, Anton Lovrač 2., I-van Lovrač 3., Leopold Marn, Malks Mezek, Andrej Mikuž, Damjan Mizori, Jože Mlakar, I-van Ocepek 19., Oskar Orel, Jože Ostrožniilk 3., Štefan Pance, Ladislav Perme, Anton Poznič, Franc Ravnikar 7., Jjudvik Re-ipovž, Franc Rozman, Stanislav Smrkolj, Filip Strmljan, Franc Vrabec, Stanislav Zmnplak, Anton Zupan, Franc Zupan 18., Stanislav Dabčnik, Zinka Jelnikar, Mihaela Zore, Rozalija Frim, Olga Mladenič, Ljudmila Sajovic, Olga Sladič, Jože Jeran, — iz separacije in skupnega prevoza Trbovlje: Marija Dolar, Rozalija Pavlič, Leopoldina Ravnikar, Frančiška Skočir, Marija Strmole, Alojz Ostanek, Alojzija Cilenšek, Jože Ocviilk, Edvard Gnedič; — iz separacije Zagorje: Majda Jesih, Marija Klopčič, Angela Kostanjevec, Zofija Penko, Ma-riija Razpotnik, Danica Šmon, — iz obrata za specialna rudarska dela: Martin Kepa, Janez Končar, Vincenc Ravnikar, Leopold Perko, Anton Volaj, Rudolf Le- beniičnik, Anton Topolovec, Drago Prašnikar, Ivan Kavzer, Leopold Grošelj, — iz elektrostrojnega obrata: Franc Čož, Ivan Lovše, Mira Mihevc, Ivan Majcen, Mirko Rancinger, Jože Suša, — iz nabavnega oddelka: Štefan Jesenšek, Janez Serša, — iz avtoparka: Frančiška Boršt-nar, — iz rudarskega šolskega centra: Danicaštiravs, Bojan Štibernik, Leopdld Ljubič, — iz obrata GRAMAT: Vika Koša-lin, Vinko Kurnik, Franc Laznik L, — iz uprave ZPT: Slavo Šentjurc, Viktor Koritnik, Hilda Erjavec, Štefanija Lapornik, Dragica O-krogar, Kristina Pdklar, Danica Povirk, Marija Vidmar, Justina Anželj, Stanka Dole, Manija Pe-taver in Vera Savšek. Uredniški odbor našega glasila se pridružuje čestitkam, ki so jih izrekli posamezni direktorji in vodje delovnih enot, ob izročitvi. NOVA TELEGRAFSKA CENTRALA Po daljšem odlašanju je 5. julija t. 1. začela normalno obratovati nova poštna avtomatska telegrafska centrala v Trbovljah. Dobavila in montirala jo je tovarna Nikola Tesla iz Zagreba. iNova telegrafska avtomatska centrala zajema Izlake, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Gradnjo oziroma nabavo te centrale je financiralo PTT podjetje Trbovlje. Hkrati s pričetkom dela te centrale, je začel delati tudi teleprinter pri ZPT, s klicnim in odzivnim znakom 35148 yu zpt. Cveto Majdič, dipl. inž- rud., direktor rudnika Trbovlje, je izročil v »baru« delavskega doma, dne 1. 7. 1972, po končani proslavi ob dnevu rudarjev, zapestne ure jubilantom dela ter priznanja reševalcem iz reševalnega moštva Trbovlje za 15-letno delo v moštvu. Foto Trbovlje Spomenik žrtvam rudarske nesreče Kmalu po rudarski nesreči, ki se ie dogodila 8. aprila 1971 v jami Ojstro rudnika Hrastnik, zaradi nenadnega vdora vode oziroma mulja na širokočelni odkop, ije bil imenovan s strani osrednjega delavskega sveta poseben upravni odbor sklada solidarnosti. Ta u-.pravni odbor vsako leto na temelju določil posebnega pravilnika odobrava pomoč vdovam in otrokom smrtno ponesrečenih članov naše delovne skupnosti. že v lanskem letu je bila na temelju sklepa tega upravnega odbora, naročena izdelava osnutka spomenika vsem devetim žrtvam lanskoletne nesreče. Spomenik je bil odkrit v soboto 1. julija 1972 ob 16. uri na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Postavljen je v časten spomin vsem devetim žrtvam na skupinskem grobu, v katerem so .pokopani trije rudarji — žrtve te nesreče: Miha Zakošek, Rudi Prah in Srečko Kordon. Program otvoritve je pripravila in izpeljala organizacijo osnova sindikata organizacija pri rudniku Hrastnik ZPT. Pini odkrit-iju spomenika je sodelovala rudarska godba Hrastnik, pevski zbor Svobode I iz Hrastnika in učenci osnovne šole heroja Rajka iz Hrastnika z recitacijami, spominski žalni .govor pa je imel predsednik delavskega sveta rudnika tovariš Branko Kušar. Ta je spomenik s sodelovanjem treh tovarišev tudi odkril. Slovesnosti so se udeležili številni rudarji in svojci ponesrečenih tovarišev, pa tudi zastopniki delovnih enot ZPT iz Trbovelj in Zagorja ter vodstva ZPT. Žalne slovesnosti so se udele-žfili tudi ipredstavniki občinske skupščine in družb eno rpol i tičnih organizacij iz Hrastnika. Ob tej priliki sta bila položena žalna lo-vorjeva venca na obeh grobovih ponesrečenih rudarjev, t. j. na grobu iz leta 1932 in grobu iz leta 1971. Projekt za izdelavo spomenika je izdelal Ratko Blažič, dipl. inž. arh., kamnoseška dela je opravilo Kamnoseštvo Germadnik —Trbovlje, zemeljska im betonerska dela komunalni oddelek rudnika Hrastnik, vrtnarska dela pa je opravil vrtnarski mojster ZPT Milan Kovač. Spomenik je izdelan iz sivega istrskega marmorja. Izdelavo in postavitev spomenika ie financiral Sklad solidarnosti ZPT. Hkrati z ureditvijo groba z novim spomenikom je bil obnovljen tudi grob Svečanost na pokopališču na Dolu pri Hrastniku, ob odkritju spomenika devetim žrtvam rudarske nesreče, z dne 8. 4. 1971 v jami Ojstro v Hrastniku. Spomenik je bil odkrit 1. 7. 1972, pred dnevom rudarjev. Foto inž. Tone Bregant Spomenik žrtvam rudarske nesreče v jami Ojstro, postavljen na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Foto inž- Tone Bregant ponesrečenih rudarjev iz leta 1932, Slava in lep spomin na vse žrt-ki ie na istem pokopališču. ve dela pri našem podjetju! Priznanja reševalcem Glavni varnostni inženir ZPT no zdravstveno varstvo ZPT Leo-Emil Kohne, dipl. inž. rud., ijena- polda Graheka, dipl. inž. rud., na mesto odsotnega predsednika od- osrednji proslavi iz rudnikov Hra-bora za varstvo pri delu in social- stoik, Trbovlje in Zagorje, ki so prejeli na temelju posebnega pravilnika priznanje in zahvalo v obliki grafike Jašek IH-ak. slikarja Janeza Kneza, za njihovo več kot 15-letno požrtvovalno in uspešno delo pri ddlu jamskih reševalnih moštev. Priznanja in zahvale so prejeli: — iz rudnika Hrastnik: Alojz Pau-čnik, dipl. inž. rud., Jože Leben in Marjan Mauser, — iz rudnika Trbovlje: Janez Jelen, Jože Borštner, Franc Češek, Anton Serša in Cveto Majdič, dipl. inž. rud.; — dz rudnika Zagorje: Ignac Pistotnik, Maks Puh, Jože Kržišnik, Blaž Kramar, Franc Urankar in Božo Debak. Priznani.j a oziroma zahvale so .posameznim tovarišem izročili direktorji vseh treh rudnikov in sicer istočasno z izročitvijo nagrad jubilantom dela. Požrtovalniim reševalcem vse priznanje in naftoplejša zahvala za doslej vloženi trud in prizadevanje pni reševanju življenj rudarjev. Rado Ozbič, dipl. inž- rud:, direktor rudnika Zagorje, je izročil jubilantom dela zapestne ure, članom jamskega reševalnega moštva priznanja za 15-letno delo. Oboje je izročil v predavalnici delavskega doma v Trbovljah, dne 1. 7. 1972. Foto Trbovlje Nove tehnične izboljšave Odbor za izume in racionalizacije ZPT je na svojih sejah dne 20. in 24. junija 1972, obravnaval predloge za razne tehnične izboljšave oziroma racionalizacije ter dobre ideje, ki so jih predložili v potrditev in nagraditev posamezni člani naše delovne skupnosti iz različnih delovnih enot. •Na temelju sklepa tega odbora, je predsednik odbora za izume in racionalizacije Franc Selan, dipl. inž. rud., objavil in razdelil pismena priznanja in denarne nagrade za osvojene tehnične izboljšave, naslednjim tovarišem: — Jože Leskovar, inženir za organizacijo dela iz rudnika Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.500,00 din, za uvedbo kompleksne jeklene poidgradnije na širokih čelih v jamah rudnika Hrastnik; — Mirko Levec, elefct roki jučavni-čar na rudniku Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 300,00 din, za izboljšave pri odpiranju stikal »Varnost«. — Milko Majcen, strugar na rudniku Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 900.00 din, za izdelavo gumijastih vezi za novo sklopko in pri-robnico; — Ivan Flajs, strugar na rudniku Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 800.00 din, za izdelavo priprave za struženje izvrtin za ležaje v o-hišju reduktopja; — Ivan Miklič, vodja lampame na •rudniku Hrastnik, je prdiel en- kratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za izboljšanje kontaktnega mesta žarnice pri naglavni svetilki; — Lado Kmet, jamski strojni nadzornik na rudniku Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.200,00 din, za izdelavo avtomatske dozirne naprave za premog pod presipnim 'jaškom; — Ivan Selan, svetilničar na sepa-iracijii, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za izdelavo zaščite spremnih si-Ignalnih svetilk; — Franc Martinčič, ključavničar na separaciji, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za izboljšavo razvod-nega mehanizma pri dvižni mizi; — Janez Drnovšek, ključavničar na separaciji, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za ojačanje sornikov na transportnih verigah in ojačanje ter preureditev vzmetne-iga mehanizma; — Jože Zupanc, elektrikar