Primorski
Št. 60 (14.806) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.	___________________
TRCT-UI.Montecchi6-Tel.040/77966C10________
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
^ ap/SiMpH tim«"-bronhUJni
Apisirup timijun-bnmhiahri blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč. Pomirja krce
7096 AA
/,0090201
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
7 ?nn I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVN IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
OSREDNJA KN21 S'NI.CA S,VILHARJA
trg revolucije-. 1 R
p , i 32
Več
manjšin v večji Evropi
Bojan Brezigar
Evropska Unija je torej večja. Včeraj sklenjena spo-razuma s Švedsko in Finsko sta povečala Število Članic zahodnoevropske zveze na Štirinajst, v nod so pričakovali sporazum z Avstrijo, za Norveško pa bo treba počakati verjetno Se teden dm. Vendar je že sedaj povsem jasno, da od prvega januarja prihodnjega leta ne bomo veC govorih o dvanajsterici, ampak bo clanic najmanj Štirinajst, verjetno pa petnajst ah Šestnajst
O poteku pogajanj in njihovi zapletenosti poročamo na drugem mestu. Sicer pa si lahko mislimo, da usklajevanje stališč ni lahko: kaj imata na primer skupnega Grilja in Finska? In kaj Portugalska in Švedska? Vendar obstajajo skupni interesi, ki te države povezujejo v enoto. Ob tem pa vsakdo poskusa doseči, da bo nova pogodba njemu cim bolj ko-nstila, To počenjajo države, ki so že Članice Unije, in one, ki žehjo vanjo vstopiti. Tako so na tapeti običajna vprašanja vedno sporne teme kmetijstva, kot tudi vprašanja, ki zadevajo enega samega partnerja, na primer tranzitni promet tovornjakov, ki so jabolko spora med Avstrijo in evropskimi pogajalci.
Kot vsi, tako se tudi mi lahko vprašamo, ah nam ta razširitev Evrope koristi ah ne. Odgovor je - Ce vprašanje obravnavamo z manjšinskega vidika - lahko samo pritrdilen. Kar v treh od štirih držav, ki naj bi postale nove Članice Evropske Unije, so namreč manjšinska vprašanja zgledno rešena Trditi, da ni problemov, bi bilo pretirano, vendar je vprašanje Švedov na Finskem, Fincev na Švedskem in Laponcev v vseh treh skandinavskih državah dobro urejeno s priznanjem jezikovnih pravic; pri Laponcih so v veljavi tudi ustrezni gospodarski ukrepi, ki temu severnemu nomadskemu narodu omogočajo ohrani-tev. Norveška je celo edina evropska država, ki je že ratificirala konvencijo Sveta Evrope o manjšinah.
V Avstriji ni tako, vendar v njej živi kar sedem manjšinskih skupnosti, ki
SO dobro organizirane in tubi zelo glasne.
Z razširitvijo Evropske unije bo torej manjšin v njej znatno veC. Tudi manjšinska problematika bo bolj prisotna in v evropskih institucijah - od komisije do parlamenta in ministrskega sveta - bodo lahko manjšine računale na večjo pozornost Povedano z drugimi besedami: francoski centralizem, angleška in nemška pragmatičnost ter italijanska apatičnost bodo v povečani Evropi šibkejši. In glede na dejstvo, da daje maastrichtski sporazum tudi nekatere neposredne pristojnosti Evropski uniji, je vstop takih novih Clanic za nas lahko samo pozitiven.
NEW YORK / STRELJAL NAJ BI ARABEC
Brooklyn: štirje Židi ranjeni v atentatu
NEW YORK - Na mostu, ki povezuje Brooklyn in Mahattan, je moški, ki naj bi kričal v arabščini, streljal na 4 mlade Žide, pristaše skupnosti Luba-vitch. Dva sta bila hudo, ostala dva pa sta lažje ranjena,. Atentator je - kot kaže - zbežal naravtomobi-lu, iz katerega je streljal, priče pa ga opisujejo kot Arabca, med streljanjem pa naj bi v arabščini kričal: »Smrt Židom!«
Preiskovalci zaenkrat Se niso povedati, Ce je dogodek posledica pokola muslimanskih vernikov v Hebronu, ati banalnega prepira zaradi prednosti.
Zdravnik Baruch Goldstein, ki je med glavnimi krivci za napad na muslimane zbrane v mošeji, je namreč doma iz vendar pa je sodil med pristaše ekstremističnega rabina Me-jirja Kahana, ki ga je arabska morilska roka ubila leta ’90.
Stirjemlade Židi, stari od 17 do 19 let, so se s številnimi pristaši skupnosti, vračati iz bolnišnice, v kateri je bil zaradi težav z vidom operiran njihov verski vodja, 91-letni rabin Menchem Schneerson.
Na sliki (telefoto AP) kombi, v katerem so se peljati mladi Židje
AAOOi
koper
Hackove ne bo na glasovnici za proporčni del
RIM - Volilni odsek kasacijskega sodišča je končal s pregledom vseh prizivov, ki so jih vložiti kandidati in stranke, ki so jih deželna prizivna sodišCa izključila iz volilne tekme. Del prizivov je bil sprejet, del pa zavrnjen. Med privizivi, ki niso bili sprejeti, je bil tudi priziv Demokratičnega zavezništva iz Furlanije-Juhjske krajine, ki je bilo tako dokončno izključeno iz tekme za proporCno kvoto na volitvah za poslansko zbornico. Skupno z tisto Demokratičnega zavezništva je tako izpadla iz te-
kme za proporCno kvoto poslanske zbornice tržaška znanstvenica Marg-herita Hack. Hackova pa bo vsekakor sodelovala na volitvah kot kandidat napredne koalicije v enomandatnem večinskem okrožju Trst 1.
Sklepi kasacijskih sodnikov, ki so pregledali 204 prizive, so že izzvati polemične reakcije. Med najostrejšimi je bil Pan-nella, ki je sodnikom očital, da so uporabljali dvojno merilo. Najbrž pa tudi ta prijem sodi v predvolilno kampanjo, ki se zaostruje.
Na 2. in 5. strani.
BALKANSKA VOJNA / CE GA BODO NADZIRALE RUSKE MODRE ČELADE
Bosanski Srbi pristajajo na odprtje letališča v Tuzli
MOSKVA, SARAJEVO -»Bosanski Srbi se strinjajo z odprtjem letališča v Tuzli,« je po pogovorih z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem v Moskvi izjavil ruski zunanji minister Andrej Kozi-rjev. KaradžiC je v kompromis privolil po zagotovilih Rusije, da bodo njene modre Čelade nadzirale letala, ki naj bi prevažala le človekoljubno pomoč.
Bosanski podpredsednik GaniC se je ostro odzval na srbsko privolitev v odprtje letališča v Tuzli.
»Ruske modre Čelade ne morejo biti nepristranske, saj je Rusija tradicionalna zaveznica Srbije. Rusi podpirajo agresorja in vojne zločine, kar je lahko samo žalitev ZN.«
Ameriški predsednik Clinton se je z britanskim premierom Majorjem včeraj pogovarjal o oblikovanju komisije, ki bo ugotovila, kaj v Sarajevu potrebujejo za obnovo električne napeljave in vodovoda. Konvoj s hrano za Sarajevčane že drugi dan čaka v Hadžičih. Srbi so po-
stavili barikade in zahtevajo izpustitev srbskih ujetnikov, ki so zaprti v muslimanskem taborišču Tar-Cin.
Včeraj so se nadaljevali hrvaško-srbski napadi na muslimansko enklavo Ma-glaj, v BihaCu pa je srbska vojska bombardirala železniško postajo in pekarno. O kršenju premirja se bo general Rose danes v Sarajevu pogovarjal z vojaškimi predstavniki bosanskih Srbov in Muslimanov. (-Afp, Reuter)
Na 19. strani
EVROPSKA UNIJA / RAZŠIRITEV
Švedska in Finska podpisali sporazum
Pozno zvečer pristopila še Avstrija
BRUSELJ - Švedska in Finska sta včeraj dosegli dogovor o pristopu k Evropski uniji. Avstrija je nadaljevala s pogajanji in pozno zveCer je bil dosežen sporazum, pogajanja z Norveško pa naj bi se nadaljevala prihodnji teden. V Bruslju so prepričani, da bodo uspešna.
Sicer pa je sporov še precej. Za Avstrijo je bilo najbolj sporno vprašanje tranzitnega prevoza s tovornjaki. Po izidu referenduma v Švici bi namreč avtoprevozniki svoje proge med Italijo in Nemčijo preusmerili preko avstrijskega ozemlja, na Dunaju pa za to noCejo slišati. Za Norveško pa je sporno vprašanje ribolova, pri Čemer prihaja do sporov predvsem s Španijo. Ker pa so članice Evropske unije privilegirane, ker so pac že sestavni del unije same, ki
torej nastopa enotno, pojmujejo partnerji stališča Unije kot nekakšen diktat in v takih pogojih so pogajanja zelo težka. Vsekakor so tudi znotraj dvanajsterice gledanja različna in tako je sinoči danski premier, socialdemokrat Rasmussen, izrazil željo, da bi tudi Norveška pristopila k uniji, ker bi bila tako skandinavska prisotnost markantnejša.
Sicer pa včerajšnja podpisa Švedske in Finske še nista dokončen pri-stok k Evropski uniji. Ratificirati ga bosta morala oba parlamenta, na Finskem pa bodo odločali državljani na referendumu; glede na nasprotovanje širokih krogov javnega mnenja - predvsem med kmeti - pa še zdaleč ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo referendum uspel.
Na 14. in 18. strani
VOLITVE / KASACIJSKO SODISCE PREGLEDALO PRIZIVE
PODKUPNINE / VRH NA MILANSKEM TOŽILSTVU
Izključitve izzivajo precejšnje polemike
Marco Pannella napoveduje prizive na vse forume
Milan zahteva zase preiskave o KPH)SL
No srečanju koordinirali preiskave na osnovi znanih obtožb bivšega tajnika PSI Craxija
RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj končalo s pregledom vseh prizivov, ki so mu jih naslovili kandidati in gibanja, ki so jih deželna prizivna sodišča izključila iz volilne tekme. Skupno je 18 sodnikov volilne sekcije preučilo 204 prizive in delo, kot je povedal predsednik Manfredo Grossi, ni bilo lahko, saj tolmačenje novih norm volilnega zakona ni bilo enostavno, dodatno pa so ga kom-plicirala Se naknadna dopolnila.
Kasacijski sodniki so kot vodilo svojega dela izbrali kar najbolj prožen možen kriterij, kljub temu pa niso zadovolili vseh in že se napovedujejo novi prizivi in težave. Med najostrejšimi je bil lider radikalcev Marco Pannella, ki ni prebavil izključitve svoje liste in kandidatov v dveh okoliših Veneta. »Gre za odločitev, ki je skregana s pravico in je sad diskriminacije«, je zapisala v tiskovnem sporočilu Lista Pannella, ki obtožuje kasacijo, da je izključila njene kandidate, »Čeprav je šlo za popravljive nepravilnosti, vsekakor
pa manj hude od drugih, ki jih je kasacijsko sodišče saniralo«. Lista napoveduje priziv na vse sodne, civilne in politične forume.
In v pravilnost odločitev kasacij-skega sodišča je v imenu Berlusconijeve Forza Italia podvomil tudi Cesare Previti, podpredsednik podjetja Fininvest comunicazioni, sicer pa kandidat za senat. Previti je menil, da je kasacijsko sodišče, kolikor naj bi bilo mogoCe sklepati iz skopih Časopisnih poročil, uporabilo dvojno merilo. Previti zato predlaga, naj bi kasacijsko sodišCe objavilo vse prizive in utemeljitve, s katerimi jih je sprejelo ah zavrnilo.
Na kalabrijsko Deželno upšravno sodišCe pa je napovedal priziv Franco Cobelli, kandidat Sgarbijeve liste SI, ki je bila izključena iz volilne tekme. Vittorio Sgarbi se bo sicer lahko pomeril v volilni bitki, vendar pod znakom Forza Italia, zaradi Cesar je Cobelli napadel Berlusconija, obenem pa umetnostnemu kritiku očital, da se je podredil diktatu mi-
lanskega medijskega magnata.
Z zapletenostjo pravilnika novega volilnega zakona si je včeraj belila glavo tudi parlamentarna komisija za nadzorstvo nad Raiem. Po veljavnih pravilih bi bili namreč Severna liga in Forza Italia izključeni iz volilnih tribun Raia, ker sta prisotni le v 13 okoliših in ne 14, kot zahteva pravilnik. Toda komisija je sklenila, da tudi Bossiju in Berlusconiju omogoči dostop, da ne bi podžigala novih polemik. Kar zadeva volilne tribune za večinski del, je komisija sklenila, da bo omogočila nastop kandidatom treh koaliciji (napredni, sredinski in drugim), nerešen pa je problem Liste Pannella, ki ne sodi v nobeno od treh izbranih kategorij.
Kljub tem težavam in nejasnostim pa italijanska demokracija ni v nevarnosti. Tako je s strani revije Time miril ameriške bralce predsednik Fiata Giovanni Agnelli, ki uverjen v pogum Italijanov in upa, da bo »mogoCe v kratkem zgraditi novo politično zgradbo«.
Milanski tožilec Gerardo D'Ambrosio (foto AP)
MILAN - Predstavniki vseh italijanskih tožilstev, ki vodijo preiskave o domnevnih kršitvah zakona v financiranju bivše KPI in sedanje DSL so se sestali na milanskem tožilstvu, kjer so zasedali skoraj ves dan. Milanski tožilec Gerardo D’Ambrosio, ki je sestanek vodil, je pojasnil, da je šlo za »tehnično« srečanje za določitev, kateremu tožilstvu pripadajo posamezne pseiskave.
Sodnijskega vrha so se udeležili sodniki iz Rima, Turina in Benetk ter milanski sodnik Paolo lelo, ki je prevzel od Tiziane Parenti (zdaj kandidatinje Berlusconijeve Forza Italia na skorajšnjih volitvah) milansko preiskavo o KPI-
NOVICE
Koncesija za 68 odstotkov krajevnih TV postaj
RM - Od 890 lokalnih televizijskih postaj, ki so zaprosile za koncesijo, jih je prejelo pozitivni odgovor okrog 600 ah 68 odstotkov, medtem ko je bilo med prošnjami krajevnih radijskih postaj sprejetih kar 75 odstotkov ali 1.900 prošenj na skupnih 2.542. Od nacionalnih radijskih postaj je koncesijo prejelo 14 prosilcev. Številke je včeraj objavil poštni minister Maurizio Pagani, ki je postopek za podehtev koncesij izvedel v zakonsko predpisanem roku.
Med krajevnimi TV postajami, ki so prejele koncesijo, jih je 150 nekomercialnih in torej z zelo omejenim reklamnim prostorom, veliko interesentov pa ni prejelo koncesije zaradi skromnosti svojih glavnic ah pa zato, ker nimajo najmanj treh zaposlenih. Tako je sicer prišlo do občutnega znižanja števila postaj, vendar jih je glede na potencialnost trga še vedno daleč preveč in visoko nad evropskim povprečjem. Minister Savona je zato izrazil upanje, da bo izvajanje zakona št. 422/93 sprožilo proces združevanja TV postaj in sineigijo.
Odslovljena z dela ker ni oblekla minikrila
VOLITVE / KRITIKE BERLUSCONIJEVEMU PROGRAMU
DZ: »Italija, razmisli!«
RIM - »Italija, razmisli!«. To je poziv, ki ga je Demokratično zavezništvo Ferdinanda Adomata in VVillerja Bordona naslovilo italijanskim volilcem v odgovor Berlusconijevemu Forza Italia. Poziv je bil naslovljen volilcem na vsedržavni skupščini kandidatov Demokratičnega zavezništva, ki so se včeraj zbrali v Rimu.
Poziv k razmisleku, treznosti in tehtanju je DZ zaupalo svojim dvem najuglednejšim kandidatom, proračunskemu ministru Luigiju Spaventi, ki se bo v enomandat-nem okrožju Rim 1 neposredno pomeril z milanskim medijskim magnatom Silviom Berlusconijem, in bivšemu finančnemu ministru ter economistu Brunu Visentiniju.
»Zavzeti se moramo za Italijo,
ki bo trezno-razmišljala, in se boriti proti tistim, ki odklanjajo razum,« je dejal Spaventa in ostro polemiziral z Berlusconijem ter njegovim volilnim programom. Proti »demagogiji« milanskega medijskega magnata pa je usmeril bodice Visentini, ki je menil, da bi bil v sedanjih pogojih »glas za desnico skok v brezno«. Polemiziral je z Berlusconijevo zamislijo trga, saj »tržišCe ni naravna danost, paC pa sklop pravil. Italija pa potrebuje discipliniran trg,« je poudaril Visentini. Adomato pa je dodal, da bistvo sedanje volilne kampanje ni spopad med levico in desnico, pa tudi ne med liberitsti in etatisti, ampak med tistimi, »ki želijo uzakonjen trg z jasnimi pravili, in tistimi, ki hočejo trg brez pra-
vil v korist močnejših«.
Gospodarski del Belusconijeve-ga programa je izzval ostro reakcijo Ljudske stranke. Načelnik poslanske skupine Gerardo Bianco je kritiziral tiste sile, ki »v iskanju volilnega soglasja ne skoparijo z neuresničljivimi obljubami«. Dodal je, da »ni mogoCe zrušiti ravnovesja finančnega zakona z iluzoriCnimi obljubami o znižanju davčnega pritiska«, saj bi to porušilo sanacijsko pohtiko Ciampijeve vlade. Lider sredinskega zavezništva Mario Segni pa je skupaj s sopotnikom Girgiom La Malfo kritiziral tako desno zavezništvo kot napredno koalicijo zaradi njune nehomogenosti, medtem ko je le Paktu za Italijo pripisal politično in programsko homogenost.
DSL. V središCu srečanja predvsem Craxijeve obtožbe: od 13 toCk, ki jih je navedel bivši tajnik PSI - kot je povedal D’Ambrosio - samo pet ne zadeva preiskav, ki so že v teku v Milanu. Sicer pa je Craxijev dosje, je še poudaril milanski tožilec, nekakšen skupek citatov (nekaterih tudi zgrešenih) iz zapisnikov raznih preiskav milanskih sodnikov. Dejstvo, da je Craxi svoje obtožbe predal rimskemu sodstvu, nima nobene teže v določitvi pristojnosti: tudi Ce so rimski sodniki koga vpisali v seznam osumljencev, se mora preiskava nadaljevati tam kjer se je začela, se pravi v Milanu, je dejal D’Ambrosio.
Sestanek na milanskem tožilstvu je bil menda uspešen, vsaj iz »tehničnega« vidika koordiniranja preiskav, Čeprav je jasno, da rimsko tožilstvo ne namerava kar tako prepustiti vseh preiskav na raCun KPI-DSL Milanu. Zgovorna je v tem pogledu izjava rimskega tožilca Mantellija, ki je delno demantiral milanskega kolega: preiskave ne teCejo samo o Craxijevih obtožbah, ampak tudi »o drugih prigodah«.
Kaj pa skrb, da ne bi sedanje preiskave tako ali drugače vplivale na sedanjo volilno kampanjo? D’Ambrosio je bil glede tega kategoričen: na vprašanje, ali bodo preiskave v zaključni fazi volilne kampanje vsaj nekoliko »upočasnili«, je milanski s.odnik odločno zavrnil: »Se na misel nam ne pade!«
PADOVA - Dokler je stregla klientom v pizzerii v minikrilu, je bilo vse prav; komaj se je predstavila na delovnem mestu v kavbojkah, da bi zakrila obvezo na kolenu, jo je lastnica lokala pri prid odslovila z dela. 20-letna Silvia Loppo iz Oriaga pri Miri se je zaradi tega nenavadne-' ga ukrepa obrnila na preturja dela. ki bo 29-marca odloCal o vsej zadevi.
Silvia je novinarjem povedala, da jo je lastnica pizzerie Alla lanterna nagovarjala, naj prihaja na deloma mesto v miiiikrilu, ker naj bi nekateri klienti »pohvalili« lepoto njenih dolgih nog. Dekle je upoštevalo »nasvet« vse do dne, ko se je udarilo v koleno. Tistega dne je oblekla kavbojke. Ko je prišla na delo, naj bi jo lastnica nahrulila in zahtevala, naj odide domov in se preobleče. Ker tega ni storila, jo je ob koncu delovne izmene kratkomalo odslovila. Sedaj bo o njeni odločitvi odloCal pretor dela.
Na Santo Domingu si zdravi »depresivno krizo «
PESARO - Giampiera Speranzinija, šoferja občinskega šolabusa, je že dve leti zapored oktobra meseca zajela »depresivna kriza«. 38-letni moški se je odločil, da se bo zdravil kar na Santo Domingu, Ceš, da bi eksotična klima blagodejno vplivala na njegovo zdravje. Zadnji dve leti je tako preživel šest mesecev letno na antilskem otoku, kjer se je med drugim porodi in bo kmalu postal tudi očka. Njegova dolga »bolezenska« odsotnost je tako zaskrbela občinski oddelek za osebje v Pešam, da je naročil italijanski ambasadi v Santo Domingu, naj pošlje na »začasni« dom Giampiera Speranzinija svojega zdravnika, da bi ugotovil, ali je njegovo zdravstveno stanje res tako »hudo«. Zdravnik je opravil svoje in naposled ugotovil, da je Speranzini zdrav kot riba. Antilska klima mu je torej res prijala. Mnogo huje se bo verjetno počutil ob vrnitvi v Pesaro, saj mu grozi odpustitev z dela...
NEAPELJ / KAMORA
Država zapravlja enkratno priložnost
Tožilstvo ni več kos kopici dela
NEAPELJ - Italija ima zgodovinsko priložnost, da zada morda smrtni udarec organiziranemu kriminalu v Kampanji, vendar tvega, da jo zapravi zaradi neustreznosti organika na Neapeljskem sodišču. Na nevarnost je posveril šef državnega tožilstva v Neaplju Agostino Cordova, ki je včeraj sklical novinarsko konferenco, da bi potrdil domneve o skesanju prvega moža kamore Carmineja Alfierija in njegovo pripravljenost na sodelovanje s pravico.
Cordova, ki je že razburkal vode italijanskega sodnega in političnega življenja, ko je kot šef tožilstva v Palmiju zaCel preiskavo o framasonskih organizacijah, je podčrtal, da je ■ sodelovanje Carmineja Alfierija lahko odločilnega pomena v boju proti organiziranemu loiminalu. To-
da neapeljsko tožilstvo je že sedaj skoraj ohromljeno s kopico gradiva, ki so ga posredovah skesanci, Alfie-rijev prispevek pa bi lahko dobesedno paraliziral operativno sposobnost tožilstva.
Tožilstvo razpolaga trenutno z 59 sodniki, od katerih je 13 v protimafijskem odseloi. Ce ne bo okrepitev tako s sodnijskim kadrom, kot z administrativci in agenti sodne policije, bo tožilstvo onesposobljeno. »V Neaplju,« je dejal Cordova, »smo aretirali prav toliko vpletenih v podkupninske afere, kot v Milanu, toda v Lombardiji nimajo kamore.« Zato je šef tožilstva ostro napadel pravosodno ministrstvo, ki ni dodelilo Neaplju nobenega od novih 600 sodnikov, saj se ob taki zasedbi sodni postopek lahko začne, potem pa mora v »Čakalno vrsto«.
Umri je Igralec Enrico Maria Salerno
RIM - V ponedeljek pozno zvečer je v rimskem Polikliniku Gemelli umrl igralec Enrico Maria Salerno. Star je bil 68 let, že dolgo pa je bil na zdravljenju zaradi raka na pljučih.
Enrico Maria Salerno je zaCel svojo kariero kot gledališki igralec, kot mnogi njegovi kolegi je zaslovel predvsem po zaslugi televizije, ukvarjal pa se je tudi s filmom in režijo. Po prvih letih nastopanja z manjšimi skupinami, predvsem v Milanu, je prve pomembne vloge odigral v znani skupini Benassi-Brignone-Santuccio. Bila so leta, ko se je televizija v Italiji šele pojavljala in ko je še predvajala gledališka dela, in tako je bil za Salerna prehod z odra na zaslon karseda neposreden, saj se je na ekranih prvič pojavil z gledališkimi in-
terpretacijami Dostojevskega (Ponižani in užaljeni, Besi), kmalu nato pa se je spoprijel z lahkotnejšim žanrom, saj je bil na primer voditelj Canta-gira, nastopil pa je celo v glasbenih komedijah (denimo s takrat zelo popularnima dvojckama Aliče in Ellen Kessler). Ni pa zanemarjal velikega teatra ter je v istem obdobju na koncu 50. in začetku 60. let bil mojstrski protago-
nist nekaterih postavitev, ki so ostale v zgodovini italijanskega gledališča: Romeo in Julija v postavitvi Franca Eniiqueza v Veroni, Ifigenija na Tavri-di v Taormini, Kdo se boji Virginie Woolf z režiserjem Francom Zeffirel-lijem. Nastopil je tudi v filmih, nekatere pa je tudi režiral: najvecji uspeh je na tem področju zabeležU s filmom »Anonimo ve-neziano«.
Politični
kaos
potisnil
liro
navzdol
RIM - Vrednost italijanske lire postaja zelo občutljiv barometer politične stabilnosti v državi. Potem ko se je v začetku decembra po zmagi naprednih sil na upravnih volitvah italijanska deviza okrepila, jo je zaostrena politična klima z začetkom volilne kampanje krepko potisnila navzdol. Padec vrednosti je občuten predvsem v odnosu do nemške marke in evropskega ecuja, medtem ko se je lira okrepila v odnosu do dolarja, vendar samo zaradi šibkosti zelenega bankovca.
Na italijanskem deviznem trgu je marka včeraj veljala 993 lir in ni izključeno, da se bo vrednost nemške devize spet približala koti tisoč kot v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so pohtična nestabilnost, politični škan-dali in slabi gospodarski rezultati potisnili liro navzdol.
Po oceni izvedencev je tokratni padec lire predvsem posledica velike politične negotovosti na italijanski sceni. Ko se je z decembrom scena za nekaj časa stabilizirala in je bil sprejet finančni zakon, so se evropski državni investitorji in ameriški finančni skladi vrnili na italijanski trg, sedaj pa so se spet previdno umaknili v pričakovanju volilnih izidov. Zato najbrž ni pretirano napovedovati do volitev italijanski va-luti »križev pot«.
NOVARA / ONESNAŽENJE
TRST / DEŽELNI SVET ODOBRIL POSEBNI ZAKON
Iz vrtine Agipa še brizga nafta
Mešanica nafte in plina, ki zastruplja Trecate (Ap)
Zagotovila
družbe
NOVARA - V Trecate pri Novari, kjer je v ponedeljek popustila cev v vrtini naftne družbe Agip, so včeraj prispeli tehniki specializiranega ameriškega podjetja Wild Well Con-troll. Kaže, da bodo potrebovali vsaj teden dni, da zadelajo luknje v ceveh.
Družba Agip je medtem objavila pomirjujoče sporočilo, po katerem je pritisk v ceveh znatno padel, zaradi česar se je zmanjšala koncentracija plina, oljnatih snovi in žveplaste kisline v zraku. Po oceni Agipa, ki se obvezuje, da bo bonificirala okolje in poravnala povzročeno škodo, je koncentracija teh snovi znatno pod rizično stopnjo, medtem ko Zeleni trdijo, da je onesnaženje nevarno zdravju, znatna škoda pa je bila povzročena kmetijstvu.
Prispevek Dežele za rešitev Seleča
Friulio bo namenilo 13 milijard lir - Delavci pordenonskega obrata prisostvovali seji
RIM / FIAT IN VLADA PODPISALA NAČELNI DOGOVOR
Za okolju prijaznejši avtomobil
Tako naj bi zajamčili prihodnost Fiatovim obratom v Areseju in Pomiglianu
RIM - Italijanska vlada in Fiatovo vodstvo (na telefoto Ap) sta včeraj na predsedstvu vlade podpisala okvirni sporazum o »čistem« avtomobilu in drugih industrijskih pobudah za zaščito okolja. Dogovor je eden od prvih sadov sindikalnega sporazuma med Fiatom in sindikalnimi organizacijami, ki je bil dosežen s posredovanjem vlade. Da bi omejila odliv delovne sile in zagotovila prihodnost obratom v Areseju in v Pomiglianu, se je vlada obvezala, da bo z državnimi sredstvi prispevala k programu za izdelovanje ekološko čistega vozila.
TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske Krajine je včeraj soglasno odobril zakon v korist pordenonskega Seleča oziroma njegove dokapitalizacije. Po tem zakonu bo deželna finančna družba Friulia prispevala 13 milijard lir v družbeni kapital, s čimer bodo glavnico Seleča dvignili na 45 milijard lir, to pa naj bi predstavljalo ustrezno osnovo za relan-siranje obrata. Delež 14 milijard lir bo vložila družba Sofin industrijca Gian Marie Rossignola, 10 milijard bo dal pool denarnih zavodov, 8 milijard pa je zagotovila skupina malteških podjetnikov.
Pred deželnim svetom se je ob začetku razprave zbralo večje število delavcev pordenonske industrije, ki so prišli v Trst s štirimi avtobusi. Pred
deželno palačo so priredili kratko protestno demonstracijo, del delavstva pa je nato prisostvoval poteku deželne skupščine. Na njej so pred odobritvijo zakona izglasovali tudi skupno resolucijo, ki med drugim nalaga vladi, da poseže pri Evropski skupnosti v obrambo Seleča. Obstaja namreč možnost, kot je ugotovil odbornik za industrijo Lodovico Sonego na pogovorih, ki jih je imel konec prejšnjega tedna s predstavniki EGS, da bi na evropski ravni oporekali veljavnosti deželnega zakona, ki bi utegnil kršiti evropski normativ o svobodni konkruenci.
Na sliki (foto Ferrari/KROMA) včerajšnja demonstracija delavcev Seleča pred sedežem deželnega sveta v Trstu.
H___ STROGI RAVNATELJ
ODNOSI OB MEJI / SREČANJE NA RAVENO
Dijakinja se je poročila, a je bila izključena
POTENZA - Ravnatelj yišje srednje šole je izključil dijakinjo, ki je preteklo soboto izostala °d pouka, ker se je... poročila. Poleg nje je do 3. marca izključil še 15 njenih sošolcev, ker so se udeležili ohceti, namesto da bi sledili predavanjem.
Dokaj neverjetna zgodba se je dogodila v kraju Palazzo San Gerva-80 pri Potenzi. Ravnatelj tamkajšnjega zavoda za geometre Vincenzo Iioy je zaradi »neopravičene odsotnosti« od pouka v soboto izključil 16 dijakov 5. B razreda oddelka za programerje. Med njimi je bila tudi 18-letna Angela Loguercio, ki pa 80 je tistega dne poročila v bližnjem kraju Genza-no di Lucania. Ukrep je
dvignil val negodovanja med starši izključenih dijakov in tudi med drugimi prebivalci obeh krajev. Strogi ravnatelj se je po spornem sklepu izgovoril, da je šele »po dogodku« izvedel, da je bila med izključenimi tudi nevesta. Izjavil je tudi, da je šele na predporočni dan od nete profesorice izvedel za namero dijakov, da bi se hoteli udeležiti poročne svečanosti. Takrat naj bi jim predlagal predčasni odhod iz Sole, da bi se lahko udeležili poročnega kosila.
Včeraj se je več izključenih dijakov vrnilo v šolo v spremstvu staršev z upanjem, da bo ravnatelj spremenil prvotni sklep. A ravnatelj je bil nepopustljiv...
Med Rezijo in Tolminom vse širše sodelovanje
Trije pomembni načrti skupnega interesa
REZIJA - Sodelovanje med občinama iz Rezije in Tolmina traja že veliko let in se je v zadnjem času poglobilo ob spoznanju, da obe področji, ki jih deli državna meja, veže cela vrsta skupin vprašanj. V ta okvir sodi obisk zastopstva tolminske občine, ki ga je vodil župan Viktor Klanjšček. Zupanu iz Rezije Luigiju Pa-lettiju in njegovim sodelavcem je Klanjšček orisal vrsto načrtov, ki jih Občina Tolmin namerava ponuditi v oceno italijanskim sogovornikom ob meji. Gre za obširno dekumentacijo, ki predvideva številne pobude tako gospodarske kot tudi drugačne narave, vse pa težijo k pospeševanju sodelovanja med javnimi upravami in vzdolž mejnega območja.
Kar zadeva sodelovanje z občino iz Rezije, zastopniki iz Tolmina predlagajo tri načrte, ki naj bi jih uresničili v naslednjem desetletju. V prizadevanju naj bi se tudi na tem območju pospešilo zimsko-turistično ponudbo; tolminski župan predlaga posodobitev tehničnih in drugih struktur na Kaninu, ki naj bi bil dosegljiv z obeh strani. Le tako, ugo-
tavlja, bi Tolminska in Rezija postali zanimivi za širši krog turistov in bi enakovredno tekmovali z bližnjimi zimsko-tu-rističnimi središči. Drugi načrt, ki ga predlagajo upravitelji tolminske Občine, predvideva premeditev in posodobitev vodnoenergetske ponudbe, ki bi koristila prebivalcem obeh občin. Tretji načrt zadeva rešitev cestnih težav na Predelu. Zupan Klanjšček predlaga zgradnjo predora, kar bi Soško dolino in Rezijo povezalo z bližnjim avtocestnim omrežjem.
Na srečanju na Ravenci so se dogovorili tudi o vprašanjih mejnih prehodov in še posebno mednarodnega pri Učeji. Od leta 1990 si občinske uprave iz Rezije, Barda, Tipane in Cente prizadevajo, da bi prehoda ne zapirali v nočnih urah. Svojo prošnjo so posredovale tudi mešani komisiji za videmski sporazum, ki pa doslej še ni povedala, kako misli ukrepati. Na sestanku upraviteljev obeh občin so se zmenili, da bodo v okviru poletne šagre v Učeji pripravili »Srečanje prijateljstva«, ki naj bi bilo izraz volje po sodelovanju med Rezijani in Tolminci.
Rudi Pavšič
NOVICE
»Stezice« o Kmečki zvezi
Nedeljska oddaja Kam vodijo naše stezice bo tokrat namenjena predstavitvi zamejske organizacije Kmečke zveze, ki skrbi za kmetijstvo, živinorejsko, vrtnarsko idr. dejavnost slovenskega človeka. Ta gospodarska panoga izgublja danes svoj pomen tudi spričo dejstva, da ni več mnogo obdelovalnih površin, saj so oblasti razlastile slovensko zemljo na Krasu in v okolici mestnih središč. To splošno problematiko in specifiko (čedalje manj zemlje) bo oddaja skušala prikazati gledalcem.
Gostje v koprskem studiu bodo Edi Bukovec, Mario Gregorič, Alojz Debeliš in Silvano Ferlu-ga, oddajo pa bo kot običajno vodil Mario Cuk.
