£
V Ljubljani 16. februaria 1939
Posamezna štev. Din
št. 7«
Lpiavništvo »Domovine v L.juoijani - Knafljeva anca ó Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev 5/11. telefon 3122 dr XI2«
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tujemstvo: četrtletno 9 din. polletno 18 di«, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletn« 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din Amerika letno I d «I a*, Rariin poštne hranilnice ondrnžnice » Ljubljani št 10.711,
Papež Pij XI.
Dne 10. t. m. v zgodnjih jutrnih urah je preminil v Vatikanu papež Pij XI. Bil je do zadnjega pri zavesti in je še tik pred smrtjo vzdignil desnico ter z rahlim gibom navzočnim okrog svoje postelje, ki so se pogovarjali z njim, podelil zadnji blagoslov. Zakrament sv. olja mu je podelil kardinal Lauri.
Smrt papeža so objavili v Rimu vsi zvonovi cerkve sv. Petra. Se preden so prenehali zvon;ti je prišlo v Vatikan okoli 40 kardinalov, ki delno bivaio stalno v Rimu. delno pa so se po nakliučju mudili v mestu, in mu poljubili roko Truplo ie bilo balzamira-no in položeno na mrtvaški oder v cerkvi sv Petra, kamor so se prihajali od njega poslavliat t;soči vernikov.
Achille Ratti, kakor se je pokoini paoež imenoval pred izvolitvijo za 266. rimskega škofa, se je rodil 1. 1857 v Desii" pri Milanu knt sin lastnika tkalnice. Po vplivu svoiega strica duhovnika Rattija in svoie pobožne matere se je posvetil bogpslnviu. Za duhovnika ie bil posvečen 1. 1879 v Rimu Leta 18R? se ie vrnil v M;lan za učite'ia v semenišču. V svojih mladih letih je bil navdušen planinar ter ie o svoiih izletih po gorah izdal tudi posebno kniigo. Achille Ratti ie med cerkvenimi dostoianstveniki kmalu zaslovel. Zavzemal je ra7na visoka cerkvena do^t^iinstva. Po smri;' kardinala Ferra-riia v Milanu na je postal 1 1921 njegov naslednik V Milanu je otvoril novo katoliško vseučilišče.
7,a papeža je bil izvolien kot naslednik Benedik+a XV dne fi febniaHa 1. 1Q'>2 ter s' ie nadel ime Pij XI Prvič po letih, odkar ie italiianska voiska zasedla Rim in cerkveno državo novoizvoljeni papež ni podelil običainega blagoslova mestu (Rimu) in svetu v notranjosti cerkve sv Petra, temveč kakor v starih časih z zunanjega cerkvenega balkona S tem je hotel pokazati, da namerava nadaljevati politiko spravljivosti med Vatikanom in italijansko državo, ki jo je započel že Benedikt XV.
Ob priliki papeževe smrti so izrekli so-žalje vatikanskemu državnemu tainiku kardinalu Pacelliju zastopniki neštetih držav, tako tudi Jugoslavije. Za izraze sožalia iz naše države sta prejela od kardinala Pacel-liia brzojavno zahvalo Nj. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik vlade Dragiša Cvet-kovič.
Svetovno časopisje je ob smrti papeža Pija XI. zlasti poudarjalo niegovo delo za mir in splošno spoštljivo pisalo o vrlinah rainkega poplavaria katoliške cerkve. K^n bo niegov naslednik, se ne more še reči. Časopisje na-vaia številna imena cerkvenih dostoianstve-nikov, ki bi prišli v poštev. Kardina^ki konklave za izvolitev novega papeža se bo sestal 26. t. m., ako bodo do takrat prispeli kardinali iz Amerike. Če še ne bodo mogli
priti, se bo začel konklave šele 1. marca. +
Papež Pij XI. je bil v torek svečano pokopan Njegovo truplo je ležalo zadnje tri dni na mrtvaškem odru v baziliki sv Petra in so se v tem času poslovile od pokojnika ogromne množice rimskega prebivalstva. Pogreba so se udeležili 40 kardinalov, vsi italijanski nad škofi, škofi in prelati, vse prebivalstvo Vati-
j z umrl
kana, državniški zbor in večje število drugih uglednih osebnosti. Širše občinstvo k pogrebnim svečanostim zaradi pomanjkanja prostora ni bilo pripuščeno.
Ze ob 13. uri so vatikanske straže zaprle vse dohode v baziliko, da so se lahko izvršile poslednje priprave za pogreli Ob 16 30 se je pogreb začel. Truplo pokojnega papeža v pa-peškem ornatu so položili v cipresno krsto, ki so jo zapečatili z osmimi pečati. Nato je bilo položeno v 580 kg težko svinčeno krsto in naposled v hrastovo krsto. Preden so krste zaprli, so truplu pokojnega papeža priložili |
Dopisnik, ki smo mu nedavno objavili dopis pod naslovom »Niso vsi poklicani za reševanje kmečkega vprašanja«, nam je na odgovor g. Filipa Uratnika poslal nastopni dopis:
Svojih opazk h knjigam o lanski kmetijski anketi nisem napisal zato, da bi jim sledila dolgovezna razprava. Zapisal sem jih, da se kot praktičen kmet, postavim po robu raznim nasvetom, kako naj bi se reševalo naše kmečko vprašanje, ker so mnogi nasveti v današnjih razmerah praktično neizvedljivi.
Ne bi se ponovno oglasil, toda čutil se je prizadetega g Filip Uratnik. kot zagovornik svojih zares temeljitih izvajanj o kmetijskih delavcih v Sloveniji. Zbral je vso ubo-ščino našega kmečkega delavca, da jo imamo kakor na dlani pred seboj. Potrebna je kmečkemu deTavcu pomoč, toda g. Uratnik se pri nasvetih ni vprašal, ali je deiansko mogoča. O ukrepih za zaščito kmetijskih delavcev piše: »V poljedelstvu bi se dala delovna moč zaščititi naipraktičneie s tem, da bi se predpisalo, koliko delovnih moči mora zaposliti obrat (kmetija) določene velikosti in določenega tipa. Ako bi se skušal nato z racionalizacijo kmečkega dela obseg polie-delskega dela znižati, bi se s tem delovni čas v poljedelstvu sam od sebe znižal « Zdi se mi, da je imel g. Uratnik pred očmi razmere v industriji, pri tem pa pozablja, da so tam za podlago delavske zaščite dane osnove v zaščiti obratov s karteli, zaščitnimi carinami in sličnimi dobrotami, ki jih kmečki obrat nima, temveč mora pri nedonosnih cenah svoiih pridelkov še vzdrževati za »božji Ion« industriii množice nezaposlenih, dokler jih le-ta ne blagovoli snet zaposliti. Hud udarec za naše kmetiistvo je bilo pred leti znižanje uradniških plač, ki se je utemeljevalo: »ker so kmetiiski pridelki tako padli v ceni«. Ni dvoma, da je kmečki delavec velik siromak, toda prav tako beden je kmet. Nihče menda ne bo trdil .da je tako stanje pripravno za socialne poizkuse. Nemara ima g. Uratnik pred očmi zaščito kmetijskega delavca v zdajšni Nemčiji. Tam je res mnogo bolje ureieno to vprašanie ker so tam Dodani trdni temelji za obstoj in donostnost kmetij. Najprej je treba rešiti vprašanie obstoja in donosnosti kmetij, potem se bo lahko povoljno rešilo vprašanje kmečkega de-
dve svileni vrečici z 51 zlatimi, srebrnimi in bronastimi novci, ki so bili kovani za časa pokojnega papeža. Poleg tega je bila položena v krsto tudi listina na pefgamentnem papirju
Iz kapele sv. zakramenta v baziliki sv. Petra so odpeljali papeža na vozičku po cerkvi skozi špalir švicarske garde. Sredi bazilike se je sprevod ustavil. Na cerkvenem tlaku prav pod kupolo so dvignili kamen. Nad odprtino je bilo pripravljeno posebno dvigalo na škripce. Nanj so položili trojno krsto s pokojnim cerkvenim vladarjem ter jo med pobožno tišino spustili v podzemlje. Truplo je bilo položeno v začasno grobnico poleg grobnice Pija X.
lavca. »Če bomo prej rešili vprašanje delavca, bomo dosegli prav nasprotno: ubili bomo gospodarja!« Tako je upravičeno vzkliknil pri razpravi na anketi gorenjski kmet.
»Iz ocene govori oni duh, ki je nekoč razbijal rajnemu Kreku shode zato, ker je ta zahteval, naj se izvede za kmečko ljudstvo starostno zavarovanje,« mi očita g Uratnik. Naj omenim samo tole: Pred nedavnimi leti sem bil priča, da je moral na občnem zboru Kmečke zveze na splošni odpor zbo-rovalcev prekiniti svoj govor in oditi z odra neki govornik, ki je govoril o istem predmetu. Trezen premislek kmečkih ljudi je presodil, da v danih razmerah to vprašanje ne more priti v resen pretres. G Uratnik priznava, da plačuje kmet s svojim delom ob koncu koncev tudi vse rente, obresti in pokojnine mestnih liudi. ki so mnogo večie. Te dobrine so, pripominiam. že vse razdeljene in se ne da od niih ničesar odtrgati za kmetijskega delavca, in bi pomenila vsaka daiatev v prid kmetijskemu delavcu le povečanje kmečkih bremen Tzhod iz tega začaranega kroga vidi g. Uratnik v novem banovinskem socialnem skladu, v katerega bi prispevali vsi pridobitni sloii. bogateiši več, sirnmašneiši manj. Zamisel je lepa. žal pa izknšnie uče, da bi tvorničar in trgovec prevalila tudi to novo dajatev in bi bil snet kmet tisti, ki bi nosil levii delež zavarovanja.
Mogel bi se še spi isti ti v kakšne prisebnosti IJratnikovih nedvomno le^o zanvSHe" nih načrtov, toda moi namen ni. podrobneji se pečati z izvedbo zaščite kmetiisVega delavca. temveč sarrio ponovno ugotavljam, dj današnie gospodarsko stanie naše kmetij«, ne pren°se nikak^nih soriaTnih poizkusov, Kme+u ie treba pomagat5 ?a traino na nnga-morda s kmetüskimi petletkami kakov cor i v »Domovini« že bral. potem na ie vsekako/ takoi treba rešiti vpra?am'e	delav*
ca. da bomo res napredna debela.
K izvajanjem našega dopisnika bi pripom.» nili, da so njegovi nomisleki gotovo osnov.an'i, vendar pa ie eno deistvo neizpodbitno: V reí napredni deželi mora biti Vsem liudem zagotovljeno človeka vredno življenje, zato mo rata tudi kmetijski delavec in posel imeti zagotovilo, da ne bosta od lakote umirala, k«
Kmečko vprašanje je treba
reševati po načrtu
ostarita in oslabita. Proti temu dejstvu ne more biti ugovora. Potrebno je, da se zavarujeta za bolezen, starost in onemoglost.
Toda hkratu je potrebna tudi neka pomoč kmetu samemu. V mnogih primerih namreč gospodar sam ni nič na boljšem od hlapca ali dekle. V »Domovini« smo že neštetokrat naglašali, da vse takšne reči ne gredo brez določenega načrta, ki ga naj napravijo strokovni ljudje z veliko prakso in velikim-' znanjem. Vse okoli nas se to dogaja, zato tudi. pri nas ne pojde po stari poti. Zglede za dvig kmetijstva imamo v Italiji, Nemčiji, Rusiji, Ameriki, Danski in drugod. Ne moremo jih seveda slepo posnemati, ker so tam druge razmere, vendar pa se lahko pri njih naučimo, kako bi se dalo pri nas, v kmetijski državi, temeljito preosnovati kmetijstvo, da bi bilo splošno donosno. Za tak načrt bi bila potrebna petletkaflpali desetletka ali pa tudi dvajsetletka.
Kakor se zdaj splošno govori, je od nove vlade pričakovati končne rešitve hrvatskega vprašanja. Zelo bi bilo to želeti, da bi se po-tt»*-- --naša Jugoslavija bolj posvetiti važnemu kmečkemu vprašanju, zakaj v kmetijski državi ne moremo govoriti o blagostanju prej, preden ne bo dobil potrdila stari pregovor: »Kadar ima kmet denar, ga imajo vsi ljudje.«
Načrt za dvig kmetijstva bi moral uvaže-vati vse tehnične pridobitve današnjega časa, ki bi mogle koristiti kmetijstvu. Moral pa bi se ozirati tudi na delavstvo, obrt in industrijo. Postaviti bi se moral končni smoter, ki bi šel za tem, da bi zadnji pastir kje v gorah imel zagotovljen svoj zadosti velik kos kruha tudi za starost.
Prepričani smo, da ima razmerno negosto naseljena naša država, ki ji ne manjka pri-rodnih zakladov, vse p-ognle, da doseže, če ne prej, vsaj v dvajsetletki splošno blagostanje, tako da našim ljudem ne bo treba hoditi v tujino s trebuhom za kruhom. Tak načrt terja seveda velike ljudi Upajmo, da jih imamo, kakor jih imajo drugod na svetu Z maloduš-nostjo važnih vprašanj ne bomo mogli reševati. Prav tako tudi ne z nestrpnimi praznimi političnimi prerekanji, ki nam ne prinašajo drugega kakor izgubo dragocenega časa. * * *
Naj h koncu še navedemo, da je te dni izdala Zveza absolventov kmetijskih šol v Ljubljani poziv, v katerem se zavzema za starostno in bolniško zavarovanje ljudstva. ■»»■iw 11—iiiiihmiiiiiiiiimi mm h 1 1 im 11 a 11111 ■ ifmi ■IMI—mi li»
Vasici apostol
PO t» OANtiHOFEKJU P K I K E O i L H. K , 2
»Hej!« mu je zaklicala dekla. »Zdaj je pa doma, Peter!«
»Res? Hvala. Zdaj ga ne potrebujem več. Zdaj vem že sam, kaj moram storiti.«
»Kosilo sem dala v pečico. Ali naj ti ga prinesem na mizo?«
Janez je pomislil, potem pa je vprašal: »Ali je oče doma?«
»Nak!«
»No, zaradi mene lahko prineseš kosilo!« Kako odločen je postal iznenada njegov glas »Če je človek sit, je bolj bistre glave. Pa hitro se obrni! Mudi se mi!«
Urno je pojužinal.
Z robcem si je obrisal usta in šel od doma Na cesti se je skoraj zaletel v očeta, ki ga je godrnjaje vprašal: »Ali si se zdaj naspal, kaj?«
»Da! Pa še dobro, oče!« je odvrnil Janez. »Zdaj imam pa pot, ki je ne smem več odklanjati Ko se vrnem domov, ti bom pa nekaj povedal.« In že ga ni bilo več.
Gozdnik je pogledal za svojim sinom »Saj je čisto zmešan! Kaj bo še iz tega? Prav radoveden sem.«
Tako se človek o človeku moti. Ko je stari Gozdnik dvomil o paroeti svojega s na, je bil ta prepričan, da še ni imel pametnejšega dne, kakor je bil ta. Še nikoli ni imel pametnejše poti in tako lepe poti! Vse na tej poti mu je bilo menda všeč. vsak kamen, vsaka brazda, vsaka živa meja. Ko je nato prišel ' do nekega kraja, se je Janez prav čudno nasmejal. Pomaknil je klobuk v stran in šel
predvsem kmečkega. Za prvenstveno potrebno smatramo bolniško zavarovanje. Glede na ugovore, da je bolniško zavarovanje neizvedljivo, ker bi terjalo preveč denarja, predlaga zveza samo brezplačno zdravljenje v bolnišnicah a nikakšnih bolniških podpor, kakor jih prejemajo na primer zavarovani delavci.
Posle ljudskega bolniškega zavarovanja naj bi izvrševale občine. Ker so vse bolni "niče v Sloveniji, razen splošne državne bolnišnice v Ljubljani, banovinske in ker jo v Sloveniji že precejšnje število zdravstvenih ob i" in z občinskimi zdravniki, izraža zveza prepričanje,
V	ponedeljek se ie desetič sestal banovin-ski svet dravske banovine v Ljubljani k proračunskemu zasedanju Začel ga je ban g dr. Marko Natlačen z daljšim poročilom, v katerem je očrtal pregled triletne dobe, odkar je on na čelu banske uprave. Zasedanja se udeležujejo skoro vsi banovinski svetniki, ki jih je zdaj 50. Njih število je bilo namreč povečano. Z zasedanja so bile poslane vdanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter .*o-zdravni predsedniku vlade in ministru za finance. G. ban je imel tudi nagovor v spomin rajnkega papeža Pi.ia XI.
V	svojem poročilu je g ban najprej ugotovil, da se je proračun za prihodno leto poveča! za okoli 6.3 milijona na 136.3 milijona dinarjev, v primeri s proračunom 1. 1935 36. pa celo za 44.3 milijona dinarjev. Povečali so se proračuni občega oddelka za 1.5 milijo na, prosvetnega oddelka za 21.2 milijona, finančnega oddelka za 6.6 milijona in trgovinskega oddelka za 0.7 milijona dinarjev.
G ban je podrobno obravnaval delovanje vseh banovinskih oddelkov. Glede elektrifikacije banovine je med dragim omenil, da banovinske elektrarne zalagajo zdaj z električnim tokom 613 krajev z 275.00A prebiv. ostale elektrarne pa pomagajo v toliki meri, l da je s tokom preskrbljenih v celem že 42
spet dalje. »Zdaj se bo pa začelo, kakor bom jaz sam hotel! Pa na jnastane sreča ali nesreča!« So besede, ki obleže na srcu, kakor prah na obleki. »Nesreča?« Čez Janezov obraz je šlo kakor senca pomisleka. Stresel se je. »Zdaj kar naprej! Sreča ima urne noge. Ujeti jo je treba.« To spoznanje je bilo vzrok, da je pospešil korake, ko je stopal v poslednji breg, za katerim se je skrivala Jez-nikova domačija.