na rudniku Hrastnik, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.000,00 din, za izpolnitev ločilnega stikala z dodatno etažo in preureditev mehanizma vklap-1 jan'j a in izklapljanja; — Jože Knez, ključavničar na separaciji, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.200,00 din, za izdelavo premikalnaga odra za nakladanje premoga na avtomobile; — Maks Rak, elektrikar na eiek- trostrojnem obratu, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za izdelavo naprave za prekinitev in izoliran je vozne žice; — Anton Kralj, strojni delovodja na obratu GRAMAT rudnika Trbovlje, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.200,00 din, za izboljšavo mamke in podajalnaga noža v strdjniici o-pekarne; — Anton Cesar, ključavničar na elektrostrojnem oihratu, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 300,00 din, za izdelavo drsnega korita za neposredni transport peska iz kamnoloma v silose in drsnega korita pod sitom za sortiranje peska; — Ivan Močilar, ključavničar na elektrostrojnem obratu, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 300,00 din, iz istih razlogov kot Anton Cesar, — Ferdo Dobovičnik, glavni poslovodja na rudniku Trbovlje, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 1.200,00 din, za izdelavo sipke za nakladanje jalovine; — Silvo Glas. eldktro nadzornik na rudniku Trbovlje, je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din, za izdelavo vklo-pilca črpalk v bazenih. Predsednik odbora inž. Selan ie vsem sedemnajstim nagrajencem oziroma raci oinalizator jem, čestital v imenu podjet ja in celotne delovne skupnosti in jih povabili, da tudi v bodoče sodelujejo v svojih delovnih enotah oziroma pdiiatiu, z dobrimi idejami, koristmimi predlogi in sprejemljivimi tehničnimi Rudarski kongres V času od 4. do 9. septembra 1972 bo v Bukarešti-Romuni ja* VIL mednarodni rudarski kongres. Potekal bo na temo: Organizacija in vodenje v rudarstvu. Obisk iz Jugoslavije organizira Zveza inženirjev in tehnikov: rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije. Rok za prijav o ,je bil 25. julij 1972. V času kongresa bodo organizirane razne razstave, tako razstavo za rudarstvo in rudarsko opremo, razstava mineralov, primerov rud in rudarske literature, razstava o zgodovini rudarstva Romunije ipd. Ž naše strani se bosta kongresa udeležila tovariša Aloiz Paučnik, dipl. -inž. rud., direktor rudnika Hrastnik, in Mirko Mlakar, dipl. inž. rud., direktor separacij. Avstralski premog za EGS Avstralska rudarska družba U-tah Developrnent javlja, da ije bil sklenjen sporazum -o dobavi avstralskega premoga 18 evropskim in japonskim jeklarnam v vrednosti 3,5 mlrd. DM. 52 mili j. ton koks nega premoga bosta izvažala dva rudnika družbe; od leta 1974 dalje po 1,5 mili j. ton letno, od leta 1977 pa Po 5 mili j. ton letno. E-vropsiki odjemalci so jeklarne v I-taliii, Franciji, Nizozemski in Veliki Britaniji. izboljšavami, za izboljšanje položaja podjetja tako po tehnični, kakor tudi po ekonomslki plati. Ruhrkohle podražila premog in koks S 15. 'julijem je Ruhrkohle povečala cene za povprečno 4 %. Premog za koksarne in elektrarne so podražili za 4 DM na tono, koks pa za 6 DM. Materialni in personalni stroški so se povečali, tako da je bila -podražitev nujna, kljub temu, da se je produktivnost povečala v prvih 6 mesecih 1972 za 4%. Stroški investicijskih dobrin in rudniške opreme so se povečali od leta 1971 za 4 do 7%. Nazadovanje proizvodnje premoga v državah EGS Premogovniki v EGS, katerih proizvodnja je od 1970 do 1971 nazadovala od 183 na 174 milijonov ton, bodo leta 1975 dajali le še 147 milijonov ton (—27 milijonov ton). Piri proizvodnji koksa računali o z naraščanjem proizvodnje od 73 milijonov ton v letu 1971 na 78 milijonov ton v letu '1975. Težave francoskih premogovnikov Po poročilu Charbonnages de France se je v letu 197il delež premoga pri francoski energetski po-trošnjii zmanjšal na 29,2 <334)) %• Prodaja francoskih premogovnikov re lani nazadovala, kar je poern no z -manjšo porabo jeklarn in drugih industrijskih panog ter deloma tudi gospodinjstev. Konec 1971 so zaloge premoga znašale 621.000 ton. Proizvodnja premoga je dosegla 34,6 milijonov ton oziroma 11 % mani kot v letu 1970. Produktivnost na rudarja v -izmeni je z 2.705 kg ostala nespremenjena, za leto 1971 pa bi po načrtu morala znašati že 2.917 kg. Proizvodnja koksa je nazadovala za 16 % na 7,4 milijone ton. Poraba premoga se je povečala edino v termoelektrarnah na premog, -ki so dosegle proizvodnjo 15,5 mlrd. •kWh -in porabile 8,4 milijonov ton premoga. Kemični obrati CdF so povečali promet za 26% na 1.057 mili j. fr. in imeli izgubo 17 mili j. fr., premogovniki CdF pa so kljub državni subvencij-i 1.573 mili j. fr. izkazovali izgubo 37,9 mili j. fr. Nova nahajališča premoga na Poljskem Na področju Lublina so odkrili novo obsežno nahajališče premoga, katerega -zaloge cenijo na 40 mlrd. ton. Za nahajališči v Porurju, Sovjetski Zvezi in -Sleziji je to najpomembnejše ležišče premoga v Evropi, saj bodo letno pridobivali 145 mili j. ton, pri čemer bo izvoz dosegel 30 milij. -ton. Pridobivanje premoga v EGS V prvem pollet ju 1972 se je proizvodnja premoga v državah EGS znižala -od 84,98 milij. ton v istem razdobju 1970 n-a 79,68 milij. ton, to je za 6,2 %. Zaloge premoga so znašale koncem februarja 1972 12,3 milij. ton, do konca maja meseca pa so se dvignile na 14,158 mili L ton, kar je za 4,073 -milij. ton več kot m-aija 197il. Polovica zalog je odpadla na zahodnonemške rudnike <7,4 milij. ton), na drugem mestu je Francija s 5,3 milij. ton. Pridobivanje in zaloge premoga v ZRN Pridobivanje premoga v ZRN se je v juniju n-apram predhodnemu mesecu znižalo za 1 -milij. ton na 7,7-1 -milij. ton, -proizvodnja koksa pa povečala za 30.000 ton na 2,16 milij. ton. Zaloge premoga in koksa so se povečale za 564.000 fon na 13,85 milij. ton. Za primerjavo lahko navedemo, da so znašale te zaloge v juliju 197-1 4,2 milij. ton. Predviden je porast povpraševanja po premogu v svetu Organizacija za ekonomsko sodelovanje in -razvoj — OECD je pripravila -poročilo o problemih in perspektivah industrije premoga za koksirantje v -državah OECD. Iiz poročila je razvidno, da nastajajo težave pri oskrbovanju železarn, kot rezultat nepričakovane močne ekspanzije, do katere je prišlo v industriji v zadnjih letih, v proizvodnji jekla in -s tem ,v zvezi do sprememb, ki so nastale v svetovni trgovini s premogom za koksi- Predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT Franc Selan, dipl. inž. rud., izroča priznanja in denarne nagrade članom kolektiva za osvojene tehnične izboljšave, na proslavi dneva rudarjev 1. 7. 1972 v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah. Foto Trbovlje Rudarstvo doma in po svetu ranje. Iz poročila je razvidno, da Strokovnjaki predvidevajo povečanje povpraševanja po premogu za koksiranje v času do leta 1975. Splošni ton tega poročila je optimističen glede bodoče prizvodnje premoga za koksiranje. Premog v ZR Nemčiji Zvezna vlada ZR Nemčije je še vedno mnenja, da (bo premog tudi v bodoče predstavljal pomemben delež v oskrbi z energijo. Iz tega razloga sodeluje zvezna vlada tudi pri saniranju oziroma konsolidiranju podjetja Ruhrkohle A. G. Po mnenju njihove vlade pa bo v naslednjih desetih letih zgrajenih novih elektrarniških zmogljivosti za okrog 60.000 MW. Udeležba atomskih elektrarn bi se v tej desetletni periodi zvišala od sedanjih 4 na 25 0/0. (Prav tako predvidevajo, da se bo povečal delež atomskih elektrarn v proizvodnji energije.od 5 na preko 30 %. Omejitve izvoza premoga V Veliki Britaniji so ukinili predpis iz februarja 1972, po katerem je bil omejen izvoz premoga, koksa in drugih trdih goriv. Restrikcije je britanska vlada namreč v februarju t. ,1. sprejela spričo stavke britanskih rudarjev v začetku t. 1. Kot posledica te stavke je narastel britanski uvoz premoga v vrednosti na 34,5 mili j. funtov šterlingov, v prvih petih mesecih t. 1. Razvoj premogovnikov v Slezi ji V uradnih krogih govore, da je Poljska predlagala skupni vzhodni evropski -razvoj bogatih rezerv premoga v Gornji Slezi ji, da bi na ta način preprečili v državah SEV pomanjkanje električne energije. Poljaki predvidevajo zgraditev oziroma otvoritev štirih do petih novih premogovnikov, od katerih bi vsak imel predvideno letno proizvodnjo v višini po 6 milijonov ton premoga. Premog v Indiji Indijska vlada je sporočila, da ne namerava nacionalizirati domačo industrijo premoga, kljub poročilu z nasprotno vsebino. Drži se načela, da je treba v ogromni ekspanziji pri industrijskem razvoju, upoštevati naj popolnejšo kooperacijo privatnega in javnega sektorja. Bodočnost istrskih