Travanut sprejel istrske begunce
TRST - Predsednik deželne vlade Renzo Travanut je včeraj sprejel delegacijo Združenja istrskih skupnosti, ki mu je orisala pričakovanja istrskih beguncev v zvezi s »pravičnimi in sprejemljivimi odškodninami« za zapuščeno premoženje, a tudi v zvezi z obnovo pogajanj za nadgradnjo Osima.
Obrambni minister v Furlaniji
VIDEM - Italijanski obrambni minister Fabio Fab-bri se je včeraj udeležil svečanosti ob premestitvi desetih lovskih bombnikov Amx iz baze Istrana pri Trevisu na oporišče v Rivoltu pri Vidmu. Ob tej priložnosti je sprejel tudi župana okoliških krajev, ki so mu izrazili svojo zaskrbljenost zaradi čedalje večje vpletenosti deželnega teritorija v vojaške akcije na tleh bivše Jugoslavije.
PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI
Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (14)
Izvor in domnevni čas naselitve Slovencev na sedanjem ozemlju
Na sedanjem ozemlju (Nadiske doline, doline Idrije, in Kanalska dolina na področju Trbiža) so se slovanska ljudstva naselila v 6. stoletju po Kristusu.
V zgoraj omenjenih treh dolinah živi del prebivalstva, ki izvira iz starodavnih slovanskih plemen in ki govori posebno narečje, v katerem so besede praslovanskega, nemškega in furlanskega izvora.
Gre v bistvu za skupnost, ki jo lahko zaradi zgodovinskih in etničnih značilnosti nedvomno označimo za "jezikovno skupnost, ki se je tu že davno naselila”.
Izvor in razširjenost slovenske govorice v "Beneški Sloveniji” ali "Furlanski Sloveniji” ali "Benečiji” sega namreC v daljno preteklost (1521). Ta govorica je omejena na slovenske občine, ki so bile leta 1866 priključene Italiji, in ki ležijo v tako imenovanih Na-diških dolinah, v gornji Terski dolini, v Reziji, kot tudi v nekaterih občinah podgorskega pasu.
Raba jezika in podatki s šolskega in vzgojnega področja Jezik
Slovenska skupnost v videmski pokrajini govori in piše v narečju, ki je tesno povezano s pravim slovenskim jezikom.
Zgodovinske okoliščine, v katerih se je znašla Italija v prvi polovici stoletja, so vplivale na to, da se je slovenski jezik zaCel upora-
bljati v manjši meri. Prebivalci, ki so ostali v občinah Nadiških dolin, Kanalske doline in Rezije, pa tudi tisti, ki so se preselili v nižinske predele in med temi predvsem tisti, ki niso veC najmlajši, razumejo in normalno govorijo krajevni jezik, ki je navadno v rabi v družinskih odnosih, pri družabnih srečanjih in na splošno pri vseh vsakodnevnih opravilih.
Samo posamezni upravitelji občin Spetra Slovenov, Grmeka in Rezije uporabljajo ob prisotnosti predstavnikov oblasti ali skupin z onstran meje narečje pri uradnih priložnostih.
Vendar pripadniki manjšine dobro obvladajo italijanski jezik in ga navadno vsi uporabljajo v odnosih z institucijami in javnimi uradi. Narečje uporabljajo le takrat, ko pridejo v stik z osebami, ki so po rodu iz njihovih krajev.
Na vsak način med njimi ni oseb, ki ne bi poznale in govorile italijanskega jezika.
Raba jezika v šolskih dejavnostih
Ker ni ustreznih zakonskih predpisov, v krajevnih državnih šolah (vrtcih, osnovnih šolah, nižjih in višjih srednjih šolah) krajevnega jezika ne poučujejo in ga tudi ne uporabljajo.
Vendar v Spetru Slovenov že skoraj deset let deluje dvojezična privatna šola, ki jo ob zasebnikih -tako kot druge slovenske organizacije - finančno podpira tudi država na osnovi deželnega zakona štev. 46 iz leta 1991, ki so ga sprejeli na podlagi državnih uprekov v korist obmejnih področij.
Vera
Katoliška. Osnovne verske vrednote so v prebivalstvu moCno in trdno zasidrane.
Socialni, politični in kulturni vidiki Verske, kulturne in literarne tradicije
V zadnjih Časih je v teh krajih opaziti veliko prizadevanje za ponovno obuditev tipičnih starodavnih krajevnih običajev. V ta namen prirejajo in spodbujajo razne kulturne prireditve (»dan emigranta«, »praznik rudarjev«, pustovanje) ali šagre, ki so zelo privlačne za prebivalce, ki so zapustili rodne kraje in se preselili v nižino.
Sedanja generacija zelo močno Čuti potrebo po raziskovanju lastnega izvora in lastne identitete.
Infrastrukture in socialne storitve
Vse infrastrukture in socialne storitve se nahajajo v nižini in torej prebivalstvu niso takoj dosegljive.
Oblike
združevanja
Na pokrajinskem teritoriju delujejo različna društva in organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno, didaktično in vzgojno dejavnostjo. Na tak naCin skušajo obnoviti kulturno in jezikovno bogastvo, ki je značilno za manjšino.
Najbolj znana društva in organizacije so:
-	Slovensko kulturno društvo Ivan Trinko, Ul. 9 Agosto 8/10, tel. 0432/732231; predsednik: Marino Vertovec - Čedad.
-	Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, Ul. 9 Agosto 8/10, tel. 0432/731286; predsednik: Guglielmo Cemo - Čedad.
-	Slovensko deželno gospodarsko združenje, ul. Manzoni 25, tel. 0432/730153; predsednik: Fabio
Bonini - Čedad.
-	Studijski center Nediža, Ul. S. Pietro, tel. 0432/727152; predsednik: Paolo Manzini - Speter Slovenov.
-	Zadruga Nadiža, Ul. 9 Agosto, tel. 0432/731386; odgovorna oseba: Guglielmo Cerno - Čedad.
-	Zadruga Sveta Barbara, Ul. 9 Agosto, tel 0432/731386; odgovorna oseba: Guglielmo Cerno - Čedad.
-	Zadruga Lipa, kompleks »Al Centro«, tel. 0432/727152; predsednik: Paolo Manzini.
Sredstva javnega obveščanja
Najpomembnejša krajevna informacijska sredstva so:
-	Novi Matajur - tednik, Ul. Ri-stori 28, tel. 0432/731190, Čedad.
-	Dom - petnajstdnevnik, Ul. Monastero Maggiore 19, tel. 0432/731038, Čedad.
Oba Časopisa objavljata članke v slovenskem jeziku, v krajevnem narečju in v italijanščini.
-	Emigrant - Ul. 9 Agosto 8, Čedad. Namenjen je predvsem slovenskim izseljencem.
-	Studenci - Sorgenti - Ul. 9 Agosto, Čedad. Gre za revijo, ki je pisana skoraj v celoti v italijanščini in namenjena kulturnikom in deželnim političnim upraviteljem.
Zborovanja, ljudski prazniki, srečanja, konference
V	videmski pokrajini je veliko prireditev in dejavnosti, kot so na primer ljudski prazniki, srečanja in konference. V občini Speter Slovenov so večkrat na sporedu prireditve, katerih so se udeležili in se jih še udeležujejo najvišji predstavniki oblasti Republike Slovenije.
V	glavnem gre za pobude, s kate-
rimi hočejo njihovi organizatorji doseči, da bi se v slovenski skupnosti videmske pokrajine ponovno obudila zavest o lastni kulturni identiteti.
TRETJI
DEL
Glavni
problemi
Slovenci
Najpomembnejša med zahtevami, ki jih manjšinska skupnost že dolgo postavlja, je prav gotovo zahteva po Cim hitrejši odobritvi zakona za globalno zaščito slovenske jezikovne skupnosti s strani italijanskega parlamenta. Kot globalni zaščitni zakon je mišljen organski državni zakonski ukrep, ki naj ovrednoti manjšino - pri tem naj bi manjšino obravnavali kot celoto brez razlik med tremi pokrajinami Furlanije-Julijske krajine - in jo zaščiti pred vsakršno nevarnostjo asimilacije. Za dosego tega cilja so po mnenju manjšine potrebni posegi, tudi finančnega značaja, v podporo kulturnega, šolskega, jezikovnega in na splošno socialnega področja.
V poslanski zbornici je bilo v tem smislu predstavljenih mnogo zakonskih osnutkov, vendar doslej brez uspeha.
Poglavitni cilj takšnega zakonskega osnutka je preseči zakonsko razdrobljenost, ki obstaja v zvezi s stopnjo zaščite različnih manjšinskih stvarnosti in tako manjšini omogočiti popoln kulturni in družbeni razvoj. Se ena potreba je prišla posebno do izraza v letu 1993, ko so istočasno potekale volitve v deželni in pokrajinski svet po novem volilnem zakonu, in sicer potreba po sprejetju takih volilnih mehanizmov, ki naj omogočijo zastopstvo manjšinske skupnosti v omenjenih organih.
(Nadaljevanje jutri)
Primorski dimih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1.1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
PODPREDSEDNIK DEŽELNE VLADE
Prebivalci dežele želijo strpnost in sodelovanje
VIDEM - Dežela Furlanija - Julijska občuti kot neodtujljivo željo po miru in miroljubnem sožitju med narodi, je izjavil podpredsednik deželne vlade Giancarlo Pedronetto ob priliki stopnjevanja vojaške prisotnosti v deželi v zvezi z zaostritvijo položaja v Bosni. Pedronetto je sicer izrazil upoštevanje in zaupanje v angažiranost italijanskih vojaških sil za mir, poudaril pa je, da mora vlada dati ustrezne odgovore na želje deželnega prebivalstva po miru, predvsem s sosedi, »toliko bolj v trenutku, ko deželno pzemlje gosti vojaške sile, ki sodelujejo v mednarodni oboroženi akciji.« Vlada pa bi morala tudi informirati prebivalstvo o dejanski nevarnosti, ki jo sedanje vojaške operacije prinašajo. Po mnenju podpredsednika
Giancarlo Pedronetto
deželne vlade bi morali ozemlje FJK, ki je bilo doslej bolj namenjeno vojaški konfrontaciji, spremeniti v »laboratorij, v katerem bi ovrednotili neminljive vrednote strpnosti in sodelovanja med narodi.«
PATRONAT INAC SVETUJE
Obdobje predhodne seznanitve je finančno in zavarovalno krito
Vpr.: »Nameravam se upokojiti Čez tri leta, ko bom imel pri INPS 35 let delovne dobe. Vendar pa je sedaj kot strela z jasnega prišla novica, da bo podjetje zaradi finančnih težav odpustilo približno uslužbencev in med temi naj bi bil tudi jaz. To seveda odpira zame veliko neznank, saj je težko dobiti drugo zaposlitev, še posebno, ker mi manjka tako malo do upokojitve. Zanima me, kako je v primeru odpustitve z akreditacijo prispevkov: če dobim kar čez noč sporočilo o takojšnji prekinitvi delovnega razmerja, kot se je pripetilo nekaterim mojim kolegom, imam pravico do predhodnega obvestila (»preavviso«) in teče zavarovanje tudi v primeru, da dejansko ne bi bil več v službi? A.M.«
Odvisni delavec, ki je zaposlen v zasebnem sektorju, ima v primeru odslovitve pravico do pravno zaščitenega obdobja predhodne seznanitve, ki je v celoti pari-ficirano z rednimi delovnimi obdobji, ne glede na dejstvo, Ce je še prisoten na delovnem mestu. »ObvešCencu« pripada torej tako finančno nadomestilo kot zavarovalno kritje vse do zapadlosti zajamčenega termina. Ta pravni mehanizem deluje avtomatično in za pridobitev te pravice ni treba postoriti ničesar.
Ko bo potekel rok predhodne seznanitve, pa bo naš bralec ostal brez zavarovalnega kritja in v pričakovanju nove zaposlitve lahko izbira med veC možnostmi. Lahko vloži na pokrajinski urad za zaposlovanje prošnjo za dodelitev 6 mesecev
brezposelnosti, vendar pa se to obdobje ne prišteva v zavarovalno dobo v primeru uveljavljanja predčasne upokojitve (velja pa za starostno oziroma invalidsko upokojitev). Zavarovanec se lahko odloči za predložitev prošnje za plačevanje prostovoljnih prispevkov (višino določi INPS na osnovi povprečja v zadnjih treh letih), ki imajo enako zavarovalno vrednost kot redne socialne dajatve. Vsekakor naj zavarovanca opozorimo, da je pri izračunavanju pokojnine merodajno povprečje v zadnjih petih oziroma veC letih, zato bi morebitna nova zaposlitev z nižjimi osebnimi prejemki negativno vplivala na pokojninsko osnovo in višina pokojnine bi tako padla.
(B)
VOUTVE / DOLOČEN VRSTNI RED NA GLASOVNICAH ZA POSLANSKO ZBORNICO
PRAZNIK KNJIGE
Kasacijsko sodišče zavrnilo priziv DZ
Vrstni red na obeh glasovnicah je včeraj določil žreb
Kasacijsko sodišče je potrdilo »prvostopenjsko« odločitev, da Demokratsko zavezništvo z nosilko liste Margherito Hack ne more nastopiti v proporčni kvoti na volitvah za poslansko zbornico. Sodniki so preverili Število podpisov zbranih pod kandidaturo Hacko-ve, ugotovili, da jih je premalo in zato izločili kandidatko in listo DZ iz volilnega boja. Vsekakor pa se bo Margherita Hack potegovala za vstop v poslansko zbornico, vendar kot kandidatka naprednega tabora v enoman-datnem večinskem okrožju Trsti, kot to določajo novi volilni predpisi.
Po določitvi vrstnega reda simbolov s kandidati na glasovnici za senat
v tržaškem volinem ok-ročju so včeraj izžrebali še vrstni red za volitve v poslansko zbornico, in sicer tako za volitve po proporčnem kot po večinskem sistemu. Kot omenjamo zgoraj, je namreč Kasacijsko sodišče razsodilo glede priziva Demokratskega zavezništva, zaradi česar so lahko določili tudi vrstni red na glasovnici za proporčni del volitev v poslansko zbornico.
Najprej o vrstnem redu na glasovnici za enoman-datna večinska okrožja v Furlaniji-Julijski krajini: vrstni red bo v vseh okrožjih isti, s tem da bo do ponekod kot sedma dodana lista »La gente«, ki v tržaških dveh okrožjih ne nastopa. Glasovnici za enomandatno okrožje Tr-
sti oziroma Trst2 bosta vsebovali šest oznak po sledečem vrstnem redu: Napredni tabor, kartel svoboščin, Pakt za Italijo, Lista Pannella, Nacionalno zavezništvo in Stranka naravne zakonistosti. Pri nekaterih oznakah pa se bo pojavilo več simbolov, ker gre za zavezništva med več strankami, ki se niso odrekle svojemu simbolu. Tako bodo pod Kartelom svoboščin nastopile Severna liga, For-za Italia, Krščansko-de-mokratski center in Sredinska unija, na številki štiri pa bodo s Panello tudi Reformatorji.
Seznam nastopajočih na propročnem delu volitev v poslansko zbornico je nekoliko daljši. Pri tem velja opozoriti, da proporčni okoliš pri nas sovpada s celotnim deželnim teritorijem, kar pomeni, da bodo enako glasovnico dobili vsi deželni volivci. Na prvem mestu glasovnice bo znak Stranke komunistične prenove z imenom kandidata Gian Luigija Pego-le, druga bo Stranka naravne zakonitosti, njen kandidat pa je Ilario Pon-tel. Na tretje mesto je bila izžrebana Lista Pannella, ki je kot kandidata izbrala Franca Paticchia, na četrto pa Nacionalno zavezništvo z leaderjem Gianfrancom Finijem. Peta je Ljudska stranka, za katero bo nastopil zunanji minister Beniamino Andreatta, šesto pa gibanje Forza Italia, katerega kandidat je Luigi Cali-garis. Na sedmo mesto je žreb postavil Severno ligo s kandidatom Robertom Asquinijem, na osmo pa PSI, ki je za kandi-
data izbral Giuseppeja Napolija. Deveto mesto je pripadlo Demokratični stranki levice za katero bo nastopil Elvio Ruffi-no, na zadnje, sedeto mesto, pa je žreb postavil Zelene s kandidatom Emiliom Gottardom.
Žreb je torej opravil svoje in že skoraj tonejo v pozabo nekdanja prava tekmovanja v potrpežljivosti in vztrajnosti, s katerima so si stranke skušale zagotoviti »najboljša« mesta na glasovnici. Polemik o tem, kdo je prej prišel pred vrata pristojnega urada na sodišča, torej ne bo več, vsekakor pa se bodo vnele nove o tem, katero mesto je najbolj opazno. Vprašanje je namreč v tem, kako razložiti volivcem, da ne bodo pogrešili znaka, ki ga morajo prečrtati.
Nedvomno se bodo tokrat volivci morali še posebej potruditi, ne zato, da bi vnaprej vedeli, na katerem mestu je znakoziroma kandidat, za katerega hočejo voliti, temveč da bodo razbrali sestavo posameznih koalicij.
Že iz navedenega seznama je razvidno, da stranke včasih (predvsem v proporčnem delu volitev za poslansko zbornico) nastopajo samostojno, medtem ko so se v enomandatnih okrožjih povezale oziroma sodelujejo v kartelih, ki predvideva samo en simbol. Med naprezanjem, da bi se znašli med posameznimi oznakami in simboli, pa se velja spomniti, da gre za novosti, o katerih se je izrekla večina italijanskih volivcev.
~fTRST / VOLILNA KAMPANJAH
Kandidati »kartela svoboščin« pri Bossiju in Beriusconiju
Umberto Bossi in Silvio Berlusconi kažeta veliko in pomenljivo zanimanje za tržaško območje in za njegove številne probleme. »Plemenska konja« nove italijanske politike imata tudi neverjetno enotne poglede kar zadeva reševanje zapletenih tržaških problemov. Vse to izvemo iz tiskovnega sporočila »kartela svoboščin«, v katerem piše, kako so se tržaški kandidati kartela Roberto An-tonione, Gualberto Nic-colini in Marucci Vasco-nova konec tedna udeležili vsedržavnih skup-
ščin Severne lige in Berlusconijeve Forza Italia. Niccolini se je soočal z Bossijem, Antonione in Vasconova sta se sestala z Berlusconijem, vsi pa so govorili isti jezik. Vsedržavna voditelja sta bila tudi silno navdušena nad politično enotnostjo sil, ki se v Trstu »borijo za novo«. Katerih problemov se bodo novi rešitelji Italije in seveda tudi Trsta lotili in kako se jih bodo lotili, zaenkrat iz tiskovnega sporočila ne izvemo. Ce je novo vse tisto, kar smo doživljali v Trstu pred Illyjem, smo res v dobrih rokah.
V nedeljo bodo knjigarne odprte
Tako je včeraj odredil tržaški župan
Po ponedeljkovem »blitzu« redarjev oddelka za trgovino so si tržaške knjigarne včeraj oddahnile. »Praznik knjige«, vsedržavna manifestacija Združenja knjigarnarjev, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika vlade, se bo tudi v Trstu iztekla v nedeljo, 6. marca. Včeraj se je namreč razvedelo, da je tržaški župan podpisal sklep, s katerim omogoča knjigarnam izredno odprtje v nedeljo. S tem se bodo - pa čeprav z enotedensko zamudo - izognili težavam, ki so jim bili knjigarnarji priča v ponedeljek.
Preteklo nedeljo je bilo v knjigarnah, ki so se pridružile »prazniku knjige«, mnogo ljudi. Podobno je bilo tudi v ponedeljek, le da so se odjemalcem kar naenkrat »pridružili« tudi redarji oddelka za trgovino. Ni jim šlo za nakup knjig. Prav nasprotno. Knjigarnarjem so zaukazali, naj zaprejo trgovine, ker niso imeli pooblastilo za odprtje v ponedeljek.
O njihovem prihodu se je kmalu razvedelo po vseh odrptih knjigarnah. Tako so lahko trgovci hipoma ukrenili, kar je bilo treba storiti: mnoge knjigarne so tik pred nezaželenim obiskom redarjev spustile navojnice, po njihovem
odhodu pa so spet odprle svoje prostore ljubiteljem knjige.
Kljub temu triku knjigarnarjev je »stražmojstrom« uspelo zasoliti pet ali šest glob (najvišjo v višini milijona 200 tisoč lir). Oškodovani knjigarnarji vseeno upajo, da jim bodo kazen izbrisali, ker se je medtem v mestu dvignil politični val kritik proti takemu zakonsko sicer neoporečnemu, kulturno pa zelo zabitemu početju.
Prvi dokaz, da se je vendarle nekaj premaknilo v smer zdrave pameti je že omenjeni sklep tržaškega župana, ki omogoča knjigarnarjem izredno odprte v nedeljo, 6. marca, ko se bo v vseh italijanskih mestih zaključil letošnji »Praznik knjige«. Tržaški knjigarnarji so s sklepom seveda zadovoljni, saj upajo, da predstavlja le-ta ugoden »precedens« za druge podobne manifestacije. Ob tem je treba podčrtati, da je tržaško Združenje knjigarnarjev že lanskega decembra naslovilo na Občino pismo, v katerem jo je opozorilo na vsedržavno knjižno manifestacijo in zaprosilo za dovoljenje za odprtje knjigarn ob nedeljah in v ponedeljek. Občina je šele štiri dni pred začetkom manifestacije javila knjigarnarjem, da ne bo izdala dovoljenja...
r INDUSTRIJCI / ZASEDANJE n
V ospredju sredstva EGS
Govor je bil zlasti o postopku glede izvajanja »objektiva 2«
Skodelica kave se bo 15. marca podražila
Za skodelico kave bo s 15. marcem treba odšteti sto lir več, in sicer 1-300 namesto sedanjih 1-200 lir. O tem se je sicer že dalj časa govorilo zaradi podražitev, do katerih je prišlo pri prodaji na debelo. Sedaj so pri raznih kategorijah (Confcommercio, Confe-sercenti in odgovarjajoče specifične kategorije, FIPE ter FIE-PET) odločili, da temu Prilagodijo ceno skodelice kave. Pri tem imajo proste roke, saj kava ne sodi med artikle, za katera veljajo vsedržavna določila, kot na primer za kruh in podobno.
Podražitev seveda ni obvezna, saj se v posameznih lokalih lahko ravnajo drugače in ohra-nijo dosedanje cene.
V ospredju notranjega seminarja, ki je bil na pobudo združenja industrijcev iz FJK ter tržaške Assindustrie, so podrobno proučili postopek za izvajanje »objektiva 2« strukturalnih sredstev EGS. Srečanja so se udeležili direktorji ter izvedenci perifernih struktur Confindustrie iz vseh dežel srednje in severne Italije, ki jih je prizadelo industrijsko nazadovanje (Piemont, Ligurija, Veneto, Emi-lija-Romagna, Toskana, Lacij), poleg seveda odgovornih za ta sektor pri osrednjem sedežu.
Na zasedanju so naredili natančen obračun vseh določil EGS glede izvajanje »objektiva 2« ter vseh najno-
vejših stališč, ki jih je iznesla komisija EGS, tudi v zvezi z izkušnjami v raznih evropskih državah v minulem obdobju.
Se posebej so govorili o značilnostih okvirnega načrtovanja, ki ga zahteva Evropska skupnost: pri tem se morajo izogniti nevarnosti, da bi načrtovanje razvodeneli, če bi skušali zadovoljiti širok spekter individualnega načrtovanja, ki bi ga bilo treba pustiti za naslednjo fazo, in torej po aprilu.
Omenjena delovna skupina Confindustrie se bo ta teden znova sestala v Rimu, kjer so predvidena srečanja na ministrstvih za industrijo in proračun.
BENCIN / TRGOVINSKA ZBORNICA
Podaljšan rok za zamenjavo bencinskih bonov za podjetja
Rok bo zapadel jutri - Razdeljevanje bonov še do 18. marca
Tržaška trgovinska zbornica je podaljšala do jutri, 3. marca, rok za zamenjavo bencinskih bonov za podjetja, ustanove in institucije. Zamenjave potekajo na hipodromu (od 9. do 13. ure in od 14.30 do 19.30), v uradu občinske izpostave v Ul. Locchi (od 9. do 13. ure in od 15. ure do 17.30) in v uradu Azienda speciale v Ul. Valdirivo (od 14.30 do 19.30).
Do petka, 18. marca, pa bo potekalo razdeljevanje bonov v uradu Azienda speciale (Ul. Valdirivo 2/B), in sicer od ponedeljka do petka od 14.30 do 17.30.
Razdeljevanje bonov za zasebnike se bo nadaljevalo vse do 18. marca. Kdor ni še dvignil bonov, lahko to stori kot običajno v občinskih izpostavah (prebivalci tržaške občine) in v občinskih uradih (prebivalci okoliških občin). V občinskih izpostavah tržaške občine bo razdeljevanje potekalo od ponedeljka do petka od 15. ure do 19.30, razen enega dneva v tednu.
Na Zahodnem Krasu ni razdeljevanja ob ponedeljkih, na Vzhodnem Krasu pa ob sredah.
V Devinu-Nabrežini in v Dolini poteka razdeljevanje od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure; v Miljah od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure, v Zgoniku v torek, sredo in soboto od 9. do 13.
ure, na Repentabru pa v sredo in v petek od 10. do 13. ure.
Doslej ni zamenjalo starih bonov še več kot 5.000 koristnikov (za skupna 2 milijona litrov bencina, medtem ko mora dvigniti bone še 12.000 ljudi (za skupnih 5 milijonov lirtov goriva). Na sliki (F. Ferrari) vrsta na hipodromu.
NOVICE
OMEJITVE / ZARADI PREVELIKE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
VČERAJ PO KRAJŠI BOLEZNI
Zaskrbljenost DSL glede dogodkov v Bosni
Sestrelitev štirih letal v Bosni je v Furlaniji-Julijski krajini vzbudila veliko zaskrbljenost. Zaskrbljenost izhaja iz dejstva, da je naša dežela neposredno izpostavljena nevarnostim in posledicam vojne preko Jadrana. Tako poudarja deželni tajnik DSL Elvio Ruffi-no, ki v tiskovnem poročilu med drugim dodaja, da bi morala mednarodna skupnost vložiti več naporov za dosego miru v tem območju. Ruffino tudi obsoja neodgovorna stabšča desnice, po katerih naj bi spet odprli vprašanje vzhodnih meja.
Danes središče zaprto za promet
Občinska uprava pripravlja nove ukrepe
Umila je Zala Vuk Besednjak
Ob osmem marcu ženske proti vojni
Vrsta zenskih organizacij seje ob letošnjem mednarod-	f
nem dnevu žensk odločila, da pod pokroviteljstvom Deželne komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami organizira »dan razmisleka o zavzemanjih za mir«. Celodnevno srečanje z vrsto pobud bo v Zenskem centru v Ul. Gambini, in sicer v soboto, 5. marca. Ob 10.30 bo Laura Balbo govorila o novih migracijskih tokovih in o poskusih solidarnostnega sožitja, nato pa bo Augusta De Piero Barbina predstavila vlogo javnih uprav pri vzpostavljanju miru. Popoldne se bo nadaljevala razprava, ob 19. uri pa bo Chiara Valentini predstavila svojo knjigo »Orožje posilstva« (L’Arma dello stupro), ob 21. uri pa bo gledahška predstava »Epopeja Jole«.
Natečaj Občine za 13 mest sociozdravstvenih sodelavcev
Tržaška občina je razpisala javni natečaj na osnovi naslovov in izpitov za 13 stalnih mest socio-zdravstve-nega sodelavca. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani s srednješolsko izobrazbo; imeti morajo vozniško dovoljenje vrste “B“ ter dokazati, da so vsaj šest mesecev delali v sektorju skrbstva v korist ostarelih in handikapiranih. Prošnje (na posebnih obrazcih) je treba vložiti na občinskem protokolarnem uradu do 12.30, dne 2. aprila. Vse ostale informacije so interesentom na razpolago v oddelku za osebje občinske uprave (tel. 6754312).
Dvorana Tripcovich: začetek z Bellinijem
V dvorani Tripcovich so v teku priprave za izvedbo tretje opere v letošnji sezoni. Uprizorili bodo “Mesečnico" Vincenza Bellinija. Prireditve se bodo udeležbi tudi številni ljubitelji glasbe iz Vidma, ki bodo v nase mesto prispeti s posebnim “glasbenim" vlakom. Videmsko združenje je namreč v sodelovanju z državnimi železnicami organiziralo pravo “glasbeno ekspedicijo", ki jo bo ponovilo, ko bodo v tržaškem gledališču uprizorili zelo poznano in priljubljeno opero Traviato.
Italijansko združenje za raziskave o raku LIONS CLUB TRIESTE SAN GIUSTO Odbor Furlanije - Julijske krajine
KMALU BO TUDI V TRSTU NASTOPILA
Italijanska Reprezentanca Pevcev
ZA VELIKO DOBRODELNO TEKMO
IZBERI GESLO
PRIREDITVE
SREČAL BOS TVOJE LJUBLJENCE
priimek......................ime.......................
rojen/a v....................dne.......................
naslov.......................telefon...................
šola.........................razred.........^.....,....
PREDLAGAM KOT GESLO VELIKE PRIREDITVE, KATERE PROTAGONIST BO DRŽAVNA REPREZENTANCA PEV-
PRAVILNIK
MESECA MAJA BO NA STADIONU »NEREO ROCCO» V TRSTU NASTOPILA ITALIJANSKA REPREZENTANCA PEVCEV, KI BO TEKMOVALA Z IZJEMNIM MOŠTVOM, KATEREGA IME BO OBJAVLJENO V NASLEDNJIH TEDNIH
PRIREDITEV, KATERE NAMEN JE ZBRATI DENAR ZA RAZISKAVO PROTI RAKU, ZA PREPREČITEV SLEPOTE IN ZA TRPEČE OTROKE, BO OZNAČEVALO GESLO, KI BO MORALO OMENITI VEZ MED GLASBO IN NOGOMETOM OZIROMA DOBRODELNI NAMEN POBUDE
GESLO PRIREDITVE (NAJVEČ 3 ALI 4 BESEDE) BODO IZBRALI DIJAKI DEŽELNIH VIŠJIH SREDNJIH SOL
KUPON POŠLJITE V ZAPRTI OVOJNICI DO 15. MARCA NA SLEDEČI NASLOV:
ASSOCIAZIONE ITALIANA PER LA RICERCA SUL CANCRO COMITATO FREUD VENEZIA GIULIA VIA MERCATO VECCHIO 3 34124 TRIESTE —TRST
DIJAK, KI BO PO NEPREKLICNEM MNENJU ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA NAPISAL NAJBOLJŠE GESLO, BO S SVOJIMI SOŠOLCI MOGEL PRISOSTVOVATI TEKMI S ČASTNE TRIBUNE IN NATO SREČATI PEVCE
POLEG TEGA BODO IZŽREBALI 20 KUPONOV; IZŽREBANI BODO BREZPLAČNO DOBILI VSTOPNICO ZA DVE OSEBI.
\_____________________________________________________^
Danes bo tržaško mestno središče spet zaprto za avtomobilski promet. Stopnja onesnaženosti zraka je namreč v ponedeljek ponovno presegla varnostno mejo. Merilna naprava na Goldonijevem trgu je predvčerajšnjim zabeležila koncentracije ogljikovega dvokisa od 10.2 do 11.6 mg/mc, medtem ko je varnostna meja določena pri 10 mg/mc.
In tako bo danes od 7. do 9. ter od 16. do 20. ure prepovedano kroženje avtomobilov brez katalizira-nih izpušnih cevi v conah A in B mestnega središča, ki v glavnem zajemata Terezijansko četrt. Gre za omejitve, ki jih poznamo že drugo leto in ki so vzbudile vrsto kritik, čeS da povzročajo precejšnje nevšečnosti in predvsem zmedo v prometu, po drugi strani pa le malo zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti zraka. Zato tržaški občinski upravitelji že dalj časa razmišljajo o tem, da bi omejitve spremenili. Tako je npr. občinski komisar Francesco Larosa je lanskega oktobra skušal uvesti sistem izmeničnih evidenčnih tabbc, a se je zaradi množičnega protesta občanov premislil, tako da je vse ostalo pri starem.
Tudi nova Illyjeva občinska uprava razmišlja o spremembi spornih prometnih omejitev, in to dejansko vse od svoje izvolitve oziroma umestitve lanskega decembra. Zadeva pa očitno ni tako preprosta, saj je, kot rečeno, do danes vse ostalo pri starem ali skoraj. Tržaški občinski odbornik za promet inž. Fabio Cargnello
O tem, kako živijo naši rojaki na Koroškem, je obiskovalce, ki so se v ponedeljek udeležili večera v Društvu slovenskih izobražencev, podrobneje seznanil javni delavec dr. Valentin Inzko (na sliki - F. Ferrari). Govoril je na temo: »Koroški Slovenci: včeraj, danes, jutri«. Gost je uvodoma opozoril na najpomembnejše zgodovinske mejnike, od Bri-žinskih spomenikov do plebiscita leta 1920, na katerem so odločali o pripadnosti Avstriji ali pa tedanji Jugoslaviji. Za avstrijsko državo se je odločilo 22 h-soč oseb, je dejal dr. Inzko, in med temi je bilo kakih 12 tisoč Slovencev.
Drug pomemben mejnik, je nadaljeval predavatelj, je bilo leto 1945. Koroški Slovenci v resnici niso veliko vedeli o tem, kaj se je v času pred in med drugo sve-
pa nam je včeraj napovedal, da bo občinski odbor prvi del novih omejitev predstavil jutri pristojni komisiji občinskega sveta. »Prva stvar, ki jo moramo napraviti, je določiti dneve v tednu, v katerih bo promet v mestnem središču prepovedan,« nam je dejal odbornik. »Ti dnevi morajo biti fiksni in ne kot sedaj odvisni od trenutne stopnje onesnaženosti zraka, kajti to povzroča samo zmedo. Poleg tega nameravamo predlagati delno razširitev območja omejitev z vključitvijo dela Jožefinske četrti vanjo, sprejeti pa nameravamo tudi vrsto ukrepov za to, da bi bil promet bolj tekoč,« je še pri-
tovno vojno dogajalo v Sloveniji, zato so mnogi na slepo verjeli propagandi, ki je prihajala iz matice. Dr. Inzko je tudi govoril o nastanku Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949 ter o samostojnih nastopih na volitvah.
Kar zadeva sodobni čas pa je predavatelj v DSI podal precej natančno sliko. Na Koroškem je danes od 40. do 50. tisoč Slovencev, le tretjina teh pa je zavednih. Med »nezavednimi« so tisti, ki so se po drugi svetovni vojni vključili v avstrijske stranke. Tudi njihovi otroci so ostali tam in to je eden glavnih razlogov za tolikšen narodnostni «osip« na Koroškem. Precej zadovoljivo, je še dejal dr. Inzko, pa je šolstvo. Dvojezičnih osnovnih Sol je 63, poleg tega pa obstajajo tudi višje šole - slovenska gimnazija, dvoje1
stavil inž. Cargnello.