Na dvorišču je imel Miha dosti dela s ko-lesljem, ki se je vrnil z Bele ves blaten. Ko je hlapec zagledal mladega Gozdnika, se je potuhnil za voz in izginil na pod.
Janez je stopil na dvorišče, k prvemu oknu in pogledal v izbo. Kakšna lepa slika mirhe domačnosti. Mati in hči sta v kotu pridno delali. Med tem, ko je Jeznica z okroglimi naočniki na koničastem nosu rezala svileno blago, iz kakršnega delajo poročne obleke, je Julka z obrnjeno iglo parala iz konca orta rdeče črke. Menda pa so bile kakor prikovane, ker se kar niso dale odstraniti Zaradi te upornosti rdečega sukanca se je Julka ujezila, vrgla iglo na mizo in se lotila rdeče niti z zobmi. Jeznica je nejevoljno gledala čez naočnike in mahala s škarjami po zraku »Ti! Svojo iezo stresaj nad drugimi, ne pa nad menoj! Kakor si si močnik skuhala, tako ga boš jedla! Preje bi bila vse dobro premislila!« Morda bi bila Jeznica še kaj rpkla, če ne bi bil prav tedaj Janez stopil v izbo
Tako sta ga obe pogledali, kakor bi bil z neba padel. Jeznici je zastala beseda v grlu, Ji.lka Da ie zdaj zardevala. zdaj bled°la.
Mladi Gozdnik ie obračal klobuk m^d rokami: »Dober večer ob°"is! 7d=>j s^m tu Da bi se izgovarjal rA vredno! Bolje je, da po-
da bi se dalo v okviru banovrhe ljudsko bolniško zavarovanje izvesti dogdvorno z upravo splošne državne bolnišnice v Ljubljani.
Za poravnanje stroškov takega zavarovanja naj bi se po predlogu zveze uvedle nekake banovinske doklade. ki bi jih po svojih močeh plačevali vsi ubožnejši prebivalci, pa tudi premožnejši, ki bi od tega pač ne imeli neposredne koristi.
Razen splošnega bolniškega zavarovanja smatra zveza za potrebno tudi nezgodno zavarovanje, ki naj bi se istotako uredilo preko občin.
odstotkov celotnega prebivalstva v dravski banovini.
Dalje je omenil, da so proračuni podeželskih ohčin dosegli lani vsoto 78.9 milijona dinarjev, a dolgovi teh občin so znašali ob koncu 1. 1936. 62.4 milijona dinarjev. Toda ti dolgovi so potlej še naraščali in se bližaio enoletni vsoti občinskih proračunov. Proračuni štirih samoupravnih mest pa so se v zadnjem triletnem razdobju povzpeli tod 112.8 milijona na 197,6 milijona dinarjev.
Prebivalstva dravske banovine je v primeri z vso državo le 8 odstotkov. Od 1.2 milijona prebivalcev je 60.4 odstotka kmetov. 19 5 odstotka pa industrijskih delavrev in nbrt«i-kov. Od 190.000 gospodarstev je 160.000 vezanih na zemljiško posest Od vseh zemlM-ških gospodarstev ima 65 odstotkov man- ko pet hektarov zemlje. 42.000 kmetij dolguje nad pol milijarde dinarjev. Pri vsem tem pride na vsakega prebivalca banovine 1 "'"'i din raznih davkov na leto, med tem ko občujejo drugod povprečno le po 5^0 din davkov na teto.
Število ljudskih šol se je v zad.nuh treh letih povečalo za sedem Str«* k za vzdrževanje šol so» se1 povečali od 20 2* milijona v 1 1935 36 na 33.1 milijona -dinariev v vem proračunu za 1 1939 '40 Zgrajenih & bilo v zadn'h treh letih novih t*osl«w-
vem. kakor je!« Govoril je odločno m m r-no. »Moja miza mora biti čista Kar se ie v redu zvezalo, je treba tudi v redu r?>zvezati. Da. Jeznica! Zdaj se je pač obrnila M^ia beseda z vašo Julko —«
Dalje ni prišel Jeznica, ki ie še zmerom držala škarje v rokah, je vstaki izza mize. »Jezes, jezes. pozdravljen! Pa pi J v danes moraš priti' Takšno srečno naključje! Pr • danes, ko sem se že odločila, da poidem k e-mu očetu.« Njen glas je zvenel kakor vo!kec, ko ga sDusti človek z niti »Seveda zdai se je vse obrnilo!« Zahihitala se je. »No bomo pa lepo vse razvezah S teboj in z Julko da! Moj nečak na Beli. — saj ga poznaš' — seveda prav mlad ni več Pa je d o b e r človek. In koliko ima! O ženski pri njem ni slabo. Vdovec je. veš!« Meketajoč smeh »Tega je že prva izučila in se naši ne bo treba več truditi Pa kar zmešan je od same l jubezni. Kaj pa sem hotela? Dobro je dobro, boljše pa še boljše. Več ima kakor ti' Preča-stiti z Bele pa tudi niso tako sitni zastran katekizma. kakor naš. Jutri bo naša Julka na Beli že prvič oklicana. Nečak, ta je urnejši! Čez tri tedne bo svatovanje. Saj nama ne boš odrekel, kaj?« Smeje se je Jeznica polffžila škarje na mizo
Presenečenje, olajšanje in veselje, vse se je mešalo v Janezu. Nekaj časa je bil kakor nem. Potem je udarilo iz njega: »A. takoooo? Pozdravljene, obe!« Vročično je poveznil klobuk na glavo in smuknil Drot.i yratom Ko še ni prišel do konca veže, j'e priskakljala Julka v njim in ga prijela z obe^a rokama za srknii?
»Janez!«
Dravski banovinski svet
razpravlja o proračunu
Izdatki v novem banovinske m proračuna so nasproti tekočemu povečani za nad šest milpssav dinarjev
DOMOVINA št. 6	_
MHBHBaHHHHHBHHnnBPRi
ljudske šole Meščanskih šol je bilo na novo odprtih osem, sredne pa tri.
G. ban je razpravljati tudi o banovinskih cestah. Sredstva za vzdrževanje cest, ki znašajo 4000 do 5000 din za kilometer, so mnogo premajhna. Cestna gradbena dela so se nanašala predvsem na izboljšanje cest in grad-bo mqstov, ki jih je bilo zgrajenih, odnosno obnovljenih 15 za vsoto 9.1 milijona dinarjev. Lani se je začela graditi moderna cesta od Podvina proti Lescam.
Socialno skrbstvo se usmerja v prvi vrsti na mladino. Zaposljenost delavstva se je povečala v zadnih treh letih za 19 odstotkov. Stavk je bilo v tem razdobju 37 z 18.000 sodelujočimi. Veliko je vprašanje banovinskih bolnišnic, za katerih vzdrževanje gre letno 10.4 milijona dinarjev. Za razširjenje bolnišnic in za novo bolnišnico v Murski Soboti bi bilo treba 60 milijonov dinarjev posojila.
Položaj trgovine, obrti in industrije se je malo izboljšal, zaostaja pa še za onim v letu 1935., ko je bilo v banovin 46.411 podjetij, med tem ko jih je bilo lani 39.390. Povprečne delavske mezde so se povišale od 22.51 na 25.50 din dnevno.
Posebej je g. ban razpravljal še o obeh banovinskih hranilnicah v Ljubljani in v Mariboru ter se odločno izrazil za njuno pravico do pupilnega denarja, s katerim bo mogoče v obliki dolgoročnih posojil podpreti gospodarstvo banovine in njenega prebivalstva.
Popoldne potem se je začela proračunska razprava, ki bo trajala več dni. Razpravo sta uvedba načelnik banske uprave dr. Pfei-fer s poročilom o občem oddelku in načelnik dr. Hubad o upravnem oddelku. Število banovinskih uslužbencev s stanjem v začetku 1. 1939. je znašalo 1749, medtem ko je bilo njih število v začetku leta 1938. le 1647. Osebni izdatki po predlogu proračuna za leto 1939./40. znašajo 19.33 odstotka celotnega proračuna Ako oa se odštejejo prejemki cestarjev in bolničarskega osebja, ki po svojem bistvu spadajo med stvarne izdatke, znašajo pravi osebni izdatki okroglo 15.5 odstotka proračuna. Iz proračuna za upravni oddelek izhaja, da ie v dravski banovini 1,180.395 rimokatolikov, evangeličanov 26.915, izraeli-tov 741, muslimanov 147 Od deliktov je bilo v dravski banovini v letu 1938. prijavljenih. 84 zločinov zoper državo in njeno ureditev, 877 zločinov zoper javni red in mir, 682 zločinov zoper življenje in telo, 192 zlonamernih požigov, 60 primerov ponarejanja denar-

Skrbite malo bol) ^
^	Up odpravite
svoie zobe,

nevarni
zobni
kamen s
lili
WMk
kIlodomt

ja, 8.887 primerov kaznivih dejanj zoper imovino, 319 smrtnih nezgod in 204 samomori. Skupno število cestno-policijskih deliktov, zaradi katerih je bilo uvedeno kazensko postopanje, je bilo v lanskem letu 13.772, prometnih nesreč pa 663.
Število prometnih sredstev je v preteklem letu močno naraslo. Registrirano je bilo v dravski banovini v letu 1938. 2780 potniških avtomobilov, 990 tovornih avtomobilov in 2905 motornih koles, skupaj torej 6.675 motornih vozil. Razen tega je bilo v dravski banovini v preteklem letu še okrog 140.000 koles. Nasproti 1. 1937. se je število potniških in tovornih avtomobilov dvignilo za 20 odstotkov, število motornih koles celo za 50 odstotkov in število navadnih koles za 20 odstotkov.
Iz predloga proračuna za 1. 1939./40., ki je nasproti tekočemu proračunu povišan za 6.3 milijona na 136.3 milijona dinarjev, je razvidno, da so povišani izdatki za vse oddelke razen za finančnega, kejr so celo zmanjšani. Največji je povišek za prosvetni oddelek (za 2.95 milijona na 25.57 milijona din) in za tehnični oddelek (za 2.52 milijona na 10.07 milijona dinarjev). Ti dve postavki sta tudi sicer največji. Za kmetijski oddelek je proračunski znesek povišan za 0.27 milijona na 9.80 milijona dinarjev. Tudi pri ostalih oddelkih ne znaša povišek nikjer niti za pol milijona dinarjev.
Kritje za ponovno povišanje izdatkov ba-novinskega proračuna je v višjem donosu banovinskih davščin. Banovinska doklada
ostane nespremenjena, in se bo pobirala 53 odstotna občna doklada, 5 odstotna cestna, 5 odstotna zdravstvena in 35 odstotna šolska doklada. Donos te doklade pa je povišan od 62.8 na 68.3 milijona dinarjev.
Delež iz banovinskega • sklada skupnega davka na poslovni promet, ki je bil v zad« njih letih zaradi krivičnega ključa ponovna predmet javne obravnave, je letos vstavljen v nespremenjeni višini 2.9 milijona dinarjev, med tem ko je bil lani prvotno ta dohodek določen v višini 10 milijonov dinarjev v pri-čakovanju, da bo ključ za razdelitev tega sklada spremenjen.
Donos trošarin je določen na 39.6 milijona: dinarjev (v sedanjem proračunu 39 milijo-« nov). Iz sklada skupnih banovinskih trošarin' je določen nespremenjen dohodek 9.5 milijona dinarjev. Donos trošarine na električni tok je znižan od 2.3 na 2 milijona. D ono« trošarine na bencin pa je povišan od 2.3 na 2.5 milijona dinarjev. Donos trošarine na; pnevmatiko od 2.3 na 2.5 milijona dinarjeVi Znatno pa je povišan pričakovani donos trošarine na jedilna olja, in sicer kar od 0.85 na 2.3 milijona dinarjev.
Donos banovinskih davščin in taks je predviden v višini 19 milijonov dinarjev (v tekočem proračunu 17.85 milijona). V tem poglavju je povišan donos 40 odstotne doklade k državni taksi na vstopnice od 700.000 na en milijon dinarjev, donos takse od prenosa nepremičnin od 10 na 10.8 milijona di-* narjev in davka na dediščine od 450.000 na 650.000 din.
Pogledal je v njen razžarjeni obraz, v oči, ki so gorele.
»Poslušaj me vendar! Mati je hotela tako, pa se nisem mogla upreti. Kaj sem hotela? Toda t i si edini, ki ga imam res rada. Saj me ne boš pozabil!«
»Julka!« se je začul iz sobe Jezničin glas. »V sobo! Takoj!«
»Da, mati!« je zaklicala Julka. »Posloviti se bom pa vendar smela od njega!« Spet se je obrnila k Janezu. »No, časih pridi na Belo, saj ni daleč!« Cisto nežen je postal njen glas. »Saj boš prišel, kaj ne? Zaradi mene. In čim večkrat boš prišel, tem bolj bom —«
Tedaj se ji je iztrgal in smeje se je šel. Ko je bil Jeznikov plot za njim, je zavriskal v megleni dan.
Vsa bleda je stala Julka pred hišnimi vrati in mir v njenih očeh se je izpremenil v jezo.
Potem je slišala glas za seboj: »Mislil sem, da bo drugačen, ko pojde odtod!«
Kakor bi jo kača pičila, se je srečna nevesta zdrznila. V prvem trenutku je vse kazalo, da bo planila n~. Miho, kakor Jeznica pred nekaj dnevi. Vendar pa se je premagala in je prijela hlapca za suknjičeve krajce. »Ti! Danes je velika sobota. Danes mi povrneš vse! Ce bo jutri ona druga še v vasi —« Glas ji je piskal, kakor bi bila zateglo pela.
Tam daleč pa je nekdo res pel. In pel je pesmico, ki je bila kakor ustvarjena zanj. Pel je:
»Zenit sem se včeraj šel, pa zgrešil stezo sem pravo in zašel sem, revež, v hlev, padel sem pod kravo ...«
Julka, ki je to pesmico slišala, je vrgla jezen pogled čez plot, Miha se je pa nasmehnil: »Le zanesi se name! Nocoj bo še zabavno na vasi!« Sklonil se je k njej. »Tvoja mati mi je odpovedala. Ali me boš vzela ti za hlapca?«
»Jutri boš zvedel!« Stopila je v hišo. Na pragu je obstala. Ni se marala ozreti, toda nekaj jo je kar prisililo, da je pogledala skozi okno čez travnik. Potem so se ji vdrle solze togote.
Zunaj pa je Janez nadaljeval svojo pesem:
»Sreča nagle ima noge, hitro ubeži.
Kdor počasen je preveč, je ne dohiti.«
Hitel je po travnikih in vriskal, kar na smeh mu je šlo neprestano. Zdelo se mu je, da je kakor človek, ki je imel zlomljeno roko, ki jo je moral nositi mesec dni v deščicah in mavcu, zdaj pa je spet prost in jo lahko giblje. Da, prav tako je bilo z njegovim smehom, kakor s tisto zlomljeno roko.
Seveda, ko je obstal pred domačimi vrati in zaslišal glas svojega očeta, so ga spet spre-letele resne misli. »Vraga, to bo nerodno!« Pa se je takoj opogumil. »Kar pogumno! Nekako pojde že!«
V veži mu je stopil oče nasproti, že praznično oblečen, toda ne v prazničnem razpoloženju: »Kod si se pa spet klatil in kaj te je obsedlo?«
Janez je snel klobuk. »Pojdiva v izbo, oče! Nekaj ti moram povedati!«
Pri tej resnosti je Gozdnik debelo pogledal. »Radoveden sem, kaj te tišči.«
Ko sta stala že oba v izbi, so začeli zvonovi vabiti k vstajenju. Tako se je slišalo, kakor
bi se bili zvonovi po prisiljenem molku na* brali novih moči.
»No?« je zagodel Gozdnik. »Obrni se! Za-« radi tvojih ljubezenskih neumnosti bom še; vstajenje zamudil!«
Janez se je pogladil po laseh. »Ljubezenske neumnosti? No, precej zadel si.«
»Saj bi moral imeti kurja očesa v glavi, če' ne bi tega videl!« Gozdnik se je smejal. »Ali si se spet sporekel z Julko?«
»Sporekel?« Janez se je nasmejal »O, ne, Kar lepo sva šla narazen.«
Gozdnik je dvignil glavo. »Narazen?« Re-seda mu je obležala na jeziku. »Narazen?« _
»Da. Pravkar mi je Jeznica povedala, da je. njena Julka —« Janezu je zastala beseda. Njegovi ničemurnosti se je upiralo, da bi bil klical .nečaka z Bele' na pomoč. Odkimal je, »Kaj me oni drugi briga! Naj si ona izbere kogar si hoče, jaz bom pa napravil prav tako. Vsakdo naj trga srečo tam, kjer mu rase.« Ne da bi se bil zmenil za začudenega očeta, ki njegovih besed očitno ni nrav razumel, je zagnal klobuk za peč in rekel: »Vaša ne... dolžna Julka? No, jaz poznam nekaj boljšega, pa če se na glavo postavite! Zdaj se ne bom več pustil. Za ves svet ne. L i z i k o moram imeti. Njo imam najrajši, pa tudi ona me ima rada. Da, če se na glavo postavite!«
Gozdnik ni niti poskušal napraviti telovadne umetnije, ki jo je sin od njega zahtevaL Kazalo je, da mu je strah odrevenil vse ude, »Jezesmarija! Fant, ali si prismojen?«
Prav tedaj je umolknilo zvonjenje in v izbi je zavladalo tisto, kar nekateri prav lepo imenujejo »mir pred viharjem«. V tem miru so se stresla vrata. Peter Zdazilek je jadral skozi vežo. Prihajal je iz čumnate in je nesel
Katera cestna dela so
m Slovenijo v načrtu
Našo javnost bo zanimal načrt gradbenega ministrstva, ki obsega državna cestna dela v dogledni bodočnosti.