premogovnikov Istrski premogovniki Raša, Labin. so imeli v preteklem letu 16,5 milijonov -din (izgube. Za kritje te izgube so določena nekatera republiška sredstva. Družbeno politične organizacije v Labinu so se bavile z vprašanjem, kako bo ,v naslednjih letih, če bo rudnik še naprej imel izgubo in kdo jo bo pokrival. Ugotovili so, da bo treba dopolniti vodstvo podjetja, da bo sposobno izvleči premogvnik iz težkega položaja. Istrski premogovniki pa postavljajo problem rešitve bodočnosti -rudnika črnega premoga nasploh. Še pred desetimi leti je imel ta rudnik preko 800.000 ton Idtne proizvodnje in je zaposloval 6500 rudarjev. Težave in skrbi pa so se začele zaradi zmanjšanja povpraševanja po ornem premogu tako, da znaša sedaj letna .proizvodnja okrog 400.000 ton. Naglo se je zmanjšalo število zaposlenih in prišlo je do poslovne lizgube. Hrvat-ska republika je ustanovila sklad za nadomeščanje rudarstva, od katerega pa bi na istrske premogovnike odpadlo okrog 67 milijonov din. Predvideno je -bilo, da bi za vsako novo delovno mesto dobili na rudarja po 30.000 din začetnih sredstev. Z nadaljnjim razvojem Labina in njegove okolice pa je bila ustanovljena tudi organizacija Labin-progres, ki ima prav tako nalogo pripraviti program razvoja tega področja. Istrski premogovniki so mnenja, da nai -bi zgradili še termoelektrarno Plomin II, za katero bi dobivali premog, s tem pa bi bil tudi irešen problem bodoče prodaje premoga. V ta namen so že angažirali Geološki zavod iz Ljubljane, -da opravi -globinska vrtanja s tem, da ugotovijo nove zaloge premoga. Dobave premoga Dobave premoga v državah članicah evropske 'gospodarske skupnosti se stalno zmanjšujejo. Delež premoga v skupnih izvorih energije -ne prekoračuje 50%. V tekočem letu na premog ne odpade več kot 18% skupne porabe energije v državah članicah te skupnosti. Kljub modernizaciji in mehanizaciji premogovnikov, se produktivnost dela v preteklem letu, pri povečanih stroških za delovno s-iilo, ki so znašali 11 do 12%, ki povečala več kot za 2%. V letu .1971 so dosegle skupne subvencije, dodeljene pre-mogovn-ikom v -šestih državah članicah evropske -gospodarske skupnosti 496 milijonov dolarjev, -kar je predstavljalo 2,96 dolarjev za tono proizvodnega premoga. Koncem leta 1971 so znašale zmogljivosti atomskih električnih central v državah EGS skupno 3,700 tisoč kW. V -letošnjem letu pa bodo začeli ,na novo obratovati štirje reaktorji z zmogljivostjo 1,900.000 kW. Vloga majhnih premogovnikov na Kitajskem Majhni premogovniki v Kitajski pokrajini Junan, ki so pod upravo občin in komun, dajejo okrog 40% skupne proizvodnje premoga v tej pokrajini. V tej pokrajini je več manjših jeklarn' in tovarn za pro- izvodnjo strojev, umetnega gnojila, tobaka, sladkorja in drugih proizvodov. Vse te tovarne uporabljajo premog iz teh majhnih premogovnikov, ki dajejo letno -od 3.OO0 do 150.000 ton premoga. Poleg tega so ljudske komune v tej pokrajini odprle doslej 2400 jam, ki prav itako dajejo količine premoga. Proizvodnja premoga v svetu Kljub dejstvu, da se v nekaterih industrijsko razvitih državah zmanjšuje -proizvodnja premoga, na se skupna proizvodnja premog* v svetu povečala. Iiz nasledmi-ega pregleda je razvidno, kakšna je bila proizvodnja premoga v nekaterih -državah oziroma kontinentih: (v milijon ton) celokupna 1968 1971 proizvodnja 2.014,4 2.141,9 ZDA 500,6 520.0 Kanada 7,9 13,9 Mehika 1,6 1,5 Kolumbija 3,1 3,3 Brazilija 2,4 2,4 Velika Britanija 166,6 148,4 ZR Nemčija 112,0 110,8 Francija 41,9 33,0 Španija 12,3 11,1 Belgija 14,8 11,0 Nizozemska 6,7 3,6 Norveška 0,3 0,45 Portugalska 0,4 0,25 Italija 0,3 0,25 Indija 70,8 69,0 Japonska 46,6 36,1 Turčija 4,8 4,6 Pakistan u 1,2 Južna Afrika 51,6 58,9 Avstralija 40,8 46,9 Zaloge šote (Na 4500 ha Ždralovca, nad katerim gospodari gozdarsko industrijski kombinat v Bosanskem rahovu, so našli zaloge šote. za katere domnevajo, da jih je blizu 28 milijonov v-aig-onov. Strokovnjaki trdijo, da je ta šota zelo kvalitetna in neprimerno boljša od one, ki io sedaj uvažajo v Jugoslavijo. Kombinat je sklenil, da bo rekonstruiral in moderniziral pridobivan je te šote. Proizvodni jo bodo povečali-za trikrat. Del proizvodnje bodo paki--rali v vreče pa 40 kg. Največ jo kupujejo Beograjčani, Sarajevčani, Splitčani, Zagrebčani in še drugi. Energija v Italiji V zadnjih desetih latih je poraba enerni i e v Italiji p o ra s tla za o-krog 40%. poraba naftnih proizvodov na preko 300 %. -Poraba premoga se ie sicer količinsko zviševala. medtem ko se ie v skupni porabi energije zmanjševala. V letu 1970 je -znašala poraba vseh vrst energije v skupni višini 105.851.000 ton, od tega pa so porabili premoga v višini 9,446.000 ton oziroma .8,9%. Poraba ie v zadnjih dveh letih še narastla. Problemi premogovnikov v ZDA Na nedavnem kongresu ameriških inudarjev v Clevelandu, so ugotovili, da bodočnost premogovnikov v ZDA ni preveč optimističen. Vzroki, ki govore za te nepovoljne domneve, so povečani stroški proizvodnje, ki jih v glavnem pripisujejo stavkam in drugim vzrokom za ustavitev dela, velika vlaganja za varnost pri delu in varnost človekovega okolja, ki jih predpisujejo njihovi državni standardi. (Mnenje je posredoval kongresu predsednik premogovne družbe. V rudniku Brskovo so ustavili delo Delavci rudarsko gradbenega podjetja Vrdnik, so v Sremski Mi- troviči ustavili delo na glavnem izvoznem podkopu v rudniku Brsko-vo v Mo jkovou. (Delo so ustavili zaradi neizpolnjenih zahtev za povišanje cen, .težjih pogojev dela in pojava vode na gradbišču. Sicer pa je RGP (Vrdnik izvajal dela v tem rudniku že od leta .1967 dalje. Razumljivo je, da se bodo dela okrog dokončanja zavlekla. Po vsej verjetnosti bo investitor prisiljen sam ustanoviti lastno režijsko skupino za nadaljevanje del. V NEKAJ VRSTAH.. . DAN S AMOUPRAV LJ ALCEV Zveza sindikatov Slovenije, je organizirala 27. junija 1972, proslavo ob dnevu samoupravi jalcev. Proslava je bila v dvorani republiške skupščine v Ljubljani. S strani našega podjetja so se te proslave u-deležili Anton Rikš, predsednik o-s redni ega delavskega sveta, Branko Kušar, predsednik delavskega sveta rudnika Hrastnik in Drago Polc, predsednik delavskega sveta rudnika Zagorje. Na posebno vabilo predsednika zveze sindikatov Slovenije, tovariša Toneta Kropuška, je na tej proslavi sodeloval s krajšim programom (tudi moški pevski zbor Zarja Svobodeicentar iz Trbovelj, pod vodstvom pevovodje Riharda Beuermanna. Osrednja točka proslave je bil govor Sergeja Kraigherja, predsednika republiške skupščine SRS. STANOVANJSKI ANKETNI LISTI Na podlagi določil nove republiške zakonodaje s stanovanjskega področja, morajo vsa podjetja oziroma Vse delovne organizacije v naši republiki, anketirati vse svoje zaposlene, po vnaprej določenem stanovanjskem anketnem listu. Tudi naše podjetje je pripravilo anketni list s tem, da ga delovne enote dzpolne ob sodelovanju vseh članov delovne skupnosti, do 31. 7. 1972. Do tega roka pa vse delovne enote anketnih listov niso izpolnile, ker so imeli nekateri člani delovne skupnosti pomisleke pri dajaniu podatkov. Zato so bile vse delovne enote in vsi člani delovne skupnosti ponovno opozorjeni, da podjetje mora izpolniti te anketne liste, ker jih odloča zakonski predpis. Podatki, zbrani z anketnimi listi, bodo služili kot osnova za programiranje stanovanjske izgradnje v podjetju in na področju vseh treh občin, t. j. v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, za naslednje večletno obdobje. SAMOSTOJNA RAZSTAVA Pred začetkom osrednje proslave ob letošnjem dnevu 'rudarjev, dne 1. julija t. L, v delavskem domu v Trbovljah, je bila otvoritev prve samostojne razstave Jerneja Krežeta, upokojenega rudarskega poslovodje na rudniku Trbovlje in njegovega sina Jerneja Krežeta, kovinarskega vajenca. Razstavljala sta svoja dela v olju, akvarelu, (temperi, posebno zanimivi pa so bili rudarji na tolčenem bakru na lignitu. Razstava je bila prirejena ob dnevu rudarjev in dnevu borcev. Pred začetkom razstave je zapel dve pesmi moški pevski zbor Zarja Svobode-icenter, odprl pa jo je s krajšim nagovorom Janez Za-volovšek, predsednik sekcije revirskih likovnikov RELIK Svobode-center, katere član je Jernej Kreže že od ustanovitve. OBISK REZERVNIH OFICIRJEV Na dan rudarjev, 3. julija ,t. 1., je obiskala revirje večja skupina rezervnih vojaških starešin iz drugih republik. (Pripeljali so se pred delavski dom v Trbovlje, nato pa sta po sprejemu odpeljala dva avtobusa udeležence v Hrastnik in Zagorje. Go sit j e so si ogledali pomembnejše delovne organizacije v Zasavju, muzeje, kulturne domove, imeli pa so tudi krajši razgovor s predstavniki domačih zvez rezervnih vojaških starešin. Naslednji dan so se gostje udeležili proslave dneva borcev v Zadobravi pri Ljubljani. Po vrnitvi se je republiški odbor zveze rezervnih vojaških starešin SRS pismeno zahvalil našemu podjetju za izredno dobro počutje gostov iz bratskih republik, posebno v času, ko so si ogledali med dragim tudi nekatere obrate našega podjetja. NOVE (PISARNE Bivšo čakalnico rudnika Trbovlje so v letošnjih pomladnih mesecih preuredili za potrebe ijamomer-nice ter strokovnih služb tega rudnika. Uredili so tudi sejno sobo za seje organov upravljanja ter seje družbeno-poHtičnih. organizacij, ki deluieio na tem območju. Na ta način so spravili pod eno streho vse strokovne službe, ki spadajo v okvir rudnika Trbovlje in so imele doslej svoje prostore v (različnih zgradbah in na različnih lokacijah. Adaptacijska dela je opravila gradbena skupina obrata GRAMAT rudnika Trbovlje. V prostore so se vselili s 1. julijem 1972. NOVA STANOVANJA Stanovanjska komisija ZPT rudnika Trbovlje, je s posebnim pismom obvestila 6. julija t. L vse člane delovne skupnosti na področju delovnih enot v Trbovljah, da bo imelo podjetje na razpolago predvidoma koncem novembra 1.1. 