Odbornik bo javnosti nekoliko obsežneje obrazložil poglede in načrte občinske uprave na tiskovni konferenci, ki jo bo ta petek priredilo združenje Traffico 80 na tržaškem sedežu agencije ANSA z začetkom ob 11. uri.
Ob koncu naj omenimo, da je občinska uprava uvedla prepoved parkiranja avtomobilov v Ul. Maiolica na obeh straneh cestišča na odseku med Staro mitnico in vhodom v pokrito tržnico. To o-mejitev so uvedli prav zaradi obnovitvenih del na pokriti tržnici in bo veljala vse do njihovega zaključka.
žična trgovska akademija in poklicno izobraževalna Sola, namenjena predvsem dekletom. Kulturno delovanje je izredno razvejano, bogata pa je tudi založniška dejavnost, je zaključil dr. Inzko. Na av-
V katinarski bolnišnici je včeraj zgodaj popoldne po krajši bolezni umrla narodna in kulturna delavka Zala Vuk vd. Besednjak. Stara je bila 85. let, saj se je rodila 4. novembra 1908 v Mirnu pri Gorici. 2e tako krhkemu zdravju se je v zadnjih dneh pridružila zahrbtna pljučnica, ki ji je bila usodna.
Pokojnica je izhajala iz znane Vukove družine, v kateri se je rodilo sedmero otrok, med njimi Stanko, pesnik in pisatelj, ki je bil 10. marca 1944, se pravi pred natanko 50 leti, z ženo Danico v še vedno ne dovolj pojasnjenih okoliščinah usmrčen v Ul. Rossetti v Trstu. Njegovo bagično usodo je popisal tržaški pisatelj Ful-vio Tomizza v romanu »Gli sposi di via Rossetti« (»Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice«) iz leta 1986.V mladih letih se je Zala Vuk aktivno udejstvovala v katoliških kulturnih organizacijah na Goriškem in tudi pridno pomagala očetu Antonu, ki je bil eden izmed glavnih predstavnikov krščan-sko-socialnega gibanja na Goriškem. Tako je tudi spoznala svojega kasnejšega moža dr. Engel-berta Besednjaka, časnikarja in politika, sredi dvajsetih let poslanca v rimskem parlamentu, s katerim se je poročila leta 1938. Z možem je delila dolga leta izgnanstva najprej v Avstriji in potem v Beogradu. Na Primorsko sta se vrnila konec decembra 1950 in se ustalila v Trstu, kjer je dr. Besednjak obnovil
sirijskem Koroškem izhajajo Nas tednik, Celovški zvon, Družina in dom, revija Mladje, ki je bila izredno pomembna za formacijo mladih kulturnikov, pa je sedaj na žalost utihnila.	(hj)
svoje politično in časnikarsko delo. Pri tem mu je bila pokojnica v veliko oporo. Po moževi smrti leta 1968 je postala predsednica upravnega sveta zadruge Novi list, ki izdaja istoimenski tednik., v zadnjih letih pa podpredsednica.
Pokojna Zala Vuk je bila široko razgledana ženska, ki je obvladala glavne evropske jezike. Bila je kremenitega značaja in globoko verna. Pokopali jo bodo na pokopališču v Mirnu, kjer že četrt stoletja počiva njen mož.
Jutri srečanje s pesnikom Borisom A. Novakom
Slavistično društvo Tr-st-Gorica-Videm prireja jutri, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu srečanje s pesnikom Borisom A. Novakom ob knjigi Oblike Sveta.
Zbirka Oblike sveta je predpisano gradivo za 1. stopnjo letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje v znanju in poznavanju materinščine, zato je za tekmovalce in mentorje nadvse pomembno in koristno tudi srečanje z avtorjem. Knjiga je priporočljiva Uidi kot učno gra-divo za nižje in srednje šole, saj vsebuje obravnavo sedemdesetih čudovitih pesniških oblik od antičnih do modernih in na igriv in sproščen način do-polnjuje Študij metrike. Pesnika je pritegnilo raziskovanje pesniških oblik, M jih učbeniki prikazujejo kot stroge metrične sheme, pesnik Boris A. Novak je pa zanje našel svojstven pesniški izraz in prijeten ljubezniv pristop do teh strogih učenih vedenj.
Novak je v teh pesniških oblikah odkril nov smisel besed, saj ima pesem lahko tako različne pomene, da še nekateri pesniki niso lastniki smisla svojih besed. Stroge pesniške oblike je pesnik žlahtno poduhovil in jim dal nove čustvene dimenzije. To je ena izmed bistvenih čarov njegove zbirke Oblike sveta, o kateri bo pesnik govoril in razkril Se marsikatero njeno skrivnost
Pesnik Boris A. Novak je avtor že številnih knjig, za mlajše bralce in. seveda tudi starejše in zahtevnejše, zato je to edinstvena priložnost za pogovor s pesnikom v živo. Njegovo najgloblje zanimanje velja poeziji, ki je skrivnostna, njena moč pa je v tem, da odpira duha, glavo in srce.
Morda nam je v današnjem brezglavem otopelem času potreben prav tak delček te lepote in moči.
O.L.
_____DSI / PREDAVANJE DR. VALENTINA 1NZKA_
Problematika koroških Slovencev včeraj in danes
Dan slovenske kulture
Prešernovi proslavi na Proseku in pri Sv. Ivanu
Konec preteklega tedna so tudi- na pro-seSki nižji srednji šoli Fran Levstik in pri Sv. Ivanu počastili praznik slovenske kulture.
Sobotne prireditve na šoli Levstik (na zgornji sliki - F. Ferrari) se je udeležilo res lepo število staršev, ki so prisluhnili glasbenim točkam gojencev pro-seške podružnice šole Glasbene matice. Med izvajalci je bilo mnogo dijakov, ki obiskujejo proseško šolo, nastopili pa so tudi drugi gojenci. Sodelovanje šole s podružnico Glasbene matice spada v okvir prizadevanj proseške šole, da bi se Cim bolj tesno povezala z okoljem, v katerem deluje, in da bi se tako aktivno vključila v proseško-kontovelsko družbeno življenje. To je v uvodnem nagovoru poudarila tudi profesorica Majda Kodrič, ta želja pa je prišla do izraza tudi v dveh spisih domačih dijakov, ki sta po ust-
nih pričevanjih starejših obravnavala del polpretekle zgodovine v teh krajih.
Dijaki in drugi prisotni so zelo pozorno sledili glasbenim točkam, kar navsezadnje lepo potrjuje, da je svet glasbe sicer »brez besed«, ima pa vseeno globoko sporočilno moc.
Tudi petkova skupna Prešernova proslava osnovne šole Zupančič in nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (na spodnji sliki - F. Križmančie) je potekala v znamenju glasbe. Ucenci in dijaki, ki so tudi gojenci šole Glasbene matice, so izvedli nekaj glasbenih točk, šolarji pa so nato pred mikrofonom recitirali nekaj pesmi.
Na slikah: zgoraj posnetek s proslave na šoli Levstik na Proseku, spodaj posnetek s Prešernove proslave v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
______PREŠERNOVE PROSLAVE______
Tudi v Baikovljah in Devinu prikaz kulturne ustvarjalnosti
PROSLAVA V BARKOVLJAH
Med društvi, ki so v nedeljo proslavljali dan slovenske kulture, je bilo tudi Slovensko kulturno društvo Barkovlje, ki je svojo proslavo pripravilo v društvenih prostorih. Slavnostni govornik je bil pesnik Marij Cuk, ki je napisal tudi vezni tekst za nastop mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki 8® vodi Matjaž Scek (na zgornji zliki - F. Ferrari). Marij Cuk je v svojem govoru obrazložil pomen, ki ga imajo Prešernove proslave za vse Slovence, predvsem za Slovence v zamejstvu. Poudaril je nadalje, da predstavljajo te proslave nekakšno priložnost za vsakoletni Pregled kulturnega delovanja društev in da so hkrati tudi pokazatelj želje in potreb posameznih društev P° plodnem udejstvovanju na vseh Področjih slovenske kulturne ustvarjalnosti.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor je pripravil številnemu občinstvu (na spodnji sliki) celovečerni koncert ter ga s svojim izvajanjem tako ogrel, da je zahtevalo še nekaj ponovitev. Petje so povezovale misli in besede Marija Cuka, med nastopom pa je podala nekaj Minattijevih in Čukovih pe-srni Sandra Poljšak, ki je že na zaCetku pozdravila goste, se jim zahvalila za njihovo sodelovanje in jih povabila, da bi še kdaj nastopili v barkovljanskem društvu. Kot je navada, se je proslava v Barkovljah zaključila s prijetno družabnostjo ln seveda s petjem slovenskih pe-
PROSLAVA V DEVINU
Dan slovenske kulture so v nedeljo proslavili tudi v Devinu, in sicer v priredbi Fantov izpod Gr-ntade in Dekliškega zbora Devin na njihovem lepem sedežu v središču vasi. Poleg domačih zborov so prireditev sooblikovali gostje iz Gro-
pade. Pod vodstvom Anastazije Puric je namreč nastopil zbor Skala, udeleženci pa so si lahko ogledali tudi izdelke gropajskih likovnih ustvarjalcev. Razstavljali so Darjo Berce, Rado Giorgi, Katerina Kalc, Darja Milkovič in Megi Ursic Calzi. Slavnostni govornik je bil Časnikar Marko TavCar. Povedal je, da ob dnevu slovenske kulture proslavljamo slovensko kulturno ustvarjalnost v vseh njenih pojavnih oblikah, tudi tistih, ki so vsaj
na prvi pogled skromnejše, kot bi npr. lahko bilo ljubiteljsko petje. TavCar je nato prikazal zadnje dosežke slovenske ustvarjalnosti v Devinu in okolici na različnih področjih, posebno pa se je pomudil pri vprašanju demografskega pešanja naše narodnostne skupnosti. Gre za vprašanje, s katerim se danesresno spopadajo Francozi, Nemci in drugi veliki narodi. Tudi mi bi se ga morali lotiti brez predsodkov, je dejal TavCar.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
2.	marca 1994
NEŽA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.10 - Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 8.45.
Jutri, ČETRTEK,
3.	marca 1994
KUMGUNDA
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Lucrezia Baldo, Samantha Chermaz.
UMRLI SO: 27-letni Pietro Di Lucca, 91-letni Paolo Gla-vina, 64-letni Renato Rassatti, 85-letna Lidia Bancovich, 86-letna Stefania Visintin, 80-let-ni Renato Billiani. 56-letni Mario Frezza, 80-letna Giu-seppina Leban, 58-letna Ines Bevilacqua, 73-letna Regina Bassanese, 64-letna Mafalda Marži, 91-letni Giorgio Peresa, 94-letna Luigia Brezich, 87-letna Milena Sossich, 74-letni Bruno Bertocchi in 51-letna Rita Moruzzi.
'; LEKARNE
Od ponedeljka, 28. februarja, do nedelje, 6. marca 1994.
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 ter od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel.. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8.
ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti dragega Karla Gombača daruje družina 50.000 lir za Skupnost Dražina Opčine.
V	spomin na Dušana Sosiča daruje Pino Krevatin 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Leopolda Bana in Dušana Sosiča damjeta Silvo in Karmela 20.000 lir za SKD Grad in 20.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Giu-lia Skerlavaja damje Lojza Pu-ric (Veliki Repen 13) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pokojne damje družina Sosič 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
Za Skupnost Družina OpCine daruje družina Lukša
50.000	lir.
V	spomin na odbornika Bruna Bertocchija darujejo odborniki KD Rovte-Kolonko-vec 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Dušana Sossija darujeta Slavko in Marija Sosič
100.000	lir za SKD Grad Bani.
V	spomin na mamo Ivanko damje Anuška Kobal 150.000 lir za CPZ Sv. Jerneja za petje pri pogrebni masi.
V	spomin na Giulia Skerlavaja, na gospo Ivanko Vidau Kobal in gospo Francko Persi damjeta Uci in Marica Dolenc
40.000	lir za CPZ Sv. Jerneja,
30.000	lir za cerkev na Opčinah in 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Štefanijo Škerl daruje Lojzka SosiC 20.000 luža Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Francko Peršič daruje Lojzka Hrovatin
50.000	lir za popravilo orgel na Opčinah.
V	spomin na Marijo Kralj daruje družina Marija Kralj (Opcine) 20.000 lir za Godbo V. Parma s Trebe.
V	spomin Ivanke Vidau damjeta družini P. in B. Skerla-vaj 50.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
Namesto cvetja na grobova Ivanke Kobal in Francke Peršič damje Livia SosiC 20.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na Ivanko Kobal daruje družina Kobal 50.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
N.N. daruje 100.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
Marta damje 100.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na Giulia Skerlavaja darujeta Milojka in Lojzka SosiC 50.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na moža daruje N.N. 100.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na drago mamo Ivanko damje hci AnuSka Kobal 150.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
Ob 1. obletnici moževe smrti damje Kostanca Filipovič 100.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
Ob rojstnem dnevu Marije Milic daruje Francka Peršič 50.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na vaščana Leopolda in Dušana damjeta Pavel in Zdenka Vidau 50.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
t
Zapustila nas je naša draga
Giovanna Gugnaz vd. Babich
Pogreb bo v petek, 4. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo
otroci Miranda, Silvana, Mafija in Zdravko ter vsi sorodniki
Trst, 2.3.1994
(Pogredno podjetje Zimolo)
t
Francke Škerlavaj vd. Peršič
(Grbinke)
ni vec med nami.
Pogreb bo jutri, Četrtek, 3. marca 1994, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Edi in Grazia z družinama ter vsi ostali sorodniki
Opcine, Ljubljana, Zagreb, 1.3.1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Nona!
Tvoje besede bomo nosili v sebi.
Aldo, Stefan, Živka
None Francke, ki je mirno odšla, se bosta spominjala
Lorenza in Marko z družinama
SZ Jadran in SD Polet se pridružujeta žalovanju družine Persi (DoCa) ob izgubi drage mame in none Francke.
Odborniki, tekmovalci, tekmovalke in elani SZ SLOGA sočustvujejo z odbornikom Edijem in družino ob izgubi drage mame Francke.
t
V torek, 1. t.m., je po krajši bolezni umrla v tržaški bolnišnici naša draga sestra, svakinja in teta
Zala Vuk vd. Besednjak
Žalostno vest sporočajo sestre Mila, Jela, Zofka in Mirjam, svakinja Natalija, nečaki in nečakinje z družinami
Pokopali jo bomo na pokopališče v Mirnu pri Gorici, kjer že Četrt stoletja počiva njen mož dr. Engelbert Besednjak. Dan in uro pogreba bomo javili pravočasno.
Trst, Miren, Livorno, 2.3.1994
Žalovanju ob smrti ZALE VUK
vdove po poslancu v rimskem parlamentu in borcu za narodne pravice Slovencev v" Italiji dr. Engelbertu
Besednjaku se pridružuje
Slovenska skupnost
2.3.1993	2.3.1994
Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta
Karmela Tretjaka
se ga z ljubeznijo spominjajo
njegovi dragi Križ, 2.3.1994

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Miroslav Krleža
V AGONIJI
Režija: BORIS KOBAL
Danes, 2. marca, ob 20.30	ABONMA RED D
KINO
ARISTON -	17.15,
19.45,	22.15 »Quel che re-sta del giorno«, r. James Ivory, i. Antliony Hopkins, Emma Thompson.
EXCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubt-fire - Mammo per sem-pre«, i. Robin Williams, Sally Field. EXCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50,
22.00	»Lezioni di piano«,
i.	Holly Hunter.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Free Willy, un amico da salva-re«.
NAZIONALE 2 -15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldwin, Nicole Kidman.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una vita al massimo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
GRATTACIELO
18.00,	20.00, 22.00 »I tre moschettieri«, i. Charlie Sheen, Kiefer Sutherland, prod. Walt Disney.
MIGNON -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Cool mnnings quattro sotto ze-ro«, i. John Candy.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Aprimi tutta, sono tua«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.15,	22.10
»Mr. Jones«, r. Mike Figgs, i. Richard Gere, Lena Olin.
ALCIONE -	19.00,
21.30	»La časa degli spiri-ti«, r. Billie August, i. Je-remy Irons, Meryl Streep, Glenn Glose.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.10 »The Baby of Macon«, r. Peter Gree-naway.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Morbosi amplessi porno-sessuali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
PRIREDITVE
KLUB PRIJATELJSTVA in SLOVENSKA VIN-CENCIJEVA KONFERENCA IZ TRSTA vabita na predvajanje diapozitivov iz svetoivanskih krajev, ki jih omenja pesnik Godina Vrdelski, in kratko predstavitev tega pesnika danes, 2. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3.
ŽENSKE IZ DOLINSKE OBČINE vabijo ob mednarodnem dnevu žena na KULTURNO PRIREDITEV, ki bo v petek, 4. marca, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabi na predavanje z naslovom BAJKAL -SLADKOVODNO MORJE, ki bo v petek, 4. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Predavala bo prof. Erika Košuta. Vljudno vabljeni!
SKD PRIMOREC TREBČE in VZZI prirejata v petek, 4. marca, ob
20.30	KULTURNI VEČER OB DNEVU ZENA. Nastopajo: naši najmlajši -otroški vrtec, ZPZ I. Grbec - Skedenj (vodi Boža Hrvatic), MePZ Rupa-PeC (vodi Zdravko Klanjšček), godba V. Parma iz Trebe (vodi kapelnik Leander Pegan).
ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR vabi na PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v soboto, 5. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na programu: Vanka in Tonca, MPZ Tabor, razstava roCnih del krožka Ob pletenju še kaj, bogat srecolov, ples z mladim ansamblom Saj ne vedo, kaj delajo. Deloval bo obložen bife. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 5. marca, na ogled diapozitivov z naslovom IZSEK IZ MOSKOVSKEGA ŽIVLJENJA. Diapozitive bo prikazal in komentiral Paolo Tanze, ki je bil v Moskvi tik pred začetkom lanskega državnega udara. ZaCetek ob 18.30.
OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE vabi Marijin dom v Ul. Risorta na uprizoritev odrskega dela IGRA ZAMENJAV, ALI SKUPAJ JE LEPŠE, ki ga je pripravil gledališki krožek SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA v sodelovanju z Radijskim odrom. Predstava bo v nedeljo, 6. marca, ob 17.15.
V OKVIRU PASTORALNEGA PODROČJA BREG vabi župnijska skupnost MACKOLJE na predavanje in pogovor o temi:” ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO - KOT DANOST, DOSEŽEK ALI OVIRA”, v ponedeljek, 7. t. m. zveCer, ob 20. uri v župnijski dvorani. Predavatelja: zdravnica iz Kopra dr. Jadranka Vrh in duhovnik g. Lojze Kržišnik. Vljudno vabljeni!
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Sempolaj na praznovanje DNEVA ŽENA z Vanko in Tonco in tamburaši KD F. Prešeren iz Boljunca.
KD ROVTE KO-LONKOVEC , Ul. Monte Sernio 27 priredi PRAZNIK NAMENJEN VSEM ŽENSKAM v torek, 8. t. m. ZaCetek ob 18. uri z okroglo mizo, domaCo glasbo in večerjo.
[!3 OBVESTILA
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST, GORICA	VIDEM prireja
srečanje z Borisom A. Novakom ob knjigi OBLIKE SVETA jutri, 3. marca, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Knjiga Oblike sveta je temeljno delo za I. stopnjo letošnjega	tekmovanja za
Cankarjevo priznanje.
PRAZNIK VČLANJEVANJA SKP - Krožek Kras danes, 2. marca, ob 20. uri v PadriCah pri gostilni Dolina. Prisoten bo Renato Kneipp, kandidat za poslansko zborgico.
EC PRIMORJE priredi proslavljanje PRAZNIKA ŽENA v soboto, 5. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Informacije in rezervacije nudijo Cvetličarna Nadja, Cvetličarna Cvetka, Konfekcija Ljuba in tobakarna na Kontovelu.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v torek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo ob zvokih ansambla Vrtnica v restavraciji	Al Carso v
Mavhinjah. Za informacije in vpisovanje lahko pokličete na tel. št. 299798 (od 19. do 20. ure) ali 299335 (od 20. do 21. ure). Ženske pohitite, da prostora ne izgubite!
VPISOVANJE V KOLONIJI V DRAGI IN COME-GLIANSU za otroke od 5. do 16. leta se nadaljuje. Vpisujejo zdravniške šolske oziroma občinske asistentke; vpisne pole dobite na šolah. Pazite, v tržaški občini se vpisovanje zaključi že 5. marca! Informacije: v Trstu za Drago tel. št. 226117, za Comeglians 43194 in 53874; v Gorici 530924.
OB 51-LETNICI prisilne mobilizacije letnikov 1924, 1925 in 1926 vabimo bivše deportirance na spominsko srečanje, ki bo v gostilni Pridvor pri Sv. Antonu (Koper) v soboto, 12. marca, ob 13. uri. Zainteresirani (iz vse Primorske) naj se čimprej javijo poverjenikom, ki so: Janko Simoneta - Zgonik (tel. 229120), Drago Slavec - Dolina (tel. 228156), Branko Kozlovič - Zgornje Škofije (tel. 0038666-54513), Danilo Pobega -Pobegi ( tel.066-58661) in Milan KocjanCiC - Plavje (066-54624). Prijave sprejemajo do vključno 9.marca.
PROŠNJE ZA PRISPEVKE PO SUSI.
Kmečka zveza obvešCa kmete, ki so lani utrpeli škodo po suši, da lahko predstavijo prošnjo za prispevek v smislu zakona 185/92. Prošnje, ki jih je treba predstaviti do 11. marca letos, izpolnjuje KZ na sedežu v Trstu in na podružnicah v Nabrežini vsak torek ter na OpCinab vsak Četrtek.
MALA SOLA zen shiat-zu japonske masaže za hrbtenične težave in proti prehladnim boleznim bo v nedeljo, 6. t. m. v Domu na Brdini na Opčinah od 9. do 14. ure. Informacije na tel. št. 381006 v večernih urah.
g______________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja ob letošnjem 8. marcu izlet v Rogaško Slatino z ogledom steklarske šole. Izlet bo 9. marca z odhodom s Trga Oberdan ob 7. uri. Vpisovanje bo danes, 2. marca, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324.
SKLAD »MITJA ČUK« organizira VIII. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 6. marca, na Piancavallu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradih Sklada, Narodna ul. 126, vsak dan od 10.30 do 13.30. Informacije po telefonu 212289.
KLUB PRIJATELJSTVA in SLOVENSKA VIN-CENCIJEVA KONFERENCA IZ TRSTA vabita na izlet v kraje Padna - z ogledom Jakčeve galerije, KrkavCe, Koštabono in Hrastovlje v sredo, 9. marca. Vpisovanje v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, Trst, do 4. marca.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata v petek, 11. marca, izlet na mednarodni KMETIJSKI SEJEM V VERONO. Vpisovanje na sedežih obeh organizacij -Kmečka zveza tel. 362941, Kmetijska zadruga tel. 382555.
a SPISKE VESTI
PODROČNI SVET DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA PRI SV. JAKOBU vabi na predavanje prof. Alenke Rebula na temo LJUBEZEN IN STROGOST V VZGOJI, ki bo jutri , 3. marca, ob 18. uri v telovadnici osnovne šole Josip Ribičič, Ul. Frausin 12.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča začasno nameščenim šolnikom in pomožnemu osebju, da tudi letos zapade rok za vložitev prošnje za prejem doklade za brezposelnost
31. marca. Pravico do doklade imajo uslužbenci, ki so od 1. januarja do 31. decembra 1993 službovali na šolah vsaj 78 dni in teden dni v letu 1992. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Car-ducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek
17.30	- 18.30, torek 11.30
-	13.00, sredo 15.30 -
17.00	in Četrtek 9.30 -IT.00.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst
-	sporoča bivšim šolnikom in pomožnemu osebju, ki so vstopili v pokoj po letu 1985, da septembra letos zapade rok za vložitev prošnje za obračun izredne dopolnilne odškodnine pri odpravnini ( riliquida-zione indermita di buonu-scita comprensiva della quota di indennita integra-tiva speciale). Pravico do
polnjene obrazce sprejema zavod za socialno zavarovanje državnih uslužbencev - ENPAS - ul. Ghiberti 4 (5. nadstropje), tel. št. 364460, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 - 18.30, torek 11.30 - 13.00, sredo
15.30	- 17.00 in Četrtek
9.30	- 11.00.
doklade imajo tudi preži veli ožji sorodniki. Iz
S ČESTITKE
Na Krmenki št. 251 praznuje danes rojstni dan naša draga MARIJA RA2EM. Vse najboljše ji želijo mož Silvester, hčerke, sinovi ter vnuki Luka, Valentina in Marko.
MALI OGLASI
DAN ŽENA v restavraciji KRIŽMAN v Repnu. Zabaval vas bo ansambel Happy Day, v soboto, 5. marca. Rezervacije na tel. št. 327115 in 327468.
BERTO TONKIC je na Tržaški ulici 25 v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter ponuja domaC prigrizek.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44.
OSMICO je odprl Ivan Antonie v Cerovljah. Toči belo in Črno vino.
OSMICO je odprla Sonja Strain, Mackolje -Križpot št. 84.
V ZGONIKU ima odprto osmico Janko Kocman.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSLIČKA starega 10 mesecev prodamo ali zamenjamo - Samatorca 47, tel. št. 229191.
PRODAMO mladice z rodovnikom pasme voleji spitz, srednje velikosti, dober čuvaj, zvest domu in družini. Psički so stari 7 tednov in že enkrat cepljeni. Za informacije tel. na št. 421412.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju, letnik 76, prevoženih 103.000 km, z opravljeno revizijo, za
800.000	lir. Informacije od 18. do 20. ure vsak dan na tel. št. 040 327457.
PRODAM slovar slovenskega knjižnega jezika in kamniti sod. Ogled v Doberdobu, Ulica Boneti 2.
UČITELJICA, študentka vzgojnih ved, nudi pomoC osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. na št. 212730.
ČE SI SPRETEN na
računalniku macintosh, Ce se spoznaš na grafiko, photo shop, freend XPress, impaginacijo ter znaš računalniško risati te sprejmemo v službo. Piši na Publiest, 34137 Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Grafik«.
DAJEM v najem stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. št. 200115.
GORICA / TEČAJ VIDEMSKE UNIVERZE
Svečano odprtje akademskega leta
Nov tečaj, ki že deluje nekaj mesecev, dopolnjuje možnosti visokošolskega usposabljanja
Videmska univerza prihaja v Gorico s premišljenimi odločitvami in gotova, da bo takšna politika bogato obrodila. To je srž besed rektorja Videmske univerze prof. Marzia Strassolda na včerajšnji svečani otvoritvi akademskega leta v Gorici, ki je potekala v avditoriju Fogar. Prvi teCaj v Gorici se je pravzaprav pričel že pred nekaj meseci. Včerajšnja slavnost pa pomeni začetek nove dobe v našem mestu, kjer že nekaj let delujejo nekateri oddeljeni tečaji Tržaške univerze.
Ne gre za konkurenčnost med dvema univerzama naše dežele, saj bodo Furlani v Gorici prirejali tečaje, ki niso lastni Tržačanom. Zahvala za prihod Videmske univerze v Gorico gre pokrajinski upravi,
M PRIREDITVE
SKRD JADRO iz Ronk prireja Prešernovo proslavo v dvorani občinske knjižnice v Ronkah jutri, 3. marca, ob 20. uri. Govoril bo prof. Aldo Rupel. Nastopili bodo zbor Skala Gabrje ter Članici gleda-bške šole Martina Baldan in Andrejka ObidiC.
NA VRHU BO PREŠERNOVA PROSLAVA ob 20. obletnici odkritja spomenika padlim v petek, 4. marca, ob 20.30 v kulturnem centru. Nastopajo recitatorke, zbori Oton Župančič iz Stan-dreža, Danica z Vrha in mladinski zbor Vrh sv. Mihaela.
V	PEVMI bodo dan slovenske kulture počastili jutri, 3. marca, ob 20. uri v OS Josip Abram. Rajonski svet in pevski zbor organizirata prireditev, na kateri bodo nastopili uCenci OS iz Pevme, mešani zbor Pevma, moški zbor iz Stmavra in recitatorji iz Podgore.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v petek, 4. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Stezice in odprtje razstave fotografij dr. Rafka Dolharja.
ki je že pred leti navezala stike z Vidmom in tudi dala na voljo stavbo nekdanje bolnišnice Al-varez, kasneje bolnice Fatebenefratelli v ulici Diaz. Pokrajina je že pred leti začela proceduro za pridobitev denarja, s katerim bi posodobili starinske stavbe. Denar je sedaj na voljo, naCrti so izdelani, tako da smo konCno tik pred začetkom prenove. Pokrajina pa je že lani dala na voljo sicer majhne prostore, kjer se je zaCel pouk v prvem teCaju. Novi pobudi Videmske univerze je vso podporo dal tudi senator Michele Martina, sicer predsednik goriškega konzorcija za univerzo, ki je pred leti uspešno izpeljal pobudo za prihod Tržaške univerze v Gorico.
V Gorici je bil odprt podiplomski univerzitet-
_____________KINO
GORICA
VTITORIA 18.00-20.00-22.00 »Mr. Jones«. I. Richard Gere in Lena Olin. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »I racconti della ca-mera rossa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
TRZIC
COMUNALE Ni predstave.
E KONCERTI
V OBČINSKEM GLE-DALISCU V TR2ICU bo
nocoj ob 20.30 koncert indijske glasbe. Nastopa znani guru in eden najvidnejših indijskih glasbenikov Pandit Amar Nath, z njim pa še Om Prakash, Khan Faiyaz, Bindu Chawla. Glasbenike bo predstavil Renzo Vescovi.
lU obvestila
OBČINA DOBERDOB
sporoCa, da bo občinska knjižnica zaradi tehničnih razlogov v tem tednu odprta samo jutri, 3. marca, od 15. do 17. ure.
ni teCaj za operaterje v kulturnih dobrinah. Gre za teCaj videmske filozofske fakultete. Gre za dokumentariste na glasbenem področju. Potrebujejo jih tako v glasbenih inštitutih kot tudi v splošnih knjižnicah, saj je povsod shranjenih veliko glasbenih del. Potrebujejo pa jih tudi v medijih in v glasbenih založbah. Prof. Marzio Strassoldo je dejal, da je prepričan, da bo omejeno število študentov (15 v sektorju za dokumentacijo, 15 v sektorju za glasbene dobrine) po diplomi hitro dobilo zaposlitev.
Na slovesnosti je spregovoril tudi sen. Martina, prof. Antonino Alba-rosa pa je predaval o gre-gorianski semiologiji. Pel je zbor študentov univerze.
Marko Waltritsch
^3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA VDOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300
POGREBI
Danes ob 12. uri Giu-seppina Marvin vd. Raccolin iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.45 Ida Pinat iz bolnišnice Janeza od Boga v Cer-vinjan, ob 13.15 Olga PrinCiC vd. Kristančič iz splošne bolnišnice v Kr-min ter ob 13.15 Bolzano Amadio iz splošne bolnišnice v Romans.
Ob izgubi očeta izreka iskreno sožalje Ferrucciu Mužicu
Odbojkarski odsek Naš prapor
VOLITVE / PREDSTAVILI KANDIDATE PROGRESISTOV
Napredno zavezništvo pripravljeno za vlado
Darko Bratina polemiziral s predsednico Pokrajine
POKRAJINA / GROBA ŽALITEV IN PROVOKACIJA
Misovskega kandidata izvolili v deželno komisijo za slovensko šolstvo
Prof. Aleša Lojka je predlagal Cosma
Vlado Klemse
Marko Marinčič
Kandidata naprednega zavezništva Darko Bratina za senat in Arturo Ber-toli za poslansko zbornico sta se predsinoci predstavila. Srečanje je priredila DSL, ki je predstavila tudi svojega kandidata na proporčni listi za poslansko zbornico Elvia Ruffi-na. Mestni tajnik DSL Oliviero Furlan je uvodo-ma v odgovor predsednici Pokrajine Marcolinijevi zagotovil, da goriška DSL ni sklenila nobenega tajnega dogovora z Ljudsko stranko. Kandidata vseh naprednih sil sta Bratina in Bertoli in DSL se bo maksimalno zavzela za njuno izvolitev.
Se ostrejši je bil Darko Bratina, ki je dejal, da Marcolinijeva naklada laž na laži. Njenim izjavam nima smisla odgovorajati, saj se ni vredno spuščati na tako nizko raven, Ce pa ne bo odnehala, bo treba ubrati sodne poti. Ne gje samo za lažna pod-tikovanja o dogovoru DSL-PPI. Neresnična je tudi trditev, da ni bil nihče informiran o osnutku zaščitnega zakona za Slovence, medtem ko je minister Paladin poslal besedilo vsem krajevnim upravam, vključno z Goriško pokrajino.»Goriški ligaši bi se nasploh morali bolje informirati, tako bi vedeli, da je osnutek zaščitnega zakona, ki sem ga jaz predstavil, podpisal tudi njihov parlamentarec«, je še dodal Bratina.
Zavrnil je tudi pod-ti kovanj a Lige, Ceš da si je zarisal volilno okrožje
Pokrajinski svet je v ponedeljek zaključil proračunsko razpravo in odobril proračun. Poleg tega je odobril tudi odškodni-116 upraviteljem. Glede odškodnin smo v razpravi slišali zanimiv predlog svetovalca Fiorellija. Pred-lagal je, naj se ustanovi Posebna komisija iki naj odškodnine določi na Podlagi prisotnosti in uspešnosti odbornikov. Uvedli naj bi celo posebno odškodnino za mejdejavnost odbornikov, ki bi sicer s svojim delo-vanjem povzročili škodo. Predlog, ki je izzvenel kot Provokacija, Čeprav ni Povsem brez osnove, so seveda zavrnili. Pokrajinski svet je zatem odobril Predlog odbora, ki predvideva naslednje meseCne odškodnine: za predsed-
“po meri”. V resnici novo senatno okrožje, Čeprav tega nekateri ne morejo ali noCejo razumeti, vraCa enotnost nekoC deljenemu goriškemu ozemlju in zapira polemike o ozemeljskih “amputacijah”. Ta teritorij bo imel odločilno vlogo v vsaki obmejni politiki in s tem v zvezi je Bratina omenil zanimiv projekt edinega mednarodnega “teritorialnega pakta”, ki ga je svetu za ekonomijo in delo CNEL predlagal prav na Goriškem.