V načrtu je navedena tudi jadranska cesta, ki jo bodo delali v etapah. Po načrtu, ki ga je že odobril ministrski svet, bo v vsej državi moderniziranih, odnosno povsem na novo zgrajenih za 4.135 km cest, za kar bodo znašali stroški polpeto milijardo dinarjev. V prvi etapi bo zgrajenih za okrog 2.000 km cest, za kar bodo izdali okrog dve milijardi dinarjev. Stroški za prvo etapo se bodo poravnali s 500 milijoni iz štirimilijardnega državnega posojila in 1.500 miliioni iz dohodkov državnega cestnega sklada.
Najprej se bo dogradila cesta Subotica— Beograd—Kragujevac—Niš — državna meja. Za ta cestna dela bodo izdali 415 milijonov dinarjev, torej skoro četrtino izdatkov za prvo etapo. Cestna dela Beograd—Sreska Mitrovica, Brod — Zagreb in Ruma — Novi
Sad—Zabalj—Petrovgrad—Jaša Tomič—državna meja pa bodo veljala 90 milijonov dinarjev.
Za Slovenijo določa načrt nasledna cestna dela: Jeperca—Naklo -— Labore—Jesenice — državna meja (v prvi etapi je za to cesto določenih 30 milijonov dinarjev), Maribor— Št. Ilj (za to progo 4 milijoni), Maribor— Slov. Bistrica (30 milijonov), Ljubljana—Novo mesto (prva etapa 20 milijonov), Ljubljana—Celje—Maribor (30 milijonov), Ljubljana —Sušak (prva etapa 50 milijonov), Ljubljana —Logatec—državna meja (prva etapa 10 milijonov), cestna dela skozi mesta (10 milijonov).
Dravska banovina prejme 209 milijonov dinarjev, savska 226 milijonov., vrbaska 115 milijonov, primorska 100 milijonov, drinska 160, zetska 165, dunavska 225, moravska 165 in vardarska 220 milijonov.
Uredba o izvozu konj je
hti<£ udarec za konjerejo
Ljutomer, februarja.
Že izza časa cesarice Marije Terezije se pečajo kmetje Murskega polja s konjerejo, ki je že pred svetovno vojno slovela po vsej bivši Avstriji in izven njenih mej. Ob koncu pre teklega stoletja se je gojila angleška polkrv-na pasma. Takrat pa je začel uvajati vite2 dr. Rosmanit ameriškega dirkača, ki se je uveljavil na velikih dirkah v Gradcu, Dunaju in Budimpešti. Po prevratu se je ta lepa, za vsako delo porabna, vzdržna in v prehrani skromna pasma uveljavljala na konjskih dirkah v Jugoslaviji in prekašala druge konje.
Pred vojno j« stal povprečen naš 41etni konj 700 zlatih kron, kar je danes približno 10.000 din. Bili pa so posamezni naši konji prodani tudi po 1000 do 2000 zlatih kron. Zdaj se dobi tak konj že za 5000 din. So pa še konji, ki stanejo do 20.000 din, kar ni niti polovica predvojne cene. Prodajali so se ti konji
svoje tri cente na dvorišče. Kakor nosi sejalec seme pred sabo v predpasniku, tako je nosil tudi on nekaj.
Ko je stopil Peter na prosto, se je v izbi sprostila nevihta. Slišalo se je razbijanje po mizi in kričanje obeh, zdaj starega, zdaj mladega Gozdnika. Hrušč je bil tak, da bi bil moral mrtveca zbuditi. To je moral Peter slišati, če je imel še ušesa. Pogledal je proti oknu izbe. Trudna otožnost je obšla njegovo uradno zapečateno apostolsko dušo. »Kako dobri so ti ljudje! In Janez spada že tudi med nje! Moj edini in poslednji!« Oči so mu ušle pod sivo nebo. »Le poslušajte tam zgoraj. Prepirata se, oče in sin! Kakor pes in mačka!« Zastokal je in pobesil glavo. »Takšen je svet in grbec ga ne more izpremeniti!«
Z desnico je stiskal konec predpasnika in šel dalje. Njegove vroče,, suhe oči so iskale. Ko je zagledal pri živi meji sosedne hiše dve majčkeni deklici, je menda našel, kar je iskal. Šel je proti njima in vzel iz predpasnika majhno cerkvico. »No, ali hočeš? Ti boš še lahko vesela! Kaj?« Drobno se je smehljal.
Otroka sta se preplašeno stisnila k živi meji in gledala Petra. Menda sta se bala njegovega obraza, njegovih oči, njegovih besed. Toda lesketajoča še igrača ju je vabila. In starejši otrok je naposled iztegnil roko in jo Vzel.
Spet je segel Peter v predpasnik. »Pa ti! No, tebi bom dal hišico!«1 Že jo je imel otrok v rokah. Med tem se jih je nabralo še več. »Vidiš, zate bo pa tale drvarska hišica! Le vzemi jo! Zmerom sem se izgovarjal, da je to za otroke. Tu imate zdaj!« Peter je delil darove.
4 Otroci, ki so se iz strahu in veselja poza-
pred vojno in po njej v večini v nemške kraje, torej zdaj v tujino.
Zdaj pa je prišla uredba o izvozu konj v tujino. Po tej uredbi bodo le izvozniki, torej prekupčevalci nakupovali in izvažali konje, medtem ko so se doslej tuji kupci obračali naravnost na konjerejca in še kolikor toliko pošteno plačevali. Znano je, da prekupčevalci plačujejo polovično vrednost, in tako konje-rejec svojega dela ne bo imel plačanega.
Edino, kar bi se lahko storilo pri tej uredbi, bi bila ustanovitev zadruge za izvoz konj. Toda kje naj dobi kmet denar za jamčevitto v znesku 2500 din? Pa če bi se že ta zadruga obnesla, pridejo še stroški, po tej uredbi. Med tem ko sta bila doslej edini izdatek posredovalec in potni list, pridejo zdaj k temu še pre-' gled državnega živinozdravnika, potrdilo o plačanem davku (če ga ima kmet že plačanega; če ne, mu ostane konj v hlevu, namesto ■iHMaMMiMawKwnaMHHHHam bili zahvaliti, so se razbežali drug za drugim,' kakor tatovi, ki skušajo zatajiti rop. Tedaj je Petru pošel smeh. Stisnjeno pest je iztegnil za otroci, kakor bi jim bil hotel vzeti to, kar jim je bil dal.
Šel je do naslednje hiše. Tam je sedel na plotu fantek in piska! na piščal. »Fantek? Ali hočeš tole igračo? Poglej, zate je!«
Ko je Peter dal otroku lesketajočo se kapelico, so opazili še sosedovi otroci, da se da pri »češkem Petru« nekaj -lepega dobiti. Vsi so pritekli. Ni trajalo dolgo in okoli sebe jih je imel celo kopico. Iztezali so roke in silili vanj s prošnjami. Ljudje, ki so hiteli k vstajenju, so na cesti obstajali in smeje se gledali, kako je Peter delil največje dragocenosti svojega življenja. »Gléj, glej,« je dejala sivolasa starka, »zdaj že vidi, da ne 'more pri starih oslih nič opraviti, pa poriuja svojo krščansko ljubezen otrokom. Prav imaš!«
»Ti!« Peter se je zravnal, da je bil kakor gora med ponižnimi hribčki. »Z ljubeznijo me pa pusti v miru!« Oči so se mu iskrile.
Otroci pa so silili vanj in iztezali roke, s čedalje véëjo vnemo. »Peter! Peter! Češki Peter! Še meni! Pa meni, meni!«
Brez besede se je Peter sklanjal k otrokom, segal v predpasnik in delil igračke, ko je raz-dal poslednjo, je spustil predpasnik. Nekaj drobcév, žlaftih niti in drobcev pisanega stekla je padlo v prah. Peter se je zastrmel v te ostanke in zavedel se je šele, ko je bil že sam. Otroci so se vrešče razbežali na vse stra-ni. , „
Tedaj je prišel po cesti fant, ki je bil ogr-njen v pelerino. Pelerina jé delala na hrbtu grbo, kakor bi bila prikrivala nekaj skrivnostnega. ___________
da bi z izkupičkom poravnal davke) in nazadnje še državna izvozna taksa, o kateri se ne ve kako velika bo. To je za konjerejce huda reč, in marsikateri murski kmet bo opustil rejo žlahtnih konj. Če ima država korist od tega, da se opusti konjereja, je vprašanje. Odločilna mesta prosimo, da se ta uredba razveljavi ali vsaj zelo omili.
Gospoiliirstuo
Tedetaski tram pregled
GOVED. V Ptuju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 4.50, voli II. po 4, voli III po 3.60, telice I. po 5.50, telice II. po 4, teli-ce III. po 3.70, krave I. po 4.20, II. po 3, III. po 1.75, teleta I. po 5.50 din.
SVINJE. V Ptuju so se trgovali za kg žive teže: prašiči špeharji po 8.25 do 8.50, prašiči pršutarji po 7.25 do 7.75 din. Svinjina je bila po 13 do 16, slanina 16 do 17, svinjska mast po 18 din
VINO. V konjiškem okolišu: navadno mešano po 3.50 do 4.50, finejše sortirano po 5 do 7, v brežiškem okolišu: navadno meiano po 4.50 do 5. finejše sortirano po 7, v ljutomerskem okolišu: navadno mešano po 4 do 5, finejše sortirano po 6 do 8.50 din liter. Cene so mišljene pri vinogradnikih.
KRMA. Seno je bilo v ljubljanski okolici po 80 do 100, v Brežicah po 60. v Ptuju po 50 do 75, v Kranju po 75, v Konjicah po 45 do 60 din za 100 kg. Slama se je trgovala po 25 do 50 din za 100 Sg.
MED. Čisti med je bil v Ptuju po 20, v Konjicah, Brežicah in Ljutomeru po 16, v Kranju do 22 do 24 din kg.
SIROVE KOŽE. V Brežicah so bile goveje po 8. telečje po 12 in svinjske po 5. v Kranju goveje po 11 do 13. telečje po 14 in svinjske po 6 do 8 din. v Konjicah, gpyej.e po 8, telečje po 12 in svinjsko po 6 din za kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana po 24 do 26, oprana po 34 do 36 din za kg.
Sejmi
21.	februarja: Šmartno pri Litiji
22.	februarja: Sv. Filip v Verafčah, Teharje;
23.	februarja: Loče pri Poljčan&h,- Velenje;
24.	februarja: Bučka, Kozje, Lašks. Slov.
Bistrica, Beltinei, Cerknica, rmošnji^e.
Moravče, Žubina, Lesce;
25.	februarja: Vufcemca-; "
27. -februarja: Tg pri Ljubljani
■HHMBn^-^M^v ijaHHn^ M ■ - - .^»aeHjBi
»Ali se bojiš dežja?« ga je po&ražilo neko dekle.
»Da,« je odvrnil Jeznikov Miha 'in še bolj zategnil pelerino. »Vreme ni zanesljivo. Človek. ne ve, kaj bo še zvečer.«
K^ je Peter slišal ta glas, se je zravnal. Kakor drevo je stal sredi ceste in gledal za Jez-nikovim Mihom. Njegov obraz je bil bled kakor pepel, oči pa žive kakor ogenj.
»Pači se! Tebi sem še nekaj dolžan!« "je zamrmral.
V tem pa so se spet oglasili zvonovi.
XV.
PoslednjiS je že ddzvonflo, čedalje redkejše so bile vrste zapoznelih faranov, skozi odprta okna zakristije je dišalo po kadilu, a vaški fantje so še zmerom stali ob pokopališkem zidu, stiskali glave in se vneto pogovarjali.
»Danes pa spet nekaj pripravljajo,« je šepnil star kmet svoji ženi »Časih smo bili mi prav takšni!«	, I .	j
Potem se je kup fantov razdrobil. Vsi so skočili Jeznikovemu Mihi nasproti.
»Ali imaš?« ga je vprašal mizarjev pomoč-nik. '
»Seveda!«
Zdaj je hotel vsakdo pogledati pod pelerino.
»Stran roke!« se je branil Miha. Potem je vprašal:1 »Ali sta prišli?«
»Še ne!« se je oglasilo tucat fantov. »Menda sta nekaj zavohali, pa ju ne bo.«
»Prišli bosta!« je mirno odvrnil Jeznikov hlapec. Skozi vrata zakristije se je že slišalo ministrantovo zvončki j arije.
»V cerkev!«
Dalje prihodnjič.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 14. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.46 do 23.84 din; 1 nemško marko za 17.61 do 17.79 din; 1 angl. funt za 205.12 do 208.32 din; 1 ameriški dolar za 43.59 do 44.19 din; 100 franc. frankov za 115.67 do 117.97 din; 100 češkoslov. kron za 150.65 do 152.15 din; 100 italijanskih lir za 230.55 do 233.65 din;
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 470 din, nemške klirinške marke pa po 1'3.80 din.
Politični pregled
Francosko časopisje poroča, da obstojajo
v francoski vladi glede španskega vprašanja velika nesoglasja.
Ministrski predsednik Daladier in nekateri člani vlade, z zunanjim ministrom Bonnetom vred' so za nepogojno priznanje frankovske Španije, med tem ko drugi, ministri zastopajo stališče, da frankovska Španija še ni čisto neodvisna, zaradi česar nočejo pristati na priznanje Francove vlade. Razen tega bi priznanje Francove vlade pomenilo prelom državniških, odnpšajev z republikansko Španijo, na kar druga skupina ministrov noče pristati. Zaradi nesoglasja v ministrskem svetu odločitev ni bila. mogoča in so se zato poslužili sporazuma. ki obstoji v novem potovanju senatorja Berarda v Francovo Španiio. Šele, ko se bo Berard vrnil iz Burgosa, bo francoska vlada ponovno razpravljala o priznanju vlade generala Franca.
Iz Londona prihajajo vesti,
da se bo Anglija glede np priznanje Francove vlade ravnala po Franciji.
V zvezi s tem so angleški listi objavili zanimivo izjavo bivšega francoskega ministrskega predsednika in voditelja francoskih socialistov Leona Bluma, ki jo je dal v razgovoru z nekim angleškim novinarjem o angleško-francoski politični vzajemnosti. Blum meni. da se bo London ravnal po tem kar bodo glede Španije sklenili v Parizu. Prav zaradi tega je nastalo v Londonu veliko pomirjenje, ko so iz Pariza prispele vesti, da francoska vlada še ni priznala generala Franca
JULES MARY—J. M.:
Naposled je dospel do slame. Zdaj je videl s snopi naloženi voz in delavce, ki so ga po-milovaje gledali. Obstal je, se krčevito zasmejal in zamrmral: »Kar priznajte, da ste se norce brili iz mene. Vi veste, da je Karlota moja nevesta, pa ste me hoteli malo prestrašiti kaj ne?«'
Vsi' so molčali. PaVel je začel drgetati in je vprašal s tresočim se glasom: »Kaj je? Kaj je prav za prav?«
Ne da bi bil izpregovoril besedico, je pokazal Tomaž s prstom proti mrliču. Toda Longhi si ni upal pogledati tja, temveč je rekel: »Nič ne vidim... prav nič.«
Potem pa so se mu oči kar same od sebe zavrtele proti označenemu mestu, kjer se je Karlotina obleka videla kakor moder madež na rumeni slami. Pavle je zastokal, se zravnal in stopil k truplu.
»Karlota je.«
Sklonil se je in vzel truplo v naročje.
'»Longhi',« je rekel" Tomaž, »tu se ne sme nič izpremeniti, preden ne pride policija.«
Toda Pavle ni slišal ničesar. S truplom v naročju je sedel na zemljo, položil roke okoli njenih ram in jo z vso silo pritisnil k svojim prsom, nato pa je z divjo bolečino gledal krvavi obraz mladega dekleta tako od blizu, da se je njegov obraz skoro dotikal njenega. Čez čas se je ozrl po ljudeh, ki so stali okoli, njega. Njegov pogled je izražal
V New Yorku je bila nedavno seja odposlancev češkoslovaških društev v Zedinjenih državah. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki so jo poslali predsedniku češkoslovaške republike Hachi, predsedniku vlade Beranu in zunanjemu ministru Chvalkovskemu. V resoluciji
ameriški Čehi in Slovaki protestirajo proti omejevanju svobode in državljanskih pravic ter proti kršenju češkoslovaške ustave.
Odločno se izrekajo proti uvedbi cenzure in napadom na tvorce češkoslovaške republike dr. Masaryka, Štefanika in dr. Beneša. Dalje protestirajo proti razpuščanju političnih, telovadnih, prosvetnih in verskih društev. V posebni točki resolucije zahtevajo ameriški Če-hoslovaki od vlade
naj takoj odredi ponovno postavitev slik prvega predsednika dr. Masaryka v češkoslovaške šole in urade.
Ako vlada tega ne more storiti, potem naj zbere vse odstranjene slike dr Masaryka, Štefanika in dr. Beneša ter jih izroči češkoslovaškim društvom v Zedinjenih državah. Ta društva bodo poskrbela, da bodo slike častno shranjene in ohranjene. Naposled opozarja resolucija češkoslovaško vlado, da se bodo ameriški Čehi in Slbvaki javno izrekli proti sedanji vladavini v domovini, če ne bo takoj sprejela zahtev, ki so jih postavili v svoji resoluciji.
Vlada Podkarpatske Rusije je sklenila, da bo sklicala
novoizvoljeni podkarpatski deželni zbor ob začetku marca na sejo,
na kateri se bo konstituiral. Istočasno mu. bo predložen v preučitev proračun samoupravne Podkarpatske Rusije. Novi. deželni zbor bo tudi odločal, ali naj se obdrži za Padkarpat-sko Rusijo dosedanje ime ali pa naj se dežela imenuje Karpatska Ukrajina. Pri volitvah v podkarpatskoruski deželni zbor je vladna lista dobila okoli 243.000 glasov, a okoli 20:000 glasov je bilo proti vladi,
V Londonu se že dalje časa1 vrši posvet o Palestini.