12 novih stanovanj. Štiri stanovanja bodo na razpolago v stolpiču S-41 v Koloniji 1. maja, -osem stanovanj pa v stanovanjskem stolpiču S-25a na Trgu revolucije. Komisija je sprejemala prošnje interesentov za ta stanovanja v času od 10. julija do 1. avgusta t. 1. SPOR Z ŽELEZNICO Koncem lanskega leta je zvezni zavod za cene odobril premogovnikom zvišanje cen premoga za 20% Postavljen pa je bil pogoj, da je treba doseči s termoelektrarnami in železnico 'sporazum o povečanju cen za premog. Pri termoelektrarnah '(toplarna Ljubljana in termoelektrarna Trbovlje) (je naše podjetje vprašanje cen rešilo pozitivno na temelju dolgoročne pogodbe, ki regulira te cene tudi glede na porast proizvodnih (stroškov. Z združenim železniškim transportnim podjetjem Ljubljana pa ta sporazum ni bil dosežen. Vprašanje zvišanja cen premoga ,je železnica povezovala z zvišanjem cen železniškim tarifam. S d. julijem t. 1. so pristojni zvezni organi odobrili železnici le zvišanje tovornih tarif. Iz tega razloga je železnica sporočila našemu podjetju, da pristaja le na 15 % povečanje cen premoga od 1. julija 1972 dalje, ni pa pristala na našo zahtevo 20%-no zvišanje od 1. Januarja 11972. Glede na to, da naše podjetje ni sklenilo pogodbe o dobavah premoga za letošnje leto, .tudi nismo mogli pristati na njihovo ponudbo. Osrednji samoupravni organi so ponovno sklenili, da vztrajajo na zahtevi, da tudi železnica priznava 20%-no zvišanje cen premoga za dobavljen premog od 1. januarja 1972. dalje. Hkrati je naše podjetje sporočilo železnici, da pod njihovimi pogoji ne bomo .dobavljali premog ti pa ,so nas obvestili, da bodo u-stavili prevoz našega premaga po železnici, čeravno je ta njihova odločitev v nasprotju s podpisano pogodbo o dobavi vagonov za naše podjetje, ki pa ni vezana na dobave premoga železnici. Glavni direktor ZiPT je o .tem posebej seznanil -člane delovne skupnosti z okirožnico z dne 19. julija .1972. SEJA PZ ENERGETIKE SRS Dne 12. julija 1972 je bila v Ljubljani redna seja upravnega odbora poslovnega združenja energetike SR Slovenije. Na seji so razpravljali o preskrbi z nuklearnim gorivom, programu razvoja in predelave nafte, derivatov in plina v Jugoslaviji in Sloveniji ter situaciji v svetu, o sistemu in politiki cen v energetiki, o informaciji o poteku priprav za gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem, termoelektrarne Šoštanj in o predpripravah za druge energetske objekte. Nadalje so še razpravljali o likvidnosti v energetiki, ponudbi črnogorskih elektrarn o sofinanciranju elektrarn v črni goni, o možnostih uvoza električne energije iz Švice ter o vlogi poslovnega združenja Papirles, za ukinitev 40% prispevka za industrijske 'kotlarne na tekoča goriva. Pri obravnavanju vprašanj likvidnosti v energetiki je upravni odbor ugotovil, da se zaradi neustrezne deponije premoga pojavljajo že dalje časa resne motnje v dobavah pogodbenih količin premoga tej elektrarni. Sklenjeno je bilo, da se predlaga odboru družbenega dogovora za elektrogospodarstvo ter pristinim republiškim organom, da se odobri kredit za izgradnjo nove dopolnilne deponije pri TET Trbovlje. z zmogljivostjo 100 tisoč ton. Brez tega je nemogoče organizirati normalno eksploatacijo pri ZiPT in ohraniti enakomerno zaposlitev rudarjev. Termoelektrarna Trbovlje je bila pooblaščena, da pripravi investicijsko tehnično dokumentacijo in jo predloži v razpravo in potrditev citiranemu odboru, zaradi dodelitve ustreznih kreditnih sredstev. UMRL JE PROF. DR. INŽ. HOMAN ANTON Pred zaključkom redakcije te številke glasila Srečno, smo bili seznanjeni, da je umrl 13. avgusta 1972 v Ljubljani, upokojeni univerzitetni profesor na odseku za rudarstvo fakultete za naravoslovie in tehnologijo v Ljubljani, dr. inž. Homan Anton. Ta vest nas je zelo presenetila in ji skoraj nismo mogli verjeti. Pokojni dr. inž. Homan je namreč še pred nekaj dnevi opravil strokovni letni pregled naših jamskih reševalnih poatajm je svoje delo v redu opravil. Kaže, da je malo pred svojo smrtjo napisal zapisnik o ugotovitvah na tem pregledu, ker smo zapisnik o tem prejeli dan po (njegovi smrti, t. j. 14. avgusta 1972. Njegovega pogreba, ki je bil 15. avgusta 1972 na ljubljanskih Žalah, se ,je udeležilo večje število članov naše delovne skupnosti, v svečanih rudarskih uniformah. Pokojniku je spregovoril v zahvalo za njegovo dolgoletno sodelovanje tako kot bivšemu sodelavcu in profesorju, tehniški direktor ZPT Adolf Jermol, dipl .inž. rud. Pokonali so ga nato na pokopališču v Škofji Loki. Slava njegovemu spominu! Rudarske svetilke Za delo v jami je zelo pomembna razsvetljava delovnih prostorov. Nezadostna in neprimerna razsvetljava ovira varno delo, kot njena posledica pa nostopa tudi profesionalna mudarska bolezen, imenovana NYiSTAGMUiS. Simptomi te bolezni so trepetanje očesnih mišic, nervoza in glavobol. V tem sestavku bom skušal podati kratek zgodovinski pregled razvoja ,rudarskih svetilk, od naj-primitivnejših, do teh, ki jih uporabljamo danes. Gljna svetilka je bila ena prvih rudarskih svetilk. Že v arheoloških najdbah najstarejših rudnikov so našli ostanke teh svetilk, izde-lamih iz gline in okrašenih z bogatimi ornamenti. Kasneje so bile svetilke izpopolnjene, izdelovali so jih iz železne pločevine. Opremljene so bile s kavljem za nošenje in obešanje in pinceto za dviganje gonilne tahti, ki je bila namočena v rezervoarju z oljem. Gorele so z odprtim plamenom, kot gorivo pa -se je uporabljalo repično olje, ki daje slabo svetlobo, tvori pa precej dima in saj ter ima neprijeten vonj. Za eno izmeno je bilo potrebno okoli IGO gr olja. Ta vrsta svetilk se je -uporabljala tudi na rudniku Trbovlje v začetku eksploatacije premoga. Pred nekaj leti so pri pridobivanju našli takšno svetilko. Karbidna svetilka se je na nekaterih kovinskih rudnikih uporabljala še do nedavnega. Kot gorivo služi plin acetin, ki se tvori pri 'Spajanju 'karbida z vodo. Večinoma so uporabljali ročne karbidne svetilke, posebna izvedba karbidnih svetilk -pa je bila pripravljena iza nošenje na rudarski kapi. Bencinska varnostna svetilka. Lata 1816 je angleški fizik Davy konstruiral svetilko, pri 'kateri plamen ne more prodreti skozi gosto kovinsko mrežo in vžgati pline, ki se nahajajo na drogi strani mrežice, če se mreža ne segreje do temperature, pri kateri se ti plini vžgejo. Mrežica, pletena iz tanke jeklene žice, odvaja toploto in hladi plamen pod temperaturo vžiga metana. Davyjeva svetilka je po konstrukciji podobna današnji bencinski varnostni svetilki. Bila je brez stekla z enim mrežastim konusom, s 144 odprtinami na 1 cm2. Za gorivo so -uporabljali olje. Svetilke z eno mrežico niso bile dovolj varne pri hitrostih -zračnega toka nad 1,5 m/s, ker zračni tok nad to hitrostjo potegne plamen iz mreže. Poleg -tega zračni tok odkloni plamen na bok mreže, ki se pni tem lahko segreje nad čSCtiC, to je do temperature vžiga zmesi metana in zraka. Vendar pa ije -bila Dacyjeva svetilka za tiste čase velika pridobitev, ker hitrosti zraka niso -bile večje od 1,5 m/s. Novejše bencinske svetilke se razlikujejo od Davy.jeve svetilke. Za gorivo se uporablja bencin, mrežice so dvojne, s čemer je varnost povečana, vendar še ni absolutno varna, predvsem pri hitrosti nad 7 -m/s. Prve varnostne svetilke niso imele stekla, tako da je bila svetloba slabotna. Steklo sedanjih svetilk 'je kvalitetno, običajni stekleni masi se dodaja še cinkov in magnezijov oksid tako, da je raz-tezanije zavoljo sprememb temperature majhno, da je steklo kemično odporno in do neke mere elastično. Da