Bratina je še omenil uspehe v sicer kratkem senatorskem mandatu (zelo pomemben je dogovor za razvoj goriškega gospodarstva), nakazal smernice bodočega delovanja (razvoj znanstveno-kulturnih institucij, Univerze, odprta obmejna politika, valorizacija kultur, ki jo je Bratina poudaril z uvodnim trijezičnim pozdravom) in s prispodobo ponazoril stanje
nico 2.662.000 lir mesečno, za podpredsednika 1.996.500, za odbornike pa po 1.730.000 lir. Odškodnine se podvojijo, Ce predsednik, podpredsednik in odborniki opravljajo funkcijo s polnim delovnim Časom. Predsednica bo tako prejemala nekaj veC kot 5,3 milijona lir mesečno, ustrezno višje pa so tudi plaCe odbornikov. Upravitelji APT pa bodo prejemali naslednje od-škodnine: predsednik komisije 65 odstotkov odškodnine predsednice pokrajinske uprave (3.460.000), podpredsednik 60 odstotkov predsedniške odškodnine, elana komisije pa 40 od-sotkov predsedniške odškodnine. Odškodnine revizorjem pa ostanejo enake lanskim.
v državi: »Italija je kot pokvarjena vesoljska ladjica. Potrebni so spretni mehaniki, ki jo bodo znali popraviti in takih je med progresisti kar nekaj, medtem ko banalne libe-risticne formule desnega tabora ne bodo preprečile tavanja v vesolju.«
Arturo Bertoli, kandidat za poslansko zbornico, ki izhaja iz vrst tržiških zelenih, je poudaril pomen različnih izkušenj in doprinosov, ki bogatijo napredno zavezništvo in ponujajo solidno vladno prespektivo državi. Danes gre za spopad med dvema vizijama: kratkovidno, egoistično, ki jo najbolje pooseblja Berlusconi, in odprto vizijo levice, ki se zaveda kompleksnosti problemov in ključnega pomena socialnih vprašanj. V lokalnem merilu pa so te volitve zgodovinska priložnost, da se premosti absurdni dualizem Gori-ca-TržiC. Posvaril je pred
SODIŠČE
Namesto
prostosti
podaljšana
kazen
Poskus bega iz goriškega zapora maja 1992 je Giorgia Pauluzzija iz Starancana stal še 4 mesece zapora poleg 10-let-ne kazni, ki jo prestaja v Padovi zaradi ropa leta 1991 v poslovalnici ACI na mejnem prehodu pri Standrežu. Pauluzzi je včeraj na preliminarni obravnavi zaprosil za obsodbo po skrajšanem postopku in zato dobil zmerno kazen. Z njim je takrat med uro oddiha pobegnil iz zapora tudi Giovanni Capone iz Neaplja, ki se vCeraj ni javil in mu bodo z rednim postopkom sodili marca prihodnje leto. Njun beg iz goriške kaznilnice je bil kratkotrajen: Pauluzzija so prijeli že po nekaj minutah, Caponeja pa poldrugo uro kasneje.
nevarnostjo zmage desnice, ki gre od Berluscojina do fašistov, in pozval vse k aktivni podpori v volilni kampaniji progresi-stov: »Le tako nas ne bodo utišale razne televizije«, je zaključil.
Ruffino je tudi sam spregovoril o pomenu teh volitev, s katerimi se končuje 50-letno obdobje in se odpira novo. Kakšno, bodo izbirali volilci, ki pa nimajo pred sabo dveh enakovrednih možnosti: ria eni strani je med sabo skregana desnica Bossija, Finija in Berlusconija, na drugi napredne sile, ki imajo svoj celovit vladni projekt. Njegove glavne smernice so celovita a federalistično urejena država, pozornost vsebini demokracije z ločevanjem med politično, ekonomsko in medijsko oblastjo, reforma fiskalnega sistema in socialne države, ne pa njena odprava, kot hoCe desnica.
Odstop zdravstvenega koordinatorja goriške KZE dr. Monarda in nevarnost odstopa tudi samega izrednega upravitelja dr. Bevilacque odmevata tudi na deželi. Tržiški svetovalec Roberto Antonaz (SKP), je s tem v zvezi naslovil pisno vprašanje deželnemu odborniku za zdravstvo. V njem sprašuje, kakšne namene ima nova deželna uprava glede težav zdravstva na Goriškem. Ti problemi izvirajo iz dezorganizacije na vsedržavni ravni, ugotavlja Antonaz, a tudi iz upravljanja nekdanjega odbornika Brancatija in kontrapozicije med Gorico in Tržičem.
Goriška bolnišnica tvega v zadnjem Času zaprtje nekaterih specialističnih oddelkov. Ta nevarnost
Goriški pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji ponovno razpravljal o imenovanju dveh predstavnikov v deželno komisijo za vprašanja šol s slovenskim uCnim jezikom. O tem vprašanju je pokrajinski svet že razpravljal lani in izvolil v omenjeno komisijo odbornika Cesareja Oblacha (Sev. liga) ter pokrajinskega svetovalca Sergia Cosmo (MSI). Prvi je prejel devet glasov, Cosma pa pet. Kandidat Viljem Gergolet, ki ga je predlagala SKP, je prejel tri glasove. Tak izid glasovanja - šlo je za očitno provokacijo, ki so jo zakuhali predstavniki Lige in misovec Cosma, ker morajo biti elani komisije slovenske narodnosti - je povzročil val polemik že takoj po seji, priziv itd. Nadzorni organ je omenjeni sklep razveljavil. In tako je prišlo vprašanje vnovič na dnevni red.
Pokrajinski svet, v katerem ima absolutno vedno Severna liga, pa je na ponedeljkovi seji šel zopet po stari poti. Kar devet svetovalcev -glasovanje je bilo sicer tajno - je glasovalo za dr. Aleša Lojka, ki ga je za elana komisije predlagal predstavnik MSI Cosma. Druga dva kandidata, prof. Viljem Gergolet in Damjan Primožič sta prejela 5 oziroma 2 glasova. Izvoljena sta bila tako Lojk in Gergolet.
Pred glasovanjem se je razvila vroča razprava, v katero je najprej posegel
izvira iz zakonskega osnutka št. 40, s katerim je prejšnji deželni odbornik za zdravstvo Fasola (Sev. liga) hotel podrediti zdravstvo zgolj hladnim številčnim in menedžerskim logikam. Toda zdravje ni blago, s katerim bi trgovali, trdi Antonaz. Zato sprašuje, ali namerava tudi nova uprava izvajati Fasolove restrikcij-ske ukrepe. Sam predlaga drugačne rešitve: takojšnje ukrepe za zavarovanje vsaj sedanje ravni storitev, hitro in sočasno izvajanje načrtov za novi bolnišnici v Gorici in Tržiču (zamisel o enotni pokrajinski bolnici je že anahronistična, meni svetovalec SKP), decentralizacijo oskrbe na teritoriju in krepitev preventivne medicine.
misovec Cosma in s svojega zornega kota pojasnil ozadje zadeve ter prebral motivacijo priziva, ki ga je vložil na prejšnji sklep. Zelo oster je bil v svojem posegu predstavnik zelenih Fio-relli, ki je misovski predlog označil kot novo “nesramnost”, po tistem, kar se je zgodilo že ob prejšnjem glasovanju. Zahteval je, da se predloženi curriculum - kajti kratko pojasnilo z navedbo imena in priimka, letnice rojstva in kraja bivanja ter z navedbo, da kandidat poučuje na zavodu J. Stefan v Trstu, ki so ga svetovalci dobili med gradivom ne zadostuje - dopolni. Fiorelli je ob tem dodal, da si vsakdo paC mora prevzeti svoj del odgovornosti. Curriculum je dopolnil predlagatelj Cosma in dejal, da je Lojk “naš elan in vodilni funkcionar” (“iseritto e dirigente”).
Predstavnik DSL Salomoni je opozoril na popolno politično kapitulacijo Lige, ki ni predstavila svojega kandidata, marveč je prepustila pobudo misovskemu predstavniku, medtem ko je Buttignon (SKP) vztrajal pri kandidaturi prof. Gergoleta in Damjana Primožiča.
Zabeležili smo zatem zelo grob besedni napad predstavnika Lige Bran-dolina na Fiorellija, medtem ko je svetovalec Severne Lige Milan Ko-glot, ki je tudi pokrajinski koordinator gibanja,
napovedal da se glasovanja ne bo udeležil, ker da sta glavna kandidata izraz dveh ekstremizmov. Pridružil se mu je svetovalec Salis.
Na tajnem glasovanju je prof. Lojk prejel devet glasov, Viljem Gergolet pet glasov, Primožič pa dva.
Ker ne želimo nasesti provokacijam, ki so v predvolilnem obdobju zmeraj možne, smo vCeraj poklicali prof. Lojka po telefonu in ga vprašali, Ce potrjuje ali zanika, kar je v pokrajinski sejni dvorani izjavil njegov predlagatelj. Odgovor ni bil ravno prijazen, glasil pa se je: »Ne potrjujem in ne zanikam, ker nimam nobenega namena dajati intervjujev Primorskemu dnevniku.« Zatem se je prekinila telefonska zveza.
Usmeritev, ki jo je glede manjšinske problematike na Pokrajini nakazala predsednica-Marcolinijeva s svojim odprtim pismom predsedniku Ciampiju se torej nadaljuje, stališča pa se skušajo zaostrovati do skrajnosti s sodelovanjem z misovskim gibanjem, za katerega je splošno znano, kakšna so njegova stališča do manjšinske problematike. Ce je bila izvolitev Oblacha in Cosme pred meseci posmeh, izziv in žalitev celotne slovenske skupnosti, potem je to zadnje dejanje še veliko težja in groba žalitev. Nanjo je mogoče odgovoriti le s pokončnostjo.
NOVICE
Počastitve kulturnega praznika v Ronkah, Revmi in na Vrhu
Jutri in v petek se bodo na Goriškem zvrstile še tri prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Društvo Jadro iz Ronk prireja Prešernovo proslavo jutri ob 20. uri v občinski knjižnici v Ronkah. Na prireditvi bodo nastopih pevci moškega zbora Skala iz Gabrij in Članici gledališke šole Martina Baldan in Andrejka ObidiC z recitacijami. Slavnostni govornik bo profesor Aldo Rupel.
Jutri bodo dan slovenske kulture počastili tudi v Pevmi. Rajonski svet in domači pevski zbor prirejata veCer, na katerem bodo nastopili uCenci osnovne šole iz Pevme, mešani zbor Pevma, moški zbor iz Stmavra in recitatorji iz Podgore. Prireditev bo ob 20. uri v prostorih osnovne šole J. Abram.
Na Vrhu bodo proslavili dan slovenske kulture v petek, ko bodo praznovah tudi 20. obletnico odkritja spomenika padlim. Na svečanosti ob 20.30 v Kulturnem centru na Vrhu bodo nastopili pevci mešanega zbora Oton Zupančič iz Standreža, mešani zbor Danica z Vrha, mladinski zbor Vrh sv. Mihaela in vaška dekleta s priložnostnim recitalom.
Nov odbor zveze policistov
Policisti, ki so včlanjeni v mednarodno zvezo policije (Interanahonal police association) so na obc-nenTzboru izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Giambathsta Dehisanti, za podpredsednika Raffaele Renzo, za blagajnika Mario Paha, za tajnika Giovanni Landi in za pomočnika tajnika Anna Maria Selva. Obenem sporočajo, da je sedež zveze za elane, ki lahko na njem poravnajo letno Članarino, odprt vsak torek in petek od 15.30 do 17.30.
.POKRAJINA / OB PRORAČUNU
Kolikšno plačo pokrajinskim upraviteljem
ZDRAVSTVO / POSEG SKP
Opustiti načrte odbornika Fasole
Nova deželna uprava naj glede goriške KZE ubere povsem novo pot
IDRIJA / RADON
»Ozdravljen« otroški vrtec
Meritve koncentracije radona so po sanaciji zadovoljive
Po zagotovilu izvajalcev in odgovornih občinskih in republiških predstavnikov bo vrtec v PrelovCevi ulici v Idriji, ki je bil zadnjih deset in vec mesecev brez otroškega vrišCa zaradi prevelikih koncentracij plina radona (Rn 222), kmalu nared za nadaljevanje svojega vzgojno-varstvenega poslanstva. To naj bi se zgodilo že prve dni aprila letos, seveda, Ce bodo dokončana obnovitvena dela in se bo našel denar za njihovo plačilo.
Tako so povedali za javnost na včerajšnji tiskovni konferenci v Idriji. Poleg predstavnikov državnega zavoda ZRMK, idrijskega podjetja Zidgrad, vrtca in izvršnega sveta so bili na konferenci navzoči predstavniki Štirih ministrstev (za okolje in prostor, za zdravstvo, za gospodarske dejavnosh in za
Šolstvo) - tistih, ki so za »ozdravitev« idrijskega vrtca dala (poleg občine) tudi denar (vsako po tri milijone tolarjev).
Ko so pred desehmi meseci poklicali na pomoC zavod ZRMK, so ugotovih, da je prisotnost radioaktivnega plina v vrtcu med 800 in 2700 bekereli (Bq) na kubični meter zraka. Raziskave so pokazale, da je glavni »-izvor« radona nasutje, na katerem so pred dvajsetimi leh zgradili vrtec. V prostore, v katerih se je zadrževalo dnevno 100 do 120 otrok in vso pedagoško ter drugo osebje, je plin prihajal skozi razpoke v tleh in po instalacijskih, v glavnem kanahzacijkih poteh. Zato je sanacija potekala v glavnem tako, da so naredili ustrezno odzraCevanje kanalizacijskega sistema in ki-neto za vodovod, izdelah vo-
Delavce in strokovnjake bodo v vrtcu kmalu zamenjali otroci (Foto: Vojko Cuder)
dno zaporo pri kanalizaciji, ki preprečuje prehajanje zraka iz glavne kanalizacijske cevi v kanalizacijski sistem vrtca, sanirali razpoke v stenah in s posebnim postopkom izolirah tla v vseh prostorih. Po vsaki fazi obnove so naredih tudi potrebne meritve, da so se sproti prepričali o uspešnosti posegov. Pri zadnji takšni meritvi (31. januarja letos) so izmerjene vrednosh radona (merili so vedno pri zaprtih, neprezračenih prostorih) segale med 240 in 400 bekereh na kubični meter zraka. Seveda se zastavlja vprašanje, kje je
meja za še varno bivanje ali zadrževanje v takšnih prostorih. Odgovora pravzaprav ni mogoCe dah, kot so povedah prisotni na novinarski konferenci, ker gre pri ugotavljanju koncentracije radona za razmeroma novo vedo. V idrijskem primeru so že in še bodo zasledovali morebitne spremembe predvsem pri vzgojiteljicah in varuškah, ki so bile izpostavljene radonu bistveno veC Časa kot otroci, nekatere tudi 20 let. Za zdaj niso opazili nobenih okvar, ki bi jih lahko pripisali radio-akhvnemu radonu. Nekatere objekte, v katerih so tudi
ugotovih prevelike koncentracije radona, bodo verjetno podrli (stanovanski blok na Prejnuh), ker bi bila sanacija preveč zahtevna. Kaže, da se bodo v Idriji (podobno kot v Zirovskem Vrhu) Se dolgo sooCah z radonom.
Pričakujejo, da bo vrtec na PrelovCevi ulici zaCel svoje poslanstvo opravljati v kratkem. Kot so novinarjem zagotovili na tiskovni konferenci, starSi popolnoma zaupajo zavodu ZRMK in po izjavah nekaterih komaj Čakajo, da se vrata vrtca ponovno odprejo.
Vojko Cuder
SEŽANA / KLUB 2001
PIRAN / JAVNA RAZSVETLJAVA
Klubovci so poskrbeli za veliko zanimivih srečanj
Svetlejše noči v piranski občini
Lani so namesto razsvetljave financirali gradnjo kotlovnice
Sežanska sekcija Kluba 2001 je ena najbolj delavnih. Februarja je za svoje elane pripravila nekaj zanimivih srečanj. Omenimo predavanje Marka Pogačnika o bogastvu štanjelskega griča.
Predavatelj se ni oziral le na zgodovinske dogodke, ki so prizadeli to izjemno mestece na robu kraške planote, ampak se je dotaknil predvsem nevidnih razsežnosti štanjelskega griča, na katerem so točke in ambienti, preko katerih lahko obiskovalec pride v stik z njimi.
Poseben dogodek sta bila tudi predstavitev knjige Ajre Miške Dotik večnosti - angelova pripoved in začetek te-
čaja transcedentalne meditacije, ki ga vodi Aleš Lavrič iz Novega mesta.
Vsak drugi torek poteka na sežanski srednji Soh tudi teCaj šolanja mišljenja pod vodstvom Vesne DeankoviC iz Ljubljane. V nedeljo, 6. marca načrtujejo izlet na hrib Kokoška, ki bo povezan s kopanjem v zimskem bazenu hotela v Lipici. (O. K. S.)
V Piranu so se odločili pregnati temo s svojih cest in ulic. Pritožbe krajevnih skupnosti in občanov zaradi slabe javne razsvetljave so se tako namnožile, da je tokrat, za spremembo, prekipelo občini. Kot je moe razbrati iz priprav, bodo s problemom skušali opraviti sistemsko. Greh menda izhaja iz preteklosti, na vesti pa ga ima predvsem sklad stavbnih zemljišč, ki bo po sprejemu letošnjega občinskega proračuna moral za ta namen prispevati precejšnj denarja.
Po programu rednega
letnega vzdrževanja bo ledino vendarle zaprala občinska vlada. Od marca do julija naj bi uredili razsvetljavo na parkirišču pri portoroški avtobusni postaji, na postajališču na Klancu, pri cerkvi in zdravstvenem domu v Sečovljah, po celem naselju Dragonja, tri luCi naj bi postavili v Padni, bolj svetlo naj bi postalo tudi v Strunjanu, in sicer pri podvozu pri avtokampu ter pri banki. Dela naj bi veljala nekaj manj kot 2, 2 milijona tolarjev.
Levji delež (skoraj 35 milijonov tolarjev) bo padel na ramena Sklada
stavbnih zemljišč. Ta naj bi uredil razsvetljavo v Gorgu, Strunjanu, na Poti pomoršekov, PreCni poti, Ob progi ter Belokriški cesti v Portorožu. Se zanimivost: sklad je izvedbo javne razsvetljave na parkirišču ob lucijski telovadnici iz nepojasnjenega vzroka odložil. To mu je vlada očitala. Kot je razvidno iz osnutka dokumenta o mreditvi javne razsvetljave v občini, je lani vlada iz sredstev pro-računa v zameno financirala izgradnjo kotlovnice ter zunanjo ureditev pri telovadnici.
Andrej Žnidarčič
KOPER / ČRNE GRADNJE
Brez težav do legalizacije
Koprska občina je do črnograditeljev popustljiva
Včeraj so v avh piranske občinske stavbe razgrnili »Cini PUP« - osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora. Osnutek bo razgrnjen do začetka aprila, v tem Času pa imajo vsi prizadeh možnost, izraziti svoje pripombe. Prizadetih zagotovo ne bo malo. PoroCali smo že, da so ta akt v Piranu zastavih zelo strogo: od 380 prijavljenih in obravnavanih Črnih gradenj na območju piranske občine, naj bi jih pomših 248, v 82 primerih pa bodo za legalizacijo potrebne spremembe in popravki. V javnosti se že pojavljajo pomisleki, da je takšen pristop nerealen, kajti tolikšno število rušenj bo fizično nemogoče izpeljati, saj so v nekaj zadnjih letih komajda uspeh uresničiti tri izvršbe. Nobenega dvoma ni, da se bo zaradi velikega števila besnih državljanov zadeva spolitizirala, svoj lonček bodo pristavile tudi stranke, kar lahko pripelje do blokade, ki bo onemogočila vsakršen poseg - tudi v primerih, kjer je to res neizogibno. Zato mnogi menijo, da naj bi rušenju zapisali le tiste Črne gradnje, ki neposredno povzročajo škodo v prostoru.
Osnutek »Črnega PUP-a« so že razgmik v drugih dveh obalnih občinah, v Izoli in Kopru. Izolčani se zadeve niso lotih tako drastično kot Pirančani, vendar naj bi tudi tukaj »pospravili« kar veliko na Črno zgrajenih objektov. Zahtevke za odlog prisilne izvršbe je v roku vložilo 118 Črnograditeljev, kar je le tretjina vseh. Tisti, ki se niso prijavih, seveda že po zakonu ne pridejo v poštev
za legalizacijo. Med prijavljenimi Cmimi gradnjami jih je le pet takšnih, ki jih ne bo mogoCe vključiti v okolje. Za enajst prijavljenih nedovoljenih gradenj bo možna legalizacija brez posebnih posegov, drugi pa bodo morah Cmi objekt prilagoditi 'zahtevam odloka z večjimi ah manjšimi popravki, od znižanja stavbe za eno etažo, do ureditve okohce.
Koprski »Črni PUP« obravnava 391 nedovoljenih posegov v prostor, ki so jih njihovi investitorji prijavih v roku. Po oceni pripravljalcev odloka je med temi objekti en sam, pri katerem legalizacija sploh ni možna. V 112 primerih bo moral graditelj popraviti objekt, da bo v skladu z zahtevami občinskih prostorskih aktov, 250 Črnih gradenj pa bo možno legalizirati brez posebnih posegov. Koprska občina je torej najprijaznejša do Črnograditeljev. Ugotovila je namreč, da je večina Črnih gradenj nastala zaradi neživljenjskih predpisov in dolgoletnega zavlačevanja pri izdelavi občinskih aktov, ki bi omogočali legalne gradnje. Za nekatere gospodarske objekte -predvsem shrambe za orodje in pridelke na kmetijskih zemljiščih - bo možna legalizacija s priglasitvijo. Za področja, ki so urejena z zazidalnimi naCrh, kot so na primer Zustema, Prade, Okno in Salara, bo občina izvedla postopek za ustrezno spremembo zazidalnih načrtov. S tem bo omogočila legalizacijo objektov, ki so nastali zaradi življenjskih potreb prebivalcev, dovoljenj zanje pa ni bilo mogoCe dobiti.
Boris Vuk
NOVA GORICA / RAZSTAVA URBICID
Začeti bo treba na začetku
Porušeno Sarajevo v očeh arhitektov, ki so ga pomagali graditi
_________PIRAN / ZAMENJAVE_______
Bo občina dobila prisilno upravo?
Volilna komisija, ki ni nikoli zares obstajala
AJDOVŠČINA
Pobuda ZLSD za podaljšanje mandatov
Predsedstvo Združene hste ajdovske območne organizacije je obravnavalo razmere, ki se obetajo Sloveniji po poteku mandata sedanjih občinskih skupščin, je zapisano v sporočilu, ki ga je oiganizacija poslala predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku. Ajdovska organizacija ZDSL ugotavlja, da bodo izvršni sveti delovah brez slehernega demokratičnega nadzora, kar bi lahko privedlo tudi do neustavnega in nezakonitega stanja. Zato Rigelnika poziva, naj uporabi osebno avtoriteto in ugled predsednika državnega zbora ter poskuša vplivati, da bi zbor le sprejel odločitev o podaljšanju mandatov do konca leta. Pobudo bo območna organizacija posredovala tudi občinski skupščini. (A. L.)
V avh novogoriške občinske skupščine so v petek, 25. februarja, odprli pretresljivo razstavo z naslovom Urbicid.
Na njej so razstavljene fotografije Sarajeva, povzete iz revije Arh, ki jo sredi porušenega glavnega mesta Bosne in Hercegovine izdajajo celo za ceno svojega življenja sarajevski arhitekti in jo pošiljajo v svet.
Ob vseh grozotah, ki jih prinaša vojna - v naše domove in domove širom po svetu pa javni mediji, predvsem televizija - so porušene zgradbe nekako »v drugem planu«, v prvem so Človeške tragedije, mrtvi in ranjeni, pogrešani, taborišča - takšna in drugačna. Toda arhitekti imajo do porušenih zgradb
Cisto drugačen odnos. In tega so skušali prikazati na 130 straneh v angleščini napisanega Časopisa, katerega izbrani del prikazuje omenjena razstava v Novi Gorici (in še prej v Ljubljani), sarajevski arhitekti, živi in tudi tisti, ki so izginili v nesmiselnem vrtincu vojne.
Nemara ne gre zgolj za sluCaj, vendar imata Nova Gorica in Sarajevo nekaj skupnega. Nova Gorica je nastala iz nic, potem ko je po drugi vojni Primorska ostala brez Gorice (in Trsta). Tudi Sarajevo bo moralo nastati iz nic, potem ko bo utihnilo zavijanje vojnih hijen.
Razstava Urbicid bo obiskovalcem na ogled še do petka, 4. marca.
Vojko Cuder
Bovec-bodoča občina
BOVEC - Na sestanku bovških delegatov v občinski skupščini Tolmin in elanov sveta krajevne skupnosti so razpravljali o pripravah na ustanovitev samostojne občine. Sestanka se je udeležil tudi državni svetnik Fe-dja Klavora. Strinjal se je, da je treba takoj izdelati program, zatem pa ga predstaviti v vseh vaseh, ki jih bo zajelo predvideno območje nove občine. Opozoril je tudi na delitveno bilanco, ki jo bodo morali opraviti ob prehodu na novo lokalno samoupravo. Za bodočo občino bo seveda pomembno financiranje, zlasti financiranje infrastrukture. Tu si obetajo tudi državno pomoč, posebej še od njenega sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Prednostna naloga prihodnje občine bo zaustavitev upadanja prebivalstva.	(M. M.)
V piranskem občinskem laboratoriju lokal-no-politicnih zapletov so prišli do nove »pogruntavščine«. V že dve leti in pol trajajoči zgodbi o poskusih zamenjave dosedanje občinske vlade, je ta spet povlekla duhovito in uspešno potezo. Kot smo poročali, je občinska opozicija po neuspehu njihovega mandatarja Časarja našla novega kandidata, pripravljenega nadomestiti Andreja Grahorja, predsednika občinskega izvršnega sveta, ki je decembra lani dobil nezaupnico. Klavdio Mally je prejšnji Četrtek vložil svojo kandidatmo za mandatarja, ki jo je podprlo 15 delegatov. V skladu z občinskimi akti bi morala občinska volilna komisija ugotoviti, ali je predlog
kandidature vložen po pravilih. Na občinskem oddelku za občo upravo pa so ugotovili, da občinske volilne komisije sploh ni veC. Komisija je bila namreč sestavljena in imenovana po določilih zakona o volitvah v skupščine iz leta 1989, ki pa od letošnjega januarja, ko je pričel veljati novi zakon o lokalnih volitvah, ne velja veC.
Tako so na občini ugotovili, da občinska volilna komisija ni bila imenovana na podlagi veljavne zakonodaje in je torej sploh ni. Kjer pa ni volilne komisije, tudi ni možno izpeljati postopka za novega mandatarja, saj bi morala ta neobstoječa komisija ugotoviti, ali je kandidatura vložena v skladu z občinskimi odlo-
ki. Jasno je, da se nekdo zelo duhovito norenje iz občinske opozicije. S tem se je hkrati pokazal še eden od mnogih primerov zmede, ki jih povzroča revolucionarno spreminjanje sistema na vrat na nos. Seveda še ni rečeno, da bo Grahorju s tem manevrom uspelo ostati na občinskem krmilu vse do lokalnih volitev, saj v primem, da proračun ne bo sprejet, občina utegne dobiti prisilno upravo. V sedanjem vzdušju in pri razmerju sil, kakršno zdaj vlada v piranski občinski skupščini, proračun zagotovo ne bo dobil zadostne podpore. O tem, ali je Mallyjeva kandidatura veljavna ali ne, mora svoje povedati še skupščina ali vsaj njena statutamo-pra-vna komisija. Boris Vuk
KULTURNI DOGODKI
Sreda, 2. marca 1994
PREDVSEM ZA NAJMLAJSE / NŠK
ZGODOVINOPISJE / V ZADNJI ŠTEVILKI REVIJE GUALESTORIA
Posojajo zvočne in video kasete
Novo pobuda za otroke in mladino
Za holokavst niso krivi le maloštevilni posamezniki
Revija objavlja vrsto prispevkov o preganjanju Židov, s temami pa se vključuje v najbolj aktualne debate
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je zadnje čase na voljo svojim obiskovalcem z novo pobudo, ki se je bodo razveselili zlasti najmlajši. Prav pred kratkim so namreč uvedli izposojo na dom mladinskih zvočnih in video kaset. Na ta način želijo nuditi otrokom možnost utrjevanja znanja slovenskega jezika, ki je zlasti v mestnem okolju močno izpostavljen. Izposojevalnic tovrstnega gradiva je v mestu kar precej in otroci prav radi gledajo videokasete. Zato so si v NSK odločili za to novo vrsto storitve, saj je to še en način, da si pridobijo nove obiskovalce, ki jih neprimerna, za otroke in mlade neprivlačna postavitev, oddaljuje od knjižnice. S ponujanjem zanimivih storitev jih zato želijo navaditi nanjo in jim vzbuditi željo po knjigah. Tako poleg kasete v knjižnici otroku vedno ponudijo tudi knjigo.
Za to gradivo velja seveda drugačen režim izposoje: knjigo lahko obdržite doma en mesec, medtem ko je video kasete treba vrniti v enem tednu, zvočne pa v štirinajstih dneh. Izposoja je brezplačna, toda zamudo zaračunajo.
Zaenkrat je izbor NSK še skromen: slovenski trg namreč ni še zelo razvit, vendar se dobijo kvalitetne stvari. Vsekakor je na voljo sto zvočnih in trinajst video kaset, z novimi nakupi pa bodo zbirko postopoma obogatili. Ce ima kdo doma take kasete in jih ne rabi več, ker so otroci odrasli, jih lahko daruje NSK, kjer bodo darila prav veseli.
Sicer pa je Narodna in študijska knjižnica na voljo s celo vrsto izrazito knjižničnega gradiva. Tu dobite knjige vseh strok, za vse starosti in okuse, za Študij in razvedrilo. Zlasti bogat je izbor knjig, ki so pomembne za krajevno zgodovino, umetnost, književnost itd. V čitalnici lahko prelistate vse lokalne Časopise in najpomembnejše italijanske vsedržavne dnevnike. Vsekakor pa najdete vso zamejsko periodiko in veliko Število starejših slovenskih revij. Na razpolago je hogata priročna knjižnica z enciklopedijami, leksikoni in letopisi. Tu hranijo tudi zbirke predpisov in zakonov Italije in Slovenije ter Dežele FJK, telefonske imenike Slovenije in načrte večjih mest v Sloveniji in deželi.
Knjižnično gradivo je brezplačno na voljo v čitalnici, medtem ko si knjige
lahko izposodite za en mesec. V knjižnici vam tudi nudijo pomoč pri iskanju informacij in gradiva. Ce vas zanima, lahko gradivo fotokopirate kar v knjižnici. Seveda je možna tudi medbiblio-tečna izposoja.
Tudi v zvezi s to dejavnostjo so pri NSK zadnje čase uvedli veliko novosti. Predvsem so začeli uporabljati računalnik, zaenkrat samo za obdelavo in iskanje gradiva. Programi za knjižnice so zelo dragi. Knjižnica ga je dohila od ministrstva za kulturo Republike Slovenije in povsem ustreza njenim specifičnim potrebam. Enakega uporabljajo tudi sorodne knjižnice v Sloveniji, tako da bo mogoč vpogled v bazo podatkov, ki jo ustvarjajo v matični domovini. V bližnji bodočnosti se bodo lahko preko telefonske linije povezali celo z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in ugotovili, katere knjige so na razpolago. Računalnik bo velik pripomoček za vse, ki pri nas vodijo raziskave in študije na različnih področjih.
V	začetnem obdobju bo računalnik uporabljalo samo osebje knjižnice, v bodoče pa bo na razpolago tudi obiskovalcem. V prvih letih bodo križno vodili klasično in kompjutersko katalogizacijo gradiva, s časom pa bodo listkovne kataloge opustili. Ko bo računalniška obdelava popolnoma stekla, bodo zanjo porabili veliko manj časa in se bodo lahko v večji meri posvetili obiskovalcem, ki bodo imeli veliko več možnosti za iskanje materiala.
V	okviru neknjižničnih pobud ima NSK v načrtu niz predavanj o slovenski knjiženosti v 60, 70 in 80 letih, za katera so se že domenili s Helgo Glušic, Denisom Ponižem, Borisom Paternujem in Miranom Košuto. Predavanja bodo namenjena vsem, zlasti pa bodo zanimiva za mlajše bralce. Zasnovana bodo na široke teme, kot so pesništvo, dramatika, proza in sodobna literarna ustvarjalnost med Slovenci v Italiji.
Poleg tega je v načrtu tudi posebna prireditev ob devetdesetletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela. Dne 19. marca bo namreč v prostorih Knjižnice predstavitev knjige o Kosovelu, ki jo je pri pordenonski založbi Studio Teši izdal Boris Pahor.
(hov)
Marta Verginella
O okrutnosti vsake vojne nam na najbolj zgovoren način govori število umrlih, izginulih in ranjenih v njej. Vsako vojno bi lahko brez kvantifikacije žrtev proglasili za manj strašno, kot je dejansko bila. In nenaključno historiograf-ska debata v zvezi s številom v drugi svetovni vojni pobitih Zidih traja skoro pol stoletja. Ohranjeni arhivski viri ne olajšujejo seštevka nacističnih žrtev, ugotavlja avtor VVolfgang Benz, avtor spisa »Dimenzija genocida«, ki ga objavlja zadnja številka revije Qualestoria, čeprav tudi ne dovoljujejo razvrednotenja obsega in krutosti holokavsta, za katero so se odločili revizionistični histo-riografi. Lahko se vprašamo, kako se da zanikati obstoj koncentracijskih taborišč, potem ko je sam Ei-chmann priznal, da je v posameznih koncentracijskih taboriščih umrlo okrog 4 milijonov Zidov, in se je ohranila Himmlerjeva izjava, da je nemški Reich poskrbel za iztrebljanje 6 milijonov Zidov.
Nacistični režim si je že od svojega nastopa dalje, kot pričajo dokumenti, zadal za cilj, da reši evropski prostor pred nadlogo 5, 8 milijonov Zidov in enkrat za vselej odpravi z židovsko prisotnostjo na evropskih tleh. Kljub dokumentom, živim pričam in hi-storiografskemu osvetljevanju nacističnih grozot pa desničarska propaganda, ugotavlja nemški zgodovinar, še vedno minimalizi-ra preganjanje Židov v času druge svetovne vojne. Iz podatkov, ki jih Benz objavlja je razvidno, da so nacisti uspešno izvedli načrt holokavsta, tudi zaradi sodelovanja številnih kolaboracionistov, tudi zunaj nemškega Reicha.