Na posvetovanjih z zastopniki angleške vlade so arabski odposlanci zavzeli svoje stališče glede odgovora angleške vlade na njihove zahteve o bodoči ureditvi palestinskega vprašanja, medtem ko so se v posvetovanjih židovskih zastopnikov s predstavniki angle-
2
nekaj, kar je bilo podobno blaznosti. Stresel 1 je glavo in zašepetal: »Zaklali so jo kakor . žival!«
Kmalu so opazili, da sta stopila s ceste na Pogansko pol.ie dva moža, ki jima je s'.edila Nineta Novellijeva. Bila sta policijski komisar iz Moncaliezija in doktor Bergoni. i Komisar Parenti je bil še mlad mož, maj-i hen,. suhljat in tanek, skrbno oblečen Imel je jeklenosive, zelo ostre in predirne oči. Njegovi lasje so bili čisto na kratko ostriženi,. kar se je videlo ker je bil pri hitri Hoji vzel klobuk z glave. Njegovo belo. široko čelo je izdajalo prej veliko moč volje kakor pa razum. Razen brk je imel tudi zaliace, ki so bili na obradku skrbno izbriti.
Doktor Bergoni je bil debelušast mož in zmerom dobre volje. Znan je bil kot odičen zdravnik. Ljudje so ga imeli radi kot veselega družabnika. Zato je bil res zasmeh usode, da. ga je njegova služba sodnega zdravnika spravljala v stike z vsemi mračnimi dogodki, kakor umori, samomori, ki so se dogajali v tem okraju.
Ko sta- bila- moža prispela do slame, je Parenti taikoj vprašal: »Kdo je prvi zagledal trup'®?'« '
■»Jaz«, ie •odgcvc*-'!.' Tbmaž in stopil naprej, nater pa je: no da bi ga bil' kdo še kaj vprašal, povedal ves" dogodek.
Komisar je jiekaj zapisal in vprašal, ko- je
Perilo ¡e hitro oprano
če vzameš vedno
SCHICHT0™
TERPENS NOVO MILO

ške vlade obravnavale židovske zahteve. O teh je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da so židovski odposlanci rra palestinskem posvetu poudarili, da živijo. Židje povsod kot manjšine. Palestini se niso nikoli odrekli. Židovska občina v Jeruzalemu ni nikoli nehala obstojati. Zidje so. pripravljeni živeti z Arabci v prijateljskem sožitju. Zidje nikakor ne nameravajo Arabcev zatirati, a. prav tako ne bodo nikoli pustili. bi jih oni prega-niali. Zastopnik Židov dr Weizmann je izjavil, da bo dosežen med Zidi in Arabci sporazum in da bo prišlo do mirnega sožitja obeh narodov, kar pa bo mogoče samo na podlagi mandata, ki ga naj ima nad Palestino še naprej Anglija.
Po vesteh iz Indije je prišlo
do hudih spopadov muslimanov z Indi v Burmi,
pri katerih je bilo ubitih 31 ljudi, ranjenih pa 219. Policija je aretirala 600 demonstrantov. V Kaunroru so demonstranti napadli trgovine in i;h i7ropali Neredi so nastali, ker
hlapec nehal govoriti: »Kje je mrlič? Kje ste našli truplo in zakaj, £3 niste pustili pn i miru?«
I »Oprostite,« je menil Tomaž, »ni naša krivda. Longhi ie prišel in vzel truplo v naročje. Bil je kakor, blazen.. Veljal je za Kar-i lotinega ženina,, dasi'-. sicer ni prišlo do poro-i ke.«
I »Zakaj ne?«
»O tem se je marsikaj, govorilo,.«- je menil : hlapec sfcomignivši z rameni. »Nekateri so trdili, da je bila mala Karlota zelo spog e-a-i ljiva. Toda pri lepem dekletu nevoščljivost
rada išče napake.« j »Ali je bil Longhi ljubosumen?«
»Da. Z vsakemer, ki se je hotel prilizniti i njegovi najdražji, se je spri. Zaradi tega je prišo pogosto do pretepov.«
Parenti je stopil okoli kope in je šele zdaj opazil Lonthiia. držečega v rokah nevestino truplo in na videz čisto duševno odsotnega. . Ko mu ie komisar zapovedali, naj vstane, ga ni slišal.
Tedaj ga ie policijski uradnik prijel za ramo. Pavle ie pogledal okoli sebe, zamnnral neke besede, a se ni zgani'.. Parenti ni bil posebno potrpežljiv. Sklonil se ie, zgrabil Pav-letove roke in.oprostil truplo. Pavle je za-godrni^l in vzdignil desnico, v kateri se, je zasvetil mesarski nož.
Sive oči policijskega komisarja so se za--blisfrae in sredi nfe^ovega čela se je pojavila grozeča guba Toda Pavle je takoj umaknil roko, se vrgel po dolgem na tla. skril o&Kje n'začel nridlušeno stokati
uradnikoma sta šla dva stražnika, . ki 3-ia pa- morala po komisarjevem naročilu-
Umor na Poaanshem polili
KRIMINALNI ROMAN IZ PREDVOJNIH ČASOV
STRAN 6

DOMOVINA št. 7.
so Indi muzicirali pred muslimansko džamijo" in so bili zaradi tega muslimani ogorčeni. Nastali so pretepi in. spopadi in je naposled posegla vmes policija. Ker se množica ni hotela raziti, je policija šestkrat streljala med ljudi.
Te dni so Japonci zasedli kitajski otok Hai-nan, zaradi česar je francoska vlada protestirala pri japonski, ker smatra ta čin za ogražanje francoskega kolonijskega imperija. Uradno
so Japonci na francoski protest izjavili, da je njihova vojska le začasno zavzela otok,
in da spada zavjetje v okvir vojaških ukrepov, ki se tičejo nastopa japonskih vojaških sil proti južni Kitajski. Francozje razglašajo zavzetje otoka Hainana za prekršitev obljub, ki jih je dala Japonska v zadnjem poletju francoskemu in angleškemu poslaniku v Tokiju. V Parizu je bilo že davno znano, da Japonci streme po tem otoku, na katerem bi si radi zgradili svojo pomorsko oporišče. Če bo ostal otok trajno zaseden, bo to vsekakor pomenilo "prekršitev zadevnih pogodb in osredotočenje japonskih vojaških sil na področju, ki zadeva francoske koristi. Angleški veleposlanik v Tokiju je obiskal japonskega zunanjega ministra Arito in mu izročil noto svoje vlade, podobno noti, ki jo je bil izročil francoski veleposlanik zaradi zasedbe otoka Hainana.
Iz Katalonije še zmerom beže v Francijo velikanske množice ljudi, med njimi starci, otroci in žene. Sodijo,
da je vseh španskih republikanskih beguncev v Franciji že do 400.000.
Okoli 140.000 jih je bilo poslanih v razne francoske pokrajine in 40.000 vrnjenih v fran kovsko Španijo. Okoli 170.000 beguncev pa je v taboriščih, ki so nalašč zanje zgrajena. Državljanska vojna v Španiji, ki jo je začel Franco, je po francoskih računih terjala že nad poldrugi milijon človeških žrtev in pahnila v bedo in nesrečo na milijone ljudi. Škode pa je povzročila okoli 60 milijard frankov Med smrtnimi žrtvami je tudi na tisoče žensk in otrok. — V ponedeljek so fran-kovci spet bombardirali Madrid. Ubitih je bilo 23 ljudi, ranjenih pa 76.
Po vesteh iz Čungkinga, zdajšne prestolnice nacionalne Kitajske,
je Kitajska pripravljena na dolgotrajno borbo.
V Čungking so Kitajci prenesli iz pokrajin, katere so potem zasedli Japonci, • ogromno množico tvorniških naprav in drugih gospodarskih dobrin, tako da Japonci skoro nikjer v zasedenem ozemlju niso dobili v roke kakšnega pomembnejšega podjetja. Le v Šang-haju so morali Kitajci pustiti večja podjetja. Vsa prenesena industrija v Čungkingu že obratuje. V Čungking so se preselile tudi številne kitajske banke, tako da je nova kitajska prestolnica tudi finančno središče nacionalne Kitajske.
B D P i S i
ARJA VAS. (Smrtna kosa.) Te dni je v
visoki starosti 93 let umrla preužitkarica Ana Debelakova. Pokojna je često pripovedovala, da je v mladosti pletla nogavice škofu dr. Antonu Martinu Slomšku. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število prebivalstva. Pokojnica je bila pokopana na pokopališču pri Sv. Kancijanu v Žalcu. Bodi ji ohranjen blag spomin!
SEMIČ. V ponedeljek 20. t. m. bo tako zva-ni Valentinov sejem. Ker je v srezu Črnomlju prenehala živinska bolezen, bo to prvi sejem, na katerega bodo spet prignali govejo živino. Zato se vabijo prodajalci živine, kakor tudi kupci.
SINJI VRH. V nedeljo 5. t. m. so gasilci iz Starega trga ob Kolpi igrali na odru tukajšnjega gasilskega doma veseloigro »Trije vaški svetniki« pod spretnim vodstvom učitelja g. Zorka, ki je četni tajnik. Igrali so z živahnostjo, ki je doma v vsej Poljanski dolini, popolnoma obvladali svoje vloge in bili deležni priznanja hvaležnega občinstva, ki se je poslovilo od njih z željo, da se še povrnejo k nam.
SREDIŠČE OB DRAVI. Društvo kmečkih fantov in deklet pripravlja dramo »Prevaro« katero je spisal g. Lojze Štandeker. Drama je vzeta iz kmečkega življenja. Igra je bila prvič uprizorjena v mariborskem gledališču, kjer je bila deležna popolnega uspeha. Da pa pridejo na račun tudi tisti, ki si želijo mnogo smeha, pripravljajo vneti igralci tudi veseloigro »Zakonci stavkajo«. Vsakdo, ki si želi razvedrila, naj ne zamudi te prilike!
Domače novosti
*	Seja banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani. Te dni je bila pod predsedništvom g. dr. Janka Rajarja seja banovinskega odbora JNS za dravsko banovino. Prisostvovali so ji polnoštevilno vsi člani. Senator dr. Kramer je podal obširno politično poročilo, ki je bilo z izrazi posebnega zaupanja soglasno odobreno. Po temeljiti razpravi, katere se je udeležilo veliko število govornikov, so bila dana banovinskemu vodstvu pooblastila za potrebne organizacijske in taktične ukrepe. Predsedniku stranke g Petru Zivkoviču in senatorju Puclju, ki ga je bolezen zadržala v Beogradu, sta bili poslani pozdravni brzojavki.
*	Zadnje besede rajnkega papeža Italijanski listi opisujejo zadnje trenutke Papeža Pi-ja XI. Večina italijanskih, nemških in tudi drugih inozemskih listov objavlja z velikimi naslovi poslednje besede pokojnika, ki so bile: »Mir, Italija, Jezus!« Poročilo Reuterjeve agencije pa pravi, da poslednje besede svetega očeta niso bile povsem razumljive in da je menda dejal: »Mir, mir, o Jezus!« Ljubljanski »Slovenec« je v svojih poročilih posnel Reuterjevo agencijo, beograjski listi pa objavliaio italiiansko poročilo
*	Nova vlada in glasilo dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik« razpravlja o novem političnem položaiu. ki je nastal po padcu Stojadi-novičeve vladavine, in pravi med drugim, da je bila beograjska združena opozicija prva, ki je pokazala za samostojnimi demokrati dobro voljo za rešitev hrvatskega vprašanja. »Ob priliki zadnjih volitev je prišlo tudi do sode^vania z Jugoslovensko nacionalno stranko. Čeprav ni bil sklenjen s to stranko politični sporazum vendar kaže vse večjo voljo da tudi s svoje strani pomaga pri reševanju hrvatskega vprašanja Na osnovi izjav njenih voditeljev je mogoče že zdaj reči. da ne bo delala ovir pri tem poslu. Njeni voditelji so že tudi ponovno iziavili. da ustava ne sme biti zapreka za rešitev hrvatskega vprašanja in da se je treba lotiti tudi izore-membe ustave. Spričo tega se Cvetkovičevi vladi ni treba bati, da bi ji opozicija streljala v hrbet z nastropovanjem najskrajnejših ukrepov, ki bi zadovoljili Hrvate Kar Se tiče državljanskih svoboščin je tudi lahko prepričana. da ii ne bo delala opozicija težav,
ostati pri ograjnih vratih, da sta nepoklicanim branila vstop na njivo. Parenti je zato hlapem zapovedal truplo položiti tja, kjer so ga bili našli.
»Ne da bi bil truplo natančneje pregledal,« je menil zdravnik nasproti komisarju, »vam že lahko rečem, da je bilo to mlado dekle umorjeno z udarcem. Udarjeno je bilo s kakšnim polenom ali gorjačo.«
Zdravnik se je sklonil nad Karloto, odrinil zlepljene lase stran in začel ogledovati rano.
»Na levi strani, na sencih,« je nadaljeval, »kaže lobanja sled silnega udarca, ki je zdrobil lobanjo in povzročil takojšnjo smrt. V rani je še ostala trska. Vsekakor je moral morilec kot orožje rabiti veliko poleno ali močno palico. Spričo izredno močnega udarca se mu je leseni predmet zlomil.«
Nato je preiskal njene roke.
»Na rokah ni sledu poškodb,« je rekel. »Žrtev se torej ni skušala braniti.«
»A praske in odrgnine na mečih? Ali niso morda sledovi borbe?«
Zdravnik je odkimal.
»Na prvi mah bi se to moglo misliti, a pri nrtančnejšem pregledu sem ugotovil nasprotno Poglejte samo njeno obleko.«
»Da, da, strgana je in zamazana. Meča, krilo in jopica so pokriti z zelenimi madeži, lasje so polni prsti in v njih kakor v oblačilu tičijo trni in koščki suhih vejic.«
Parenti se je za trenutek zamislil in potem nadaljeval: »Jasno je. da dekle ni bilo umorjeno tu Najprej je morilec truplo ne-fiel, nato pa vlekel za seboj, držeč ga zdaj
za glavo, zdaj za roke in tudi za noge, dokler ni prispel do te kope. V katerem času je bil po vašem mišljenju izvršen zločin?«
»Sinoči med osmo in deseto ur p.«
»Potemtakem se dado še najti sledovi, kod je morilec vlekel mrtvo dekle.«
»Kam boste dali prenesti truplo?« je vprašal zdravnik.
»Začasno k Longhijevim. Tam tudi lahko sestavite svoje poročilo. Jaz pa bom medtem poiskal sled.«
Prišla sta dva moža z nosilnico, na katero sta položila truplo. Že sta nosilnico vzdignila, da bi odnesla truplo, ko je Longhi zdajci planil proti njima, ju odrinil in se z razprostrtimi rokami vrgel na Karloto.
Možje so vprašaje pogledali komisarja, a ta jim je velel s čudnim naglasom: »Pustite ga!« Pri tem je skrbno opazoval Longhijevo početje.
Pavle Longhi pa je začel zmedeno govoriti: »Zakai jo hočete odnesti?... Kam jo boste spravili? ... Ne maram, da mi jo vzamete... Kaj hočete z njo, saj je mrtva?«
Ni se jokal. Samo nekako ihtenje je zdaj pa zdaj presekalo njegove besede in streslo. njegovo telo. Vročična rdečica je pokrila njegovo obličje in mu pobarvala oči. Njegove oči so izražale pogled blaznika.
»Longhi, bodite pametni,« ga je prosil zdravnik.
Tudi komisar je' stopil k njemu in mu rekel: »Sai je ne maramo ločiti od vas, zato bomo prenesli njeno truplo v vašo hišo.«
Tedaj je Pavle Longhi skočil pokoncu, pograbil Karlotmo truplo, ne da bi bil rekel
besedico, in s truplom v naročju začel z dolgimi koraki stopati proti svoji domačiji.
»Kakšne mišice ima'« je menil zdravnik..,
V mesariji je stara Longhijka nepremično sedela na stolu. Ni se zganila, ko je prisoel njen sin z groznim bremenom, a v njenih očeh se je zmeglilo in debele kaplje potu so ji curliale izpod las.
Pavle je šel mimo nje, ne da bi jo bil pogledal, in v prostoru za prodajalno odložil Karloto. Nato pa je utrujen sedel na stol. Njegova mati se je približala mrliču Veda, s spačenimi potezami in s stisnjenimi ustnicami.
»Da.« je rekla, »Karlota je... Kdo jo je umoril?«
Pepina. ki je z zaprtimi očmi počivala na beli blazini na stolu, ki ga je po volji usode le redkokdaj zapustila, je bila videti nezavestna.