steklo bolje prepušča -svetlobo, se mu dodaja svinčev oksid. Za vžiganje svetilke so se uporabljali posebni vgrajeni vžigalniki s cerijevim kamenčkom. Kremen vžigalnika se ses-toji iz 30% železa in 70% kroma. I-akra, 'ki je vžigala t-aht, je imela temperaturo o-krog 300° C. Novejše svetilke se vžigajo s pomočjo razžarjene nitke, ki se razžari električno s pomočjo vgrajenih baterij. Varnostne svetilke imajo magnetne zapirače tako, da jih v jami ne morejo odpirati. Poraba bencina znaša okrog 4 gr na uro. Nekatere varnostne svetilke imajo kovinski oklep z odprtinami, ki ščiti mrežico pred poškodbami in preprečuje, da struja zrak direktno na mrežico, s čemer je odstranjena možnost, da prodre plamen skozi mreže .pri večjih hitrostih. Na principu bencinske varnostne svetilke so bili opravljeni poizkusi s karbidno varnostno svetilko ki pa niso bili uspešni, zaradi majhne varnosti. Bencinske varno- stne svetilke niso absolutno varne, zato so jih v praksi izpodrinile e-lektrične akumulatorske svetilke, ki so konstruirane tako, da so absolutno varne. Starejše izvedbe akumulatorskih svetilk so imele svinčeni akumulator, novejše izvedbe pa imajo nikel kadmi jev akumulator. Izvedba je lahko ročna za nošenje v roki ali pa naglavna, pri kateri se akumulator nosi za pasom. Za nadzorno osebje so bile izdelane posebne akumulatorske svetilke, z vgrajeno majhno bencinsko varnostno svetilko, ki se vžiga, če je treba indici ra ti metan. V zbirki rudnika Trbovlje imamo primerke rudarskih svetilk iz novejšega obdobja. Ernest Šaukanec, dipl. inž. rud. Dobremu sodelavcu v spomin Kadar je na upravnem poslopju izobešena črna zastava, človek po-stoji in se zamisli. 'Obda ga čuden nemir, tesnoba pa objame srce in zavedaš se, da je kruta usoda zopet terjala svoj davek. Tako je bilo tistega nedeljskega jutra, dne 18. junija 1972, ko se je po naši dolini naglo širila žalostna vest, da je umrl član našega delovnega kolektiva tovariš Stanko Plahuta. Spo-prijazniti smo se morali z neverjetno resnico, da je moral zopet kloniti človek v neenakem boju z usodo, kajti težka bolezen, kateri se je upiral z vsemi močmi in živ-liensko voljo, je dosegla svoi namen ter izterjala svojo žrtev. Stanko Plahuta se je rodil 15. decembra 1923 v delavski družini, v Hrastniku. Že kot devet leltni deček z izredno glasbeno nadarjenostjo ie pričel sodelovati pmi rudarska godbi v Hrastniku, leta 1939 pa se je vpisal v vojaško godbo v, Vršcu, od koder je nameraval naprej na konservatorij. Načrte mu je prekrižala druga svetovna vojna. Namesto na konservatoriju, se je znašel za mrežami nemškega taborišča vojnih ujetnikov »Stalag IH.« Po končani vojni se je vrnil v domovino in ponovno pričel z delom pri vojaški godbi, nato pa se je leta 1947 zaposlil pri rudniku Hrastnik kot pisarniški uslužbenec leta 1968 pa ie prevzel delovno dolžnost tajnika rudnika Hrastnik. Pri svojem delu na delovnem mestu je bil celovit, marljiv in sposoben. Tajniške posle je opravljal v splošno zadovoljstvo, njegov odnos je ibil tovariški in prijateljski. Vsakomur in vedno je ibil pripravljen pomagati ali dajati nasvete. Organizirano in skrbno ie vodil administracijo samoupravnih organov in skrbel za napredek ter razvoj samoupravnih odnosov. V tem pogledu mu gre resnično iskrena zahvala in široko priznanje. Svoi prosti čas je v celoti posvetil glasbi in rudarski godbi. I-gral je, učil, pisal in komponiral. Iz časov njegovega poučevanja je izšla vrsta mladih in dobrih godbenikov, napisal in ustvaril je mnogo izvirnih glasbenih del. S taktirko v rolki je mnoga leta dajal ritem melodijam in akordom kot dirigent in duhovni vodja rudarske godbe v Hrastniku. Težka bolezen, ki se ga je lotila, mu je onemogočila nadaljnje delovanje, zato je z njegovo smrtjo ostalo še mnogo nenapisanih in neizpetih glasbenih riModij. Vsa leta po osvoboditvi je bil itudi odbornik v občinski zvezi za kulituro in prosveto. Za svoj trud in vsestransko plodno delovanje je prejel razna priznania in odličja kot so: Odličje Svobod, IH. in I. stopnje, zlato Gallusovo značko, Red dela s srebrnim vencem ter priznanje Hrastnik »Zaslužni občan.« Ko smo ga ma njegovi zadnji poti pospremili h grobu, je žalna koračnica, ki jo je napisal on sam, daiala ritem korakom udeležencev sprevoda in, ko so ga položili v Stanko Plahuta tihi dom, je tudi njegova žalostin-ka dajala odmev z ubranih akordov. Izražala ie vso veličino njegovih isposobnosti. Poslovili smo se od dobrega prijatelja ter vestnega marljivega tovariša. Z njegovim odhodom je nastala velika vrzel, tako v delovnem kolektivu kot tudi na področju glasbenega oziroma kulturnega živ-lienja, zato ga bomo ohranili dolgo v lepem spominu. A. K. Inženir Pavie Vrbič V zadnji številki tega lista je bila objavljena kratka vest, da so v Ljubljani, 3; junija 1972, pokopali žaro s pepelom pokojnega rudarskega inženirja Pariteta Vrbiča. Ker ie pokoinik vrsto lat služboval v Zasavju In tu prebil svoja najbolj ustvarjalna leta, je naša dolžnost, da počastimo spomin e-nega naših prvih rudarskih inženirjev. Rojen je bil 9. januarja '1897 v Sodražici. Takoj po maturi leta 1915 je bil mobiliziran in prebil ves čas vojne na italijanski fronti. Takoi po vojni ga kot zavednega Slovenca najdemo v vrstah Maistrovih borcev za Slovensko Koroško. Za rudarskega inženirja ie diplomiral leta 1923 na rudarskem oddelku tehnične fakultete ljubljanske univerze. Z diplomo, ki nosi številko 3, je ibil med prvimi slovenskimi rudarskimi inženirji, ki so diplomirali v Ljubljani in o-benem v Jugoslaviji. Svoje prvo Službeno mesto je nastopil 1. septembra 1923 kot jam- ski asistent na Vzhodnem obratu rudnika Trbovlje. Novembra '1929 je bal premeščen na rudnik Senovo, kier je v jami Reštani vpeljal pneumatično zasipavanje praznih odkopov. Leta 1932 je bil ponovno premeščen v Trbovlje kot vodja obrata Neža. Obratovodja Vzhodnega obrata je postal leta 1933 in bil na tem mestu do leta 1937, ko je bil premeščen na obrat Hrastnik rudnika Hrastnik. Tu je bil do leta 1941, ko so ga Nemci kot prvega izselili iz Hrastnika. Izseljen je bil v Petrinje na Hrvaškem. Na jesen 1941 mu je uspelo priti v Ljubljano in oktobra 1941 Pavle Vrbič, dipl. inž- rud. ie že nastopil službovanje na premogovniku Kočevje. Vendar tu ni ostal dolgo. Že februarja 1942 so ga zaprli zaradi sodelovanja z NOV. Bil je v zaporih v Šantpetersbi vojašnica v Ljubljani in v Kopru, nato pa v internaciji in v konfina-ciji v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je deloval kot oficir NOV v zavezniških enotah. Po letu 1945 je sprva služboval v 'glavni direkciji Trboveljske pre-mogokopne družbe v Ljubljani, dokler le-ta ni bila likvidirana, nato pa je postal glavni direktor Glav- ne direkcije premogovnikov LR Slovenije, ki je povezovala one slovenske premogovnike, ki niso bili zveznega pomena. Od oktobra 1948 pa do oktobra 1949 je služboval v generalni direkciji premogovnikov LR Srbije. Povrnil se je v Slovenijo, kjer je bil sprva glavni republiški rudarski inšpektor, pozneje pa samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za gospodarstvo. V pokoj je stopil leta 1967, ko mu je bilo 70 let. Vendar pa inženir Vrbič še ni miroval. Vse do svoje smrti je bil honorarni sodelavec pri Skladu Borisa Kidriča, izvedenec pri gospodarskem sodišču itd. Umrl je star 75 let, zadet od kapi, medtem ko je prisostvoval nogometni tekmi na stadionu v Ljubljani. Inženir Vrbič je bil med prvimi v Zasavju, ki so pričeli uvajati širok očelno odkopavanje in mehanizirani odvoz z odkopov in na etažah. Tudi uvedba pneumatičnega zasipavanja v Senovem je predvsem njegova zasluga. Bil je "eden prvih in redkih slovenskih rudarskih strokovni jakov, ki so objavljali strokovne razprave in delali študijsko na tehničnem napredku proizvodnje. Naj navedemo nekatera njegova strokovna dela: »Časovna opazovanja na rudniku Trbovlje« (leta 1927), »Uvodjenje pneumatskog zasipavanja na postrojenju Reštanj« (Rud. i topion. vesnik, Bgd., 1931), »Primerjava storitev prečnih in mehaniziranih širakočelnih odkopov« (leta 1937). Vidimo, da je bil pokojnik pred vojno vrsto let, od leta 1923 pa vse do leta 1941, t. j. do razširitve druge svetovne vojne k nam, zaposlen v Zasavskih premogovnikih. Pa tudi večino povojnih let ga je njegovo delovno mesto v republiški u-pravni službi tesno povezovalo z našimi premogovniki. Kljub razpadu Avstroogrske monarhije v Letu .1918, so v trboveljski premogdkopni družbi še dolga leta poslovali v nemškem jeziku in to predvsem od obrata navzgor. Pokojni inženir Vrbič je bil prvi inženir, ‘ki si je upal kot zastopnik obratovodje — ko je bil le-ta na dopustu — poslati rudniški direkciji Obratno poročilo v slovenskem