Krivdo za holokavst ne gre pripisati, trdi Giovanni Miccoli, maloštevilnim, temveč razvejanemu aparatu, ki je deloval s perverzno racionalnostjo. Za Marca Coslovi-cha, ki preučuje nacistična grozodejstva, so pričevanja preživelih
deportirancev najbolj zgovoren dokument o enkratnosti nacističnih zločinov. Čeprav so nacisti uničili številne dokumente, ki so dokazovali njihovo morilsko dejavnost, jim ni uspelo pokončati vseh živih prič, ki so okusile nacistično okrutnost na lastni koži. Želja preživelih, da bi bili nacistični krvniki eksemplarno kaznovani, se žal ni uresničila, ugotavlja avtor, še manj pa njihovo upanje, da bi vedenje o nacističnih grozodejstvih preprečilo ponovitev kakršnihkoli vojnih zločinov.
Nacističnemu iztrebljanju umskih bolnikov v času druge svetovne vojne je posvečen sklop, ki nosi naslov »Lager in umobolnica«. Kot je razvidno iz prispevkov G. Wiesenfelda, G. Doni-nija, B. Norcia, L. Toresinija in M. Coslovicha, se Židje, ki so se zatekli v tržaško psihiatrično bolnico, niso izognili tragični izkušnji koncentracijskih taborišč. Tudi ljubljanska psihiatrična bolnica je v času druge svetovne vojne postala zatočišče preganje-nih, kot pišejo Jože Darovec, Lev Milčinski in Ladi Skrbinek, čeprav so se ljubljanski psihiatri, z razliko od tržaških, zavedali, da niso bili pred okupatorjem na varnem ne pacienti in ne tisti, ki so bili odgovorni za njihovo zdravljenje.
Michael von Cranach, nemški psihiater, ki osvetljuje nemško psihiatrično stavrnost v nacističnem času, trdi, da so nacisti na nemških tleh že pred letom 1941 pomorili v plinskih celicah 60 tisoč umskih bolnikov. Po Hitlerjevem prepričanju se je moral nemški narod rešiti vseh svojih šibkih članov. Slednji niso namreč uzstrezali perverzni podobi človeka, ki jo je izoblikovala nacistična kultura.
Agostino Pirella obsoja psihiatrijo, ki se je v času podredila Hitlerjevemu režimu in zakrivila
smrt 200 tisoč umskih bolnikov in handikapiranih. Kot specializirani morilci pa so psihiatri tudi sodelovali pri pobijanju Židov. Kontinuiteta med programom »Aktion T 4« in pokolom Zidov je za Pirello kontinuiteta med evtanazijo drugačnega in etničnim čiščenjem.
O bolečinah in grozotah, ki so jih doživeli italijanski vojaki na ruski fronti v času druge svetovne vojne, pišeta Marina Rossi in Franco Cecotti. Na širnih ruskih poljanah so italijanski vojaki in častniki prvič uvideli lažnivost italijanske vojne propagande. Postali so nemočni gledalci nacističnih pokolov židovskih skupnosti in ruskega civilnega prebivalstva. Kot je razvidno iz avtobiografskih dokumentov, ki sta jih avtorja preučila, je vojna izkušnja v Rusiji tragično zaznamovala življenje preživelih na tamkajšnji fronti. Glenda Sluga, raziskovalka z univerze v Sid-neyu, je medtem z gledišča »gen-der history« osvetlila delovanje žensk v prvih povojnih letih v Trstu. Zenske, predvsem slovenskega rodu, ki so se v času fašizma in vojne vključila v antifašistično delovanje, niso po osvoboditvi doživele tistega javnega priznanja, ki so ga pričakovale. Kljub njihovemu vojnemu aktivizmu so se morale zadovoljiti z marginalno vlogo v povojnem antifašističnem političnem gibanju.
Kot je lahko razvidno že iz sintetičnega prikaza obravnavanih tem, se revija Qualestoria s histo-riografsko relevantnimi prispevki vključuje v najbolj aktualne debate in razglabljanja sodobnega zgodovinopisja. Zato je upati, da bo trud tržaških in netržaških zgodovinarjev pri osvetljevanju polpretekle zgodovine odmeval ne le znotraj stroke, temveč tudi v širšem krogu, ki mu poznavanje preteklosti pomeni tudi razumevanje sedanjosti.
ROCK PLOŠČE / KO DE MONDO SKUPINE CS1
Glasba proti brezbrižnosti ljudi
\/ skladbah skupina obsoja brezbrižnost do krutosti vojne in uveljavljanje velikih in malih osebnih interesov
Aleš Waltr]tsch
Lansko leto je italijanski rock postal pravi fenomen. Pojavile so se zanimive skupine, ki so se začele Predstavljati širši publiki in posnele Prve plošče.
Januarja meseca smo tako lahko dobili študijsko ploščo skupine C.S.I. (Consorzio Suonatori Indipen-denti) Ko De Mondo. Skupino sestavljajo Giovanni Lindo Ferretti in Massimo Zamboni (bivša člana skupine CCCP), bivši član skupine Lit-nba Gianni Maroccolo, Alessandro Gerby, Pino Gulli, Francesco Ma-šndli in Giorgio Canali (na sliki)
Splošni trenutni položaj ne vabi k optimizmu. Vojne se na zemlji kar Vrstijo, spori verske narave ne Pojenjajo, nestrpnost narašča predvsem v Evropi. Televizijski dnevniki nam take prizore podajajo skoraj vsak dan in nas s pretresljivimi posnetki popeljejo v središča teh tragičnih dogajanj. Zaradi vsega tega prikazovanja pa smo se na posnetke oziroma na vojne dogodke in njiho-
ve posledice povsem privadili. Preko ekranov sledimo vojnam in pokolom, na katere smo se že navadili in se obnašamo kot ljudje, ki jih taki prizori sploh ne razburjajo, postali smo brezbrižni avtomi. Stanje je obenem smešno in tragično, kdor ima občutljivost umetnika pa dojema te dogodke v drugačni luči. Tako pravijo člani C.S.I. v skladbi Memo-rie di ima testa tagliata, ki je morda najbolj izrazita pesem plošče Ko De Mondo. V drugih skladbah obsojajo brezbrižnost in krutost človeka, ki ga osebni interesi in verski fanatizem pripeljejo do tega, da si želi podrediti vse ostale ali celo uničiti tiste, ki ne pripadajo istemu narodu ali ne veruje v istega boga. Njihova glasba nas spominja na prva dela znane slovenske skupine Laibach, album Ko De Mondo pa je gotovo med najboljšimi albumi tega leta.
Druga zanimiva novost na področju italijanskega rocka je prvi album rapperja Frankieja HI NRG mc
z naslovom Verba Manent. Plošča vsebuje njegov prvi uspeh iz leta 1992 Fight Da Faida, lansko uspešnico Faccio la mia cosa in druge zanimive skladbe. Tudi njegovi hiti so obsodba slabosti italijanske družbe, od mafije do brezbrižnosti in apatije. Glede na uspeh dveh omenjenih skladb bo tudi album dosegel dobre rezultate. Frankijevi nastopi so izredno zabavni in zanimivi, zato se tudi splača, da si ga ogledamo ta petek, ko bo ob 22. uri nastopil v klubu Rototom v Spilimbergu pri Pordenonu.
V zadnjih tednih so izšli tudi prvi albumi skupin Negrita (album Ne-grita), Alma Megretta (Anima Migrante) in Bisca (La bomba intelli-gente). Toskanska skupina Negrita ponuja italijanski rock, ki se močno približuje začetnemu stilu kantav-torja Ligabueja, ostali dve pa sta odsev novega neapeljskega rocka, v katerem se prepletajo funky, jazz, reg-gae, rap in folk.
I
Consorzio Suonatori Indipendenti
ŠPANIJA / ENOTNI EVROPSKI TRG
Manj kmha za obmejna mesta
Župan La Junpuere vidi rešitev v industrializaciji
LA JUNQUERA - Enotno evropsko tržišče za mnoge pomeni večji kos kruha. Toda prebivalci majhnega obmejnega mesteca La Jumjuera v Španiji se bojijo, da bodo morali v prihodnje zategovati pasove.
La Junquera je s svojimi 2547 prebivalci sicer le malo večji trg, obenem pa je to najpomembnejši mejni prehod, saj na leto ocarinijo le nekaj manj prometa med Španijo in Francijo, kot v Barceloni. Uvedba zakona o skupnem tržišču in prostem prometu znotraj držav Članic Evropske unije - januarja 1993 - sicer ni zajezila reke mednarodnega prometa, je pa zajezila reko carinskih novcev, od katerih živi La Junquera. Vloga, ki jo je imelo mestece doslej, nima veC pomena, mesto pa je ostalo brez prihodnosti. Ogromna poslopja carine stojijo prazna in zapuščena, parkirišča, na katerih se je prej trlo tovornjakov, so se spremenila v betonsko puščavo. Brezposelnost se je v mestu, ki je pomen te besede prej poznalo le be-
žno, dvignila na približno 30 odstotkov.
»Brez dvoma je enotno tržišče hud udarec,« pravi Pere Brugat, župan katalonskega mesteca, ki je zdaj podobno mestu duhov. »Ljudje so zaskrbljeni za svojo prihodnost.« Vse do začetka lanskega leta so v La Junqueri cvetele zasebne carinarnice, ki so nudile delo približno 800 ljudem. Njihovo število se je zmanjšalo na Četrtino prejšnjega obsega, in v uradih, ki sploh še delajo, se za svoje službe boji le še kakih 70 ljudi. »Se veC jih bo treba zapreti,« pravi Brugat. »Preprosto ni dovolj prometa z blagom, izvzetim iz skupnega tržišča (na primer tobak, alkohol, gorivo), ki bi jih preživljal.« Avgusta 1992 je bilo v La Jun-queri prijavljenih 48 brezposelnih, zdaj jih je tristo. Prevec za tako majhno mesto, stoka zaskrbljeni župan. Zaenkrat imajo še vsi socialno podporo, toda ta pravica jim je na voljo le dve leti, ki bosta vse prehitro minili. »Ko bo podpore konec, bo pred nami nov,
Skupni evropski trg je v nekaterih gospodarskih dejavnostih še povečal brezposelnost
še hujši problem.« Ne samo, da je šlo veC kot 90 odstotkov osnovne gospodarske dejavnosti po zlu, temveč tudi večina reci, ki so bile z njo povezane. Bari, restavracije, hoteli, garaže... Toda župan Brugat se noče vdati, zato zagrizeno išCe naCin, kako bi se La Jun-quera lahko ponovno postavila na noge. »Menim, da je najboljša rešitev za mesto industrializacija, izkoristiti bi morali vse možnosti, ki so nam na voljo, da bi pritegnili ljudi semkaj,« pravi. V njegovem načrtu je postavitev industrijskega središča na zemljišču, kjer trenutno stojijo carinski objekti. Najemnina za ta zemljišča, ki je v primerjavi z ostalimi smešno nizka - 3 tisoč pezet za kvadratni meter (21 dolarjev) -učinkuje kot muholovka.
Do sedaj je že šest podjetij izrazilo veliko zanimanje za to, da bi v La Junqueri postavila svoja poslopja.
»Za izvozna podjetja, kakršna bi rada pri nas postavila svoje objekte, je La Jun-quera izvrstna strateška točka. Bližina meje in dobre komunikacije, to je tisto, kar jih je pritegnilo. Upam, da se bo program industrializacije zaCel uresničevati že letos, prepričan sem tudi, da se bo stopnja brezposelnosti znižala,« pravi Brugat. Meni tudi, da bi se v La Junqueri izvrstno obneslo nekaj hotelov, kajti »vsako leto prekorači mejo 10 do 12 milijonov ljudi. Izmisliti si moramo nekaj, kar bi jih zadosti pritegnilo, da bi se ustavih.«
Kljub vsem njegovim zamislim se županov optimizem le stežka loteva tudi
prebivalcev. »Zares ne morem najti nobene obetavne prihodnosti za nas,« pravi lastnik bara, medtem ko njegove stranke žalostno prikimavajo. NaCrt industrializacije? »Verjel bom, ko ga bom občutil na lastni koži,« pravi.
Vendar pa ljudje kljub temu, da nimajo dela, še ne odhajajo drugam. »Število prebivalcev se ni dosti spremenilo,« pravi župan Brugat. Vztraja pri svojem optimizmu, ki da temelji na zdravem realizmu. »Mesto se je že prebijalo skozi krize in se bo tudi skozi to. Naš jutri je odvisen od tega, koliko domišljije bomo premogli in koliko se bomo potrudili. Poleg tega jaz ne bi bil veC Zupan, Ce ne bi bil optimist,« je dodal s kislim nasmehom.
Robert Hart / Reuter
Začarani krog nasilja v Nikaragvi
MANAGVA - Majhna možnost, da bo znova zavladal mir na severu Nikaragve, kjer oborožene skupine že tri leta izzivajo vlado predsednice Violete Chamor-ro, je okrepila sicer krhko upanje, da bo ta država končno izstopila iz začaranega kroga nasilja.
Napoved poveljnika vojske, generala Humberta Or-tege, da bo ustavil vojaške operacije proti najpomembnejši protisandinisticni skupini »recontrasov«, Id šteje približno 400 mož, je omogočila razorožitev in demobilizacijo upornikov. Pod grožnjo, da ga bo vojska »izbrisala«, je voditelj »recontrasov« Jose Angel Tala-vera z vzdevkom »komandant šakal« privolil v enostransko razglašeno premirje v okviru mirovnega načrta, ki ga je predlagala katoliška Cerkev.
K predahu je prispevalo dvoje: trdna odločenost vlade po dolgih mesecih omahovanja, da premagala upornike, in znamenja politične odmrznitve. Povzod-telji nasilja na severu in političnih spopadov so se znašli v začaranem krogu obtožb in medsebojnega sovraštva. »Ko se politiki prepirajo v Managvi, v hribih žvižgajo krogle,« so ta položaj na kratko označili v diplomatskih krogih. Toda konec januarja je vendarle prišlo do dogodka, ki utegne označiti celo začetek narodne sprave: prvič po 16. mesecih se je v polni sestavi sešla narodna skupščina.
Dosedanja ohromljenost parlamenta je odlično ponazarjala nesposobnost političnih voditeljev, da bi dosegli soglasje o temeljnih vprašanjih obnove države po državljanski vojni, ki se je konCala leta 1990 z zmago nad sandinisti in izvolitvijo Violete Chamorro. Nacionalna zveza opozicije (UNO), koalicija, ki je sprva podprla predsednico, se je z njo razšla in vlado obtožila, da paktira s sandinisti, ki so obdržali nadzor nad vojsko in precejšnjim delom administracije. Sandinisti in UNO so zaCeh sistematično bojkotirati zasedanja parlamenta. Institucionalna kriza je bila rešena šele konec decembra z razpadom UNO. Tri od desetih strank te koalicije so privolile v vrnitev v parlament skupaj s sandinisti, z njimi pa tudi skupina desetih poslancev pohticne sredine.
Ce bo res prišlo do normalizacije pohtiCnih odnosov, se bo vlada lahko končno posvetila oživljanju povsem razdejanega gospodarstva (stopnja brezposelnosti v državi je veC kot 50-odstotna). Upanje na to pa je krhko, saj je stavka v prometu prejšnji mesec znova dokazala, da se utegnejo Nikaragovci pri izražanju svojih stisk hitro zateci k nasilju. Francis Kahn / AFP

SLOVENCI PO SVETU (19)
iiSSf
Dušni pastirji
V strašni nevihti na najvišji ameriški gori Aconca-gua - med 7. in 9 marcem 1940 - je umrl prvi izseljenski dušni pastir v Južni Ameriki gospod Jože Kastelic. Rojen je bil 23. decembra 1898 v Šmihelu pri Žužemberku. Kot duhovnik je odšel najprej v Francijo in zatem še med rojake v Argentino.
Starejši duhovniški kolega David Doktoric, ki ga je prav gospod Jože navdušil, da je tik pred srebrno mašo odšel v Novi svet, ga je takole opisal v spominskem zapisu (Duhovno življenje št.148, maj 1940): »Gospod Jože je po skrivnostni doslednosti umrl, kakor je živel: drzen, neustrašen in neupogljiv je bil v svojih namenih in načrtih. Šel je na Francosko za našimi ljudmi, nic ni vprašal, kako bo živel. Sel je v Ameriko za njimi, rekel bi na slepo, ko so drugi odpovedovali, brez denarja, brez dohodkov, v trdni veri, da se bo že kako prebil. Ustanovil je slovenskim izseljencem v Južni Ameriki Duhovno življenje, ne oziraje se na skoro nepremagljive težave v katere je prišel radi tega. Njegova drzna, neustrašna in neupogljiva narava mu je pripravila prezgodnjo smrt, a čudovit spomenik ima ta samosvoj sin naše zemlje, ta goreči slovenski misijonar: veliCanstvena Aconcagua bdi nad njegovim mrtvim truplom, pokopanim v veCnem ledu.«
Kastelic je spoznal, da v tako razpršeni slovenski skupnosti najlažje doseže rojake s tiskano besedo, znamenito revijo (lani smo
z znanstvenim simpozijem obeležili 60-letnico izhajanja) je sam takole opredelil: »Nekdo je imenoval naš list prvo in edino slovensko izseljensko ljudsko visoko šolo, za kar si Duhovno življenje resnično tudi prizadeva, ker je temeljita splošna izobrazba malokomu tako potrebna, kakor slovenskemu izseljencu, ubogemu in preprostemu sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleC iz domačih krajev in stoji pred neverjetno nalogo, da se uveljavi v širnem, bogatem in posebno danes vsestransko sovražnem tujem svetu.
Poleg gotovo važne razumske izobrazbe pa misli D.ž. zlasti tudi na izseljen-Cevo srce in se mu zdi srena kultura važnejša od razumske.« V svojem listu je Kastelic znal združiti ver-sko-pastoralno besedo s široko kulturno in narodno mislijo. Njegov najtesnejši sodelavec je postal - sicer neveren - inženir Ciril Jehovec, kmalu pa so se zaceli oglašati tudi skromnejši pisci s pesmimi, Črticami in Članki. Kmalu po prihodu je osnoval celo Bratovščino živega rožnega venca (1933), za katero je dobil tudi potrebno cerkveno dovoljenje. Ko je v Argentini potekal Evharistični kongres (1. 1934) je organiziral slovenske vernike, ki so nastopili z lepim slovenskim cerkvenim petjem, v imenu Slovencev in slovenskega dušnega pastirstva pa je pred ogromno množico celo spregovoril v slovenščini.
Ko je spoznal, da potrebuje pomoC, je odšel v domovino in tam navdušil
Doktoriča in Hladnika, ki sta se mu pridružila. Med bivanjem v Ljubljani je na-
pisal izčrpno predstavitev Argentine v Slovencu in na vse možne načine skušal
pridobiti javnost za izseljensko vprašanje. Ko so v Ljubljani leta 1935 organizirali 1. izseljenski kongres, je v Duhovnem življenju v sodelovanju z Jehovcem in Kraševcem napisal Spomenico in jo dopolnil s številnimi komentarji in opombami. Razmišljanje o izseljenski usodi, kot jo razberemo iz teh dokumentov, je še danes povsem aktualno.
»Na kratko in zelo na splošno je najvažnejše in skoro edino sredstvo proti raznarodovanju izseljencev, da jih ohranimo v čim ožjih in Čimbolj vsestranskih stikih z domovino, za kar je potrebno odkritosrčno sodelovanje Cerkve, vlade, izseljenskih društev v domovini in izseljenstvu. Za tako delo je treba pridobiti ves narod, celokupno domaCo javnost. Kako, o tem razpravljamo v drugem mestu. Za škodljivo smatramo zanašati v izseljensko delo domačo politiko. Zločin proti sami državi je plačevanje strankarskih agitatorjev med izseljenci iz državnih fondov.«
V številki Duhovnega življenja, ki so mu jo posvetili rojaki ob smrti, je Slovenec Vigor Domicelj, tiskar, ljubitelj gora, dolgoletni tajnik argentinskega Andi-nističnega kluba opisal argentinski gorski svet, ki je pozneje privlačil tudi povojne begunce in številne Slovence iz domovine. »Osrednji del argentinske Cordillere se ponaša s svojimi brezkončnimi skladi grušCa, ki sem pa tja žari v Čudovitih barvah in se vzpenja proti vrhu hriba,
Piše:	'
Dr. Irene	
Mislej	
kjer se dvigajo skalnate stene v veCnem snegu in ledu. Globoke doline delijo posamezne gorske skupine. V dolinah in na planotah počivajo ledeniki, na dnu kanjona pa se vije potok. Ni drevesa, ne grma, mnogokrat niti bilke rumene trave ne vidimo, kamor sega oko. V dušo se vcepi neizbrisljiv vtis teh velikanskih dimenzij in te mrtve puščave: čutimo, kako smo majhni in brez moči v tej nedotaknjeni sovražni naravi.«
Leto po Kastelčevi smrti je druga odprava našla truplo in ga pripeljala v dolino. Počiva na pokopališču v Plaza de Mulas, od koder odhajajo vsi, ki naskakujejo Aconcaguo. Rojaki so mu postavili spomenik po zamisli arhitekta Sulčiča, mogočen steber, zgrajen iz skal in Črno granitno plošCo s posvetilom v španščini in slovenščini. Pravi spomenik pa je spomin na širokega dušnega pastirja, razgledanega in občutljivega rodoljuba, ki še živi v srcih slovenskih priseljencev v Argentini. Prav je imel njegov prijatelj Prekmurec Andrej Lah, ko je napisal: »Ce gre duhovnik na tuje, zakaj drugega paC, Ce ne da pomaga svojim rojakom ohraniti vero in s tem tudi pravo domoljubje. Ce je doma duhovniško delovanje težko, je na tujem mnogo težje. Duhovnik, katerega Kristus imenuje Tuč sveta’ in 'sol zemlje’, mora iti skozi mnogo temnot in težav zaradi ljudstva, ki pride k njemu tedaj, ko išče tolažbe, ki je svet ne more dati.«
Jutri: Druga svetovna vojna
Prvi izseljenski duhovnik Jože Kastelic v Argentini
		
C	SVIT / LETNO POROČILO INCB		EGIPT / PO '14 LETIH
Mamila so poslala svetovno vprašanje
Kritike na račun italijanske permisivnosti
DUNAJ - Letno poročilo Mednarodne ustanove za nadzor nad mamili (INCB) navaja, da so mamila presegla geografske meje in danes niso vec vprašanje, ki zadeva izključno kriminal oziroma družbo, ampak že posegajo v politiko in svetovno gospodarstvo.
V poročilu INCB piše o »dramatičnem poslabšanju, ker je prišlo do internacionalizacije s sodelovanjem posameznih kokainskih in heroinskih mafij«. Zločinske organizacije si sposojajo mamila, prekupcevalske poti in izkušnje o tem, kako se je mogoče izogniti kontrolam oziroma kako je mogoCe iz poslov iztržiti Cim-vec denarja. Poleg tega so izboljšale nadzor nad proizvodnjo (od nasadov do pranja denarja) in se tesneje povezale z drugimi zločinskimi organizacijami, na primer s prevratniškimi skupinami in trgovci z orožjem.
Zaradi poslabšanja razmer je INCB zahteval povečane nadzorne ukrepe in poziva države, naj sprejmejo in odobrijo sklepe OZN za boj proti ma-
milom. Odklonil je tudi vsako »eksperimentiranje« za liberalizacijo rabe mamil. Organizacija je v poročilu Se posebej opomnila Italijo, ki je uvedla zelo svobodno zakonodajo o uživanju mamil.
V poročilu so poudarjene negativne posledice korupcije, pred katero ni vama nobena država. Važen je boj proti pranju umazanega denarja, vzgojni in rehabilitacijske programi, ki bi prispevali k zmanjšanju povpraševanja po mamilih. Nato je v poročilu podrobno opisan položaj v svetu.
Afrika ostaja Šibki člen nadzornega sistema, saj prav na tej celini petnajst držav ni pristalo na dogovore OZN. Trgovanje, prehod in poraba mamil naraščajo. HaSiS je najbolj razširjeno mamilo, za njim pa derivati opija, Se zlasti heroin, končno pa Se kokain.
Tudi v Severni Ameriki je najbolj razširjeno mamilo hasis. V ZDA je Število zasvojencev z lažjimi drogami upadlo, poraslo pa je Število težjih primerov. V Kanadi je najbolj zaskr-
bljujoče uživanje heroina, v ZDA pa uživanje kokaina in kraka. V Južni Ameriki pa Peru in Bolivija pridelujeta največ koke, narašča pa tudi gojenje maka, ki je veliko donosnejši od kokaina. V Braziliji je narasla predelava listov koke v kokain. V večini južnoameriških držav gojijo hasis. V Kolumbiji je trgovina z mamili prodrla v državno gospodarstvo, tako da sedaj trgovci z mamili pritiskajo na parlament in na javno upravo.
Za evropske zahodne države je značilen boj proti mamilom, ki prodirajo po vzhodnih poteh. Večina hašiša in opija prihaja iz Afganistana. Hasis izvažajo tudi bivše sovjetske države, opij pa proizvajajo tudi srednjeazijske republike. Heroin ostaja v Evropi hud problem, vse večja pa je tudi poraba kokaina.
Jugovzhodna Azija je najveCji proizvajalec opija, Bangkok pa izvozno središče heroina, katerega poraba je Se zlasti narasla na Kitajskem. Jug Azije je postal vrata za pot mamil proti zahodu.
Spet na ogled tebanske mumije
Pokojni predsednik Anvor el Sadat je leta 1980 ukazal umakniti mumije iz muzeja
KAIRO - Od vCeraj so v egipčanskem muzeju ponovno na ogled mumije osmih faraonov iz Teb, nekdanje prestolnice Zgornjega Egipta, in treh kraljic. Pokojni predsednik Anvar el Sadat je leta 1980 ukazal, naj mumije faraonov in kraljic skrijejo pred »oskrunjajoCi-mi pogledi navadnih ljudi«. Sedaj pa so pripravili zanje posebno kraljevsko dvorano, kjer so mumije v steklenih krstah. Le Ramzes II. bo počival v sarkofagu iz cedrovine sredi marmornate dvorane (na sliki AP).
Te mumije so naključno odkrili leta 1881 v nekem skrivališču v luk-sorski Dolini kraljev, kamor so jih skrili svečeniki, da bi jih zavarovali pred plemiči grobnic.
ZDA / USTRELIL JE ZDRAVNIKA, KER JE OPRAVLJAL SPLAVE
Pred sodniki skrajnež gibanja proti splavu
PENSACOLA - Odvetnik verskega fundamentalista Michaela Griffina, obtoženega zaradi umora zdravnika, ki je v bolnišnici v Pensacoli opravljal splave, je sklenil pred sodiščem predvajati filme splavljenih zarodkov, da bi dokazal, do kolikšne mere je bil morilec pod vplivom miselnosti gibanja proti splavu. Nasprotno pa bodo tožilci skušali dokazati, da je obtoženec hladnokrvno načrtoval in izpeljal umor.
Ključnega pomena bo pričevanje paznika, ki trdi, da je 32-letnega Griffina slišal, ko je ženi zaupal, da je ustrelil dr. Davida Gunna (47 let) zaradi svojega prepričanja. Gunna, ki je delal v kliniki Pensacola Women’s Medical Services, je 10. marca 1993 trikrat ustrelil v hrbet, ko je ravno prihajal v službo. Istočasno je gibanje proti spla-
vu imelo demonstracijo pred kliniko. Griffin je svoj zločin takoj priznal policistu, ki je prišel na kraj streljanja.
Obramba trdi, da je bil Griffin »stre-siran zaradi družinskih problemov« in neprespan zaradi nočne službe v tovarni in je zaradi tega nanj do take mere vplivala miselnost gibanja proti splavu. Čeprav je bil Griffin zelo veren Človek, se ni nikoli udeležil demonstracij gibanja proti splavu, dokler ni spoznal Johna Burta, ki mu je predvajal posnetke splavljenih zarodkov, ki so nanj očitno napravili strašen vtis.
Pretresljivi uboj je vznemiril ameriške skupine proti splavu, ki ne odobravajo nasilja, spodbudil pa je tudi nasprotni tabor, ki sedaj še bolj vneto zahteva, naj pacientke in zdravnike zaščitijo.
V Bruslju
več mrtvih ■ | ■■■ v eksploziji
BRUSELJ - V bruseljskem predmestju Bercbem-Sainte Agathe je vCeraj ob zori eksplozija razdejala sedemnadstropno stavbo, v kateri so življenje izgubile štiri osebe, dve pogrešajo, ranjenih je na desetine stanovalcev, med katerimi so trije v kritičnem stanju. Vzroki eksplozije še niso jasni, lahko je bil plin, nekateri pa že trdijo, da je eksplodiralo razstrelivo, ker so'gasilci poklicali pirotehnike.
Umor Yann Plat: v zaporu morilec in vidni politični veljak stranke RPR
PARIZ - V okviru preiskave o umoru francoske poslanke Yann Fiat so včeraj v pokrajini Var priprli 30 oseb, med katerimi je tudi Joseph Sercia, podpredsednik pokrajinskega sveta Vara. Sercia pripada isti stranki kot pokojna Yann Piat, in sicer desnosredinski republikanski stranki RPR. Z njim je imela pokojnica hude politične spore in ga je baje obtoževala povezav z mafijo v svojem dnevniku in v pismu, ki ga je napisala državnemu pravdniku v Varu nekaj ur pred svojo tragično smrtjo.
Pokojni boter toulonske mafije Jean-Louis Farget-te pa naj bi bil v celotni zadevi ključna oseba, saj so včeraj aretirali veC njegovih kolovodij, eden od teh naj bi bil celo morilec poslanke Piat. Seveda umora ni ukazal Fargette, saj so ga marca lani ubili v Sanre-nru, kamor se je uspešno umaknil pred francosko policijo in Interpolom, ni pa ušel marsejski mafiji. Preiskovalci sedaj skrbno pregledujejo posnetke Far-gettovega pogreba, ki so se ga udeležili vidni predstavniki političnega in gospodarskega življenja pokrajine Var.
Pred svojo smrtjo se je Fargette z vsemi sredstvi postavil po robu kandidaturi in izvohtvi Yann Piat, ki ni skrivala, da se bo po izvohtvi borila proti prepletanju mafijskih, političnih in gospodarskih interesov v pokrajini Var.
ŠPANIJA / DESETA PREUSMERITEV LETALA V DVAJSETIH LETIH
Španske oblasti zavrnile prošnjo za azil AHrcem, ki so preusmerili lelalo
Pred predajo so se ugrabitelji več kot štiri ure pogajali z oblastmi v Alicanteju
ALICANTE - Španske oblasti ne bodo dale političnega azila trem alžirskim policistom, ki so v ponedeljek preusmerili alžirsko letalo v Alicante v jugovzhodni Španiji. Po peturnem pogajanju so se gusarji predali, letalo vrste boeing 727 s 120 potniki in 7 elani posadke pa se je vrnilo v Alžirijo.
Gusarjem, starim od 28 do 32 let, bodo zaradi ugrabitve letala sodili. Boeing so preusmerili oboroženi s pištolami. Po predaji so izjavili, da so hoteli za vselej zapustiti Alžirijo. Potniki letala so bili vsi alžirske narodnosti. Po poročilih oblasti so gusarji že med pogajanji o pogojih za predajo jasno izjavili, da nameravajo dobro ravna-
ti s potniki in posadko.
Enote španske policije in civilne straže so obkolile letalo takoj po pristanku ob 13.45. Akcije so se udeležile tudi posebne enote GEO, izurjene za bliskovite napade. Oblasti so s pogajanjem že ob 16.00 dosegle, da so gusarji osvobodili osem žensk, dva otroka in dva moška. Oblasti so prepričane, da so gusarji naenkrat opazili, da je letalo popolnoma obkoljeno in takrat spoznali, da ne bodo mogli zapustiti letališča, ter so zato sklenili, da se bodo predali. Ob 18.00 so zračni gusarji izročili svoje orožje posadki, zapustili letalo in se predali civilni straži. To je v Španiji 10.ugrabitev letala v 20 letih.
iittitiiiiitiiiiituuttiitet
Alžirski boeing ITI na letališču v španskem Alicanteju (Telefoto AP)
AVSTRIJA
Sreda, 2. marca 1994
AVSTRIJA - EVROPSKA UNIJA / NI SOGLASJA O VPRAŠANJU TRANZITNE POGODBAE IN O KMETIJSTVU
Maratonska pogajanja
Tudi peti dan ni prinesel zaželjenega sporazuma med pogajalskima partnerjima - Ne Avstrija ne EU nočeta popustiti pri vprašanju tranzitne pogodbe - Zelo kritične ocene Haiderja in Zelenih
Glavni pogajalci v Bruslju: zunanji minister Alois Mock (sredina), državna sekretarka za vprašanja EU Brigitte Ederer in minister za gospodarstvo Wolfgang Schussel.
DUNAJ, BRUSELJ -Švedska in Finska sta včeraj prestopili prag Evropske unije - odgovora na vprašanje, ali bosta to lahko storili s 1. januarjem leta 1995 tudi Avstrija in Norveška, po nadaljevanju maratonskih pogajanj včeraj na sedežu EU v Bruslju še vedno ni. Pogajanja z Noveško so preložena za teden dni, glede morebitnega avstrijskega pristopa pa so ob redakcijskem zaključku še potekala pogajanja za zaprtimi vrati.
Kot smo poročali, so le-ta že v nedeljo in tudi v ponedeljek zaradi nesoglasja pri od vsega začetka spornih vprašanjih tranzitne pogodbe in pri kmetijstvu zašla v hudo krizo, iz katere do včeraj zvečer očitno niso našli izhoda. Avstrija je sicer nekoliko popustila pri kmetijstvu, v vprašanju tranzita pa vztrajala.
Prav slednja točka pa je za EU očitno ključno vprašanje: Bruselj iz načelnih razlogov noče popustiti in hoče izsiliti krajšanje veljavnostne dobe pogdboe od leta 2004 na leto 2000.
Vodja avstrijske pogajalske delegacije, zunanji minister Alois Mock, katerega poleg maratonskih zasedanj očitno obremenjuje tudi težka bolezen, je včeraj ponovil stališče, češ da ima Avstrija interes pristopiti k Evropski uniji, »toda ne za vsako ceno«. Dejal je, da je zanj in za avstrijsko vlado najbolj pomemben rezultat ter da
se ne pusti postaviti pod skrajni časovni pritisk, čeprav so na sedežu EU -bolj simbolično - v ponedeljek, 28. februarja, ob polnoči zaustavili kazalce, da bi - kljub prekokačitvi terminskih načrtov - le še »pravočasno« sklenili sporazum z vsemi štirimi kandidati.
Glede poteka pogajanj o tranzitni pogodbi je Evropska unija včeraj zjutraj presenetila z novo formulo: predlagala je skrajšanje veljavnostne dobe od dvanajst na deset let, pri čemer bi se po treh in po šestih letih preverjalo, ali obstaja potreba po spremembi pogodbe. Po treh letih bi skrajšanje pogdbe lahko
bilo sklenjeno samo s pristankom Avstrije, po nadaljnjih treh letih pa s kvalificirano večino ministrov EU (brez pravice veta s strani Avstrije). Nadalje EU zahteva zvišanje tonaže za tovornjake od trenutno 38 na 40 ton. Avstrija novemu predlogu EU slej ko prej nasprotuje in vztraja pri polni veljavnosti dobi. To tudi iz vidika, da se bo položaj Avstrije leta 2004 - po zaprtju tranzitnih prog sklozi Švico -še zaostril in alpska regija postala še bolj ogrožena.