Komisar Parenti je pokazavši na mesarja, njeno mater in bolehno Pepino skrivaj velel zdravniku: »Ali veste, kaj se mi pri vseh teh treh ljudeh zdi najčudnejše? Nobeden izmed njih se ne joče.«
»Toda mladi Longhi je ves obupan. Ali to ni dovolj?«
»Žalostna komedija! Vsi trije se silno bojijo. Prisegel bi, gospod doktor, da ne vedo samo podrobnosti zločina, temveč poznajo tudi morilca!«
»To je zelo hudo osumljenje. Ali se ne motite?«
Komisar je odkimal in rekel: »Pojdite z menoj. Ustvarite si sami svojo sodbo.«
DOMOVINA št. 7
STRAN T
ker zahtevajo tako Srbi kakor Slovenci in Hrvati kar največje politične svoboščine.«
*	Kaj pričakujejo v Zagrebu. Zagrebški dopisnik beograjske »Politike« poroča, da spremljajo zagrebški politiki z velikim zanimanjem razvoj političnega položaja. »Med zagrebškimi politiki se v prvi vrsti naglasa potreba čimprejšnjega sprejetja političnih zakonov, posebno novega zakona o volitvah narodnih poslancev. V Zagrebu so doslej z ve.ikim nezadovoljstvom sprejemali neprestano odlaganje političnih zakonov za časa vladavine dr. Stojadinoviča, ker so smatrali te zakone za prvi korak k rešitvi hrvatskega vprašanja. Zaradi tega je razumljivo veliko zagrebško zanimanje za prve poteze, ki jih bo storila nova vlada Dragiše Cvetkoviea. Zagrebški politiki mislijo, da morejo pričakovati od nove vlade resnih ukrepov, ki bodo ugodno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov.«
*	Namestniki izvoljenih poslancev. Kakor hitro so bili verificirani mandati poslancev, so se tisti poslanci, ki so bili izvoljeni v dveh okrajih in tisti, ki so obenem senatorji, morali izjaviti, kateri mandat obdrže. Na njihova mesta so bili potem poklicani njihovi namestniki. Tako je dr. Korošec, ki je bil izvoljen kot senator, izvoljen v Ljubljani in ljubljanski okolici, odložil oba poslanska mandata in ostal v senatu. Na njegovo mesto sta bil poklicana za mesto Ljubljano kot poslanec dr Golia, za ljubljansko okolico pa Rudolf Smersu.
*	Smrt odlične narodne učiteljice. V Ljubljani je umrla gdč. Josipina Delkinova, upokojena učiteljica nekdanje Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Na šoli je službovala celih 27 let in si pridobila velike zasluge za razvoj te šole. Bila pa je tudi neumorna narodna delavka izven šole. Po rodu ie bila iz zgledne narodne družine rajnkega šolskega upravitelia v Rojanu pri Trstu Gašperja Delk;na. Poko->nici bodi lahka jugo-sl-ovenska zemlia. ki jo je tako zelo ljubila!
*	Italijani kupuiejo nri nas svilene bube. Nedavno je bila skleniena pogodba med zastopniki italijanske industrije svile in našimi pridelovalci svilenih bub v vardarski banovini. po kateri bo italijanska industrija svile odkupila za 250.000 kg svilenih bub iz vardarske banovine. To pomeni, da so Italijani kupili skoro ves naš pridelek svilenih bub
*	Za vojne invalide. Voini invalidi, voine vdove, starši v vojni padlih sinov, udeležite
se v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. shoda v Zadružni gospodarski banki v Mariboru pri frančiškanski cerkvi. Na shodu bo obrazložil predsednik Geč novo invalidsko uredbo. Vojne žrtve, ki želite vedeti, kake pravice imate po novi uredbi, pridite. Za lenarški okraj bo v nedeljo 5. marca ob 10. v trgu Sv. Lenartu v Slov. goricah enak shod.
*	Na enega prebivalca Jugoslavije pride komaj kilogram mila, kar pomeni, da smo v naši državi glede zdravstva še daleč za drugimi kulturnimi narodi. V Evropi imajo prvenstvo v tem Nemci, kjer porabi vsak prebivalec povprečno po 10 kg mila letno. Nemcem slede Franzovi s 7 kg.
*	Volilni odmev pred sodiščem. Mariborska »Delavska Politika« poroča z Jesenic: Dne 9. t. m. je bila pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori razprava proti Kristanu Cvetku, Čelesniku Ivanu, Vistru Valentinu in Har manu Valentinu zaradi prestopka člena 156. kazenskega zakonika, ki naj bi ga bili zagrešili s tem, da so po volitvah 11. decembra baje govorili, da je zmagal dr. Maček. Ovadba, ki se je glasila prvotno po členu 4. zakona o zaštiti države, je bila po prvem zaslišanju prevedena na člen 156. kazenskega zakonika. Vršili sta se dve razpravi. Pri drugi je bilo zaslišanih šest prič, ki so povedale dejansko stanje in ugotovile, da je to precej različno od policijskih ugotovitev. Po daljši razpravi je sodnik g. Pleivveiss razglasil oprostilno razsodbo in ugotovil, da delno sploh ni dokazano to, kar je bilo očitano, delno pa tudi očitano dejanje ne more pomeniti prestopka po členu 156. kazenskega zakonika, ker je bila lista dr. Mačka od najvišjega sodišča v državi priznana.«
*	Smrtna nesreča v potoku. Nedavno se je v dolini potoka Medije v kolovraški župniji zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 191etni Jože Ocepek iz Medije. Peljal je drva na Razpotje. Ker so bile na cesti kolesnice za-mrzle in so konji težko vlekli, je hotel voziti nekoliko v stran, da bi konji laže peljali. Konja sta pa zapeljala preveč na stran in voz je s konji vred padel v potok Medijo in pokopal pod seboj Ocepka. Ko so prišli ljudje,
j je bil Ocepek že mrtev.
*	Splašeni konj z vozom zdrvel pred vlak. Na državni cesti v Trzinu, kjer se kamniška železniška proga tesno približa cestišču, je prišlo do razburljive nesreče. Dva voznika iz Tuhinja sta drug za drugim vozila drva proti mestu. Drugi izmed njiju je bil 281etni delavec Jože Hace iz Laz pri Tuhinju. Izne-
PARIS
KREMA ZDRAVJA IN LEPOTE
nada je mimo pridrvel avto. Hacetov konj se je splašil in planil na progo, ž njim pa je odskočil s ceste tudi voznik, ki si je na vso moč prizadeval, da bi žival pomiril. Prav takrat je mimo privozil vlak. Lokomotiva je butnila v konja in ga povsem razmesarila. Hace sam pa je k sreči dobil manjše poškodbe.
*	Domačija je zgorela. V naselju Hmel-čici pri Mirni peči je ponoči začelo goreti na podstrešju hiše vdove Brezovarjeve, po domače Fižolovke. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje. Kravo so komaj rešili. Sodijo, da je iskra iz peči zašla v slamnato streho in jo zanetila.
*	Usoden gozdni požar. V Dekanih se je pripetila huda nesreča. Za vasjo ob robu gozda si je 691etni Ivan Sodnik prižgal pipo tobaka. Naenkrat pa je opazil, da se je od vžigalice, ki jo je še gorečo malo prej odvrgel, vnelo listje in da se je ogenj začel širiti proti gozdu. Naglo je hotel plamen pogasiti, a po čudnem naključju se mu je vnela obleka in kmalu je bil Sodnik ves v plamenih. Sam si ni mogel pomagati in zaman je tudi klical ljudi na pomoč. Nesrečnež je nazadnje izdihnil zavoljo strašnih opeklin.
*	Na pešpoti je zmrznil. Nedavno je bilo najdeno ob pešpoti blizu Št. Ilja v Slovenskih goricah truplo zidarja Marka Jožefa iz Št. Ilja. bivajočega v Selnici ob Muri. Zdravnik je ugotovil, da je Marko Jožef zmrznil. Mož se je bil vinjen vračal proti domu in obležal, kar je postalo usodno. Nesrečnež je štel 58 let in zapušča ženo in tri otroke.
*	Požar sredi Logatca. Nedavno je sredi Gorenjega Logatca zgorela hišica na Win-dischgratzovem posestvu prav tik samega gradu. V hišici je bil nastanjen lovski čuvaj Ebergard Vovk z družino. Mož je bil za časa nesreče na lovu v okoliškem gozdu Vzrok požara še ni dognan. Kaže pa, da ga je zanetila iskra iz dimnika.
2.
Zdravnik je šel prvi iz hiše. Za njim pa Parenti Pri vratih se je komisar še enkrat hitro obrnil nazaj in z ostrim pogledom svojih sivih oči ošvrknil Longhija, njegovo mater in sestro. Prvi je bil še zmerom kakor brezčuten in se ni brigal, kaj se je dogajalo okoli njega. Njegova bolna sestra je olajšano zavzdihnila, ko je odšel policijski uradnik. Torej ni bila nezavestna. Vdova pa je s sklenjenimi rokami sedela na stolu in sledila uradniku z očmi. ki so bile polne plašne napetosti.
Ob naglem gibu, ki ga je napravil uradnik, sta obe ženski sk^bnili glavi. Komisar se je ironično nasmehnil, poklical zunaj svoja stražnika in jima zapovedal, nai budno pazita na prebivalce v Longhijevi hiši.
Hkratu z zdravnikom se je vrnil komisar na pogansko njivo. Ob kooi je še zmerom stal napol naloženi voz. Nineta in dekla sta bili šli, a hlapci so sedeli na vozilu in se pogovarjali o skrivnostnem umoru. OkoM kope so bila tla pokrita s slamo, tako da se tam sled ni mogla videti, zaradi česar je komisar velel hlapcem slamo pograbiti, kar se je v nekaj trenutkih tudi zgodilo.
Kakor hitro je bila slama pospravljena, so se videli sledovi. Na strani, kjer je bilo najdeno truplo, je bila zemlja čisto steptana. Razločno so se videli vtiski nerodnih, z žeblji okovanih čevljev tesno drug ob drugem in često prekrižani — zgovoren dokaz, koliko se je moral morilec truditi, da je tako visoko porinil truplo med slamnate snope. Iste stopinje so prihajale od skupine poraslih gričev, ki so mejili na Pogansko polje na
vsej severni strani in se nadaljevali vse do vasi Serravalleja. Sled je bila tu zelo nerazločna, ker so bila tla presuha in drobliiva, vendar sta Parenti in njegov spremljevalec zdravnik šla v tej smeri dalje, trdno prepričana, da sta na pravi sledi. Ostre oči Paren-tijeve so kma''u ugotovile, da gresta prav.
Kakor že omenjeno se je vil ob vznožju gričevja potok; na cbeh straneh potoka je bil več metrov širok pas, porasel z močvirno travo in grmovjem, iz katerega s-o tu in tam gledala tudi visoka drevesa. Tu je bilo zasledovanje spet lažje, zlasti ker solnce še ni bilo povsod posušilo rose. Kmalu sta odkrila pot, ki jo je bil napravil morilec, ko je vlekel za seboj truplo svoje žrtve. Čisto razločno je bila vidna zverižena sled, ki je, kakor je kazalo, prihajala z Lonehijeve domačije. Držala je do brvi čez potok, sestoječo iz treh debelih desk. Od tod se je vila steza navkreber in potem na desno po grebenu gričevja.
Na brvi sta za nekaj trenutkov obstala. Parenti ie razmišljal: če je prišel morilec s svojim bremenom z griča, potem niegova dozdajšnja domneva ni prava; toliko skrbne-je in vestneje bo torej treba preiskati sled.
Toda že po nekaj korakih sta prišla na kraj, ko se je sled ločila od steze in držala na levo v grmovje. Tu je bila trava poteptana in videle so se nalomljene in odlomi j ene vejice. Ne daleč naprej je bila majhna, samo s travo porasla jasa, in tu je Parenti, kakor je domneval, naletel na prostor, kjer je ležalo truplo v travi. A vtiski ob strani naj bi pričali, da je morilec poleg trupla klečal.
»Morda je bil utrujen ali pa se je hotel prepričati, affi je njegova žrtev res mrtva,« je menil komisar in doktor Bergoni mu je moral pritrditi.
»Le poglejte,« je živahno nadaljeval komisar Parenti, »tam je potem dalje vTekel truplo in ga vrgel v goščavo, ki drži navzdol proti potoku.«
Poteptani grmiči in potlačeno robidovje so čisto upravičevali to domnevo Domneva pa ie zrasla v gotovost, ko je komisar snel z neke trnjeve vejice cunjico modrega blaga ki se je izkazal za košček Karlotine obleke. Cunjico je takoj vtaknil v svojo listnico. Vne to in molče, podobna Indijancema, zasledujo-čima sovražnikovo sled. sta iskala oba na-daljna dokazila, ki naj bi pojasnila mračno dramo.
Okoli njiju pa so žvrgolele ptice, črikali in šušteli razni hrošči, a zdaj in zdaj je v dalji zagrmel mimo se vozeči vlak kakor drugi bas k temu koncertu.
Čez čas je poklical zdravnik komisarja s sebi in mu pokazal ličen čevelj, ki ga je bil našel v mahu: bil je čeveljček, ki je manjkal na Karlotini nogi. Tu se je pojavila nova sled, ki je držala po grmičju nazaj k brvi. To je bilo za policijskega komisarja dovolj. Ni več raziskoval, v glavi mu je bilo že čisto jasno, kako se je bilo vse zgodilo.
Razlagal je zdravniku ves potek, medtem ko sta se vzpenjala na vrh grička, od koder se je videla vsa pokrajina.
*	Velik požar nad Ljubnim pri Savinji. Blizu Ljubnega je stala mogočna domačija Ivana Robnika, po domače Krumpačnika. V nedavni noči pa je v Krumpačnikovi hiši nastal ogenj. Družina je komaj, tešila najnujnejše. S hišo vred sta zgoreli tudi dve veliki gospodarski poslopji in v njih 10 goved in trije konji. Tri konje pa so rešili. 53 let Stari Janez Konáak je planil v goreči hlev, da bi rešil vsaj še enega konja. Že ga je vodil iz hleva, ko se je naenkrat sesulo goreče tramovje in je Janez Konšak dobil hude opekline, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Z Ljubnega so prihiteli gasilci z motorko in tudi bližni lesni delavci. Potruditi pa so se morali, da so rešili vsaj še sosedno domačijo.
*	Popravek. V smislu tiskovnega zakona zahtevamo z ozirom na vašo notico v »Domovini« številka 5. z dne 2. februarja leta 1939., priobčeno na strani 7., v tretjem stolpcu zgoraj, pod naslovom »Otroško trupelce zakopala na vrtu« sledeči popravek: »Ni res, da je natakarica moje restavracije povila ne-donošenega otrocička, res pa je, da je imela po nesreči splav. Ni res, da je bil ta splav oziroma nedonošeni otrok pokopan na mojem vrtu. pač pa je res, da je bil pokopan na pokopališču v Dovjem. Ni resu da je bila natakarica pri meni že skozi mesece in;- da ^posledice poznanstva- ni s« izostale pač pa je res, da je bila pri meni šele nekaj tednov.« Z odličnim spoštovanjem Jože Poje.
*	E>7vji prašič je o plemenit domačo svinjo. V vasi Vrnpolju so pri posestniku Kovačiču pitali že od jeseni svinjo za zakol. Ko je pa pred nekaj dnevi tes prišla pod nož, se je izkazalo, da je nosila devet že skoro godnih mladičev. Manjka'o j ha je največ nekaj tednov do godnosti. Ta zadeva ie domače nad vse presenetila. Reč se je pojasnila, ko so dognali, da so negodni- mladiči bolj podobni divjim svinjam kakor domači. Zgodilo se je takole: Po tamkajšnjih vaseh imajo navado, da puste v jeseni domače svinje na želodovo in žirovo pašo v Gorjance. Svinje ostajajo v gozdovih na paši dalje časa in lih nihče ne seganja domov. Tu je zašla Kovačičeva svinja med divje prašiče in sklenila z njimi prijateljstvo.
*	Ponarejeni dvajsetaki. Po deželi in v Ljubljani so se zadnje čase pojavili ponarejeni dvajsetd:narski kovanci, ki pa iih je kaj lahko ločiti od pravih, ker imajo izrazito bledo barvo in top zvok. Oblastva so takoj začela iskati izvor oonareiencev in so v Velikem Gabru na Dolenjskem aretirala trojico, brata Lojzeta in Ivana V in Ivana K. Pri hišni pre skavi so našli nekai lažnega denarja in razne, fotografske potrebščina iz katerih je razvidno, da so se fantje najbrž ukvarjali tudi s oonarejaniem bankovcev. Eden izmed aretirancev ima zaradi ponarejanja d°naria dve Teti iece za seboj.
*	Nevaren slepar prijet. Lansko poletie je župnik v Vrapču na Hrvatskem Franjo Horvat naznanil oblastveni, da ie iz»inU njegiov hlapec Ivan S tesen, ki je ukradel župnikov voz in konja. Preiskava je dognala, da je Ivan Stepan znani slepar Ha«an Keserovic. ; Šele zdaj- so Keserovic aretirali v Novi G^a- ' diški. Keserovic praznava, da je ukradel ko- i nija in voz. Povedal je tudi, da je v Višnji gori v Sloveniji zagrešil podoben zločin.
*	Vlem v Dramljah. Pred dnevi je vlotail-neznanec v stanovanje upokojenega upravi- -telja banovinske trsnice g. Franca Mastnaka pri Sv. Uršuli v Dramo'" ah ter odnesel dve moški obleki in razne druge reči.	i¡
*	Cigani nafcradli za 20.000 din blaga. Vlomilska tolka ciganov iz Luč je v eni'noči zagre šila več vlomov blizu Vranskega in pokradla za okrog 20-.000 raznih reči. Najprej se je ogla- ! sila pri posestniku Borštnu Tomažu v Stoo- ! rrku. kjer -je ukradla kramp. S tem je nato ■ v>nrila -v hišo« posestnika Jelena Frana v Stop-
:u ter mu, odnesla tri moške obleke, suk- -niič, deset moških sraie. šest prtov, šest brisač, 30 robcev, razno ž«nsko in moško perilo ' razno zlatnino 'n srebrn;no v skupni vrednoti l-O'.OOO din. Odtod- je šla tolpa k Borat-r - -ju Mihaelu in vlomila v klet. Vzela je s-sr'ioj 16 kg masti in nekaj mesa. Nato le v"o- : mila v zidanico Brdnika Simona, kjer je ukradla 100 litrov vina, štiri litre žganja in
30 kg jabolk. Marljivi vranski orožniki so ta-i koj šli na delo in že v teku enega dneva izšle-■ dili cigane v gozdu blizu Čemšenrka. V začetku cigani niso hoteli priznati vlomov, izdalo pa jih je vino. Orožniki so vse aretirali. Našli i . o cele zaloge ukradenega blaga, perila in ob-j ieke. Aretirani so bili trije moški, dve žen-! ski in dva otroka.