jeziku. Bil je na čelu mladih Slovencev, ki so pospravili z nemščino kot internim uradnim jezikom v TPD in id so z energičnim nastopanjem vse bolj utirali pot našim ljudem v uprave obratov o-ziroma mdnikov. Ne smemo prezreti kulturnega delovanja pokojnega inž. Vrbiča, ki je bilo tako v Trbovljah (Zvon), kakor tudi pozneje v Hrastniku, zelo intenzivno. Imel je lep glas in je na številnih koncertih pevskih zborov nastopal kot odličen solist. Kot delavec je bil inženir Vrbič neumoren, resen, dosleden in natančen. Do delavcev je bil objektiven in pravičen. Kot izvrsten rudarski strokovni alk in organizator, je zelo zaslužen za razvoj slovenskega rudarstva. Slava mu! Ivo Pust, dipl. inž. rud. Kako je s pričetkom gradnje objektov v Hrastniku Občinska skupščina Hrastnik je poslala uredniškemu odboru glasila Srečno podatke o tem, kako se zbira samoprispevek članov .in prispevek delovnih organizaci j za gradnjo šole in zaprtega kopališča v Hrastniku. Bralce' našega glasila seznanjamo s to informacijo v izvlečku. Občani Hrastnika so se v decembru 1971 odločili, da bodo za dograditev dodatnih 12 učilnic s kabineti pri osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku ter za izgradnjo zaprtega kopališča, prispevali 1 % od svojih osebnih dohodkov v času Od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1976, t. j. pat let. Z zgraditvijo dodatnih šolskih prostorov je potrebnih 7.260.000 dim, za zgraditev zaprtega kopališča oa 2,989.600 din, skupno torej 10,249,600 din. Občani bi s svojim samoprispevkom zbrali 4,766.100 din. delovne organizacije pa bi zbrale v petih letih skupno 4.281.000 din. celokupno torei 9,047,100 din. Razliko do predračunske vrednosti obeh objektov pa bo prispeval sklad za financiranje negospodarskih investicij iz sredstev, ki so se od delovnih organizacij zbrala do leta 1971 in iz katerih se ie financirala obnova osnovne šole na Dolu. V I. polletju 1972 so vplačali vsi zaposleni na področju Hrastnika 413.806,50 din. upokojenci 74.159,00 din, kmetijski proizvajalci 5.335,60 din in obrtniki 9.001,15 din, skupno so vplačali občani v tem razdobju 502.302,25 din. Delovne organizacije pa so vplačale v tem razdobju 526.000,00 din, kar je v skladu s podpisanimi pogodbami. Z gradbenim podjetjem Hrastnik je podpisana pogodba za gradnjo šole. Stroški bodo znašali, skupino z opremo. 7.400.000 din. Rok dograditve oa je določen za občinski praznik 3. julija '1973. Z gradbenimi deli so pričeli v juniju t. 1. Kot investitor žanr tega kopališča nastopa občinska skupščina Hrastnik. V tem so pripravljalna dela, naročen ie glavni projekt, ki oa bo izdelan do 1. oktobra t. 1. Stroški .izgradnje bodo bistveno večji od predračunske vrednosti iz leta 1971. Z glavnimi gradbenimi deli na tem objektu bi pričeli sredi prihodnjega leta. V začetku prihodnjega leta bo občinska skupščina Hrastnik podala lahlko še popolnejše poročilo o zbiranju sredstev in o poteku gradnje obeh objektov. ZAHVALA Ob britki izgubi mojega ljubega moža^ Stanka PLAHUTE, se naj-prisrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala govornikom, združenemu .pevskemu zboru »Svobod« rudarski godbi, Zasavskim premogovnikom, ter vsem organizacijam, sosedom, prijateljem in sodelavcem. Neutolažljiva žena Fanči Plahuta ter drugo sorodstvo Kadrovske vesti V času od -1. junija do 31. julija 1972 ima kadrovslki sektor ZPT e-videntirane naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK lunij 1972 — sprejeti: Zaberložriik Jožefa-čistilka. Medved Adam-jamski kopač, Petkovšek Zahvala Upravni odbor sklada solidarnosti ZPT je na podlagi določil posebnega pravilnika tudi v letošnjem letu odobril nakazilo denarne pomoči vdovam in otrokom bivših članov naše delovne skupnosti, ki so se pri delu pri našem podjetju smrtno ponesrečili. Potem, ko je finančna služba podjetja odobrene zneske nakazala, smo na podjetje prejeli več zahvalnih pisem, med katerimi je posebno značilno pismo Amalije Žohar iz Zagorja. Pisala je naslednje: »Spoštovani tovariši! Od upravnega odbora sklada solidarnosti Zasavskih premogovnikov, sem prejela za smrtno ponesrečenim možem 2.000,00 din denarne pomoči. Nevem kako, pa tudi ne znam se vam dovoli zahvaliti za poslano pomoč. Prejela sem jo namreč prav na svoj rojstni dan. Lahko rečem, da še nikdar nisem bila tako srečna, posebno sedaj jv starosti, odkar sem izgubila moža v letu 1937. Ponesrečil se je na obratu Kotredež v Zagorju. Zapustil mi je 12 otrok, od teh pa sta bila le dva odrasla, deset pa jih je bilo majhnih, od enega in pol leta dalje. Ko sem izgubila moža še pred zadnjo vojno, mi takratni rudnik ni priskočil na pomoč. Po tolikih letih pa ste se vi spomnili na nas, stare ženice in vdove. Iz srca se vam iskreno zahvaljujem za vaše darilo. Odkrito vam moram povedati, da sem s številnimi otroki zelo trpela, mnogokrat so bili lačni, ker ni bilo denarja, niti kruha. Mnogokrat smo bili ločni, trpeli smo in jokali. Zdaj, ko so otroci odrasli, pa trpim zaradi bolanih nog. Če hodim, me more vedno kdo spremljati. Sledove je seveda pustila tudi druga svetovna vojna. Ponovno se vam na koncu iskreno in prisrčno stotisočkrai zahvaljujem iz vsega srca za dano pomoč. Želim, da bi si ohranili zdravje in da hi lepo živeli. Toplo vas pozdravljam z rudarskim Srečno!« Amalija Žohar Jože-M jučavničar, Kranjc Ivan II.-iamski vozač, Gričar Štefka-servdr-ka, Stojnič Moj mdr-jamski kopač, Holc Frainc-jamski kopač, Rebov Albert-ključavničar, Spasojevič Miloš-jamski vozač, Potisek Rudi IL-elektroitehnik, Božič Ra j ko-jamski vozač. Julij 1972 — sprejeti: Koblič Otmar Il.-elektrikar, Kirn Bojan-elektrilkar, Hodjič Dje-mil-jamski vozač, Mešaljič Meh-med-jamski vozač. Ribič Halil-jamski vozač, Delič Idriz-jamski vozač, Karndl Miroslav-jamski kopač. Lesnik Janko-jamski kopač, Mak Jože-zun. delavec, Velikonja Štefan-jamski kopač, Smolič Alojz-zun. delavec, Kirn Alojz-zun. delavec, Gorenc Eranc-jamski kopač, Goštej Janko-jamski vozač. Junij 1972 — odšli: Urh Marjana, . kuharica-spora-zumna prekinitev; Laznik Maks, mizar-upokojen; Zdovc Anton, jamski kopač-upokojen; Klinar Peter, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Dakič Stavo, jamski fcopač-samovoljna prekinitev; Plahuta Stanko, ref. splošnega oddelka-umrl; Urana Milenko, zun. delavec-samovoljna prekinitev; Pirc Ivan, jamski kopač-invalid. upokojen. Julij 1972 — odšli: Tabor Jože, upr. rud. str.-upo-kojen; Ocepek Franc I., jamski ko-pač-upokojen; Kovač Jože IV., jamski k opač-upoko j en; Škrbine Matevž, j amski kopač-upoko jen; Po-'tušak Alojz, mizar-uipokojen; Pušnik Ladko, kovač-upoko j en; Moko-tar Pavla, uslužbenka-upokojena; Ravnikar Zvonko, jamski vozač-sa-movoljna prekinitev; Horvat Franc, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Boškovski Aleksander, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Kaluža Vinko, jamski vozač-samovolj-na prekinitev; Biderman Anton, tehn. risar-spo,razumna prekinitev; Kirn Bojan, elek tri kar- sporazumu a prekinitev; Novak Franc, jamski kopač-samovoljna prekinitev; Spasojevič Miloš, jamski vozač-odpo-yed v poskusni dobi s strani podjetja; Horvat Franc, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Šuštar Sandi. zun. deilavec-invalid, upokojen; Jakupič Šerif, jamski vozač-samo-vbljna prekinitev. DELONA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE Junij 1972 — sprejeti: Koritnik Gvido-opek. delavec, Željko Stane-elektrikar, Zupančič Hilda-opek. delavka, Laporšek Mi-roslav-jamski kopač, Popovič To- mislav-jamski kopač, Popovič Pe-ro-jamski kopač, Balažič D.rago-jamski kopač, Črešnik Jože-jamski kopač, Korošec Srečko-jamski kopač. Julij 1972 — sprejeti: Petrovič Slavko-jamski kopač, Hribar Miroslav-jamski vozač, Dramac Mijo-jamski kopač. Tanku« Marko-jamski kopač, Alauf Ivan-zun. delavec. Kolon j a Mile-jamski kopač, Stankovič Milan-jamski kopač, Šavperl Vlado-jamski kopač, Žiibert Martin-jamski vozač. Plahuta Jože II.-jamski kopač. Junij 1972 — odšli: 'Bineli Alojz, tesar-upokojen; Krajšek Albin, jamski kopač-upo-kojen; Pran jič Niko, jamski vozač-odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Mairtinovič Ante, jamski vozač-odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Prašnikar Marjan, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Barovič Milan, rud. nadzornik-v zapor. Julij 1972 — odšli: Jager Rudolf, jamski kopačmpokojen; Graj žel j Franc, učni kopač-upoko j en; Kmetič Drago, opek. de-lavec-sporazumna prekinitev; Polak Branko, jamski kopač-odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Plaznik Ivan, priuč. kopač-upoko-jen; Brlogar Stanko, jamski kopač-upoko jen;. Hribar Franc II.