Pri poglavju kmetijstvo je Avstrija izdelala predlog, v katerem načelno priznava model notranjega trga Evropske
unije (s takojšnjem znižanjem cen na nivo Evropske unije ter odprtjem trga za agrarne produkte), kot protiuslugo pa Avstrijsci zatevajo subvencije s strani Bruslja v višini skoraj šest milijard šilingov. Nekateri »občutni proizvodi« (med drugim mleko, žito in meso), pa naj bi bili iz ureditve izvzeti za dobo štirih let. Odprta pa je tudi še kvota za produkcijo sladkorja.
Pogajanja v Bruslju sta tudi včeraj kritično komentirali najmočnejši opozicijski stranki, Haiderjeva svobodnjaška stranka in Zeleni.
Haider je na tiskovni konferenci v Celovcu zahteval, da avstrijski pogajalci v Bruslju predložijo celoten pogajalski paket, »ki ga Evropska
unija ali sprejme ali pa zavrne«.
Varianto načelnega sporazuma, o katerem se je v ponedeljek in torek govorilo na sedežu EU, je šef avstrijskih svobodnjakov odločno zavrnil in za ta slučaj vladi zagrozil, da bo pozval avstrijsko prebivalstvo, naj na referendumu glasuje proti pristopu Avstrije k Evropski uniji. »Stranski dogovori«, ki jih bi po-gajalici zatajili avstrijski javnosti, da so nesprejemljivi, je dejal Haider. Kritiziral je tudi, da je Evropski uniji deloma že uspelo »razmehčati« avstrijske pogajalske pozicije tudi pri najbolj pomembnih točkah in pri tem omenil popuščanje Avstrije na področju kmetijstva.
Predsednica zelenega
kluba v avstrijskem parlamentu Madelaine Petrovič pa je na tiskovni konferenci na Dunajau dejala, da pogajalci v Bruslju slepijo avstrijsko in mednarodno javnost. Menila je, da s maratonskimi pogajanji hočejo ustvariti sliko dramatičnih pogajanj, ki pa> so v resnici samo poskus zamegliti dejstvo, da je Avstrijca v bistvu že klonila pritisku Evropske unjie.
Petrovičeva kot tudi govornik Zelenih za vprašanja Evropske unije Johannes Voggenhu-ber sta s tem v zvezi poudarila, da so avstrijski pogajalci v Bruslju medtem že odpisali kmete, da so »pospravili« avstrijsko nevtralnost, da so standarde za zaščito okolja »vrgli v mrzlo vo-
do« ter da bi pristajanje na skrajšanje veljavnostne dobe na deset let pomenilo jasno kršitev, ki jo Zeleni ne bi vzeli na znanje.
Nadalje je Voggenhu-ber v slučaju avstrijskega odstopanja od tranzitne pogodbe ponovno zagrozil z blokado vseh pomembnih tranzitnih cest skozi Avstrijo, predvsem na Tirolskem in v Salzburgu.
Edini pozitivni odmev s strani majhnih strank na dogodke v Bruslju je slišati iz tabora Liberalnega foruma. Predsednica Heide Schmidt je zahtevala nadaljevanje in čimprejšnji zakljušek pogajanj, avstrijski vo-lilci pa da naj bi imeli zadnjo besedo v tem za Avstrijo tako pomembnem vprašanju.
Ce pogajalcem Avstrije in Evropske unije v včerajšnjioh urah, najkasneje pa v naslednjih dneh, ni ali ne bo uspelo pozitivno skleniti pogajanja, se je za Avstrijce (vsaj zaenkrat) vlak v Evropo verjetno dokončno odpeljal.
Negativen pogajalski rezultat bi namreč pomenil, da Avstrija ne more postati član Evropske unije pred letom 1996, in to samo pod pogojem, da se Avstrijci na referendumom izrečejo za pristop.
Ali je dramatičen potek pogajanj v Bruslju — pozitivno ali negativno vplival na mnenje Avstrijcev, zaenkrat tudi še ni znano. Pred tednom dni je bilo 53 odstotkov volilnih upravičencev za pristop.
Kancler Franz Vranitzky in njegov namestnik Erhard Bu-sek sta v stalni povezavi z avstrijsko delegacijo.
KOROŠKA / PO USTANOVITVI INTERETNICNEGA DRUŠTVA VINZENZ RIZZI
Svet Evrope in Unesco podpirata načrtovane medkulturne iniciative
Predsednika Buschova in VVakounig obiskala sedež obeh organizaciji
CELOVEC - Tako pri Svetu Evrope kot tudi pri mednarodni organizaciji Unesco je ustanovitev in-teretničnega Rizzijevega društva v Celovcu, ki naj bi v prihodnje spodbujalo iniciative za novo kulturo sožitja med obema narodoma na Koroškem, naletela na širok odmev. Obe mednarodni organizaciji podpirata koncepcijo društva, ki hoče za uresničitev konkretnih projektov pridobiti pripadnike manjšine in večine, sta po vrnitvi iz Tariza oz. Strassbourga sporočila predsednika društva Brigitte Busch in Vladimir VVakounig.
Za Unesco kot inštitucijo, ki se briga za kulturno in izobraževalno povezovanje med narodi in deželami, je novo usta-
novlejno društvo na Koroškem poseben primer, kako naj bi se večina in
manjšina skupno vključevali v oblikovanje medsebojnih odnosov.
Kajti kulturno-politič-no povezovanje preko narodnostnih meja zamre pogostokrat zaradi strahu pred asimilacijo in zlorabo. Temu se je možno le izgoniti, če imata pri raznih skupnih prizadevanjih jezik in kultura manjšine nenadomestljivo funkcijo, sta poudarila Buschova in VVakounig in menila, da je samo s tako držo tudi možno delati proti družbenemu razvrednotenju manjšin.
Svet Evrope in Unesco hočeta širiti idejo Rizzijevega društva tudi v drugih podobnih političnih okoliščinah in finančno podpreti razne dejavnosti, je bilo zagotovljeno predstavnikoma društva, ki sta se več dni mudila pri Svetu Evrope v Strass-bourgu in na sedežu Une-
sca v Parizu. Predstavila sta poročilo o medkulturnih projektih, za katere skrbita kot izvedenca na celovški univerzi. Trenutno je 10 projektov, ki vsebinsko zajemajo tri sledeča področja: medije, izobrazbo in politično kulturo. Čeprav se ti projekti uresničujejo v različnih državah (v Ukrajini, na Hrvaškem,v Nemčiji, Avstriji), so tesno povezani s celovško univerzo oz. s koroškimi iniciativami za medkulturno sožitje.
Veliko pozornosti je zbudil pri SE medijski projekt AGORA kot večjezičen in medkulturen radio, ki ga pripravljajo na celovški univerzi. Iniciativa je bila tista, ki je s pritožbo v Strassbourgu dosegla, da je padel avstrijski radijski monopol.
Predsednika koroškega interetniCnega društva Vin-zenz Rizzi: Brigitte Busch in Vladimir Wakounig.
KOROŠKA/ZALOŽNIŠTVO n
Celovška »Drava« pripravila bogato knjižno ponudbo
Upoštevani tudi koroški Slovenci
CELOVEC - Celovška založba »Drava« je - kot smo poročali - kot prvo izmed petih najzanimivejših knjig, ki jih namerava letos plasirati na knjižnem trgu, predstavila knjigo »Vor dem Ziel« - dunajske literarne skice Ivana Cankarja v nemškem prevodu Erwina Kost-lerja.
V vigrednem programu založbe, ki jo že več let uspešno vodi Helga Mračnikar, je nadalje izdaja pesniške zbirke gradiščanskega Hrvata Audija Novo-szela »Pjesme«, ki vsebuje - z eno izjemo - samo pesmi v hrvaščini.
Kdor ima težave z vsakdanjimi rečenica-mi v nemškem in slo-
venskem jeziku, pa bo odslej lahko pogledal v primerjalni leksikon Elizabete Jenko z naslovom »Sich auf die Socken machen« (Vzeti pot pod nogejin ugotovil, kako različne so si v obeh jezikih.
Stirijezicna knjiga o mednarodni mirovni vzgojiVVernerja Winter-steinerja pa skuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko vzgoja pomaga pri odpravljanju travmatičnih doživetij v vojni.
In koroški Slovenci? Janko Pleterski je napisal knjigo o procesih nacionalne diferenciacije na slovensko-nem-ški jezikovni meji, ki jo je iz slovenščine prevedel Franci Zwitter ml.
AFERA
OROŽJE
PRED
SODIŠČEM
Obtoženi odgovarjali na prva vprašanja članov sodnega senata
Hmelak: Neutemeljeni očitki - Komar: Ravnal sem po navodilih predpostavljenih
Maribor - sojenje Četverici obtoženih na mariborskem temeljnem sodišču se je včeraj začelo z ugovorom na obtožni predlog odvetnikov Borisa Kacza in Ivana Gorjupa, ki zastopata uslužbenca Aerodroma Bruna Kermavca in Tomislava Špeharja. Omenjena dvojica je namreč obtožena zlorabe položaja med drugim zaradi »kršenja ugleda« mariborskega letališča. Nikjer pa ni rečeno, s Cim sta kršila ugled. Skratka, na osnovi takšnega obtožnega predloga ni mogoCe začeti obravnave, sta menila odvetnika. Tričlanski sodni senat je po krajšem posvetu omenjeni predlog zavrnil.
V nadaljevanju je delavec Visa Milan Hmelak izjavil, da očitki javnega tožilstva niso utemeljeni in da ni storil kaznivega dejanja. V vsebinsko plat očitkov »še ne namerava posegati«, upa pa, da mu bo sodišče v nadaljevanju postopka to omogočilo. »V Mariboru nismo sprejemali nobene odločitve. Vsa navodila smo dobivali od drugih,« je dejal Hmelak in poudaril, da je pripravljen povedati tudi od koga in kdaj - po zaslišanju prič, tudi tistih, ki jih bo sam predlagal.
Tudi Silvo Komar, vodja drugega operativnega območja Visa v Maribo-
Po končanem prvem dnevu glavne obravnave: Boris Kac, zagovornik Bruna Kermavca in Tomislava Špeharja, Silvo Komar in njegov odvetnik Mitja Ulčar (Foto: B. Velikonja/B+D)
m, (ki je bil ob razkritju orožja julija lani celo omenjen kot »lastnik« mariborske orožarne), je senatu povedal, da bo »aktivno sodeloval v postopku« in da so vse počeli »po direktivah z vrha«. »Za vsa dejanja sem
dobil natančna navodila predpostavljenih,« je dejal Komar. Na vprašanje predsednice senata, ali so bili dokumenti, ki jih je zapisoval v računalnik, shranjeni tudi v ljubljanski centrali, je Komar predlagal, naj si senat
Pobudo ima fožf/ec
Z včerajšnjo glavno obravnavo zoper štiri obtožene v aferi zaradi najdbe orožja na mariborskem letališču se je zaCel proces, ki se bo morda konCal z izrekom sodb zoper Komarja, Hmelaka, Kermavca in Špeharja, ah pa bo njegov konec samo napoved novih podobnih procesov.
Danes se bo začelo predvidoma petdnevno zaslišanje prič. S tem se bo zaCel tako imenovani dokazni postopek, v katerem naj bi opravili vsa dejanja, za katera sodišče meni, da so pomembna za pravilno razsojo. Kot je že napovedala predsednica senata, novinarji zaradi varovanja uradne skrivnosti najverjetneje ne bodo mogli spremljati vseh pričevanj.
Po zashšanju vseh prič oziroma končanem dokaznem postopku bo na predlog strank morebiti prišlo do dopolnitve dokaznega postopka. Ce stranke takšnega predloga ne bodo dale, bo dokazni postopek konCan.
Po končanem dokaznem postopku so možni različni scenariji. Tožilec lahko med glavno obravnavo spozna, da izvedeni dokazi kažejo, da je dejansko stanje drugačno, kot je v obtožnici, zato sme na sami obravnavi obtožnico spremeniti. SodišCe lahko med posvetovanjem spozna, da bi bilo treba za razjasnitev posameznih vprašanj na novo zaCeti glavno obravnavo. SodišCe lahko takoj po dokaznem postopku izreče sodbo, ki je lahko zavrnilna, oprostilna ah pa obsodilna.
Kaj pa se denimo zgodi, Ce so med glavno obravnavo predloženi dokazi, ki bi lahko bremenili na primer prvega Človeka v državi? Gradivo mora sodišče predati javnemu tožilcu, ki presodi, ah iz njega izhaja, da je nekdo, ki ni v postopku zoper mariborsko Četverico, storil kaznivo dejanje ah ne. Samo sodišče namreč ne sme storiti ničesar zunaj okvira obtožbe.	Majda Vukelič
Od orožja do orožja: sojenje na mariborskem sodišču spremlja tudi Adolf Štorman
pridobi dokumentacijo o tem, kako je organiziran sistem vodenja v Visu ter kakšna so pravila shranjevanja in sporočanja informacij. Predsednica ga je nato vprašala, ali so omenjena pravila tudi zapisana in kdo ga je seznanil z njimi. Komar je povedal, da ga je z načinom obveščanja seznanil njegov predpostavljeni, ni pa povedal imena te osebe. Hierarhija v varnostni službi nosi namreC oznako uradna skrivnost.
Za Komarjem sta govorila tudi Bruno Ker-mavc in Tomislav Špehar. Oba sta senatu povedala, da »se ne bosta zagovarjala« in se bosta torej še naprej branila z molkom.
Predsednica senata je potem prekinila zasedanje in za danes dopoldan napovedala nadaljevanje dokaznega postopka. Začela se bodo zaslišanja prič, ki jih je ta trenutek - na predlog tožilstva -skupaj šestindvajset. Med imeni zasledimo tudi nekdanja visoka uslužbenca Visa Miroslava Kolenka in Mira Predaniča ter direktorja carinske uprave Franca Koširja. PriCe, ki jih bosta predlagala obtoženca, pa trenutno še niso znane.
Napoved, da bosta oba delavca Visa pred sodnim senatom prelomila dosedanji molk, vendarle obeta možnost, da se zgodba o ozadjih orožarske afere premakne z mrtve točke. Iz dosedanjih izjav je mogoCe razbrati le to, da se bo odgovornost za dogajanje na mariborskem letališču od operativcev Visa premaknila precej višje po hierarhični lestvici varnostne službe.
Tanja Starič
Orožarska afera od razkritja do začetka glavne obravnave
1993
21.	julij - Janez Janša sporoči javnosti, da naj bi imel šef Vamostno-informativne službe za mariborsko območje SUvo Komar v skladišču na letališču večje količine orožja in razstrehva. Med dvanajstimi uskladiščenimi zabojniki so namreč odkrili enajst zabojnikov, polnih orožja in razstreliva. Skupaj vec kot sto ton orožja, vrednega vec kot milijon nemških mark. Proti Komarju uvedejo disciplinski postopek.
22.	julij - Preiskovalni sodnik odredi pripor za direktorja mariborskega letališča Bruna Kermavca.
23.	julij - Notranje ministrstvo ovadi tri osebe. Janša vplete v zadevo podjetje Drug Impex s sedežem na Dunaju. Prizadeti obtožbe zavrnejo.
26. julij - Aretirajo tri osumljene delavce Visa, med njimi tudi Komarja in direktorja mariborskega letališča.
28.	julij - Senat mariborskega sodišča vsem osumljencem podaljša pripor. Javno objavijo, da gre za Silva Komarja, Milana Hmelaka (oba Vis) ter Bruna Kermavca in Tomislava Špeharja (direktorja in uslužbenca letališča). Novi osumljenci so Zvonko Ekart, Hasan Cengic in Dieter Hofinann.
29.	julij - Državni zbor seznanijo s potekom preiskave. Mariborsko tožilstvo zahteva uvedbo preiskave zoper CengiCa, ki ga sumi nedovoljenega prometa in trgovine z orožjem. Kermavca in Špeharja sumi, da sta pomagala ČengiCu ter organizirala skladiščenje in varovanje orožja, Komarja, Hmelaka in Ekarta pa sumi zlorabe uradnega položaja pri pregledovanju tovora. Tožilec preiskovalnemu sodniku predlaga, naj razpiše tiralico za CengiCem in zashši Hofmanna.
4. avgust - V Mariboru zashšijo upokojenega uslužbenca Visa Mira Predaniča, zanj pa ne odredijo pripora.
9.	avgust - Mariborski preiskovalni sodnik odpravi pripor za Komarja, Kermavca, Špeharja in Hmelaka.
10.	avgust - Janša tožilcem oCita, da jih v preiskavi bolj zanimajo okoliščine odkritja orožja, ne pa kako se je orožje v Mariboru znašlo. Sodniki protestirajo zaradi političnega pritiska.
24.	avgust - V Maribom zaslišijo Janšo.
Povedo, da skuša preiskava dokazati, da je šlo za tranzit orožja čez Slovenijo. Istega dne obrambno ministrstvo ovadi višjega tožilca Požarja zaradi javnih žaljivih obdolžitev.
17.	september - Državni zbor sprejme sklep o uvedbi parlamentarne preiskave o orožarski aferi.
23. september - Vlada sprejme strogo zaupno poročilo o orožarski aferi. Mariborski operativci Visa naj ne bi delali brez vednosti notranjega ministrstva. Bavčar zavrača te domneve, Brejc in Predanič pa obdolžitve, da sta vpletena v afero.
29. september - Državni zbor ustanovi preiskovalno komisijo. Janša pred zborom govori o domnevi, naj bi orožje uporabili v Sloveniji.
11. december - Preiskovalna komisija zasliši šefa kriminalistične službe Mitjo Klavoro, šefa Voma Andreja Lovšina in namestnika direktorja Sove Draga Ferša. Javnosti sporoči, da orožje ni bilo namenjeno uporabi v Sloveniji.
18.	december -Tožilstvo vloži obtožne predloge zoper Komarja, Hmelaka, Kermavca in Špeharja, zavrne pa ovadbe zoper CengiCa, Hofmanna in Hasaneina el Fataha.
1994
11. januar - Tožilec Požar osumi Janšo, da sta s CengiCem trgovala z orožjem. Zadevo preda ljubljanskemu tožilcu. Obrambno ministrstvo sume zanika.
1.	februar - Ljubljanski tožilec Tomaž Miklavčič zavrne ovadbo zoper Janšo, ker meni, da je sum neutemeljen. Višji tožilec Požar pojasni, da Janše ni ovadil, temveč da je spise le prepustil ljubljanskemu tožilcu.
11. februar - Za zaprtimi vrati se znova sestane parlamentarna komisija. Zasliši Janeza Pibra, nekdanjega pomočnika direktorja Visa, ter Bojana Gučka, Marka Gašperlina in Antona Pozveka, uslužbence kriminahsticne službe v Mariboru. Komar in Hmelak sta se opravičila zaradi bolezni. Kriminalisti so potrdili, da je Brejc oviral preiskavo na letališču.
2.	marec - Začne se glavna obravnava v Mariboru zoper Komarja, Hmelaka, Kermavca in Spoharja.
Pripravila: I. Mihelčič
NOVO V KINU
Dany Day-Lewis v tekmi za svojega drugega Oskarja
V OČETOVEM IMENU (In The name of the Father), scenarij - po avtobiografski knjigi Gerryja Conlona - T. George in J. Sheridan, režija Jim Sheridan, igrajo Daniel Day-Lewis, Pete Postlethwaite, Emma Thompson, Universal, distribucija Feel Film, premiera pojutrišnjem v kinu Vic
Ob Čudežnem dejstvu, da bomo zmagovalca berlinskega festivala že po desetih dneh videli tudi pri nas, smo o filmu in režiserju v zadnjih dneh prebrali že toliko, da povejmo zelo na kratko: leta 1974 so Gerryja Conlona, njegovega očeta ter še enega Irca in Irko aretirali po bombnem atentatu na bar v Guildfordu. »Guild-fordska Četverica« je 15 let (do 1989) v zaporu Čakala na to, da britansko sodstvo prizna zmoto in nedolžne izpusti na svobodo. Po Berlinu film v sedmih kategorijah Čaka na oskarje.	(T. V.)
OČKA V KRILU (Mrs. Doubtfire), scenarij Randi Mayemsinger, režija Chris Columbus, igrata Robin VVilliams in Sally Fields, 20th Century Fox, distribucija Continental Fun, premiera jutri v LJ (Unionu in Triglav), Domžalah, MB, CE, KP.KRinNM.
Travestite v filmu delimo na prave in holly-woodske. Pri drugih moramo upoštevati, da gre za eno najbolj konservativnih velemestnih Četrti na planetu, tako da se moški v ženski obleki brez komičnih ali (kvazi) tragičnih elementov še ni prebil skozi producentske pisarne. Tako sta v najznamenitejšem filmu omenjene zvrsti - Nekateri so za vroče - J. Lemmon in T.Curtis nogavice, podvezice in drugo uporabila za beg pred mafijsko druščino, D. Hoffinan se kot Tootsie z žensko opravo odloči iz profesionalnega obupa, R. Williams pa kot angleška guvernanta osvaja lastne otroke in ženo. (T. V.)
Robin VVilliams je kandidat za oskarja za masko
ZGODILO SE JE CISTO BLIZU VAS (Cest arrive preš de chez vous), scenarij in režija R. Belvaux, A. Bonzel, B. Poelvoorde, igra Benoit Poelvoorde, Les Artistes Anonymes (Belgija, 1992), distribucija Trias, projekcije bodo (po Daensu, tudi nominirancu, ki ga lahko vidite jutri in v soboto) ves naslednji teden v Cankarjevem domu.
Ce je kaj ob Leihgovem filmu Goli lani pretresalo Evropo in svet, je bil to film Zgodilo se je Cisto blizu vas, ki ga po enkratni projekciji na Film Art Pestu Cankarjev dom ljubeznivo ponuja v
grozo in gnus svojemu občinstvu. Gre seveda za kvazi-dokumentamo reportažo filmske ekipe, ki v živo spremlja »delo in življenje« povsem povprečnega množičnega morilca. Krvi (hvalabo-gu Cmo-bele), posilstev, udarcev in metanja trupel v vedno isto mlako je tako v filmu na pretek, posebej zanimiv pa je znameniti »glasni« umor, ki nas prepriča, da imamo res opravka s pravim profesionalcem, ki izbira orodja glede na potrebe. Enim gnusno, tistim pa, ki ob gledanju ne »padejo« v zgodbo, ura in pol Črnega užitka.	(T. V.)
Zapponi snema dokumentaiec o Felliniju
Mojster je bil zelo depresiven že leta pred smrtjo
PARIZ - Italijani so režiserja Federica Fellinija Častili kot svojega na j večjega povojnega režiserja. Nekaj mesecev po njegovi smrti (umrl je lani oktobra) pa prihajajo na dan podrobnosti o njegovem življenju, predvsem iz zadnjih let. Njegov dolgoletni prijatelj Bernardino Zapponi, ki je napisal scenarije za Fellinijeve najpomembnejše filme - Sati-ricon (1969), Rim (1972) in Mesto žensk (1980), je pred kratkim povedal, da je bil »mojster« že nekaj let pred smrtjo zelo depresiven.
Med nedavnim obiskom v Parizu je 66-letni Zapomni med drugim povedal: »Fellini je pogosto telefoniral svojim prijateljem samo zato, da jih je vprašal, kaj delajo. Večkrat se je pritožil, da nima nobenih snemalnih ponudb.«
Zapponi je poudaril, da je bil režiser velik pesimist tudi v letih najveCjega uspeha: »Ko je dobil denar za snemanje, se je nenadoma prestrašil. Nekaj ga je onemogočalo, mu preprečevalo, da bi se lotil snemanja.« Povedal je še, da sta s Fellinijem na široko razpravljala o vsakem novem filmu, pogovarjala sta se dolge ure in popoldneve: »Običajno sva se dobila pri meni doma ali pa sva se odpeljala v Ostio. Natančno mi je razlagal posamezne scene. Pregledovala sva tudi kataloge igralcev, ki naj bi igrali v njegovih filmih. Igralce je hitro pridobil, vCasih pa je med snemanjem povsem izgubil živce; mnoge je njegova nenadna jeza zelo presenetila.«
Fellini in Zapponi sta zadnjic sodelovala pri snemanju filma Mesto žensk, ki pa ni bil deležen pričakovanega uspeha. Kljub temu sta ostala dobra prijatelja. Zapponi je še povedal, da je bil Fellini kljub petim Oskarjem, med njimi je tudi oskar za življenjsko delo, izredno depresiven. Producenti niso bili veC pripravljeni financirati njegovih filmov. Depresivnost je dokaj opazna tudi v njegovem zadnjem pomembnem filmu La vo-ce della luna (Lunin glas). Zapponi je prijatelja obiskal med zdravljenjem na rimski kliniki in takrat ga je Fellini prosil: »Pridi spet kmalu, da se pogovoriva o najinem delu.«
(Reuter)
VABILO NA KONCERT
TRIO MAG (Mojca BARBIČ, klavir, Andrej ZUPAN, klarinet, Gordana KELLER, violončelo, prof. Primož LORENZ, mentor) - koncert v ciklu MUZA PRI MUZI. PROGRAM: L. van Beethoven, Trio za klarinet, klavir in violončelo v B-duru, op. 11. Grad Tivoli (MGLC) v Ljubljani, danes ob 18. uri. Do 19. ure, odmora ni, vstopnine ni.
Trio MAG sestavljajo pianistka Mojca Barbič, klarinetist Andrej Zupan in violonCelistka Gordana Keller. V triu igrajo skupaj že od leta 1989. Mladi glasbeniki so svojo zasedbo ustanovili s prof. Tomažem Lorenzom, ki je bil tudi njihov prvi mentor. Pred dvema letoma je violonCelistko Ajdo ZupanCiC zamenjala Gordana Keller. Sedaj pa je njihov mentor prof. Primož Lorenz. Trio je imel koncerte v Ljubljani, Trbovljah, Velenju, Zemonu, Krškem, Beogradu... Snemal je tudi za RTV Slovenija. V marcu se mu obetajo koncerti po Sloveniji v seriji GM ODER. V gradu Tivoli pa se bodo nocoj predstavili z delom znanega skladatelja Ludwiga van Beethovna. Zaigrali bodo Trio za klarinet, klavir in violončelo v B-duru, op. 11 (Allegro con brio, Adagio, Tema z variacijami).	(T. F.)
Schvvaizeneggerjev film kot ”naj” katastrofa
NEW YORK - Film Arnolda Schwarzeneggerja Last Action Hero, polomija lanskega poletja, se bo verjetno izkazal kot najvecja finančna katastrofa v hollywoodski zgodovini, je v nedeljo zapisala revija New Yorker. Sodec po internem obračunu Columbia Pictures ob septembrskem umiku filma iz kinematografov znaša izguba 124 milijonov dolarjev. Takrat je Columbia trdila, da se bo film “izvlekel" s pomočjo prodaje videokaset, New Yorker pa je mnenja, da se to ne bo zgodilo. Revija sicer ni omenila prejšnje najhujše polomije, vendar Last Action Hero moCno prekaša izgubo filma Heaven’s Gate iz leta 1980, ki je United Artists stala 44 milijonov dolarjev. Columbio je leta 1989 kupila Sony Corp za 3, 4 bilijonov dolarjev in Last Action Hero naj bi japonski družbi prinesel velik dobiček. Zastopnik Sonyja Peter Wilkes z revijo ni želel razpravljati o dobičkih in izgubah.	(Reuter)
Nagrajenci Fantasporta
LIZBONA - Mehiški film Cronos Guillerma Del Tora je na nedavno končanem festivalu fantastičnih filmov Fantasporto dobil najvišjo festivalsko nagrado. Za najboljši scenarij je bil nagrajen novozelandski film Jack Be Nimble (Jack, bodi spreten) režiserja Gartha Maxwella. Britanec Dave Bortthvvick je dobil nagrado kot najboljši režiser -priznanje mu je prinesel njegov film The Secret Adventures of Tom Thumb (Skrivnostne avanture Toma Thumba). Žirija je podelila tudi nagrado za najboljšega igralca - dobil jo je Federico Luppi za vlogo v filmu Cronos, za najboljšo igralko pa so razglasili Sarah Smith-Kennedy za vlogo v novozelandskem filmu Jack be Nimble. Žirija je nagradila tudi hongkonški film The Wicked City (Pokvarjeno mesto) režiserja Mak Tai Kita.	(AFP)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 21. do 27.2.1994)
Na ljubljanski lestvici je Denis Pokora že drugi teden na prvem mestu, dva predpremi-ema filma - Popoln svet Clinta Eastvvooda in Prava stvar Tonyja Scotta - pa sta se uvrstila na drugo in deveto mesto. Skupaj je bilo 25.447 gledalcev (kar je 2.625 oziroma 11, 5 odstotkov veC kot prejšnji teden).
Legenda: Prva števila pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Denis Pokora /Lj. kinem.
42 (65)	8.491 (13.779)	3.735.450 (6.115.050)
2.	Popoln svet / Lj. kinem.
24 (24)	4.372 (4.372)	1.967.400 (1.967.400)
3.	Pri Addamsovih 2 / Camium-Feel Film
30 (53)	2.999 (5.346)	1.318.000 (2.358.050)
4.	Neskončen dan / Contitental-Fun
21 (72)	2.320 (7.797)	903.650 (3.058.800)
5.	Na ognjeni Črti / Continental-Fun
21 (114)	1.738 (17.909)	757.850 (7.904.600)
6.	Uničevalec / Lj. kinem.
21 (93)	1.736 (9.514)	763.200 (4.217.750)
7.	Trije mušketirji / Cenex
23 (157)	1.325 (22.021)	504.300 (8.616.650)
8.	Aladin / Cenex
14 (187)	871 (24.628)	261.300 (9.108.250)
9.	Prava stvar / Camium-Feel Film
12 (12)	611 (611)	274.950 (274.950)
10.	Tina: Kaj ima ljubezen s tem /Cenex
9 (159)	476 (12.147)	182.900 (4.801.700)
V Zagrebu sta bili premieri filmov Hard Target Johna Wooja in Another Stakeout (nadaljevanje Policijske zasede). Navajamo število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno št. gledalcev.
1.	Cool Runnings	8.106	(14.481)
2.	Pri Addamsovih 2	7.682	(14.881)
3.	Hard Target	7.461	(7.461)
4.	Another Stakeout	4.639	(4.639)
5.	The Joy Lučk Club	2.421	(9.944)
6.	Zlati Časi	2.267	(6.104)
7.	Robin Hood: Možje v pajkicah 1.037 (29.372)
8.	Hocus Pocus	713	(10.406)
9.	Trije mušketirji	280	(36.843)
Na mednarodnem tržišCu (V. Britanija, Francija, Nizozemska, Nemčija, Španija, Avstralija, Japonska in Italija) so bili v tednu med 10. in 16. februarjem najuspešnejši naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD):
1.	Mrs. Doubtfire
2.	Free Willy
3.	Wayne’s World
4.	Demolition Man
5.	The Three Musketeers
16, 12 (52, 01) 3, 86 (8, 77) 3, 42 (8, 30) 3, 14 (34, 84) 2, 75 (10, 66)
Igor Kemel
KULTURNA DEDIŠČINA / PRAZGODOVINSKA GRADIŠČA TRŽAŠKE POKRAJINE
Tam, kjer ni bilo orlovskih gnezd staroselcev
V dvojnosti, stroki in dušijo posebno vrednost in čar knjige tržaških Slovencev Stanka Fiega in Lidije Rupel
Odsek za zgodovino Narodne in Studijske knjižnice v Trstu in sedaj (žal) že usahlo Založništvo tržaškega tiska sta proti koncu lanskega leta izdala zanimivo in privlačno delo dveh tržaških Slovencev, Stanka Fiega in Lidije Rupel, Prazgodovinska gradišča tržaške pokrajine. Izšlo je v dvojezični izdaji (slovenski in italijanski), sicer pa je prav v dvojnosti (stroka in du-Sa) tudi posebna vrednost in Car te knjige. Posebej razveseljuje dejstvo, da je to prvo slovensko sintetično delo o kraskih kaštelirjih in da je z njim vendarle ustvarjeno nekakšno (jezikovno in raziskovalno) ravnotežje v obravnavanju te teme.
Avtorja sta se lotila hvaležne, vendar tudi zapletene teme. Hvaležne zato, ker so utrjena prazgodovinska selišča nasploh - na Krasu pa še posebej - izrazito vraščena v okolje, so sestavni, kronski del prostora in jih dojemamo kot nepogrešljivi del pokrajine. Ta njihova odličnost in ne nazadnje tudi legendarni, kar mitološki Časi njihovega nastanka, so vir Čustvene navezanosti nanje. Prav zato so posegi vanje, na kar opozarjata tudi avtorja, še posebej vznemirljivi in kočljivi. Zapletenost obravnavane teme pa je zapopadena v sicef po Času že kar dolgotrajnem zanimanju za utrjena prazgodovinska gradišča (ital. naziv zanje Je castelliere, poslovenjeno v kaštelir; naziv gradišče izhaja iz gra, castelliere pa iz castel-lum, prav tako v pomenu grad, utrdba), ki pa se še vedno ni dokopalo do dokončnih resnic o tem prazgodovinskem fenomenu. Dokončnih resnic ne bomo nikoli dosegli, saj imamo na voljo za študij in razmi-
slek le materialno plat tedanjega življenja in še to nepopolno. V snovanju tega dela o kraških gradiščih sta avtorja sicer s pridom uporabila kar zajeten sveženj že napisanega in dognanega (zgodovini raziskovanj posvečata posebno poglavje), pri tem pa sta vešCe obšla nevarno Cer ponavljanja in ustvarila delo, ki je uporabno kot izviren in izCrpen vodnik, pa tudi kot verodostojno strokovno branje. Povrhu je bogato ilustrirano, v njem so portreti raziskovalcev, odlični posnetki gradišč iz zraka, številni situacijski (makrotopograf-ski) posnetki, zraven pa je še izCrpen kartografski prikaz posameznih najdišč (topografske karte, katastri, karta gradišč v tržaški pokrajini). Domišljena oprema (Paolo Magnani) pa daje delu še dober in prijeten zunanji videz.