*	Vlom v Jugočeško v Kranju. V soboto zvečer je bil v menzi tvornice Jugočeške ples nameščencev tega podjetja. To priložnost je izrabil neki ziikovee in vlomil v stanovanje tkalskega mojstra Boleša. Tat je odnesel razne dragocenosti v vrednosti okrog 4000 din.
*	Zaradi zastrupljanja z alkoholom umrl. V listnjaku posestnika Josipa Pučka pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so našli mrtvega 381etnega posestnika Jakoba Štelcerja. Kaže, da je Štelcer umrl za posledicami za-strupljenja z alkoholom. Pokojnik je bil doma iz Sanitincev.
*	Prijeti zaradi požiga. Na gori sv. Lovrenca je nekega večera v decembru požar upepelil hišo posestnice Terezije Dimčeve. Hiša, ki je bila šele nedavno prej prepisana na Terezijino hčer Marijo Drstvenkovo je Sila nedavno prej zavarovana Zaradi suma požiga je bila uvedena preiskava, vendar Dr-stvenkovi ni bilo mogoče ničesar dokazati in ie zavarovalnica izplačala zavarovalnino. Orožništvo pa je še nadalje poizvedovalo in je zdaj pogorelka priznala, da. je nagovorila Franca Jelena iz Vr-binske vasi in njegovo družabnico Ano Pra-hovo, da sta za*žgala hišo in dobila vsak po 150 din nagrade. Vse tri so zaprli.
*	Oče je s sekiro ubil sina zapravljivca. V Podoševu pri Varaždinu je kmet Josip Se-kačič s sekiro razbil glavo svojemu sinu. ki je čez dve uri umrl. Vzrok tega strašnega dejanja je pijančevanje in zapravljanje sina Dragotina. Po zločinu se je oče sam javil orožnikom.
*	Ker je sekal drva v njunem gozdu, sta
brata Josip in Jure Vojakov iz Zadobarja pri Karlovcu ubila s sekiro 281etnega kmeta Josipa Soložanskega iz iste vasi. Brata sta izpovedala, da ju ie Soloža-nski, ko sta ga zasačila, nanadel. Pri tem je enega od njiju podrl na tla. Drugi brat je priskočil naprde-nemu na pomoč in s sekiro ubil napadalca Oba brata sta izročena karlovškim sodnim zaporom.
*	Roparski nanad v Gotovljah, Pred kratkim je neki moški, vlomil v stanovanje Helene Oničeve, posestnice v Gotovljah pri Žalcu, in prišel v spalnico, kjer je spala posest-nica. Pri vstopu razbojnika se je Oničeva prebudila in prižgala električno luč. V tem trenutku pa je nameril razbojnik proti njej revolver rekoč: »Denar sem, ne kriči!« Oničeva je v strahu izročila razbojniku 890 din, s katero vsoto se je razbojnik zadovoljil ter pobegnil iz hiše. Orožniki so ugotovili, da je izvršil roparski napad neki brezposelnež.
*	Uboj v Šobru. V Sobru je bila v nedeljo veselica, in je med pijanimi fanti nastal pretep, sredi katerega je obležal zaboden v glavo in prsi posestnikov sin Anton Jarc iz Sobra, ki je kmalu nato izdihnil. Pretep so povzročili trije drvarji, ki jih zdaj iščejo orožniki.
*	Zločinci se napeli žice čez cesto. Nedavna je neki avtotaksi iz Tržiča odpeljal neko gospo v ljubljansko bolnišnico. Ko se je vračal ponoči sam proti Tržiču je zagledal na cesti' Jeperca—Kranj čez cesto napeto močno žico. Ker ni vedel, ali je to zaseda za napad ali samo zločinska šala, ni avtomobila ustavil, temveč pognal motor z vso silo. Posrečilo se mu je žico pretrgati. Na avtomobilu so dobro vidne poškodbe nad hladilnikom. Za njim je pa vozil okrog polnoči redni avtobus iz Ljubljane proti Tržiču. V Tržič je prispel z več ko polurno zamudo. Na vprašanje, kaj. je povzročilo zakasnitev, je šofer izpovedal, da je moral avtobus ustaviti na progi Jeperca—Krani, ker so bile čez cesto napete žice, in sicer v majhnih' razdaljah kar na štirih mestih. Treba je bilo dosti truda, da so oviro odstranili in lahko nadaljevali vožnjo. Orožništvo vodi strogo preiskavo.
*	Pobegli jetniki. Iz zaporov v Murski Soboti so pred dnevi pobegnili 3-lletni Josip Berič, dam» =>"5»;	Mi-
lan Kosi z Moravskega vrha, 191etni France Mulec, doma od Sv. Benedikta, in 271etni cigan Matija Horvat.
*	Vlom v Dobrniču. Oni dan je bilo vlomljeno v Dobrniču pri Mirni peči kar na treh krajih. Iz gostilne Minke Blatnikove je vlomilec odnesel hleb kruha, več gramofonskih plošč, par čevljev in steklenico žganja. V prostorih zadružne mlekarne je tat ukradel nekaj sira in v krojaški delavni mojstra Ludvika Slaka za 4000 din raznega blaga. Orožniki so vlomilcu na sledu.
*	Brez potnega lista. Pred goriškim sodiščem se je vršila razprava proti 391etnemu Rudolfu Brezigarju iz Gorice, ki se je lani brez potnega lista odpravil preko meje, da bi v tujini dobil delo. Prepotoval je več držav in se nazadnje znašel v obupnem položaju v Atenah. Krenil je še v Solun, kjer se je javil na italijanskem konzulatu, ki ga je poslal nazaj v Italijo. Komaj pa se je pripeljal v Benetke, je bil aretiran. Zdaj je bil obsojen na mesec dni zapora in 2 000 lir denarne kazni.
*	Vlomilci v Trbovljah. V eni izmed zad-niih noči so neznani tatovi vlomili v hišo dr. Baumpartna sredi Trbovelj in mu iz drvarnice odnesli nekaj orodja. Nato so obiskali podružnico »Jutra«, kjer so našli le 25 din Huje so zatem gospodarili v zobni delavnici dr. Baumgartna, kjer so ukradli večin množino zlata v obliki plošč in žic ter h«ie kovin° v obliki maihnih pioše znamke Scheid Nakunovalei zlata in bele kovane se nred rakunom svarijo. Vlomilci so v isti no« vdrli v prostore gostilničarke Gem-bo?Ave na Vodah in odnesli večjo vsoto de«-naria.
Iz Prelimuna
Nevaren požar v Velikih Dolencih. V Veliki Dolencih blizu madžarske meje je nedavno zvečer nastal ogenj na domačiji posestnice Marije Barbaričeve. Hiša, hlev in svinjak so pogoreli. Ljudem se je posrečilo rešiti obleko in živino. Škoda je toliko občutnejša, ker posestnica ni bila zavarovana. Kako je požar nastal, ni dognano. Ob času nastanka požara je bila doma posestnica z otrokom. Sin France Barbarič, ki vodi gospodarstvo, je pa bil nekje na obisku. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Malih in Velikih Dolenčev in iz Budincev ter so z novo motorno brizgalno omejili požar, da se niso vnele sosedne s slamo krite strehe. Vrlim gasilcem naj bo za trud izrečena zahvala!
naši na tujem
Kmalu po zlati poroki smrt
Wanne-Eickel, februarja.
V	Wanne-Unser Fritzu sta 14. januarja obhajala zlato poroko rojak Mihael Černej, rojen 1. 1864. v Krškem, in njegova žena Kristina, rojena Hrovatova 1. 1867. v Velenju. Vzela sta se leta 1889. v Salgotarjanu na Madžarskem, od koder sta se mesec dni pozneje preselila v Nemčijo in prebivala od tistega časa vedno na istem mestu.
V	zakonu se jima je rodilo 13 otrok, izmed katerih živi še osem: dva sina in šest hčerk. Vsi so že poročeni. Ker je bil Černej že nekaj tednov bolan, ju je prišel g. župnik na dom poročit. Takrat so g. župnik in ostali gostje zlatoporočencema želeli, da bi dočakala še dijamairtno poroko. Vendar pa se naše želje niso uresničile, kajti že devet dni po zlati poroki nas je Mihael Černej za vedno zapustil.
Kako je bil rajnki priljubljen pri naših rojakih in tudi pri domačinih, je pokazal pogreb. katerega so se udeležili od blizu in daleč Prejel je tudi mnogo krasnih vencev. Naj bo našemu zvestemu rojaku tuia zemlja lah-k-f^ Ž»iu-Wir» i)3»p iskreno' sožalje!
D O N O v i n H st. 7.

STRAN 9
Iz Nieuwenl agna (Holandska) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo sv. Barbare je priredilo na novega leta dan lep družinski večer z obdaritvijo naših malih. Društvo je obdarovalo 72 otrok in nekaj starejših siromašnih rojakov. Po obdarovanju se je razvila prijetna zabava. Tovariš Drenovec iz Herle-heide nam je igral naše lepe slovenske pesmi na harmoniko. Pomagal mu je tudi sin tovariša Videmška. Razen tega so igrali naši mali na citre in kitaro. Omeniti moramo še, da naše društvo lepo napreduje, kar je znak, da je v dobrih rokah.
Iz Stiring-Wendela (Francija) nam pišejo: Dne 8. januarja je imelo Slovensko kolesarsko društvo'»Prosta pot« s pevskim odsekom »Gorenjskim slavčkom« v društvenih prostorih gostilne Franca Jagra letni občni zbor.
Predsednik Alojz Vrhovšek je pozdravil na-vzočne člane s slovenskim pozdravom »Vsi zdravi« in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v dobro društva, da je tako lepo napredovalo. V novi odbor so bili u ; mi • >redsednik Ka-lišnik Franc, pod pred s i k -anec Anton, prvi tajnik Sekolec A zij. dru^i tajnik Šu-rnej Ivan, prvi blagajnik Žel t '.nikar Franc, drugi blagajnik Vrhovšek Alojz, preglednika Tavčar Ivan in Hribar Franc, zastavonoša Mlinar Ivan, častnika zastave Znidaršič Anton in Plahuta Brunon. Nadalje sta v odboru Vr-ščaj Ciril in Slapnik Franc. Za pevski odsek je bil izvoljen Sekolec Alojz. Društvo bo maja lepo proslavilo lOletnieo obstoja, o čemer smo se tudi porazgovorili na zboru. Ob zaključku je predsednik Kališnik izpodbujal člane k složnemu delu v društvu.
Do konca sveta
le
Časopisje mnogo piše o slovitem starem spisu »Prerokovanju o papežih«. To prerokovanje so sprva prepisovali irskemu menihu sv. Malahiju, ki je umrl leta 1148. v francoskem samostanu Clairvauxu, kjer je bil opat njegov prijatelj sv. Bernard. Pozneje so zgodovinarji, ki so raziskovali izvir te knjige, ugotovili, da je spis dosti mlajši in da je nastal v začetka 16. stoletja.
Zanimivo je to prorokovanje zaradi tega, ker so se prerokovanja neznanega pisca za večino papežev uresničila.
Knjiga je opis vseh papežev od Celestind II. do konca sveta. V njej niso navedeni papeži po imenih, marveč je vsak označen s kratkim latinskim izrekom. Papež Benedikt XV., ki je vladal med svetovno vojno, ie v »Prerokovanju o papežih«, pa naj je bilo
bo baje
še šest papežev
napisano v 12. ali v 16. stoletju, označen z natančnim orisom časa, v katerem je vladal: »Opustošeno krščanstvo«. Za pravkar umrlega Pija XI. pravi prerokba, da bo »goreča vera«.
Za naslednika pokojnega papeža pa so zapisane v knjig besede: »Ogenj in meč«. V teh besedah vidijo nekateri razlagalci napoved, da bo bodoči papež umrl od ognja in meča, da bo njegovo ime torej prišteto k seznamu krščanskih mučencev. Drugi razlagalci vidijo v teh besedah naznanilo o nesrečah, ki utegnejo za vlade tega papeža zadeti Rim.
Po tem prerokovanju ne Ipo do konca sveta nič več kakor samo še šest papežev. Med niimi ie vštet že tudi novi papež, ki bo zdaj izvoljen. Po tem prerokovanju bo konec sveta vsaj v sto do dvesto letih.
Smrt pariškega krvnika
na poti k usmrtitvi
Nedavno je umrl mnogoletni francoski krv mk Anatole Deibler. Se pred kratkim se je o njena pisalo, da si ne želi drugega kakor upokojitve, da pa ne more najti namestnika v svojem krvavem poslu. Zdaj ga je na neki postaji pariške podzemske železnice nenadno zadela kap. Hotel je odpotovati v svoj rojstni kraj Rennes, kjer bi bil moral na-s^dnji dan obglaviti nekega roparskega morilca.	_	*
Posel krvnika se je v Deiblerjevi rodbini že pokolenja podedoval od očeta na sina. Anatole Deibler je v svoji mladosti prav tako rad kakor njegov oče skušal ubežati temu poklicu in je stopil v Parizu kot vajenec v neko veliko trgovino. Toda mirno meščansko življenje mu ni bilo usojeno. Ko je njegov oče kmalu potem po obglav;tvi tisočega zločinca stopil v pokoj, je mladega Deiblerja državni odlok naravnost prisilil, da je prevzel očetove posle. Anatole je temu pozivu sledil z nekakšno bolestno brezbrižnostjo, ki jo je še povečavalo razočaranje, ki ga je bil doživel nekoliko prej. Zaljubil se je bil namreč v hčer moža, ki je izdeloval giljotine ne samo
za Francijo, temveč za vse dežele, ki poznajo ta način smrtne kazni. Pred nekoliko leti je celo Kitajska od te tvrdke naročila nekaj morilnih priprav. Toda izdelovalec morilnih naprav se je postavil odločno po robu, da bi njegova hči postala žena krvnikovega sina...
Mladi Deibler se je tolažil sprva s kolesarjenjem. Stopil je v neko kolesarsko društvo in je pri več dirkah dosegel prve nagrade. Tako se je seznanil z mlado lepo kolesarko, ki je postala pozneje gospa Deiblerjeva.
V nekem pariškem predmestju je živel krv nik zelo samotno. Vse se ga je izogibalo. Sina. ki bi bil zdaj lahko postal njegov naslednik. nima več. Pred leti ~e je bil zastrupil po pomoti nekega lekarni a V zadnjem času se je Deibler bcfril za povišek plače. Dobival je mesečno približno 2000 frankov in za vsako usmrtitev še 2500 frankov. Ker je moral »vdovo«, kakor imenujejo Francozi giljotino; prevažati od kraja v kraj na svoje stroške, so ti stroški pobirali skoro ves dohodek. Kaikor poročajo, postane novi krvnik Francije neki Deiblerjev nečak, tako da ostane ta posel vendarle v rodbini.
X Koliko je jezikov. Francoska akademija znanosti je skušala dognati število mrtvih in živih jezikov na zemlji in je. ugotovila, da je vseh jezikov 6760. Vendar se govori danes samo še 2796 jezikov. Pri belem plemenu je najbolj razširjen jezik angleščina, za angleščino pa nemščina. Na tretjem mestu je ruščina, potem se vrste španščina, portugalščina, francoščina in italijanščina. Med barvastimi plemeni govori največ ljudi kitajski jezik. Šele potem pridejo na vrsto japonščina, arabščina, hindustanščina in perzijščina.
X Pokojnina za argleške poslance. Te <ini je bila v državnem zboru z 204 glasovi proti 103 sprejeta resolucija, ki terja, da se osnuje za narodne poslance pokojninski sklad, ne da bi se obremenili davčni obvezniki. Po-
kojnino bi dobivali samo davčni člani, ki je bodo potrebni. Vsak član državnega zbora naj bi v pokojninski sklad plačeval funt šterling na mesec, pokojnina pa naj bi znašala 150 funtov šterkngoV za bivšega poslanca in 75 funtov za vdcfvo
X Že 17 let noče biti nihče ne župan ne
odbornik. V francoskem mestu Barbu pri Bor-deauxu meščani že 17 lst stavkajo. Ko so bile nedavno volitve v mestni svet, ni bilo niti enega meščana na volišče. To traja že od leta 1922. Mesto bo imelo še naprej komisarja, ki ga upravlja, Vzrok tej svojevrstni stavki je v globi 600.000 frankov, na katero je bila občina po nekem požaru gozdov v okolici mesta leta 1922. obsojena. Nobeden izmed
meščanov ne mara te odškodnine priznati, zato nihče ne mara v mestni svet.
X Tudi živali imajo hripo. To se je pokazalo v zadnjem času na Češkoslovaškem, kjer so ugotovili, da je mnogo konj bolnih za hripo. Zrebetom postane hripa lahko usodna, ker pogosto povzroči jetiko. Ta bolezenski pojav je postal na Češkoslovaškem tako pogost, da se je dr. Maček, profesor živinozdrav ništva na brnski živinozdravniški visoki šoli posebej posvetil preučevanju te bolezni. Dr. Mačku se je posrečilo pridelati serum, s katerim oepijo za hripo obolelo živino. S cepljenjem je dosegel imenovani živinozdravnik povoljne uspehe. Kjer je uporabil cepivo takoj v začetku bolezni, se mu je posrečilo živino ozdraviti v razmerno kratkem času.
X Krokodilja pečenka. V nekem, hotelu v Bruslju se bo človek lahko kmalu gostil ob krokodilji pečenki, kar v Evropi še ni znano. Nekemu lovcu, ki je videl v Belgijskem Kongu, kako domačini uživajo krokodiljo pečenko, je prišlo na misel, da bi ne bilo napačno, če bi se tudi Evropci navadili na to slaščico. Ugotovil je, da bi se tako meso dalo najbolje pripraviti na ta način, da bi se najprej skuhalo, potem pa speklo. Tako bi ga lahko konzervirali, potem pa pošiljali v Evropo. Tako bodo sladkosnedeži spet enkrat prišli na svoj račun.