-jamski kopač-upoko j en; Kukovič Roman, opek. delavec-odpoved zaradi neopravičenih. DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE Junij 1972 — sprejeti: Janež Jože II.-jamski kopač, Leben Stanko-j-amski vozač, Rostohar Franc-kop. pomočnik, Nisič Zi-jad-zun. delavec, 'Nisič Ismet-jamski vozač, Vidergar Karel-jamski vozač. Julij 1972 — sprejeti: Zupančič Svato-elektrikar, škr-bič Franc-jamski kopač, Filkovič Ivan-jamski Lopič, Trebušak Franc jamski kopač, Šebez Milutin-jamski kopač. Junij 1972 — odšli: Urbanija Franc, jamski vozač-samovolj na prekinitev; Borštnar Feliks, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Zupančič Franc, pom. elektrikar-sporazumna prekinitev; Režun Jože, jamski kopač-upokojen; Djordjevič Zlatimir, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Grošelj Ivan, jamski kopač-upoko jen; Trebušak Franc, jamski kopač-in- val/iid. upokojen; Šknbec Franc, jamski kopač-samovoljna prekinii-tev. Julij 1972 — odšli: Mars Martin, kop. pomočnik-updko jen; Brvar Anton, kovač-iupo-kojen; Opara Rudi, jamski kopač-u,poko jen; Pint er Alojz, irud. nadzorni k- up oko j en; B abič Rado, vodja igospod. oddelka-upokojen; Arh Ciril, jamski kopač-invaiiid. upokojen; Jeilševar Štefan, kop. pomoč-nik-upokojen; Zupančič Avgust, nadz. transport.-upokojen; Rebolj Jože kijueavničar-invalid, upokojen; Repar Milan, kop. pomočnik-samo-voljna prekinitev. DELOVNA ENOTA SEPARACIJA Julij 1972 — sprejeti: Kmetič Jože-zun. delavec, Tomažin Jože-zun. delavec, Tomažin Jože-zun. delavec, Majcen Dragica-čiistilka. Junij 1972 — odšli: Burkeljc Fani, zun. delavka-upokojena; Brkovič Ana, mn. de-lavlka-invaiid. upokojena; Levec Pavla, zun. dela vka-upoko jena; Benko Mirko-eavirač, redna odpoved. Julij J972 — odšli: Vahter Dragi ca-zun. delavka, invalid, upokojena; Rotar Franc, mi z ar-upoko jen. DELOVNA ENOTA OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA Junij 1972 — sprejeti: Funkl Drago-avtomehanik, Osmič Ramo-iučni kopač, Bratanič Jo-že-elektnikar, Lenič Baris-zun. delavec, Zupančič Mar jan-elektniikar, Zidar Ariton-zun. delavec, Zupan Savo-zun. delavec, Jager Samo-zun. delavec, Burja Dušan-zun. delavec, Kostanjevič Rajko-zun. delavec, Jurše Mirano-zun. delavec, Marot Božo-zun. delavec, Lenarčič Marko- mn. delavec, Gornik Alo.jz-zun. delavec, Zaubi Boris-aun. delavec, Nikolič Miodrag-učnik, Milenkovič Radun-ključavničar. Julij 1972 — sprejeti: Vodiškar Jože-zun. delavec, Prezelj Vladimir-zun. delavec. Logar Vinko-avtomehanik, Karabegovič Sulji-šofer, Perišič Jeremij a-jamski vozač, Prosenc Aloj z-jamski vozač, Zupančič Marjan-ključavniičar, Petrovič Dragan-jamski kopač, Mišič Ejub-učnik, Izlakar Franc-jamoski vozač. Junij 1972 — odšli: Selimovič Husein, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Mudninič Stevo, kop. pomočnik-samovoljma prekinitev; oNadrah Viljem, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Šo-levič Vinka, kuharica-sporazumona prekinitev; 'oBojevič Dragimiro, šo-fer-sporazumna prekinitev; Grujič Aleksandeor, jamski kopač-spora-zumona prekinitev; Mrkaljevič Dje- mo, učnik-sporazumna prekinitev; Maček Ferdo, jamsiki delavec-spo-razumna prekinijftev; Vukovič Pero, jamski kopač-siporazumona prekinitev; Kran ječeč Drago, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Rado j-kovič Spasoje, jamski vozač-spora-zumna prekinitev; Juvan Miran, jamski kopač-iupokojen. Julij 1972 — odšli: Strnado Rudolf, jamski kopač-sporazumna oprekinitev; Saje vic Androej, jamski kopač-sporazumna prekionitev; Flis Ivan, jamski ko-pač-invalid. upokojen; Moravec Zvonka, čistilka-sporaauma prekinitev; Ružička Mato, jamski kopač-upokojen; čvorovič Raduša, čistil-ka-sporazumna prekinitev; Bevc Stojan, jamski kopač-samovoljna prekinitev; Lenič Boris, zun. dela-vec-konec prakse; Zidar Anton, zun. delavec- konec prakse; Bratanič Jože, elektrikar-konec prakse; Zupan Savo, -zun. delavec-konec -prakse; Jager Samo, zun. delavec-iko-nec prakse; Burja Dušan, zun. delavec-konec prakse; Kostanjevič Rajko, zun. delavec-konec prakse; Milutinovič Dragoslav, jamski kopač- sporazumna -prekinitev; Gornik Alojz, zun. delavec-konec prakse; Jurše Milan, zun. delavec-konec praikse; Lenarčič Marko, zun. delavec-konec -prakse; Marot Božo, zun. delavec-konec prakse. DELOVNA ENOTA ELEKTROSTROJNI OBRAT Junij 1972 — sprejeti: Puntar Jože-str. ključavničar, Umek Jože-elektrikar, Poznič Franc-elektrikar, Brlogar Ivan-elektrikar. Julij 1972 — sprejeti: Dijanič Martin-pom. delavec, Hacin Franc-kovinar, Zdole Stane-avtoklepar, Kreže Jože-elektrikar, Bončina Rajko-stmgar. Julij 1972 — odšli: Pleskovič Ivko, -zun. delavec-po-tek pogodbe za določan čas; Mazej Breda, metal, tehnik-sporazumna prekinitev. DELOVNA ENOTA SKUPNIH SLUŽB Junij 1972 — sprejeti: Dolar Helena-servirka v Crikve-' nidi, (UiZP); Fele Alojz-lesni delavec (nab. oddelek). Julij 1972 — sprejeti: Macolič Josip, težak na Rabu (UZP); Brinovec Manija-ek. tehnik (UZiP); Kralj Jože-absolvent ESš (UZP); Lah Jože-avtomehanik (av-topark); Vala ja Andelko-jamski kopač ((RŠC). Julij 1972 — odšli: Kralj Ljudmila, absolvent ESŠ-redna odpoved (UZP); Dolšek Marija, snažilka-upoko j ena (nab. oddelek); Kurnik Elza, snažilka-upo-kojena (avtopark); Pečnik Peter, jamski kopač-upokojen (RŠC). Vladimir Sihur Zmagovalne ekipe Rudniški odbor sindikata rudarjev pri ZPT, je v času od 10. do 25. junija t. 1. oragniziral sindikalne športne igre v počastitev dneva radarjev. Delo okrog tekmovanja je vodila -posebna športna oziroma tekmovalna komisiia. Ta ie določila propozicije in način poteka iger. športna komisija se je zedinila, da razpiše v letošnjem letu tekmovanje med posameznimi delovnimi enotami ZPT v naslednjih di- sciplinah: v nogometu, šahu. kegljanju in streljanju z zračno puško. V času tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: 1) v nogometu je zmagala ekipa ■rudnika Hrastnik, ki je dosegla 14 točk. Ostale ekipe pa so se zvrstile takole: rudnik Zagorje 10, rudnik Trbovlje 7 in elek-trostrOjni obrat 5 točk; 2) v kegljanju je dosegla prvo mesto ekipa rudnika Trbovlje I s 576 keglji, ostale ekipe pa so se zvrstile takole: rudnik Trbovlje II 449, el-ektrostrojni obrat III 448, rudnik Hrastnik 447, obrat za specialna radarska dela 431, rudnik Zagorje 428, rudnik Hrastnik-obrat Dol 421 in rudnik Trbovlje GRAMAT 396 kegljev; 3) v streljanju [je dosegla prvo mesto ekipa rudnika Hrastnik s 825, krogi, ostale ekipe pa so se zvrstile takole: rudnik Trbovlje 775, rudnik Zagorje 765, rudnik Hrastnik-obrat Dol 559 in rudnik Hrastnik 482 krogov; 4) v šahu je zmagala ekipa rudnika Zagorje s 13 točkami, ostale ekipe pa so dosegle naslednje številko točk: rudnik Hrastnik 12, rudnik Trbovlje H, separacija 2 in rudnik Orastnik-obrat Dol 1 točko. Predsednik rudniškega odbora sindikata ROS-a je predstavnikom V današnjem tempu industrializacije, urbanizacije in avtomatizacije. delovni človek iz dneva v dan čuti vse večjo potrebo po športni in rekreativni dejavnosti. V SR Sloveniji nekatere panoge industrije (športne igre gradbincev, elektrogospodarstva itd), prirejajo vsako leto športna tekmovanja v različnih zvrsteh. Delavci — športniki se na ta način med seboj spoznavajo ter utrjujejo svoje telo in zdravje. ‘Kljub fizično napornemu delu se tudi rudarji želijo ukvarjati s športno rekreacijo. V letu 1969 je sindikalna organizacija rudnika Kanižarica priredila v pdčastitev dneva rudarjev kegljaško tekmovanje, katerega so se poleg domače ekipe, na povabilo prireditelja, udeležile še ekipe rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Tekmovanje je potekalo v borbenih igrah s po 10 mož v vsaki ekipi. Ža zmagovalno ekipo je prireditelj poklonil prehodni pokal z namenom, da bo naslednje tekmovanje organizirala sindikalna podružnica rudnika Hrastnik, nato pa izmenoma vsako leto druga e-kipa in sicer po vrstnem redu. Dogovorjeno je tudi bilo, da prehodni pokal preide v trajno last ekipi, zmagovalnih ekip izročil pokale v trajno last na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, ki je bila 1. julija t. 1. v delavskem domu v Trbovljah. Hkrati se je zahvalil vsem sodelujočim ekipam in udeležencem za njihovo sodelovanje ter jih povabil, da sodelujejo pri podobnih tekmovanjih tudi v bodoče. ki ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. V Kanižarici je pokal osvojila, kot zmagovalec, ekipa rudnika Trbovlje. V letu 1970 je tekmovanje potekalo v Hrastniku, v organizaciji sindikalne podružnice rudnika Hrastnik. Zmagovalec tekmovanja je bila ekipa rudnika Trbovlje. Naslednje tekmovanje v letu 197-1 je organizirala sindikalna podružnica rudnika Trbovlje, ki je potekalo na štiristeznem avtomatskem kegljišču -ŠD Rudar. Zmagovalec |je bila ponovno in že tretjič zaporedoma ekipa rudnika