S. Fledo in L. Rupel sta si delovno področje omejila na Tržaško pokrajino in tako zaobjela manjši, vendar zelo bogat segment tovrstnih naselij na področju, ki ga še najbolje opredeljuje poimenovanje s Caput Adriae. Resnični mejnik v zanimanju zanje, ki sega v prvo polovico 18. stoletja, je še do danes najbolj celovito in tudi uporabno delo težaškega arheologa dr. Carla Marchesetti-ja I castelheri preistorici di Trieste e della Regione Ciuha (Trst, 1903, ponatis leta 1981). V njem je obravnaval kar 455 gradišč in objavil 88 tlorisov. Naša avtorja sta v svojo raziskavo pritegnila preko 50 gradišč; poleg dobro znanih in tistih, ki so tudi že podrobneje raziskana, sta upoštevala in obdelala tudi doslej bolj zanemarjena, prispevala pa sta tudi tri nova, sveže odkrita: naselbino nad Sesljanskim zalivom, GriCiC pri Praprotu in PreCni vrh. Ta trojica ni
le dokaz o nikoli končanem delu, ampak so tudi priča doslednosti in natančnosti obeh avtorjev v samem pristopu.
Svoje delo sta razdebla na dva sklopa. V prvem, krajšem (11-42, pred tem sta še spremna beseda dr. Janeza Bularja, upravnika Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in avtorski uvod) bralcu predstavita prostor (Geografski opis), Cas in pripadnost (Časovni in kulturni okvir), tipologijo gradišč (Značilnosti gradišč na Tržaškem) in dosedanje raziskovalne dosežke (Zgodovina raziskav). V drugem sklopu (43-224) pa obravnavata 53 gradišč in na koncu dodajata še kraške jame, iz katerih so znane najdbe iz obdobja gradišč (popis jam s slovenskim in italijanskim imenom, katastrsko število in osnovno literaturo). Na ta način je seveda podoba obravnavanega obdobja popolnejša, toliko bolj, ker tudi v okviru samih gradišč nista zanemarila z njimi povezanih pojavov (grobišča, gomile, površinske in podvodne najdbe...) Zaključna bibliografija (abecedna po avtorjih) je vsem željnim poglobljenega znanja dober napotek, kje in kako iskati.
Za vzpodbudo le kratka oznaka pojava, ki ga Flego in Ruplova obravnavata v svoji knjigi. Utrjevanje naselij in hkratna izbira ustreznih vzpetin za njihovo vmestitev je obCe evropski pojav, ki ima začetke nekako v sredini 2. tisočletja pr. Kr. in ne usahne še vse prvo prekršCansko tisočletje, so torej značilnost bronaste in železne dobe. Za naše področje je njihov zaton povezan s prihodom Rimljanov, z vpeljavo rimske državne ureditve in z njo povezanega načina življenja. V njem ni bilo prostora za orlovska gnezda staroselcev. Seveda tudi za tip
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA T.KRŽIŠNIKA V MG
Izrisane podobe sveta in oblik mnogostranskega umetnika
LJUBLJANA - V ponedeljek so v Mestni galeriji odprli pregledno razstavo del Tomaža Kržišnika, umetnika,
Cigar raznovrstna dejavnost zaobjema oblikovanje plakatov, knjig, znakov in ilustracij, scenografijo, kostumografijo in snovanje gledaliških lutk, slikarstvo, risbo in grafiko. Razstavo, naslovljeno “Izrisane podobe sveta in oblik", je pripravil dr. Stane Bernik, umešča pa se v sklop razstav, s katerimi v Mestni galeriji predstavljajo opuse umetnikov, ki iz mlade preraščajo v generacijo dozorelih ustvarjelcev.
Mnogosteanski umetnik Kržišnik je Študij na ugledni varšavski Akademiji za likovno umetnost zaključil leta 1968; zatem se je kot magister knjižne ilustracije vrnil v domovino in s svojo poljsko izkušnjo sprva zlasti na področju vizualnih komunikacij in plakatov posegel v slovenski likovni prostor. V prvo polovico sedemdesetih datirajo njegove pomembne serije zlasti gledaliških plakatov. Istočasno se je zaCel ukvarjati s knjižnim oblikovanjem in
utrjenih naselij ni bil trajnica, tako kot v življenju nasploh nic ni veCno. Nastajala so in izumirala, tako v Času kot v prostoru. Spočela jih je potreba: izbira varnih in za utrjevanje primernih višin je imela zagotovo strateško - varnostne vzvode, ti pa so koreninili v družbenih in političnih spremembah. Tudi po zunanjem izgledu, načinu utrjevanja ali po notranji organizaciji si niso bila enaka, odvisno seveda od okolja, v katerem so bila ugraje-na, graditeljskih znanj in razvojnih trendov. Tako imamo opraviti z vrsto tipoloških različic, znotraj njih nemalokrat z veC razvojnimi stopnjami. Spremembe v njihovih obzidjih pa so odlično zrcalo zgodovinskih dogajanj, ki so krojila njihovo usodo. Le redka so preživela veC dob v neprekinjenem loku, mnoga med njimi (prav na Tržaškem je takih še najmanj) so oživela spet v pozni antiki, v obdobju velikih stisk, ki jih je porajalo odmiranje rimske države in prvi sunki preseljevanja ljudstev (za primerjavami ni potrebno posegati v zgodovino, vsak dan smo priča stiskam, selitvam in krvavim grozotam razpadajočih imperijev 20. stoletja, posebej Jugoslavije). Takrat davno je torej znova zaživelo marsikatero že povsem opustelo, pozabljeno in obraslo prazgodovinsko gradišCe, zgrajena so bila tudi nova vama zatočišča in cerkvena središča.
Za konec le še v pregovor zavita želja, da gre v tretje rado! S. Flego je leta 1991 že izdal (takrat s soavtorjem iz matice M. Zupančičem) nic manj odmevno delo Arheološka topografija občine Dolina, zavzetost obeh piscev Prazgodovinskih gradišč Tržaške pokrajine pa je zanesljivi obet novih del.
Drago Svoljšak
Del obzidja Gradca pri Slivnem (Foto Križmančič)
Ostanki cerkvice Sv. Lenarta (Foto S. Flego)
Zora Cankarjeva v Sarajevu
LJUBLJANA - Slovensko KD Cankar iz Sarajeva je obnovilo revijo Zora Cankarjeva, ki je prvič izšla 1. aprila 1937. Zdaj jo izdajajo s podnaslovom »revija za kulturo in družbena vprašanja« kot Cetetletnik, prva številka pa zajema obdobje oktober/december 1993. Zora Cankarjeva izhaja v nakladi 1.200 izvodov, stane 200.000 BHD. Po njej povprašujejo predvsem v Sarajevu. Uredniki so D. Hozo, H. Kapi-džiC-OsmanagiC, J. Mar-tinovic, J. Osti in N. Po-toCnik-Slalom (gl. in odg. urednica). Članki so v Slovenskem in v bosanskem jeziku. (L.M.)
IZ TUJINE
ilustracijo in pri tem, v nasprotju z uveljavljenimi založniškimi trendi, poudarjal likovnost izdaj - z njegovo opremo so izšle tako pesniške zbirke kot otroške slikanice.
Likovno plat je izpostavljal tudi pri ustvarjanju na področju lutkarstva. Vtise s svojih mnogih popotovanj je ujel na življenjskih, dinamičnih risbah, v zadnjem obdobju pa se je lotil tudi še keramike, viteaža in notranje opreme.
Tovrstna naročila so v veliki meri vezana na Laško, njegovo okolico in tamkajšnjo Pivovarno Laško, ki se je izkazala kot zahteven naročnik in tudi kot sponzor aktualne razstave. Gre za postmoderno zasnovane projekte, pri katerih je Kržišnik večkrat sodeloval z arhitektom Andrejem Kemrom in oblikovalcem Miljenkom Liculom - slednji je oblikoval tudi monografijo, ki spremlja tokratno razstavo. To poleg Bernikove študije in obširne dokumentacije, ki jo je pripravila Maja Kržišnik, odlikuje tudi odličen tisk.
Vojko Urbančič
Ustanovili društvo Alfreda Anderscha
BAD HOMBURG - Literarni teoretiki in založniki iz različnih dežel so v petek v Bad Homburgu (Hessen) ustanovili Društvo Alfreda Anderscha. Le - ta je bil eden najpomembnejših predstavnikov nemške povojne književnosti, letos pa bi dopolnil 80 let. Rodil se je v Miinchnu in umrl leta 1980 kot švicarski državljan v Tessinu. Zaslovel je z romanoma Zanzibar ali zadnji vzrok (Sansibar oder der letzte Grund, 1957) in RdeCi Pie Rote, 1960). Literarni teoretik Volker Wehdeking je pojasnil, da želi društvo oživiti razpravo o Ander-schevem delu. Načrtujejo izdajo zbirke spisov o avtorju, izdajo doslej neobjavljenih del ter ustanovitev An-derscheve nagrade za podporo in spodbudo mladim književnikom. Sedež društva je v Stuttgartu. (dpa)
Razstava del iz leta 1952
NEW YORK - Whitney Museum of American Art v New Yorku prireja novo razstavo z naslovom A Year from the Collection, Circa 1952 (Leto iz zbirke, okrog 1952). Razstava, postavljena »salonsko«, obsega približno 70 slik, skulptur, grafik, risb in fotografij 60. znanih in manj znanih avtorjev iz stalne zbirke muzeja. Dela so bila ustvarjena okrog leta 1952, razkrivajo pa raznolikost ameriške umetniške produkcije ter predstavljajo različne tokove v umetnosti tega Časa. Razstava kaže hkrati tudi tedanji okus, vanjo pa so vključena med drugim dela VVilliama Baziotesa, Stuarta Davisa, Seymoura Liptona, Hovvarda Mandela in Charlesa VVhitea. Razstava bo odprta do 17. aprila.	PR
Michelangelova dvorana
rigc
>rtc
Tomaž Kržišnik: Ivan Minatti, obraz, 1972, knjiga objekt
spet odprta
F1RENZE - Devet mesecev po bombni eksploziji v galeriji Ufizzi bodo t. i. Michelangelovo dvorano ponovno odprti. Sodec po Časopisnih poročilih bo od prihodnjega tedna naprej spet mogoCe videti tudi Michelangelovo delo Madonna Doni, ki velja za ključno delo manierizma. Okrog te umetnine, obdane z zaščitnim steklom, bodo na novo razvrstili razstavne eksponate. »Poskušali smo rekonstruirati raznolikost in mnogostranskost zgodnjega 16. stoletja,« je povedal umetnostni zgodovinar Antonio Natali.	(dpa)
Dragocenosti na 33. sejmu starin
STUTTGART - Tu je bil 33. sejem starin, na katerem je 74 starinarjev iz različnih držav predstavljalo dragocene knjige, grafike, zemljevide in podobno. Ponudba je bila pestra in videti je bilo mogoCe celo vrsto izbranih starin, veCina nakupov pa se je gibala v cenovnem razredu do 3 tisoC nemških mark. Najdražji predmet je stal 480 tisoč nemških mark, gre za - Le Grand Atlas J. Blaeuja, prva francoska izdaja iz leta 1663. Visoke cene so dosegale tudi grafike Rembrandta in Diirerja, od novejših pa ekspresionistične grafike.	(dpa)
OB OBISKU BRITANSKEGA PREMIERA V AMERIKI
Prijateljstvo na preizkušnji
Clinton in Major si nista najbolj naklonjena
WASHINGTON - Britanski ministrski premier je prvi tuji državnik, ki je med vladavino Billa Clintona prespal v Lincolnovi spalnici v ameriški Beli hiši. Ameriški predsednik je svojega britanskega gosta spremljal tudi po spominski poti v Pittsburg, kjer sta živela Majorjeva oce in ded. Ameriško-britanski odnosi pa samo na videz odslikavajo bližnje prijateljstvo, ki je po drugi svetovni vojni zaznamovalo najmočnejšo državo sveta in njeno nekdanjo kolonialno gospodarico Veliko Britanijo.
Zaradi skupne kulturne in politične dediščine ter zato, ker je Amerika med hladno vojno v Evropi potrebovala Se posebej zvesto zaveznico, se je Velika Britanija desetletja ponašala s posebnim prijateljstvom z Washingtonom. London je bil vedno pripravljen pomagati, Ce je Amerika potrebovala nekoga, ki bi ji stal ob strani pri nasprotovanju preveliki nemški moči, franco-
ski prevzetnosti ali ji nesebično pomagal pri obračunavanju z Libijo ali Irakom. V zadnjem letu dni pa se je posebno prijateljstvo skalilo. Voditelja britanske in ameriške vlade sta v prvem Clintonovem letu le s težavo prikrivala medsebojno nenaklonjenost.
Zaupnost, s kakršno sta se dogovarjala na primer Margareth Thatcher in Ronald Reagan, se ne more ponoviti med Billom Clintonom in Johnom Majorjem, Čeprav sta približno iste starosti in imata podobno dediščino preteklosti - ameriški predsednik in britanski premier sta si priborila vrhove oblasti brez aristokratskih privilegijev, iz razreda »navadnih, majhnih ljudi«.
Odnose med njima bremeni Majorjeva prevelika ljubezen do prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha, zaradi katere je britanski premier med ameriško predsedniško kampanjo brskal po dve desetletji starih dosje-
Užaljeni Jelcin grozi Ruckoju in Hasbulatovu
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je voditelje oktobrskega poskusa državnega prevrata, ki so bili po sklepu ruskega parlamenta v soboto izpuSCeni iz zapora, posvaril, da bo ukazal, naj jih znova zaprejo, Ce bodo spet poskušali izzvati spor z zakonito izvoljenimi oblastmi. To je izjavil na sestanku z Ivanom Ribkinom, predsednikom spodnjega doma ruskega parlamenta.
Jelcin meni, da je parlamentarni odlok o izpustitvi Aleksandra Ruckoja, Ruslana Hasbulatova in še petih političnih nasprotnikov protipraven in ne prispeva k umiritvi razmer v državi. »Kljub temu ne vidim realne nevarnosti za mir in zaenkrat popolnoma obvladam politični položaj v državi,« je izjavo ruskega predsednika povzel njegov tiskovni predstavnik Kostikov. Navedel je tudi Jelcinovo mnenje, da je sprejetje amnestije pravzaprav priznanje krivde puCistov za sodelovanje v neuspelem poskusu državnega prevrata. Ribkin je izjavil, da se bo državni tožilec Aleksej Uu-šenko sestal z izpuščeno sedmerico in se pogovoril o njenih prihodnjih političnih potezah. »Ce kdo med njimi misli, da se bo v javnosti vedel militantno in skušal v posmeh vsega sveta zanetiti poulične spopade, potem mora vedeti, da ne bo dobil politične podpore. Državna duma mu bo jasno nasprotovala,« je bil odločen Ribkin.
Včeraj se je v veC ruskih premogovniških centrih zaCe-la stavka rudarjev, ki že veC mesecev niso dobili plaC. Predsednik rudarskega sindikata Budko je izjavil, da stavka nima političnega ozadja, saj so zahteve rudarjev popolnoma ekonomske narave. Tudi delavci v naftni industriji so zagrozili, da bodo zaceli stavkati, Čeprav se o tem še niso dokončno odločili. (Reuter)
NOVICE
Nemški skinhead v hrvaški paramilici
BAD RE3CHENHALL - Na tem mejnem prehodu na Bavarskem so v ponedeljek nemški obmejni organi ob vrnitvi s »služenja vojaškega roka v Bosni« aretirati pripadnika skrajne nemške desnice, katerega imena niso hoteti izdati.
Za 26-letnim Nemcem iz Spodnje Saške je bila razpisana tiralica, saj je še pred odhodom k vojakom v eno od hrvaških paramilic v Bosni hudo poškodoval nekega policista, storil pa je tudi številna druga kazniva dejanja. Osumljenca s finskim potnim listom je policija takoj odkrila na avtobusu med hrvaškimi zdomci, saj je po izjavi enega od policistov izgledal kot »skinhead-Rambo s pričesko Irokez«. Omenjeni neonacist je bil po letu dni vojskovanja v Bosni, kjer je zaslužil 400 nemških mark na mesec, namenjen na krajši dopust k prijateljici v Hannover, to pa je bilo zanj usodno, (dpa)
jih Billa Clintona in Bushu posodil svoje strokovnjake za predvolilno tekmo.
Ameriški predsednik je Majorju vrnil »usluge« z gostovanjem političnega voditelja Irske republikanske armade (Ira) Gerryja Adamsa. Res se za Severno Irsko zavzema vplivna demokratska dinastija Kennedyjevih, s katero je Clinton v tesnem prijateljstvu, toda Gerry Adams se je lahko sprehajal po New Yorku tudi zaradi nagajanja britanskemu premieru.
V Londonu so se najprej tolažili, da ameriški predsedniki potrebujejo nekaj Časa, da spoznajo vrednost zavezništva z Veliko Britanijo. Ko pa je Clinton začel poudarjati ameriške povezave z Azijo in ga John Major ob podpisu Nafte ce-
ZDA so spoznale, da potrebujejo Britance na svoji strani (AP)
lo ni mogel poklicati k telefonu, so na Downing Street 10 zazvonili alarm.
Toda Britancem ne bi bilo treba skrbeti. Zaradi Bosne in Rusije je ameriški predsednik konCno spoznal, da jih potrebuje. Bill Clinton morda bolj spoštuje Helmuta Kohla kot Johna Majorja, toda v vojaških akcijah na Bal-
kanu ne more računati na nemške bombnike.
Zaradi odločenosti ameriškega predsednika, da zunanjepolitične krize ne bodo več zmanjševale njegove politične verodostojnosti doma in v tujini, je Majorjeva vlada spet našla svoje mesto ob ameriškem boku.
Barbara Kramžar
BLIŽNJI VZHOD / ZA MIR
Izrael izpustil še petsto Palestincev
Palestinski voditelj Jaser Arafat zahteva zaščito mednarodnih sil
Arafat je izjavil, da bi morale Palestince na zasedenih ozemljih varovati mednarodne sile, ter Varnostni svet ZN in ZDA pozval, naj nemudoma sprejmejo ukrepe, ki bi to omogočili.
V podporo mirovnemu procesu se je v torek na šestdnevno bližnjevzho-dno turnejo kot predsedujoči ministrskemu svetu EU odpravil grški zunanji minister Karolos Papouli-as. Skupaj s Hansom van den Broekom se bo Papou-lias sestal z Jaserjem Arafatom, izraelskim premie-rom Jicakom Rabinom ter predstavniki Sirije, Egipta in Jordanije. (Reuter)
JERUZALEM, TUNIS, ATENE - Da bi ohranil mirovni proces oziroma to, kar je dosegel na mirovnih pogajanjih s PLO o palestinski avtonomiji na zasedenih ozemljih, je Izrael v torek izpustil Se petsto od 12 tisoč Palestincev, kolikor jih je po podatkih borcev za človekove pravice še v izraelskih zaporih.
Očitno to ni bilo dovolj. Tiskovni predstavnik PLO v Gazi je namreč vztrajal pri takojšnji izpustitvi veC tisoč palestinskih zapornikov, saj bi le to umirilo ogorčene in razjarjene Palestince. Vodja PLO Jaser
■
POGAJANJA EU S FINSKO, AVSTRIJO, NORVEŠKO IN ŠVEDSKO
Fans bo odslej le An
Švedsko in Finska se bosta priključili prihodnje leto
Od Štirih držav Fans (Finska, Avstrija, Norveška in Švedska), ki so se zadnje Štiri dni v Bruslju pogajale z Evropsko unijo, je le Švedski in Finski uspelo ujeti vlak, ki ju bo do konca leta pripeljal v osrčje Bruslja. Drugi dve bosta loviti poznejše vlake, Id pa ne bodo tako hitri in zanesljivi. Francoski minister za evropske zadeve Alain La-massoure je ob uspešnem zaključku pogajanj s Švedsko dejal: »Pričakovati smo Četverčke, zdaj se je rodil prvi.«
Pogajalci, ki jih je po besedah predsednika Evropske komisije Jacquesa Delor-sa zdelala tudi utrujenost, so biti ganjeni zaradi lastnega uspeha, skeptična vprašanja o Avstriji in Norveški pa so preglasili vzkliki veselja. Švedska in Finska se veselita, Bruselj se veseli in v tem trenutku ni pomembno, da so opravili le polovico zastavljenega dela. Švedski pogajalec, ki mu je v tridesetih urah nenehnih pregovarjanj zrasla celo brada, je vzhičeno dejal: »To je zgodovinski trenutek in Švedska je storila vse, da bi ga doživela.« Tudi Find, za katere so biti mnogi opazovalci prepričani, da bodo nepopustljivi, so odtno dobiti svoj kos pogače, s katero bodo hranili svoje kmetijstvo na arktičnem severu.
Bruseljskim pogajalcem pa bo zrasla Se daljša brada, saj so takoj spet sedli za pogajalsko mizo. EU nadaljuje pogajanja: z
Avstrijo bodo skušati najti primeren kompromis, vendar si nihče veC ne dela utvar, da je to sploh mogoče, saj Dunaj zaenkrat ni privolil v evropske zahteve po prevozu težkih tovornjakov prek svojega ozemlja. Z Norveško pa je še bolj zapleteno, saj svoje ribe varuje kot suho zlato.
Zadnji mesed so biti za dvanajstčlansko unijo zelo naporni in tisti, ki so še verjeti zgodbi, da je na ducat ceneje, so se razširitvi Članstva moCno upirati. Španija, ki jo je razbesnela nonšalanca oblasti v Oslu, ki pričakuje, da bodo le Norvežani ribariti po svojih fjordih in poleg tega iz bruseljske blagajne vlekli ekuje, namenjene kmetijskim subvencijam. Spand so nasprotovali vzvišenemu vstopu v družino, kjer so biti vedno najmlajše in najbolj razvajeno dete.
Zdaj je Španija, ki se je EU priključila pred osmimi leti, dobila dve mlajši sestri in bruseljski starši stojijo pred zahtevno nalogo. Vendar so cilji jasni: 'na ducat ceneje’ mora postati 'v šestnajst je še ceneje’. S štirimi novimi Članicami bi bila bruseljska blagajna vsako leto težja za okoli milijardo ekujev. Male otroke pa bo treba cim prej potolažiti, saj se na obzorju že vidijo obrisi vlaka, s katerim bodo pripotovale nove Članice: Turčija, Malta in Ciper.	Ana KovaC
JAR / SREČANJE TEKMECEV
Mandela
neprepričljiv
Buthelezi trmasto vztraja pri bojkotu aprilskih volitev
DURBAN - Voditelj Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela se je v torek v Durbanu sestal z Mangosuthu-jem Buthelezijem, voditeljem svobodne stranke Inkatha in svojim najve-Cjim nasprotnikom. Mandela naj bi Buthele-zija prepričal, naj Črnske federaliste privede na prve demokratične volitve v državi, svoje privržence pa pozove k ustavitvi nasilja.
Buthelezi je Mandeli med pogovorom namignil, da je v Natal, domovino Zulujev, prišel zaman, in potrdil svojo odločitev, da bo njegova stranka bojkotirala voli-
tve, ki bodo potekale med 26. in 28. aprilom. Voditelj Inkathe se je hotel namreč pogovarjati le o tekmovanju med Črnskima strankama ANG in IFP.
Mandela, ki je prejšnji teden izjavil, da bo pokleknil pred tistimi, ki potiskajo Južno Afriko v državljansko vojno in jih poskusil odvrniti od te namere Ce bo treba, tokrat z moledovanjem ni uspel. Buthelezi še naprej trmast vztraja pri spremembi ustave še pred volitvami. Ta pa naj bi provincam omogočala veC avtonomije, še posebej Natal, zulujskemu kralju Goodwillu Zwelithiniju pa pravico do vladanja.	(dpa)
Srečanje Buthelezi-Mandela (Telefoto: AP)
O čem pišejo drugje po svetu
»Nato je prvič pokazal zobe, odkar je bil ustanovljen leta 1949. Sestrelitev letal bo imela daljnosežne posledice za bosanske Srbe. Ta dogodek ni samo uresničitev odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov, je jasno opozorilo Srbom: ’Ne zanašajte se na to, da lahko orožje iz Sarajeva premestite na neko drugo vojno območje.’ Pomembno je, da so Srbi in Hrvati konCno doumeli, da namerava Nato poleg Sarajeva vzpostaviti še druga varnostna območja. Na vrsti sta Mostar in Tuzla.« (The Times, London)
»Srbi so do zdaj uporabljali taktiko majhnih korakov. Z nenadnim izzivanjem so hoteli najverjetneje dognati, kako daleC lahko še gredo. Zdaj se postavljata dve vprašanji. Bodo Srbi prekoračili rdeCo Črto? Ali bo Severnoatlantska zveza stopnjevala svoje ukrepe? Čeprav je bilo v zgodovini Stare celine veliko stav, ki so se slabo končale, lahko upamo, da bo odgovor na obe vprašanji tokrat negativen. V tem primeru bi bili Natovi naslednji koraki jasni. Najprej bi vzpostavil svobodno povezavo Sarajeva in njegove okolice, potem odprl letališče v Tuzli in zamenjal enote mirovnih sil Združenih narodov v Srebrenici. Ta dva pogoja je Nato postavil januarja v Bruslju. Nazadnje bi omogočil edino možno rešitev krize - politično ureditev. (Le Figaro, Pariz)
»Bosanski Srbi so hoteli preizkusiti Nato, ta pa jim je dokazal, da se ne šali. Štiri sestreljena letala so dokaz, da bi Nato res izvedel zraCne napade na srbske položaje okoli Sarajeva, Ce bi se Srbi še naprej igrali s svojim težkim orožjem. Preizkus bi za Srbe lahko imel še hujše posledice; Nato bi se namreč lahko odločil za pregon tankov in oklepnih vozil. Tokrat molči tudi Moskva... Se en dokaz, da morajo KaradžiCevi ljudje igro z ognjem opustiti. Ce tega ne bodo storili, bodo bombe, ki jih je Nato do zdaj zadrževal, vendarle eksplodirale.« (24 Časa, Sofija)
_____BOSNA IN HERCEGOVINA_
Moskva je prepričala
Radovana Karadača
Tuzlansko letališče bodo nodzorovoli Rusi
MOSKVA, SARAJEVO - Rusija si je vCeraj pripela Se eno medaljo zaslug za mir v Bosni in Hercegovini. Od voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča je izposlovala privolitev za odprtje letališča v Tuzli, ki ga srbska vojska oblega že od začetka vojne pred skoraj dvema letoma.
Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je po po-
govorih s KaradžiCem, ki je prispel v Moskvo takoj po Natovi sestrelitvi štirih srbskih letal, povedal, da je KaradžiC privolil v konec obstreljevanja Tuzle šele, ko so mu obljubili, da bodo tuzlansko letališče nadzorovali ruski opazovalci. Ti naj bi zagotavljali, da bodo letališče uporabljali samo v Človekoljubne, ne pa tudi v vojaške namene.
Bosanski podpredse-
dnik Ejup GaniC je izjavil, da je rusko-srbska pogodba o odprtju tu-zlanskega letališča žalitev za Združene narode, ki so sicer ukazali odpreti letališče do sedmega marca, vendar tega sami niso mogli izposlovati. 2e zdaj imamo v Bosni dovolj Rusov, njihova tehnika prodiranja v Bosno pa je tudi za Zahod nesprejemljiva, je opozoril GaniC. (Reuter, AFP)
Karadžiča prepričevali za mir tudi v samostanu Danilov (Telefoto: AR)
MOSTAR
Mesto je naša ječa in granate naš vsakdan
Streli utihnejo le, ko pride na obisk kak politik
MOSTAR - Ko je streljanje v Mostarju V ponedeljek potihnilo, so se lahko prebivalci vzhodnega dela mesta, ki ga oblegajo vojaki bosanskih Hrvatov, za nekaj ur prikazali izpod ruševin svojih domov in iz kleti svojih hiš, kjer že devet mesecev živijo v upanju, da se bodo tako izognili smrtonosnim granatam in kroglam ostrostrelcev.
Po počrnelih ulicah, na katere sije bledo zimsko sonce, slabo oblečene ženske z zanemarjenimi lasmi in otroci vlačijo pitno vodo v umazanih plastenkah.
Po pločnikih stojijo vojaki bosanske vojske s kalašnikovi, obešenimi Cez ramena, in se pogovarjajo. Vzhodni del Mostarja je v ruševinah, povsod so podrti zidovi in hiše, počrnele od številnih eksplozij granat. Mir, ki zdaj vlada v tem delu mesta, je zlovešč. Prebivalcem ni treba vec teci, da bi ušli skritim hrvaškim ostrostrelcem.
Ostanek vzhodnega dela mesta in njegovih petdeset tisoC prebivalcev, večinoma Muslimanov, namreč »varuje« kratek obisk posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN v nekdanji Jugoslaviji Jasušija Akasija, ki si je prišel ogledat razsežnosti mostarske tragedije.
»Zdaj smo mirni. Hrvati nikoli ne streljajo, kadar mesto obišče kakšen politik,« je pojasnil neki mladenič.
Sekretar bosanskega vojaškega predsedstva Zlatko TaoviC je naštel posledice devetmesečnega obleganja: »Umrlo je 1367 ljudi - veliko so jih pobili ostrostrelci - približno šest tisoC je bilo ranjenih, na nas pa je padlo okrog sto tisoC granat.«
Premirje traja ze od petka. Potem ko so ga sklenili, je še vedno prihajalo do občasnih streljanj, zlasti na frontni Črti, v vzhodni del mesta pa je priletelo še približno, petnajst granat. Pred mesecem dni jih je bilo še šestdeset do osemdeset.
Po sporazumu, ki so ga sklenili Hrvati in Muslimani, bodo v Mostar prišli vojaki Unproforja, obe strani pa morata težko orožje umakniti do 7. marca.
Prihodnost mesta je kljub mednarodni pomoči povsem negotova. Bosanci zahtevajo, naj Mostar postane »odprto in združeno mesto«, ki bo sestavni del bosanskega ozemlja, Hrvati pa ga hočejo spremeniti v prestolnico svoje enostransko razglašene republike.
Zato se previdni prebivalci še vedno skrivajo po kleteh.
Po nekaj stopnicah se spustimo v temačen in zakajen prostor, v katerem tri družine spijo, obedujejo in predvsem - Čakajo. Njihovi obrazi so bledi, njihova lica upadla. Otroci se igrajo na začasnem pokopališču blizu džamije, katere minaret je napol porušen.
Posamezniki zlagajo dodatne vreCe peska, da bi se zavarovali pred smrtonosnimi ostrostrelci. »Obstreljevanje se lahko vsak trenutek znova zaCne. Mesto je še vedno naša ječa,« pojasnjuje dvajsetletna Tajma z utrujenim nasmehom.
Tam, kjer so uredili začasno bolnišnico, je mlada ženska pravkar rodila. V devetih mesecih obleganja je v vzhodnem delu Mostarja, med ruševinami, prišlo na svet dvesto petdeset otrok.
Alain Bommenel / AFP
Srbski galebi so leteli le 30 metrov nad zemljo, pripovedujejo ameriškipiloti
V ponedeljek sta dva ameriška lovca F-16 sestrelila štiri letala bosanskih Srbov, ki so kršila resolucijo OZN o prepovedi poletov nad BiH. Viri Združenih narodov so sporočili, da so srbska letala napadla tovarno streliva v Novem Travniku, mestu v srednji Bosni, ki ga nadzorujejo sile, zveste vladi BiH. Incident pomeni prvo vojaško akcijo zveze Nato v 44 letih njenega obstoja.
1.	\
2. 3. 4.1
Ob 6.45: Ameriški pilot sestreli srbsko letalo
Ob 6.47: Isti pilot uniči drugo srbsko letalo
Ob 6.48: Isti pilot uniči tretje srbsko letalo
Ob 6.50: Pilot drugega ameriškega kontingenta uniči še četrto srbsko letalo
Bosanska vlada, ki jo vodijo Muslimani, nadzoruje večji del Sarajeva, ki ga oblegajo Srbi. Prav tako nadzoruje tudi območje osrednje Bosne, del ozemlja na severozahodu države in nekaj manjših enklav na vzhodu. Skupaj je to p ribližno 10 odstotkov ozemlja BiH.
[J Hrvati nadzorujejo obsežne predele v/ zahodne in jugozahodne BiH, približno 20 odst. ozemlja države.
Srbi nadzorujejo približno 70 odstotkov ozemlja BiH.
Frontna črta
Dva ameriška lovca-reaktivca F-16 iz oporišča v Avianu v severni Italiji sta v pone-N ATO/ deljek sestrelila štiri letala bosanskih ZDA %, Srbov, ker so kršila resolucijo ZN m	o prepovedi poletov nad BiH.
SRBIJA
ČRNA GORA
Srbska letala so v ponedeljek kršila resolucijo erhi ZN o prepovedi poletov. Predstavniki Nato so arD	izjavili, da srbska letala niso streljala na
ameriška letala.
ZN so resolucijo o prepovedi poletov nad BiH sprejeli oktobra 1992 in je bila uperjena predvsem proti bosanskim Srbom. 12. aprila 1993 so letala zveze Nato začela operacijo Prepoved poletov z namenom, da dosežejo spoštovanje resolucije ZN. S tem je zveza prvič v svoji zgodovini začela razkazovati svojo vojaško moč zunaj ozemlja držav članic

nchini
◄ Ameriška letalonosilka Saratoga je dobila ukaz, da se vrne na svoj položaj v Jadranskem morju.
WASHINGTON - Ameriški pilot, ki je nad bosanskim ozemljem sestrelil enega od štirih srbskih letal, je v ponedeljek med telefonsko novinarsko konferenco izjavil, da po kratkem srečanju s srbskimi letali ne kaže dvomiti o zmožnosti Natove letalske visoke tehnologije. »Za to se je treba zahvaliti davkoplačevalcem,« je nekaj ur po incidentu povedal novinarjem v pogovoru, ki je potekal z letalskega oporišča v Avianu v severni Italiji.
»Ni se nam bilo treba bojevati. Mislim, da razplet to tudi potrjuje,« je dodal.
Trije od štirih ameriških pilotov, ki so sodelovali v akciji, so novinarjem povedali, da so srbski galebi pred spopadom odvrgli bombe nad ozemljem, nad ka-
terim je Nato prepovedal polete. Sestreljeni so bili na višini med 1500 in 30 metri; galebi so se skušali v dolini med hribovitim ozemljem izogniti radarski kontroli. Ameriški piloti so bili zaradi varnostnih razlogov v radijski povezavi. Enega od štirih pilotov, tistega, ki je sestrelil tri jugoslovanska reaktivna letala, ni bilo na novinarski konferenci. Pilot, ki je letel v njegovi neposredni bližini, pa je izjavil, da »so bila vsa tri srbska letala takoj uničena in da so se vnela, piloti pa se niso rešili s samoizstreli-tvijo«. Četrto srbsko letalo je bilo prav tako zadeto, so povedali piloti. Na vprašanje, Ce je srečanje tehnološko izpopolnjenih ameriških lovskih letal in velikih radarskih Natovih letal, ki so vodila lovce, predstavljalo izziv, je
pilot z vzdevkom Yogi, ki je sestrelil enega od galebov, odgovo-ril:«Zaslugo, da se ne spopadamo z enako razvitimi, gre pripisati davkoplačevalcem.«
Ameriški pilot je povedal, da tehnološko manj izpopolnjeni srbski lovci niso zaznali poletov lovcev F-16, dokler se niso nekoliko dvignili, da bi odvrgli bombe. Prvega galeba so sestrelili z amaraamom, izredno dovršenim izstrelkom zrak-zrak, ostale tri pa precej nižje z izstrelki vrste Sidewinder.