X Kalij nadomestuje sonce. Če imajo rastline premalo sonca, je mogoče to pomanjkanje do neke mere izravnati z obilnejšim gnojenjem s kalijem. Nemški profesor Schropp je ugotovil, da povečuje kalij količino rastlinskega zelenila, tako da more rastlina bolje izkoristiti svetlobo.
X Sibirija je bodoča industrijska dežela. V Moskvi so objavili tretji petletni načrt za industrijski razvoj Rusije. Posebnost tega načrta je zlasti ta, da bosta dve tretjini novih industrijskih obratov na drugi strani Urala v Sibiriji. Na to odločitev je morda vplivala skrb zavoljo morebitnih vojnih zapletkov na evropski strani. Izdelovanje avtomobilov se bo povečalo na letnih 400.000 kosov in se bo torej podvojilo. Izkopavanje premoga, ki je znašalo preteklo leto 120 milijonov ton, se bo povečalo na 230 milijonov ton, tako da bo Rusija v tem pogledu zavzela tretje mesto po Ameriki in Angliji. Kar se tiče pridobivanja jekla, hočejo Rusi prekositi Nemčijo. Isto velja za pridobivanje električne sile. Odpovedali pa so se gradnji velikanskih central, ki se niso posebno obnesle. Hkratu je tretja petletka posvečena tudi razvoju oboroževalne industrije.
X Caj iz Abesinije. Tudi v Italiji se popije mnogo čaja, ki ga je pa bilo treba prej uvažati iz tujine Italijani so ga uvažali iz angleških in holandskih kolonij. Da bi pa Italijanom ne bilo treba šteti denarja za čaj tujcem, so poizkusili pridelovati čaj v Abe-sinijL Poklicani strokovnjaki so najprej iskali kraj k* bi najbolje ustrezal zahtevam čajnega drevesa, in našli so ga v pradomovini kave, to je v okolici Kaffe. V pičlem letu so se že pokazali lepi uspehi. Čajni listi dobro dozorevajo. Na kaffskem ozemlju bodo lahko -pridelovali zelo mnogo čaja. Vse pa kaže, da bodo odkrili še druge za pridelovanje čaja prikladne krajine v Abesiniji. Tako se obeta Italiji nov vir dohodkov, Angležem pa občutna izguba.
X Steklene gosli izdelujejo v Ameriki. Steklo'se nlbi dandanes za najrazličnejše reči. Tako se izdelujejo iz stekla kakor svila tanke nitke in iz njih se prede tkanina. Iz stekla se grade hiše, imamo pa tudi stekleno pohištvo in drugo. Celo glasbilá izdelujejo iz stekla. V Ameriki nastopajo v javnih zabaviščih orkestri s stekleniini glasbili, gosli, violončeli in klarineti.
X Dragocena najdba v razvalinah Pompejev. Italijansko prosvetno ministrstvo navaja v nekem poročilu, da so iz razvalin Pompejev izkopali posebno dragoceno najdbo. V razvalinah neke patridjske hiše so v omari, ki že sama na sebi predstavlja veliko redkost, našli majhen slonokoščen kipec indijske boginje, žene boga Višnuja, ki so jo Indijci častili kot boginjo lepote in rodovitnosti. Ta dragoceni kipec iz Indije dokazuje, da je stari Rim v dobi svoje veličine živahno trgoval tudi z Indijo.
STRAN 10
DOMOVINA št, %
i N A p
S A L MIRKO BRODNIK
15
Peto poglavje JANEZ
Vrnimo so nazaj v čas, ko je izbruhnila
VJljn 'i i » » Or. i ^ V i ! ' ; r, i ' - ' ' ■ >	1 - ■ 1/1] \7 Z! : -
movino. v majhno mesto, kakršna so pri nas. In ustavimo se v lopi hiši sredi trga, kjer je gospodoval Janezov oče Miha Dokleva.
Pri Deklevovih je bilo vse tiho. Vojna, ki je pred nekaj dnevi izbruhnila, je vse popa-rila. Še stari Dekleva se je je bal, čeprav je vedel, da ne pride več na vrsto. Bal se je zaradi sina, ki je sicer šele sedemnajsto leto dopolnil, a bi ga vendar utegnili poklicati k vojakom, če ne bi bilo kaj kmalu vojne konec.
Sin Janez je takrat hodil v šeslo gimnazijo. Bil jo eden najboljših učencev in zastran učnih uspehov ni očeta prav nič skrbelo. Bal se je nečesa drugega. Njegov Janez ie bil ■ mlad petelin/ — tako mu je rekel, ko je bil zadnjič na počitnicah. Prav nič se ni znal brzdati. Skoraj med samimi nemškimi sošolci je bil, ki so ga vse prej ko prijazno gledali. In razen tega ni nič pazil, kaj govori. Kakor nešteto drugih mladih fantov so tudi njega navdušili dogodki na Balkanu, zmage združenih čet balkanskih držav in osveta na Kosovom polju. In v tem mladeniškem navdušenju je zinil marsikaj, kar ne bi bilo favno prijetno zanj, če bi bil kdo nesel oblasti na nos.
Janeza ni bilo doma. 2e zgodaj zjutraj se jo z vlakom odpeljal na obisk k prijatelju, ki je stanoval nekaj postaj dalje. Doma je rekel, da se vrne zvečer.
Popoldne je bilo in soince je že lezlo k zatonu. Dekleva je sedel na vrtu in čital dnevnike, ki so že pisali prva poročila s fronte, njegova žena, prijazna ženica, ki bi ji človek prisodil štirideset let, pa jih je imela vsaj petdeset, nekaj manj kakor njen mož, pa se je sukala v kuhinji. Zdajci pa so se odprla vrata in vstopila sta dva orožnika. •Janezovi materi je zastal dih. Kaj iščeta pri njih? Saj so pošteni ljudje, ki z njimi niso imeli še nikdar opravka. Vsa v skrbeh ju .je odvedla v izbo in poklicala moža.
Ko se je z njim vrnila, sta .ji orožnika povedala. da morata napraviti preiskavo, ker je prišla ovadba, da skriva mladi Dekleva prepovedane knjige in druge reči, ki so Avstriji nevarne. Takrat je starega Deklevo obšel strah. Vedel je, ka.j pomeni, če dobe pri sinu res kaj takega. Na skrivaj je sicer upal. da ne bo ničesar, a vendar se je bal.
Orožnika nista našla ničesar, vendar sta rekla, da mora priti Janez v dveh dneh v Ljubljano na sodišče, da bo pričal. Če ne pride —
Potem sta šla. Ko se je Janez vrnil domov, mu je oče povedal, kaj sta orožnika naročila Drugo jutro na vso zgodaj se je mladi Dekleva odpeljal. Zvečer se ni vrnil. Ko je šel oče drugi dan v Ljubljano in ves v skrbeh vprašal po njem, so mu povedali, da so ga zaprli, ker sumijo, da je bil v zvezi s prevratnimi elementi. In niti obiska v ječi mu niso dovolili.
Dekleva je bil obupan, in nesrečna mati tudi. Mož je bil vsak drugi dan v Ljubljani, da bi dosegel izpustitev sina, toda vse je bilo zaman. Ko je čez kakih štirinajst dni «pet; prišel na sodišče, so mu povedali, da •Janeza ni več v Ljubljani. Z več drugimi so ga odpeljali v Gradec ali pa še dalje.
In potem je minilo mesec dni. O Janezu m bilo vesti, kakor bi bil izginil. Prišla je velika obravnava. Časopisi so prinesli obvestila m v njih je Dekleva bral. da je sin dobil štirinajst mesecev zapora, čeprav mu niso ničesar dokazali. Očeta je zabolelo srce jn vendar mu je bilo laglje pri srcu. Zdaj je vsaj vedel, da je sin živ...
Minili so štirje meseci. Velike izgube Avstrijcev so zahtevale novih vojakov. Izpraznili so nekaj zaporov. Med onimi, ki jih je usoda poslala na bojno polje, je bil tudi Janez. čeprav je imel komaj sedemnajst let.
Poslali so ga v (1; KiOVO zasKrocio.
ici
Spet
stan
a De-
Kor je bila to kazen. Janeza niso vzeli v vojaško šolo. Kot navaden vojak ie moral takoj na fronto. Z njim je šla tudi označba p. v. — politično sumljiv — ki ga je spremljala povsod, kamor je prišel, jn mu povzročila precej težkih ur. Oficirji in podoficirji so ga preganjali in delali z njim. kar se jim je hotelo.
V zaledje, kjer jo bil .Janez, so je takrat vrnil Branko, ki je bil pred nekaj chievi v nevarni bitki izgubil precej vojakov in med njimi tudi svojega slugo. Eden njihovih prijateljev mu je povedal, kako hudo gre Janezu, in mlademu častniku so je fant zasmilil. Vzel ga ie za svojega slugo, in tako je mladi (i i j či k ostal pri njem vse dotlej, ko se začenja naša povest. V teh treh letih in pol se je zelo izprcmonil. Neprestani napori so ga utrdili, da bi bil celo lastni oče težko
spoznal v ni"m pred leti hodil v
slabotnega šole.
; a.
si je
Šesto poglavje PISMO, KI GA NI . . .
Ko je mladi kozaški častnik šel, Branko kar ni mogel zbrati misli. Dogodki zadnjih ur. kar se je zavedel, so se mu podili po glavi in bolj ko je o njih razmišljal, manj jih je razunul. Čudežna rešitev pred neizbežno smrtjo, stotnikovo obnašanje proti Janezu, prihod mladega kozaškega častnika
-....... z nekim ncumljivim strahom je mislil na
vse to. Nemo je strmel predse in upiral svoj pogled v rob postelje, kamor se je naslanjal Janez in mu nekaj vneto pripovedoval. Branko je videl, kako se gibljejo njegove ustnice, čul je besede, ki jih je počasi izgovarjal. toda njih pomena ni razumel. Kakor v neki dremavici je bil in niti besede ni mogel izpregovoriti. Nekaj je grizlo v njem, sililo na dan, pa ni moglo priti in se ni mogel spomniti, kaj.
Pred očmi so se mu vrstile slike kakor na platnu, slike iz njegovega življenja, slike iz trenutkov', ki jih je preživel, a vendar se mu je zdelo, da niso njegove. Tako tuje, tako spačene so bile v tem mračnem gradu, da se jih je skoraj bal. Videl je pred seboj očetovo podobo in zdelo se mu je, da je za petdeset, let starejši, videl je svoj dom, in zazdelo se mu je. da so nenadoma posivele stene, ki so bile prej bele ko sneg. Spomnil se je boja. in v njem je oživela podoba poslednjih trenutkov, preden se je onesvestil. Kako sta se z Janezom upirala sovražniku ramo ob rami. In potem, kako .je nenadoma prišel strel in udarec s sabljo. Videl se je, kako je omahnil na tla in so se mu ustnice skrivile v bolesten, obupen krik. Ta slika je obstala pred njim in zastrmel se je vanjo. Nenadoma pa se je kakor ostra puščica zadrlo vanj vprašanje: »Koga sem takrat klical?« In potem .je vstala pred njegovimi očmi ožarjena glava in zagledal je oči, ki so nemo, proseče strmele vanj, kakor bi nekaj upale in pričakovale, pa se boje, da se ne zgodi.. .
Tedaj se jo šele popolnoma zavedel. Naglo. sunkoma se je dvignil iz blazin in iz ust so mu kakor bolesten krik privrele besede:
»Zora . . . moja Zora ... to si ti. . .«
Potem pa je omahnil nazaj na blazine in tiho za jecljal:
»Kaj bo zda.j s teboj . . .«
Kakor bi čakal odgovora, je uprl oči v daljavo, a odgovora ni bilo . , .
Janez je še vedno slonel ob postelji. Gledal je mladega poročnika in smilil se mu je. Nekaj mu je zatezalo grlo. Stopil .je bliže k poročniku. Sklonil se je k njemu in mu popravil blazino:
»Gospod poročnik, ne vznemirjajte se! Hudo ste še bolni in škodovati bi vam utegnilo. Saj bo vse dobro.«
Branko je odkimal.
•»Janez, ti ne veš. kako je z meno i. Ko bi vedel ..."
Pi n i 1111 i 1 i/ii' ,oi_iitn i -I: n _,< >o 1	i	^i	i med
življenjem in smrtjo, sem zvedel, V vročici .ste govoi Šli in vse sr-n čul...'
j	\ i filial1	In
I	\ 1 .	II	1)1
Pni t Kit i i	l i P.	1
»Da bi !a ros bi!o . . . i. uj. Janez.ie povzet nato, »vem. da jo bom šo videl. Tisti trenutek, ko je smrt iztezala svojo roko p o meni in si ti nad menoj obuoaval. mi je nekaj tako reklo. Samo da vem. kdaj.. . Neka slutnja mi pravi, da bom dolgo ločen od nje . . .'<
Snet jo premoiknil. Potom na ';e liho rekel:
"Daj mi obleko,-K 11 n > t t ' , '	• , r ¡,-
n '	t	1 H
budili m u	'
h > i , ,, i i	p m i 1 P
dobi o \ -i dit i 1 i ' i i _	in I e
nel 11 bi i d \ • 1 ' 1
J m« z n u n (i 1	i 'I i i i - _ 'I
po< a i v i * i 11 > t 11 id	i
m ihoma z ^ da i i	t	i-
kazal strah.
»Kaj je. gospod poročnik? •
Branko ni odgovoril. Z mrzlično kretnjo je jel brskali še po zunanjih žepih. In potem mu je roka omahnila.
»Slika ... Moj Bog, kje je?«
Janez, ki ni razumel, ga je samo začudena pogledal. Ko pa je videl njegov prestrašeni obraz in drhteče ustnice, se je zbal,
»Pomirite se! Kaj vam je, gospod poročnik?«
Branko pa ga ni čul. Nekaj, sam ni vedel, ali je strah ali čudna slutnja neznanega, mu je trgalo dušo.
»Moj Bog, kje je njena slika? je neprestano ponavljal.
»Njena shka? Kakšna slika? Gospod poročnik. povejte mi. katero sliko mislite!»
Prijel ga je za ramo in ga stresel.
»Ne razburjajte se, gospod poročnik! Zaupajte mi, ka.j vas teži, morda vam lahko pomorem. Samo nikar se tako ne vznemirjajte. Slabi ste še. Utegnilo bi vam škodovati.«
Branko ga je mrtvo pogledal. Bolestno so se utrgale iz njegovih ust besede, ki jih ie Janez 1 somaj razumel.
»Njena slika , . . izginila ie . . .
»Saj ni mogoče.» ga je hotel prepričati. »Ves čas, od kar so naju zajeli, sem pri vas. Nihče je ni mogel vzeti. Razen . . .«
Premoiknil je. Dve misli sta se zasvetil; v njem. Morda .je bil Kregar? Takrat, ko je bil sam pri njem... ali pa tajinstvena gra-ščakinja? Toda to misel je takoj zavrnil. V dušo se mu je zagrizlo prepričanje, ki ¡t» postajalo čedalje bolj gotovo in odločno: to je mogel biti samo stotnik! Povedal je svojo sumnjo Branku.
»Da, on je bil!« je pritrdil poročnik s slabotnim glasom. »Samo on! Sovraži me, ker ve, da ljubim njo, ki si je tudi on želi. In tudi pismo mi je on vzel — ne verjamem, da bi ga bil že prej izgubil.«
Bolestno je zaječal in si zakril obraz z dlanjo.
»On je bil... on...« je ponavljal. On mi .je vzel edino tolažbo, ki me je spremljala v tej samoti, daleč od doma in nje .
Bolest ga je premagala. Zagrizel se je v dlan, da ga je zabolelo. Potem pa ie potegni! roko z obraza. Njegove oči so se zasrepele v daljo in roka se je stisnila v pest. Vzpel se je na komolce in zaškrtal:
»To mi poplača... Tako mi Boga!
Potem se je iz njegovih ust izvil krik. ki je pretresel sobo. Janez se je zgrozil. Videi je, kako je Branko prebledel in se zgrabil za čelo. Skočil je k njemu, toda mladi poročnik je brez zavesti omahnil na blazino.
1 # «a y i ša i
'**"" ~ c
dim '
.p 1 -
r 1 p
p'
\
1 i i. 1c\ ->
r.'.
e^Kti-iclio
rili O h 1.
I t	>-. 1 , h j'i
! wrik.a . - i i-"' ..I	m
n k;
vc< k
1,
vn^fvno s.-r>~l<-
^ , ,.. , : -	- ,1„			
1-, ■		rT„.,		
d''" w	. a 1 -	P ' "		
		a «•"'■• -» ---	--1 : "'d	
r.	,, ..' -r	I.-,'-,, 1	- - " 1 , i	
fr.--r.rn	r,	'r1 srrnn ''n		
r	K' •' ■>>	t P -		^.. - ..
	k " -	i,	n11 i ■'	r
j A n -	"-n -	: " - ' " ' r-- • ' "O X7 rl	< - ' -V	K l ,
	--------- ■	iT' . ' ''I	in^ rt •	t
	rl 1.,	K"<-3 nv . 1 v->	ci 1-1-	1 - O n o ~
k""':		o. čvrv"' > —	r tMT-^	1, rv-i .
n1 - -»-, c-1 - p		in >•><">-"/V" no ^''i	, i" , n	
	r. t^^ri	-p-1 T-, r ' 1 - 1	i. ti i.	C 'l l^n "i
t-'---""-		- ■ 1 ^ l-i ] - o " >Y1 p, - " 'i	"O n '	f n o c r
■p - T - - /v .V. »■-,	■h V^-.c-l	^"'rio po''1'-	A-O	r)-, „
	1 i 1 ' !	-' T-^ ' f-: v-v, p-i •-•, T-.	5T! O C: n>	
	rr,.o	f <">1 O ' p ros	c-.,o	P,
		snHni ^nki.		