Trbovlje, ki je pokal osvojila v trajno last. Za nadaljnje tekmovanje je pokal poklonila sindikalna podružnica irudnika Trbovlje. Letos je tekmovanje potekalo v organizaciji sindikalne podružnice rudnika Zagorje. Zaradi adaptacije kegljišča v Zagorju tje -bilo -to tekmovanje 2. julija dopoldne na kegljišču ŠD Rudar v Trbovljah. -Rezultati -tekmovanja so bili naslednji: 1. ekipa .rudnika Trbovlje 2. ekipa rudnika Hrastnik 3. ekipa rudnika Kanižarica 4. ekipa rudnika Zagor je Za zmagovalno ekipo so nastopili: Bregar Albert, Žunk Ladislav, Hren Anton, Vodeb Drago, Strniša Viktor, Cizej Drago, Dolenšek Stanko, Hrovat Jože, Brinar Milan in Balagič Hamed. Naslednje tekmovanje v prihodnjem letu bo ponovno v Kanižarici. Zaželi eno in koristno -bi bilo, da bi v -tem priljubljenem športnem tekmovanju sodelovalo več sodelavcev tako, da bi za vsak rudnik tekmovali po dve ekipi. K sodelovanju bi bilo umestno povabiti tudi rudnik lignita Velenje in razširiti tekmovanje na ostale športne panoge. Takšno tekmovanje nudi delovnemu človeku ugodno razvedrilo in zabavo, ki jo je še kako potreben. Miro Šuštar Uspešen nastop v Velenju Mladinci in mladinke mladinskega aktiva rudnika Trbovlje, so se izkazali na 2. srečanju mladincev rudarskih kolektivov, ki je bilo os niuBD-ajs bn' 'Aatoiepm BAaup Aa; tekmovali predstavniki mladinskih aktivov premogovnikov iz Labina, Trbovelj, rudnika Velenje in rudarskega šolskega centra Velenje. Mladi iz -rudnika Trbovlje, sov malem nogometu osvojili 3., v šahu -1. in v streljanju z zračno puško 3. mesto. V skupni razvrstitvi so zasedli 2. mesto. Za osvojeno 1. mesto v šahu so prejeli v trajno last pokal, za osvojena mesta v -drugih disciplinah pa .so prejeli diplome. Na ses tanku predstavnikov mladinskih aktivov so se dogovorili, da bo tretje -srečanje mladih rudarskih kolektivov, naslednje leto v počastitev dneva rudarjev, v Trbovljah. Mladinski aktiv rudnika Trbovlje pa želi, da bodo v prihodnje tekmovali tudi predstavniki mladinskih aktivov iz rudnikov Zagorje in Hrastnik ter iz rudarskega šolskega centra ZPT. To pa pomeni, da bodo potrebovali več finančnih sredstev, da bodo lahko primerno organizirali -to tekmova-nie. Janko Savšek 746 -podrtih kegljev 681 podrtih kegljev 667 podrtih kegljev 666 podrtih kegljev Predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev — ROS-a, Rado Kan-tužar, je izročil športne pokale predstavnikom zmagovalnih ekip, ki so tekmovale v raznih športnih disciplinah, ob letošnjem dnevu rudarjev. Foto Trbovlje Kegljaško tekmovanje Trgovsko in lesno proizvodno podjetje SMREKA Maribor Valvasorjeva ulica 3 vam nudi veliko izbiro premoga in vsega gradbenega materiala ter strešnih konstrukcij, po konkurenčnih cenah Prodajamo na devize z 10 0|0 popustom! VELETRGOVINA KURIVO Ljubljana, Masarykova22 prodaja vise vrste premoga Zasavskih premogovnikov, gradbeni material in več vrst lesa. Priporočamo se za nakup! Humor in auehdote Cigan je bil sprejet v organizacijo, .zato so ga hoteli tudi kulturno »usposobiti«. Poslali so ga v o-peno, da isi ogleda baletno ipred-stavo. Drugi dan so ga vprašali, kako je bilo. Res lepo, je dejal cigan, zelo se mi je dopadel oni pred od- rom, ki ie mahal s palčico, še bolj pa tiste, ki so plesale po prstih. Še najbolj se mi je pa dopadlo, ko ie bil konec predstave, ko so v garderobi delili plašče. Jaz sem jih vzel šest, kajti več jih nisem mogel nesti. - + - Rudar v II. ZNL Poročali smo že, da so si trbo-veljslki nogometaši, ki nosijo naše ime Rudar, prav v letu, ko v Trbovljah slavimo 50-letnico delovanja nogometašev, ipriidabili pravico nastopanja v II. ZNL. Že za dosego tega cilja, je bilo potrebno preliti potoke znoja. Nič lažje delo pa ni čakalo Trboveljčane v pripravah za tekmovanje v II. ZNL- zahodna ,skupina v sezoni 1972-73. Trboveljčani bodo v tej sezoni nastopili z 20 igralci. Mimo 15 standardnih igralcev Rudarja, ki so v minuli nogometni sezoni 1971-72, osvojili naslov slovenskih nogometnih prvakov, so 4 letne pogodbe za Rudarja podpisali še Gobec (iiz Ljubljane), Kompan in Kuder (Celje), Matič '(Olimpija) in Ojstršek (Zagorje). Trener Leopold Opreš-nilk' ki je član Zasavskih premogovnikov — Trbovlje, je zavedajoč se izredne kvalitete te lige, že v začetku julija zbral, po 14-dnevnem odmoru, vse igralce ter pričel z rednimi treningi. Po uvodnem, lažje m treningu, je sledila temeljita in naporna kondicijska .priprava nogometašev. Ta del treninga je potekal na Vrhah, kjer so nogometaši pretekli dnevno tudi do 25 km lin več iza trening. Po pripravah na Vrheh, so se nogometaši preselili ponovno na igrišča v Trbovlje, kjer so tekle zaključne priprave pred startom, številna prijateljska srečanja so pokazala, da so trboveljsko zeleno-črni dobro pripravljeni ter da so realne ocene lin pričakovanja igralcev, ,ki menijo, da bodo v prvem letu tekmovanja zasedli_ 10.— 14. mesto v II. ligi. Dodajajo pa, da bo glede na izredno kvaliteto in rutiranost moštev, ki tekmujejo v tej ligi, mimo velike borbenosti če se želijo obdržati v ligi, potrebno še precej športne sreče in podpore gledalcev. Janko Savšek V zagorskem .rudniku dela rudar, tki je vedno .dobre volje in marsikatero »ušpiči«, pa se ga je prijelo ime »hudoba«. Tudi za glasilo Srečno je že povedal marši kak rudarski vic, ki je bil tudi objavljen, zato ie dobil povišanje v »ober hudoba«. No in ker svojega humorja tudi po svoji težki bolezni, ki jo je prestal mi izgubil, ie postal sedaj »doktor hudoba«. K temu povišanju mu tudi mi čestitamo z željo, da bi povedal oziroma »pošinil« še mnogo dobrih vicev. - + - V Bevškem je živel rudar, ki j e imel svoio ženo zelo rad. Z njo sta se pogovarjala tudi. o šihtu in delu Veletrgovina DOM MARIBOR Cankarjeva ul. 25 prodaja na veliko in malo po ugodnih cenah vse vrste premoga, koksa, oglja, žamanja, drv in gradbenega materiala. Za naročilo se priporoča kolektiv! Včasih je bilo za zaposlitev težje kot danes, ko skoraj nihče noče več v jamo. Zato je šla žena k obratovodji prosit za moža, da bi ga vzeli na delo v jami. »Veste«, se je bahala, »moj mož je tako močan, da kar hunte llomi«. »No. potem naj bo pa kar doma, takih pa res ne potrebujemo«, je dejal obratovodja. Delal bi nam samo izgubo! - + - Nek starejši rudar ni skoraj nikoli snel klobuka z glave, razen, seveda kadar je bil v postelji in kadar se je v »vašhavi« kopal, vendar je najprvo, ko je prišel izpod tuša, dal klobuk na .glavo, potem se je šele obrisal. Toda imel je tudi svojo slabost. Pred staro For-tejevo mesnico se je vedno odkril, posebno, če je bila v izložbi lepa svinjska glava in debela slanina. »Svinja (prašič) je največji gospod na svetu«, je potem dejal, če so ga ljudje začudeno pogledali. - + - Trgovsko podjetje Kurivoprodaja Ljubljana, Na jami 10 vam nudi vse vrste trdih goriv (premog, drva, žamanja) ter vse vrste [gradbenega materiala (opečne izdelke, H kritino, cement, betonsko železo, stavbeno pohištvo itd.) Priporočamo se za nakup! pod zemljo. Žena bi rada vedela, kako se »oimpra« v jami, kajti mož, že starejši, je bil »cimperha-jer«. Zato se je odločil, da ji »cim-pranje« nazorno pokaže. Z dvorišča je prinesel nekaj »pukležev« in posteljo. Tu je podstavljal štempl-ne in rigle, šoral in sekal. Prostora je bilo seveda malo, postelja pa tudi stara, zato se jima je podrla na glavo. »Prokleto, žena«, vidiš to je pa »firpruh«, je dejal mož, »sedaj bom moral ostati pa na iber- . šihtu, da bom vse zacimpral«. - + - V Trbovljah imamo štiri barve, ki se začnejo s črko a. Ker zavijajo na črko a, kot v Zagorju na o, so barve torej tele: arjava, ar-deča, armena in četrta = abšlisana. Že od nekdaj vsem ljudem ne »pasejo« ribe, čeprav se veliko ljudi živi z njimi, ki jih lovijo ali pa jedo. Zato so ribje predelovalnice in prodajalne zmeraj nekje na samem, da kupcem ne pokvarijo vonja. Tudi ribje olje ne diši vsakemu, čeprav je že mdljonom ljudi rešilo življenje, ker vsebuje največ potrebnih vitaminov. Zato so ribje tržnice vedno ločene od drugih, prodajajo pa ribe večinoma le v zgodnjih jutranjih urah, ko je še hladno. V Ljubljani je naš svetovno znani profesor, arhitekt Plečnik, projektiral ribarnico ob rob trga, skoraj na nivo Ljubljanice, da ne bi ljudem smrdelo. V Trbovljah smo pa odprli ribarnico prav ■ v središču, na križišču štirih cest. Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12, p. 61420 Trbovlje Izhaja vsaka dva meseca. Glasilo ureja uredniški odbor: Kohne Emil, dipl. inž. rud.. Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Pikš Anton, Savšek Janko, šum Anton, Šuštar Miro. Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Naklada: 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Papirfconfekcija, Krško.