- -	nn . ■/■ ■,, r , r --'0 . TT1 ° r		i o h-'4-'	N -i p h n _
Jr- '--a		T^ + n rpp-lf	n v* ni	
jTinl-ip 1 p>-S7(I<i.?aj	(*V>
p V : -i r^ci irj.
,r~,x 1 -„A:
C r)
■j ^
Ul s 1 / .. I 1' 'I 1/
.t pia\
, L.l
II 'P -1 'II'.
, r. i
r j V KI -5 '
i mi
T^r-prsj	'n rt ^"-¡kopali -pl i ' p'-.^
pp riAui ^--n n hotn7rd,
** lr»«	- -
-me, 'vi	h di se 7«isti. 1ri ja jca in rie-
a j ( «.l-''	n< n v prahu Nato primešal še
t nI	v ■> so tudi romenPki dob^o
p -	1 i ric-odo v vrelo vodo in me-
s-;i i! 'i'.1, cii!	tirirno rloppj drobn' ? > i 'j pncn^o jfj na n-k-.a
T i i	n 1 ^ epi-iOp na^o no ^v^op
r
m
Ut
i*v'!'i'\0 n '''' ''1 '^ c'''''''""rTi a časa. da se maslo dobro
bjj
* tf '
l >«U .11 'j, i 1'-nii ,o ptba^o cii 11 ( vli i i i > ,ui ' ' i-l
•	v^n^j i
„ o J h p z me, i>o 't
'ii M - it F I 1|>'„\] ki
j;

Pil
t d
"-.i na p
.i' ■ 1 ' .
v-l	d c I t „ '
v - U 1	,11)11
i. i v i i Un na 'i u-i d
ii'.
' ''n( f ?ni(v'iii\i. ') ' ne ' >' >
\U! I 20 t'l I i 1 11 \
o\ .i _a 1 z / P .i ! i- 2 1 d k /m	i k, ,
M	i
i ^ ) 1	0 O	P
li <■ i ] n	ii 1 i
' ' I v ,ill f	, >1	p'
1 n p' i	1 ' •
f - , i 1 ^
' d u r 1 1
J. o e u i P .i i a i > .i iian um
'Ttl i \ i
.a narodnega
--liUiiir.iiiK.O
, r, k
Pesn
. Pl :n iaarmo-r .mat n-
i\ a-i/
T.'I "k
21. februa: i i (igrica \
11 -1' e!o r
1 n i i Lska
• , (k , .1 h v i in, 1 > b i. i ..i h , M i . , 1 • (, - d U'"
i >
n,	; 11 ( ^ "1
d 1 i < i d : > i - n 'oni vi1 j ! m < r' ; ^ k -! ,d, < a 1 " 1 a H .1 ' e t- t n n	' ' i .
■š / ;v " 1
^	J1! 1 T	11
u i v ^
<• 'Ph •
Sli O A-
na
ah; vodil 'd i. POI-O-
■ i" *	i X	1 < 1
mi	/ >' i / ' 1 i '
- i	r' ' '	i P
-r-.v,-,	/I ' 'I 'I ' I ■
rna o c,)M:-a
* •
% i I
« ?
i » 1 f< 'i i . -
l	i" Miuii:;, !«•	.Si;F'
i f n' L 0 00 Na''' Mil	' i O.io
i c' < " - r i i' i i i ■ d rkve " " V, i-'-,	i i j, ,, ii i. T,,-	o.re)
1H.O0: Koncert pevsKCiia >.harr, -»Bt».......i' v
Gotove1!. 10 30: Koncert rfsdi^lcega eia-ecdra 12 00: »Vo~e i "odci«. 1300: Nat-ovodi, noro-čd-> 13 20: Grafični kvintet vmes Inhka rdroba na ploščah. 17: Kmetijska ura: Hl<"v-
rfnnj jn pr)(v;nPvi — 't(.H,.,'d: vnod""noja
Qo:-'"oodir5dva (m-i. Fran Td\-'ž;vr,). 17.30: I,um-paci; Va"\abund (po burki Nestro.v; in r--. m^tir-h iz 'stoim»nckoga fdma 7.h ra 1 .1 '>:■.-redda. Jožek in Ježek: sodelovali bo-' > """ni rnd!i"kc igr družine in radM^ki od .'-'a1), IP.00: Nanovedi. poro-ia !')30- N , • v:i. 19.50: Narodne v venčkdi (sodelovala l>ohCu Kcmorn: zbor in radijski orkester: d i )• i: >' e- n t Šijnncc). 21.30- Duet hai mon>k (brata Ko-
1 1 1 ti ' 14 U'1 \ e ( * t d1 1	r
, . t d 1 . 1 1 I ! o»' . v , 1." n	1
1 ,h ('T -m \ 1 vto S 1 v p, 10 t	, P,
p . 1 , )>) \ < uilli '->0 1	Li -
h 1' D ' -1 „J 20 00 '' ' r,	. 1 n ]< 1 i-'iii '^adbe o vpub «i h n
i 1 i ) 1 pon	P' o lila M,i 1 »
( 1 \ 1 1 e, < t > Zc ^'ti \ / 11 ud' /n 1 u /1 'diinb' 1 _ .1 / 1 b 1 1 1 1 1 , j' e di 1/ o - od' 1 n ah li P r n ' • ^ "v k m t k t e dhi n1 1 i v/ u n Pi, \ > 2.' 00 \ l T	1") \ 1 01 'ni t ie 1 1 / 1 ^ 1 o
I ¡¡rt Mili 1 !' ')i\i Oi , / 1 1 .1 ain 1 1 ) . 1 > I	\ ,1' 1 11 't \ '0' s
1 , 1 t \,rn iio iok' /t iok 11 1 1 j ič 70 "'II.
i' '»,22 i u uai u 12 0.1 Slo\.o davil, ,	1 12 i (C ^ 13 >1) ;\T (n,,-, 1 Jk C< . ne\a uia kpial b ~ 1 1 > .1
- t 1' e 11 Com n Stanič »krf!one-n dm 1 • ud or Cer:n 0 1-4 «0: 01 iS 00 *" 1 1 t ura: Anr-št Ada-7 ' '<•«-'» 1 c Pn-a.ja. pou'"na ¡ara 1 'i ' i 1 ke v d^kc d'už;ne). 18 40: Selit-
industrii« (Kuhar). 1 10 30: Nac. ura. e Prono<.a<a'.- :z M'	(I odmoru plasbe-
1 1 l mar; v II. odmoru
1.......°de roroena).
<	2 i f mi > i,, 19 U'i ! (1 i' " - o
'i 1 1 ' 11 P -'K 13 0'i \ p 1 d'
" ( ) ' '1	, H ' ' ITI "MU O '.< -
1 ' n \ '	100 ( m. 1 ' r nane-
1	.>'".)	, o i / |
<■ t- a 1 , 1 o MI A , i 1	v ■ ii' 1 1<i~o D. m mr 7i
1 ''' 1 h	1 1 p»	n ' 1 1 1
t , 1 "" o P,. n 1 v 1 -n ' , > 1 1 'i v > e
^ ' '.,	21 f' up-	1 1 ' ' v-
1	11 Tir	* •'
n h r! '	. ' 1 d. i >1	1 t 1 , -
1	•> 11 a p, p : h P ^ p
' , p "n \, - < t ' n	"i ivi, ^
d' 1( a 7 „J, , r 1 ' , ' n " v / ' n pa ' ' up J "ie p, nl, a ,	)
v- n , (r"	ti : . * P 1
i , i -1 , 20 ^ ■
2	' 00 A* ' , . ster). 21 P< 1 -po^edk
Sobo D'san s-f
) O-
'■I S 1!
1.1. .....
parp"d'k-* '.'i 1,
1 k vmes T'-bove!ii
Ki pe\-ski .pazz ivartet.
2° 00- Napovedi, poroči';). 22.15: Nadaljevanje duota harmonik in Trboveljskega iazz-kvrteda.
P""oCleHok. 20 f 1 1 uo 1 1, šram: 1 P1 P" 0 ' 1 ' " . 1 P 13.20: O 1 1	1, .	....11-
sira. TO' '	<
ura: 1 ab* 1 , \ . , z 1 , t 1, b.
..hi S >.1 ki • dom i!iii'i 1 1' P v,' < b
Ko so se Angleži pred petdesetimi leti pripravljali na pohod v osrčje Južne Afrike, je angleško vojaštvo našlo močno domačo državo črncev, katere vladar je bil kral.i Lo Ben-gula. Meja zamorske države je bila na eni strani reka Zambeze, na drugi pa reka Lim-popo. Belci so prišli kmalu do velikega vpliva v državi Kralj črncev je bil nasproti svojim podanikom skrajno strog in neprizanesljiv, medtem ko je bil do belcev zelo prijazen. Raznim trgovcem in pustolovcem je dovolil, da so izrabljali ogromna zemljišča, zlasti pa izdatne zlate rudnike. Toda imel jih je za ušesom več kakor najbolj pretkan belec. V zameno za izrabljanje razsežnih zemljišč se ie dal mastno plačevati ali z zlatom ali s puškami. Tako je opremil vojsko, ki je štela 15 000 mož in predstavljala največjo oboroženo moč v Južni Afriki.
Če ni dobival dovolj zlata, je zemljišče takoj oddal kaki drugi skupini belcev in trdil, da ga ubogega in neukega, kakor je, njegovi beli svetovalci vedno varajo. Stalno se je pritoževal nad nepoštenostjo belcev in nekega dne je poslal angleški kraljici Viktoriji takole sporočilo.
»Gospa Viktorija! Pravijo, da ste prav res kraljica. Če je temu tako, potem vas prosim za pomoč, da bi se laže otepal nadležnih in nepoštenih belcev ki prihajajo v mojo deželo iskat zlato. Med njimi ni prsv nobenega, ki bi bil pošten in ki bi mi; mrgel zaupati. Zato vas prosim, da mi pošliete človeka ki bo pošten «
Kraljica Viktorija mu je zelo vljudno odgovorila. da bo njegova prošnja uslišana in da mu bo poslala človeka, ki mu bo brez skrbi lahko zaupal. Ta človek je bil Cecil Rhodes s
kralja Iščejo
svojimi zaupniki. Toda črni kralj ni hotel pristati na razne pogoje,'ki so mu jih stavili Angleži.
Šele po štirih letih vojevanja so se Angleži pod vodstvom Cecila Rhodesa polastili nje-I govega kraljestva. Po Rhodesu se tisto ozemlje zdaj imenuje Rodezija. ! Ko so novembra 1. 1893. Angleži zavzeli Lo Bengulovo prestolnico Bulawayo, so jo našli čisto prazno. Zakladi, ki jih je črni kralj nakopičil, so izginili. Kralj Lo Bengula je tedaj s 1200 vojščaki pobegnil proti severozapadu.
Kmalu potem je stari kralj umrl za kozami in za njegovim zakladom je izginila vsaka sled. Toda zaklada kralja Lo Bengule niso pozabili. Nastala je domneva, da so kralju zvesti ljudje zakopali zaklad v neki puščavi Severo-zapadne Afrike, ki je bila takrat v nemških rokah. Nemška oblastva so se zelo zanimala za zaklad. Ko so med svetovno vojno zavzele čete Južnoafriške zveze mesto Windhoek, je poveljnik Leipoldt v starih nemških arhivih našel skrivnosten papir, ki govori o pravljičnem zakladu.
Leipoldt, ki je sam lastnik velikih rudnikov, je na podlagi tega papirja sestavil v dvajsetih letih že pet odprav, ki naj bi našle zaklad. Toda bilo je vse zaman.
Kakor pravijo, imajo danes v rokah dokaze da ie zaklad zakopan v portugalski koloniji Angoli. Kraj, kjer mislijo, da so zakopane Lo Bengulove dragocenosti, čuvajo v največji tpinosti. Leipoldt, ki je spravil na noge spet veliko odpravo, je prepričan, da se mu bo tokrat posrečilo najti zaklad, ki je vreden milijarde. Največja težava je v tem, ker ne more prikriti sledov. Zato se Leipoldt boji. da ie ne bi kdo ubral za njim in ga prehitel.
Skoro so živega IfllElfSjSžifl
V neki zako+ni gostilni v San Franciscu v Ameriki je prišlo do krvavega pretepa. Med pretepom je nekdo padel onesveščen na tla. Poklicali so zdravnika, ki je možaka razglasil za mrtvega kajti oko ni pokazalo nikakega giba. ko mu je dvignil veke
Možaka so spravili nato v mrtvašnico, da bi njegovo truplo nasveti nje jutro raztelesili, ker so hoteli ugotoviti pravi vzrok nie-gove smrti. Kako so se pa zdravniki in pazniki začudili, ko so stopili zujtrai v mrtvašnico in zagledali možaka, kako se stopal sem in tja med pravimi mrtveci. Ko se je možak
malo zbral, je povedal, da se je pred nekoliko minutami z bolno glavo zbudil in se znašel v ledeni mrtvašnici. Ob njegovi nogi je je bil že listek, na katerem je lahko bral, da se je bil prejšnji večer v neki gostilni pretepal.
Kako se je zgodilo, da so ga živega spravili v mrtvašnico, pa se je dalo razložiti še-'e tedai ko so poklicali zdravnika, ki ga je bil razglasil za mrtvega. Ta je povedal, da je možu kakor običajno dvignil veke in da ni oko pokazalo nobenega giba. Zdaj pa je nesrečni mož povedal, da seveda ni moglo biti gibanja, ker ima stekleno oko...
Tako vsaj pravijo tisti, ki modro razlagajo, da oblika nosu kaže na lastnosti njegovega imetnika
Če imaš debel in mesnat nos. si ljubitelj dobrega mesa in veselega življenia. Okrogel nos pravi, da tvoji možgani ne delujejo hitro in živahno. PoSčnat nos pa ti pove, da si zelo občutljiv Tak nos so rojenice v zibelki dale ljudem z umetniškimi in umski-ni sposobnostmi. Dolg nos imaio ljudje, ki se radi pečajo s skrivnostnimi rečmi, koničast nos pa ie znamenje ostrega duha. Imetniki takega nosu so raziskovalci in radovedneži, ki nikdar dovolj ne vedo. Trdno usa-jen nos imajo ljudje z gospodarskimi last-
nostmi in ki kaj dado/na zunanjo čast in ug'ed	|
Ljudje z orlovskim nosom so zmožni ju- J naških in pustolovskih dejanj, medtem ko j široko odprt nos z močno razvitimi nosnicami označuje poltene ljudi. Kdor ima tak nos, ki je na koncu malo razklan, je velika dobričina. Človek s priščenjenim nosom in stisnjenimi ustnicami pa je trdega srca in lažniv.
Zdaj pa si le oglejte svoje nosove, da boste vedeli, kai ste prav za prav. Če kdo ugotovi, da ta razlaga pri njem nikakor ne velja. nai ne bo žalosten, saj se danes na svetu pridiguje še vse kaj drugega kot pametno, dobro ali resnično, pa vendar to ni. ■
AVTOMOBILIST V TRAFIKI
Avto se prevrne, gospod za vo anom razbije šipo v izložbenem oknu in prileti v tra-fiko.
»Če sem že tu, mi pa dajte deset viržink, prosim « pravi presenečeni trafikantki.
IZ DEŽELE LJUDOŽRCEV
Poglavar ljudožrcev zasači svojo ženo pri grehu. »Kaj pomeni ta beli mož v omari?« se razjezi nanio.
»Vse je v redu,« odgovori žena, »omara je naša nova shramba za jedila.«
Mali oglasi
IŠČEM ZNAČAJNEGA GOSPODA,
osamljenega, upokojenca ali slično, na stanovanje in hrano. Želim prijatelja .dežele in reflektanta na mirno življenje. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Domovi-ne« pod značko »Stalno zadovoljstvo«. 48
300 DIN TEDENSKO
lahko vsakdo zasluži. Pošljite znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana VII.
TEMPO! — TEMPO!
Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Naše geslo je: »Za dobro delo dobro plačilo!« Javite se takoj na Jugo-Patent. Ljubljana.	45
IMAM VEČJO MNOŽINO SORTIRANEGA HALOŠKEGA VINA
na ^rodaj. Vprašajte na naslov: Fric Ho-lobar, Petrovče.	44
NAROČAJTE IZ KUPČIČEVE DREVESNICE IN TRSNICE
na Ptujski gori Seznam in cenik na razpolago
RAZVESELITE SVOJO ŽENO
in ji naročite časopis »Žena in dom«. Pi-. šite na upravo Ljubljana, Dalmatinova ul. 8-D, da Vam pošlje eno številko brezplač no na ogled.	12
JESEN	OSTANKI	ZIMA
mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvni, brez napak in sicer:
paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnie perilo 128 din:
reklamni paket seri »K«, vsebina 20 d0 25 m bo jšega flanela za moško žensko in otroško perilo v najlepši sestavi, paket 130 din;
dalje specialni paket "original Kosmos D« z vsebino 17—21 m la barhentov za ženske obleke bluze n prvovrstnih flanelov za pi-džame. žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno 150 din.
paket serija »Z« z vsebino 3—3 20 m dobrega sukna za moško obleko, damski Kostum ali plašč in sicer:
»Z'l« 130 din. »Z'2« 160 din. »Z'3« 200 din, »Z'4« 250 din »Z'5« 300 din, cela podloga za moško obleko po kakovosti 80 100 m 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago
Pišite še danes Razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene
SAMO DIN 49-50
St. 62.300 Anker ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlra.n okro» « pismeno ?a.ranclj»
Din 49.50
gtev 62.301 ista ■ osvetljenimi kaaala| ta številčnico
(Radium)
Din 59.50
Zahtevajte cenik, kj 'ara ga posije a»» -.tanj ta poštnin« prosto
Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici,
Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Keianer.
Urejuje tiUp OmlaUič.
/<a ZSaioU.'io usK.u'iio t c u u Jemik