»Trije lovci so leteli izredno nizko - na višini kakih 30 metrov. Skušali so se skriti v dolinah, leteli pa so proti severozahodu,« je izjavil ameriški pilot.
»Zaznali smo jih na radarju in jih zaceli zasledovati.«
Charles Aldinger/ Reuter
Sestreljeno letalo je bombardiralo Bihač
BEOGRAD - Beograjska Politika je v torek objavila novico, da naj bi se pilot enega od štirih letal, ki so jih sestrelile letalske sile Nata, rešil s samoizstrelitvijo. Njegovo letalo naj bi se zrušilo med Ključem in Bosanskim Mostom, na ozemlju, Id leži kakih 60 kilometrov zahodno od Banjaluke, nadzorujejo pa ga bosanski Srbi.
Trije piloti so izgubili življenje; eno letalo naj bi se zrušilo v bližini Bosanskega Petrovca, druga dva pa v bližini Mr-konjič Grada. Letalo, ki je strmoglavilo v bližini Bosanskega Petrovca, naj bi po pisanju Časopisa izpolnilo svojo nalogo -bombardiralo naj bi muslimanske enklave okrog Bihača v vzhodni Bosni, ki ga oblegajo srbske sile. Letalo je bilo namreč po zrušitvi brez bomb. Politika, ki ne navaja vira informacij, piše, da je z letališča vzletelo osem letal, le pet pa jih je letelo nad bosanskim ozemljem, nad katerim je Nato aprila lani prepovedal vse polete. Viri Nata navajajo, da je ozemlje med spopadom preletavalo Sest srbskih letal.
Bosanski Srbi so zanikali obtožbe, da so sestreljena letala njihova in da so vzletela z letališča v Banjaluki, predstavniki srbskih oboroženih sil pa opozarjajo, da je banjaluSko letališče pod nadzorom Nata. (AFP)
m šveru
NEW YORK - Zasedanje Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov o pokolu v Hebronu
WASHINGTON - Predvidoma zaključek hrvasko-muslimanskih pogajanj o konfederalni državi na tleh sedanje Bosne in Hercegovine PARIZ - Belgijski zunanji minister Willy Claes obišče francoskega predsednika Frangoisa Mitterranda
HAAG - Občinske volitve na Nizozemskem NEW DELHI - Poljski predsednik Lech VValensa na obisku v Indiji
ŽENEVA - Haitski predsednik Aristide govori pred komisijo Združenih narodov za clo-vekovepravice
VATIKAN - Obisk nemškega predsednika Richarda von VVeizsackerja
PRAGA - Srečanje visokih funkcionarjev Evropske konference o varnosti in sodelovanju BEJRUT, AMAN - Obisk grškega zunanjega ministra Karolosa Papuljasa na Bližnjem vzhodu
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
09.00
09.15
10.45 11.10 12.10
13.00
13.05
13.15
15.00
16.00 17.00
17.10 17.40
18.05
18.45
19.10
19.30
20.05
20.30
22.15
22.25
22.50
23.20
00.05
Muro v živalskem vrtu
Živali nastopajo, ameriški film
TisoC in ena Amerika, 9/26 del španske risane serije
VideoSpon
Glive James: Slava v 20. stoletju, pon. 8., zadnjega dela angleške dokumentarne serije Poročila Poslovna borza Video strani Pro et Contra, ponovitev Doktor Finlav, 1/6 del Škotske nadaljevanke TV dnevnik 1
Bažiljko sliSi glas, ameriška lutkovna oddaja Pokal Klub klobuk-Rrvavec '94 Regionalni program Ljubljana RPL Abc-itd, tv-igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Šport
Žarišče
Film tedna:
Življenje na struni, kitajski film, 1991 Stara kitajska legenda Glasbeni utrinek:
Primož RamovS: Pogumno naprej TV dnevnik 3, VPS 2225 Sova
Burleske Charlieja Chaplina, 14. epizoda am. Cb nanizanke China Beach, 3/17 del ameriške nanizanke Limbo Video strani
it SLOVENIJA 2
S RAM
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nam: Cuori senza eta Dnevnik
Film: Occhi delle stelle (fant., It. *78), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Oltre le parole Nam: Blue jeans Vreme in dnevnik Nam: La signora in giallo Dnevnik
Kulturni tednik Primissi-
14.20
15.00
16.00
17.10
17.30
17.55
18.00
18.15
18.35
19.25
19.40 19.50
20.35
20.40
22.20
22.25
24.00
ma
Dok.: Kvarkov svet Nam: Saranno famosi Mladinski variete: Lino per tutti, vmes risanke, in aktualnosti Nam: Zorro!
Uno per tutti v studiu Danes v Parlamentu Dnevnik
Variete: Fortunatamente insieme
In viaggio nel tempo Oltre le parole Variete: Miraggi Vreme, dnevnik, šport Variete: Miraggi Film: Masquerade (krirm, ZDA '88, i. Rob Lowe) Dnevnik
Film: Marathon (dram., ZDA '88, i. D. Carradine) Dnevnik in vreme
14.00
14.30
15.45
16.10
16.35
17.25
17.55
20.25
21.50
22.25
22.55
Video strani
Omizje
Videomoda:
Modna starinarnica
Sova, ponovitev
Razcepljene konice, 3/6 del angleške nanizanke Stopničke
China Beach, 2/17 del ameriške nanizanke Izgubljeno in najdeno, 2. del
Analitična mehanika, 47/52 del nemške izobraževalne serije Športna sreda
Ljubljana: 7. tekma finala končnice DP v hokeju:
Olimpija Hertz - Acroni Jesenice, prenos Celje: Kvalifikacijska tekma za EP v rokometu (M):
Slovenija - Češka, prenos Svet poroCa Evropski videoples:
Mimicry (Češka)
Video strani
A KANALA
Borza dela Video strani
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
Rodeo, ponovitev
CMT
Luc svetlobe, ponovitev 112. dela ameriške nadaljevanke
A-Shop
Spot tedna
Video strani
Borza dela
Video strani
A-Shop
Kiss Shot, pon. ameriškega filma
Igrajo: Whoopi Goldberg, Dennis Franz, Tasha Scott, David Marciano, Teddy Wilson in drugi; režija Jerry London.
LuC svetlobe, 113. del ameriške nadaljevanke
Risanka
Poročila
A-Shop
Call Selection, glasbena oddaja
Učna leta, 3. del ameriške nadaljevanke
Dance Session, 21. oddaja o plesu
Cez morski zaliv, ameriški film
Poročila
A-Shop
Spot ledna
CMT
Borza dela Video strani
S KOPER
18.00
Slovenski program
CUMF KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
RAI 2
	V kraljestvu narave
	Otroška odd., risanke
	Jutranji dnevnik 2
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando si ama
ing!	Jutranja kronika v živo
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
m	Dnevnik , gospodarstvo in vreme
B	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik in iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	In viaggio con Sereno va-riabile, 18.50 vreme
	Nan.: Hunter
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Nan.: Amico mio - Non te ne andare
	Aktualno: Mixer
RTti	Dnevnik in vreme
	Variete: Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore)
irKSj	Filmske novosti
	Nan.: Un giustiziere a new York
	Film: L’amica (dram., It. ’69, i. Lisa Gastoni)
m RAI 3
6.45
7.30
9.30
11.30 12.00
12.15
13.45
14.00 14.20
14.50
15.15
15.45
18.00 18.35 19.00
19.50
20.30
22.30
22.45
23.45 0.30
1.00
Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.45 Tortuga DOC Igrajmo se z znanostjo DSE - Parlato semplice Dnevnik Oddaje DSE Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Glasba: Orchestra!
Dok.: Faraonovo oko Šport: Derbv, rugby, hokej na ledu, košarka Dok.: Geo
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon, 20.05 Blob, Una cartoli-na di A. Barbato Mi manda Lubrane Dnevnik in vreme Milano, Italija Aktualno: Pubblimania Dnevnik, pregled tiska, vreme, kino Variete: Fuori orario
S? RETE 4
6.30
9.00
9.15
13.30
Nanizanka, 7.15 La ve-rith, 8.00 nad. Piccola Ce-nerentola
Variete: Buona giornata Nad.: Anima persa, 10.00 Soledad, 11.00 Febbre d’ amore, 11.45 Maddalena,
12.30	Celeste vmes (11.30) TG 4
Dnevnik, 14.00 nad. Sen-tieri, 15.00 Primo amore,
15.30	Principessa, 16.00 Camilla
17.00
18.00 20.30
22.50
1.15
Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Lo specchio della vita (dram., ZDA '59, i. Lana Turner, J. Gavin) Film: Voglia di tenerezza (dram., ZDA '83, i. S. MacLaine, J. Nicholson), vmes (23.30) dnevnik Radio Londra
S CANALE5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Variete: Le piu belle scene da un matrimonio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Nogomet: Milan-Werder Bremen (pokal prvakov) Aktualno: Spazio 5 (vodi E. Mentana)
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Lasciate un messaggio J Pregled tiska I Nam: Zanzibar
ITAUA 1
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Aktualno: Tu, Italija
	Otroški variete
S	Odprti studio
	Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
	Šport studio
	Nan.: Power Rangers, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Film: Mio padre, che eroe! (kom., Fr. '91, i. Ge-rard Depardieu)
	Aktualno: O di qui o di la, 23.30 Šport: Speciale Coppe, 1.10 šport studio
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Film: La leggenda di Cu-ster
® MONTECARLO
14.00
14.05
16.00 20.30
24.15
18.45, 20.25 22.30 Dnevnik
Film: Donne sole (’84) Variete: Tappeto volante Film: Vertenza inconci-liabile (kom., ’84)
Film: Frontiera (’81)
81 Koper
[]♦[] Hrvaška 1
16.00
16.10
17.10
18.00
18.45
19.00
19.30
20.30
21.30
22.15
Euroneivs - TV novice Koncert resne glasbe: Koncert orkestra Slovenske Filharmonije, dirigent Nikolaj Aleksejev Dokumentarni film Slovenski program Mineštra, mladinska oddaja
Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
»Rotocalco Nostrano« Svet danes:
»Evropa, kaj je to«
TV dnevnik
22.30
Celje: Kvalifikacije za EP v rokometu (M): Slovenija - Češka, posn.
(□MF Avstrija 1
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Zadnji sloni na Kitajskem, pon.
	Vroči ritmi v Chicagu, ameriški glasbeni film
	Reportaže iz tujine
	Cas v sliki
	Mi
	Družinske vezi
	Big Valley
	Sadeži zemlje
	Otroški program
	Zgodbe o starem medvedu
	Sanje o klovnu, serija
	Potovanje po svetu iznajdb
	Pierre in Isa, serija
	VVurlitzer
	Cas v sliki
	Ljubezenska preizkušnja, serija
	Znanost
	Cas v sliki
	V imenu ljubezni, 3., zadnji del ital. serije
	Evropski policisti, serija
	Cas prebujenja, ameriški film,1990 Igrajo: Robin Williams, Robert DeNiro in drugi; režija P. Marshall.
10.00
10.05
10.10
10.25
10.55
11.35
12.00
12.05 12.15
12.40
13.05
14.45
15.25
16.00
16.05
16.30
17.00
18.00 18.05 18.35
19.18
19.30 20.10 20.15
21.00
21.45
21.50
22.50
23.50 23.55
Poročila Šolski spored Dober dan, učenci Likovna kultura Literarno vprašanje Sledi DubrovCanov v Genovi
Deklica iz prihodnosti, 11/24 del nadaljevanke Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 38/199 del mehiške nadaljevanke Pujsovi dosjeji, 4/14 del angleške humoristične nanizanke
Cim več, tem bolje, ameriški film Monofon
Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost, 11/13 del Poročila
Ljubezenske zgodbe, 5. del otroške serije Izvor in Emilija Informatika:
Pogled skozi okno Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 650. del ameriške nadaljevanke Loto 7/39,1. žrebanje Dnevnik 1
Loto 7/39, 2. žrebanje Zgodba o Prevlaki, dokumentarna oddaja Iskanja, politični magazin
Poročila
Ekran brez okvira Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja
M Hrvaška 2
	TV-koledar
	Deklica iz prihodnosti, pon, 11/24 dela nadaljevanke
	Skrivnosti, 55/65 del ameriške nanizanke
	Načrt, pon. 2/3 dela švedske nadaljevanke
	Terra X, pon. 2/8 dela am. dokumentarne serije
	Risanka
	Dnevnik 1
	Nogomet: Liga prvakov: AC Milan - Werder Bremen, 1. polčas
	Nogomet, 2. polčas
	NaCrt, 3., zadnji del švedske nadaljevanke
	Nogomet, nadaljevanje
	Proti toku
	Video strani
.....	R Madžarska
EEdP Avstrija 2
	TisoC mojstrovin:		Sončni vzhod Čez dan
	Arnulf Rainer: Avtopor-		Riviera, serija
	tret		Grenko bogastvo, pon. 2.
	Lipova ulica, serija		dela serije
	Posel	um	Igra
	Samec ali samica	iMM	Opoldanski zvon
	Dedek na posodo		Madžarska pusta, pon.
	Poklici:	IjlE	Sotrpini
	Kamnosek		Pomoč v duševni stiski
	Zemlja in ljudje:	[BB	Vaška TV
	Oves za slavne lipicance		Dnevnik
	Španske jahalne šole		Najstniško zrcalo
	Pri Huxtablovih:		Vaze pripovedujejo
	Poročni blues		Zunanje zadeve, serije
	To je res, igra		Iz sence: Esztergom
	Zvezna dežela danes		Vklopi, otroški program
	Cas v sliki		Maček v žaklju, kviz
	Kultura		Vprašanja kristjanov
	Nogomet: Liga prvakov:		Pravljica
	AC Milan - VVerder Bre-		Dnevnik
	men, prenos iz Milana		Minispoti
	Večerni studio		Nogomet, liga prvakov:
	Šport		AC Milan - VVerder Bre-
	Hello Austria, hello Vi-		men
	enna		Novi svet
	Poročila		TeCemo skupaj, angleški
	Tisoč mojstrovin		film
KANAL A	20.45
DANCE SESSION, oddaja o plesu	
Mojca Furlan je voditeljica in koreografinja show skupine Make Up. Kako se skupina petih deklet znajde v svetu plesa za zabavo in razvedrilo, v blišču slovenskih diskotek in plesišč, boste zvedeti v današnji oddaji.
RETE 4	20.30
IMITATION OF UFE, ameriški film, 1959	
r*"k
Režija: Douglas Sirk;
Igrajo: Lana Turner (na sliki), John Gavin, Sandra Dee, Susan kohner, juanita Moore in drugi.
Se razmeroma mlada vdova Lora je gledališka igralka, ki je podredila delu vse svoje življenje, tudi hčerko Sarah, Pri Loro pa dela tudi črnka Annie, katere hčerka hoče prikriti svoje poreklo, saj je me-šanka. Dekle se zaveda, da v svetu črncev nima nobene prihodnosti, zato želi vstopiti v svet belcev. Se več: rada bi postala slavna in uspešna kot njena gospodarica, zato ne izbira nobenih sredstev, kako se gospodarici prikupiti in si tako omogočiti pot v beti svet blišča, uspeha in kariere.
Film je tipična družinska melodrama, ki se vrti okoli dveh zelo močnih ženskih figur. Hkrati je to zadnji hollywoodski film znanega režiserja Douglasa Sirka. Juanita Moore, ki igra Annie, Susan Kohner, ki igra nesrečno Susan, obe sta prejeli nominacijo za Oskarja.
SATI	23.05
GOLI OBRAZ, ameriški film, 1984	
r"'*
Režija: Bryan Forbes;
Igrajo: Roger Moore (na sliki), Rod Steiger, Elliott Gould in drugi.
Psihoanalitik zdravi ženo mafijskega šefa. njegovo življenje se zaplefe, ker se njen mož boji, da je žena zaupala nevarne podatke o moževi dejavnosti. Hoče se ga rešiti, zato ga vplete v umor. Zarota je skrbno pripravljena, tako da psihoanalitik le s težavo dokaže svojo nedolžno-
Režiser Bryan Forbes je film posnel po romanu pisatelja Sidneya Sheldona. Goli obraz je akcijski film, v katerem nasilje prevlada nad psihološkim orisom junakov. Roger Moore je široki publiki znan predvsem kot James Bod, ko je zamenjal Seana Conneryja.
TV SLOVENIJA 1_________17.10
BAŽILJKO SLIŠI GLAS, ameriška lutkovna oddaja
Oddaja je posvečena spominu Jima Henso-na, ustvarjalca, ki je oživil Muppetke in brez njega ne bi bilo tudi te oddaje.
Bažiljko in prijatelj gredo skupaj na taborjenje. In ker je sredi noči Bažiljko nekaj slišal, ga je postalo grozno strah. Zato, da bi se pomiril, mu ostali začnejo pripovedovati zgodbe.
Ne samo pripovedovati, ampak tudi igrati kralje, princeze, čarovnice. Bažiljko se pomiri, ko ugotovi, da ni razumel vzroka, ki je pripeljal do hrupa in se spravi v posteljo, toda...
TV SLOVENIJA 1/ NOCOJ OB 20.35
Moč vere v življenju
ŽIVLJENJE NA STRUNI, kitajski barvni film, 1991
LIFE ONASTRING Režija in scenarij: Chen Kaige
fotografija: Gu Changvvei glasba: Qu Xiasong igrajo: Lin Zhongyuan, Huang Lei, Xu Qing, Zhang Zhenguan, Ma Ling, Yao Jingou
Leta 1991 je v uradnem izboru cannskega filmskega festivala zbudil posebno zanimanje kitajski film Chena Kaiga, posnet po stari kitajski legendi o slepem mladeniču. Njegov učitelj mu ie zaupal skrivnostno prerokbo: Ce bo svoje življenje povsem posvetil glasbi, bo potem, ko bo počila zadnja od tisoC strun na njegovem
glasbilu, spregledal. Ob mojstrovi smrti je mladenič prisegel, da bo nekega dne tudi on videl svet okoli sebe. Poslej je hodil od vasi do vasi in ljudem pel balade. Vsakič, ko mu je počila struna, je na dolgi vrvici naredil vozel. Leta so tekla, fant se je postaral in prebivalci vasi, ki jih je obiskoval, so ga imeli za svetnika. Medtem je tudi sam dobil slepega učenca, ki pa ga je bolj kot skrivnostna prerokba zanimala ljubezen. Po smrti dekleta, ki ga je ljubil, pa ga je vendarle obšla goreča želja, da bi spregledal. Skupaj s starcem je vsak večer prešteval vozle: 997, 998, 999. Sa-
mo Se zadnji je manjkal! Se bo potem prerokba uresničila? Navsezadnje to niti ni tako pomembno, saj je tik pred smrtjo mojster položil uCencu na srce, naj nadaljuje z igranjem. Misel starca je bistvo filmskega sporočila: človekovo življenje naj prežema moc vere. In tako junaki zgodbe seveda niso drugega kot metafore za upanje, mladost, ljubezen, smrt in poželenje. Vzporedno s tem pa se ob skrivnostni glasbi, ki spremlja pripoved, kamera sprehaja po pokrajini, polni nenavadne lepote. Film, ki ga pazljivi in razmišljajoči gledalci nikakor ne smejo prezreti.
jsm® as mmaum
MUSIČ TELEVISION
06.00	Awake on the Wild Side; 09.00 Video;
12.00	Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu;
17.30	Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hrts; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Buttfiead; 23.00 Ponovitve
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12,OOSallyJessy Raphaei; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 The Mo-neychangers, 4. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20,30 Full Mouse; 21.00 X-Files;
22.00	Code 3; 22.30 Senfield
PRO 7
05.40 Ponovitve serij; 11.30 Roseanne; 12.00 Pri Huxtablovih; 12.30 Agentka s srcem, serija; 13.25 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastle & McCormick; 15.25 Debelo je moderno, 1/22 del am. humoristične serije; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtab!ovih; 20.00 Poročila; 20.15 Ninja želve II., am. akc. komedija; 22.00 Kung Fu-V znamenju zmaja, am. serija; 23.00 Poročila
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.00 Oddball Hall-Zdaj so bogovi Cisto padli na glavo, am. film; 10.25 Femme Fatale, am. film; 11.55 Kuffs, am. film; 15.55 Chi-nese Blues, angl. drama; 17.45 Skrivna strast, am. kriminalka; 19.45 Kino '94; 20.15 Kar tako naprej, Kolumb, angl. kom.; 21.50 Grammy Awards; 22.35 Benjamin, francoska drama
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse, igra; 19.00 Poročita;
19.30	Kolo sreCe; 20.15 Sence slave, am. melodrama; 22.00 Pravica iz teme, am. serija; 23.05 Goli obrazi, am. psihološka kriminalka
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 2mske Olimpijske Igre 94, ponovitev; 13.00 Eurogol; 14.00 Hokej-NHL;
15.00	Eurotenls; 17.00 Eurofun; 18.30 Jahanje;
19.30	Športna poročila; 20.00 Boks, dvoboji pro-\yfesionalcev; 22.00 Motorji; 23.00 Nogomet
09.10	Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. krimi serija;
17.00	Kdo je Sef?; 17.30 Strašno prijazna družina;
18.00	Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi Časi; 20.15 Nogomet, prenos tekme AC Milan-Werder Bremen; 22.10 TV Štern; 22.55 Nogomet; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL2
05.30-16.35 Ponovitve serij; 16.35 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Mož za 6 milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Hotel paradiž, uvodni del k nemški seriji; 22.05 Poročila; 22.20 Rokoborba; 22.25 Poročila; 23.30 Klub upornikov, ameriška drama
SKY MOVIES
17.10	Lost In London; 19.00 The Man Upstairs;
21.00	Stop At Nothing; 23.00 The Fear Inside
MOVIE CHANNEL
17.00	Black beauty; 18.00 The Call Of The VVild;
19.00	Femgully.,.-lhe Last Rainforest; 21.00 The cutfing Edge; 23.00 Too Hot To Mandle
vox
15.40 Trivial Pursuit, kviz; 16.10 Poročila; 16.15 Razsodba za 5 milijonov dolarjev, pon. kan. kriminalke; 18.00 Poročila; 18.15 Simon & Simon;
19.10	Cannon, serija; 20.05 Poročila; 20.10 Državna tožilka in policaj, serija; 21.00 Severna obzorja, serija; 21.50 Poročila; 21.55 Spieglova tema
SUPER CHANNEL
05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo;
18.00	Danes, novice; 19.00 Poročila; 20.00 Da-teline, magazin; 21.00 Šport, motociklizem;
22.00	Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05,00-22.00 Worid News; 06.30 Moneyiine; 10.30 Worid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co.: 19.00 Worid Business Toda/; 20.00 International Hour; 22.00 Worid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today
EEnm
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert za besedo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30,' 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve;
9.45	Kje vas Čevelj žuli;
11.00	Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.00	Računalniški val; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Heavy metal.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Mati-neja;10.05 Umetniška beseda; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 NaSi znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 S festivalov; 20.00 Pota naSe glasbe; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Na rešetu; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije;
9.45	Odgovori na »Rešeto«; 11,30 Hladno...toplo... vroCe; 12.30 Opold-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi ob glasbi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Ob glasbi, ob glasbi...; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoC; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galletti; 10.35 Alternativna medicina,
11.00	Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Back to the future: 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Nativitd; 20.00 Prenos RMI
\R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7,45 Slov. novice; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešCa; 16.10 Spoznajmo se; 18,15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu;
22.00	Radosti življenja z A. Sivko; 01.00 Star sat radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Coun-try Club: A. Šifrer; 18,50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
13.15	Telefon express;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
17.45	Šport; 18.00 Po domače; 19.30 Športna sreda; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva..
Radio Študent
11.00	Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Rešeto;
19.00	Tolpa bumov: The Devildogs; 20.00 Come Together; 21,00 Kozmiki;
22.00	Blues: Buddy Guy 8c Junior Wells; 23.00 Panto-nalni kabaret; 24,00 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (I. Andrič, r. Marko Sosič, 1. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Hrast iz Doberdoba; 13.20 Na goriškem valu, (1. del);
14.00	Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: violončelist Reinhard Latzko in pianist Paul Rivinius;
18.00	Šaljivo-resno; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 21.00 Novi svetovalci se predstavijo; 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel).
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Srednjeevropski obzornik.
ZNANJE
Sreda, 2. marca 1994
ENERGETIKA / MEŠANI OBČUTKI STROKOVNJAKOV
Varen jedrski reaktor
Eden od vodilnih fizikov sveta je strokovni javnosti predložil zasnovo nove vrste jedrskih elektrarn, pri katerih naj bi ne bilo prav nobene nevarnosti, da bi verižna reakcija ušla z vajeti kot, denimo, v Černobilu. Habjan Carlo Rubbia, generalni direktor Evropskega centra za liziko osnovnih delcev (CERN), trdi, da bi bilo rokovanje z odpadki iz njegovega reaktorja enostavnejše. Poleg tega pa naj jih ne bi bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo plutonija, iz katerega izdelujejo atomske bombe.
Rubbia meni, da bi njegov reaktor lahko predstavljal osnovo za novo generacijo jedrskih elektrarn. »Gre za vrsto jedrske elektrarne, ki nam da-
je prepotrebno energijo, nima pa pomanjkljivosti sedanjih naprav,« je dejal Rubbia. Zaradi stroškov, ki bi spremljali uvajanje nove tehnologije, pa znanstveniki iz jedrske industrije niso prepričani, da je zamisel s praktičnega stališča zares tako pomembna.
Namesto mana, ki poganja večino sedanjih reaktorjev, bi napravo Carla Rubbiegnal torij, radioaktivna kovina, ki je je v obilju. V torijevem reaktorju bi nasprotno kot v običajnih jedrskih elektrarnah - nastajalo premalo plutonija za atomsko bombo. Do tega pride zato, ker man 238 ob preobrazbi v plutonij 239 absorbira dva nevtrona, izseva pa le enega. Tak je potek dogodkov v običajnih
reaktorjih. Jedro torija 232 pa mora vsrkati kar sedem nevtronov, Ce naj se spremeni v plutonij - kar se v reaktorju Carla Rubbie zgodi le izjemno redko.
V torijevem reaktorju nastaja tudi zelo malo »višjih aktinidov« - elementov, težjih od plutonija. Ti predstavljajo del najbolj dolgoživih radioaktivnih odpadkov iz običajnih reaktorjev. Rubbia je 1.1985 dobil Nobelovo nagrado za odkritje prvega delca W s pomočjo ženevskega pospeševalnika. Tudi njegov reaktor bi za delovanje potreboval podobno napravo. V najpreprostejši inaCici bi cmek protonov usmerili na »tarCo« iz torija. Ob trkih protonov ob torijeva jedra naj bi nastajali nevtroni, ki bi nato pravtako zadeli
ob torij. Ta se pri tem preobrazi v man 233. Uran 233 hitro razpada: ob tem se sproščajo novi nevtroni in precej energije.Vendar pa - v nasprotju z običajnimi reaktorji - število nevtronov, ki izletijo ob cepitvi mana 233, ne za-došCa za vzdrževanje verižne reakcije. Brez neprestanega ustvarjanja dodatnih nevtronov s protonskim cmkom bi se proces, v katerem se sprošCa energija, nemudoma ustavil: tako ni mogoCe, da bi prišlo do nenadzorovane jedrske reakcije. Zato, meni Rubbia, je njegov reaktor varenže v sami za-
snovi. Predstavniki jedrske industrije trdijo, da naj bi se sodobni reaktorji obnašali na enak način.
Marshall Stoneham, vodja razvoja pri družbi AEA Technology, komercialni veji britanske Uprave za atomsko energijo, je skeptičen. »Izgleda, da gre bolj zato, da bi našli možnosti uporabe velikih curkov delcev. Gradnja novih reaktorjev je po mojem mnenju drugotnega pomena,« je dejal Stoneham.
Fiziki iz Državnega laboratorija Los Alamos v Združenih državah se že štirileta ukvarjajo s podo-
bnimi reCmi kot Rubbia. Med cilji njihovega raziskovalnega programa pa je poleg proizvodnje energije tudi pretvorba radioaktivnih odpadkovv elemente, s katerimi je manj težav. Vodja programa Charles Bowman pravi, da bo po njegovem mnenju z novim tipom reaktorja nekoC mogoCe proizvajati energijopo ceni 5 centov za kilovatno mo, kar je manj kot pri večini drugih elektrarn.
Z malo ali nie višjimi aktinidi bi odpadki iz reaktorja Carla Rubbie razpa-dali precej hitreje kot tisti iz običajnih jedrskih elek-
trarn. To pomeni, da jih nebi bilo treba za vekomaj zakopati v podzemna odlagališča, kar je velika prednost v primeri s sedanjimi reaktorji. Bowman temu ugovarja: po njegovem mnenju bi naprava Rubbie proizvajala nekatere najneprijetnejše razpa-dne produkte - ki ne nastajajo v sedanjih ameriških elektrarnah. Razpolovni Cas izotopov kot te-hnecij 99 in jod 129 presega 100.000 let. Bowman pravi, da bi bilo te snovi treba obdelati prav tako kot odpadke iz običajnih reaktorjev.
VVilham Bown -PrZ-
Ali so urbana »zabavišča« varna pred poplavami? (NS)
GEOLOGIJA / POTOP PRED POLDRUGIM DESETTISOCLETJEM
Največja poplava v zgodovini
Ce so lanske poplave v porečju Mississippi-ja ustvarile podobo velike naravne katastrofe, ki jo je svetovna javnost spremljala s tesnobo, potem je bila vodna masa, kakršna se je pred 14.000 leti valila po pobočjih Altajskega gorovja v južni Sibiriji, prilika vesoljnega potopa. To silovito poplavo je težko opisati, pravi ruski geolog, ker jo ne moremo primerjati z nobeno od znanih poplav. V davnini so se namreč po dolini današnje reke Cuja valile vode, globoke 300 metrov, s hitrostjo 150 kilometrov na uro!
Do tega odkritja se je pred dobrimi sedmimi leti dokopal Aleksej Rudoj, geolog z Državnega pedagoškega inštituta v Tomsku, ko je predstavil teoretske dokaze o tem, da je samo velikanska poplava lahko izoblikovala orjaške gramozne sipine in nenavadno mrežasta tla v porečju Cuje in bližnji okolici. Vendar je malokateri sovjetski geolog hotel prisluhniti dokazom omenjenega geologa, ker so bili prepričani, da je tam-
kajšnje nenavadne geološke značilnosti povzročil ledenik. Spremenjene politične razmere v Rusiji pa so Rudoju omogočile, da je svojo teorijo predstavil Victorju Rokerju, strokovnjaku za poplave na Univerzi Arizona, ki je nato celo leto raziskoval morfologijo altajskih gom in dolin.
Aleksej Rudoj vztrajno trdi, da ledenik ne more tvoriti gramoznih sipin in jasno razločenih plasti naplavin, s kakršnimi se srečujemo v rečnih koritih, ampak oblikuje mešane plasti peska, kamenja in skal. Rokerju je pokazal sledove erozije na strmih skalah visoko nad dolino, »ki spominjajo na umazane robove rečnih korit«. Vendar pa je najočitnejši dokaz o resničnosti Rudojevih trditev, pravi Roker, velikanska nagubanost gramoznih slojev v dolini, kije takšna kot dno reke, samo da je povečana za več deset metrov. Skupaj s kolegom Gerardom Renitom, raziskovalcem iz Arizone, sta opravila več meritev in izračunov ter napmvila scenarij te velikanske poplave.
Proti koncu zadnje ledene dobe se je ogromen ledenik zagozdil pred dolino reke Cuja, pravokotno na njen tok, in tako zajezil celotno porečje. Nato je reka postopoma za ledenim zamaškom ustvarila jezero, globoko 1.000 metrov, s približno 900 kubičnih kilometrov vode. Cez nekaj časa je reka prebila ledeno pregrado, ali pa preprosto dvignila relativno lažjo ledeno gmoto. Zastrašujoča količina vode je divjala skozi ozko dolino s stopnjo dvajset milijonov kubičnih metrov na sekundo. Potop je verjetno tmjal nekaj dni.
Silovita povodenj na reki Cuja pred 14.000 leti je bila samo ena izmed mnogih poplav, ki jih je povzročila ledena doba. »Celo kanal Lamanc-he nekateri povezujejo z erozijo, ki naj bi bila posledica katastrofalne poplave na koncu ledene dobe, čeprav za to ni nobenih dokazov,« pravi Roker. Kakorkoli že, davno divjanje altajske reke je povzročilo največje poplave na Zemlji, ki so jih uspeh dokazati znanstveniki.	(E. J.)
ASTRONAVTIKA / SONDA PREPROSTO NI BILA KOS POTI SKOZI VESOLJE
Izgubo sonde Mais Observer je povzročila cenena izvedba
Wesley Huntress: »Se bomo že nekako vrnili na Mars!«
Ugotovitve komisije za raziskavo izginotja sonde Mars Observer so naravnost šokantne. Vesoljsko plovilo, ki je utihnilo prav v trenutku, ko naj bi se vti-rilo v orbito okrog Rdečega planeta, je odpovedalo zaradi skoparjenja pri sestavnih delih. Po mnenju Članov komisije sonda preprosto ni mogla biti kos neizprosni poti skozi vesolje.
Prav mogoče je, da je sporni del omogočal mešanje gorljivih kemikalij že v napeljavi za dovod goriva, kar se je verjetno končalo z eksplozijo titanove cevi in iztekanjem goriva v vesolje. Zaradi tega naj bi se plovilo pričelo nenadzorovano vrteti, tako da je postala vsaka komunikacija z Zemljo povsem nemogoča. V nadzornem centru so
izgubili stik s sondo Mars Observer tedaj, ko se je pričelo povečevanje tlaka v pogonskem sistemu; nato naj bi se vžgale rakete, ki bi plovilo pognale v orbito. Radijsko zvezo so pred tem izklopili, da je ne bi poškodoval sunek ob vžigu raketnih motorjev. Operaterjem potem ni veC uspelo vzpostaviti stika s sondo. Preiskovalci mislijo, da se rakete sploh niso vžgale in da je Mars Observer preprosto odletel mimo Rdečega planeta.
V poročilo komisije lahko preberemo, da je za nesrečo krivo tudi neprimerno planiranje odprave. Ce bi vodje NASA dovolj natančno preučili načrte plovila, da bi doumeli, kdaj bi se lahko kje zalomilo, bi se morda lahko izognili polomu. Treba bi bilo le obča-
sno očistiti napeljavo za dovod goriva, je dejal Timothy Coffey, ki na prošnjo NASA predseduje preiskovalni komisiji. »Br-žkoneje šlo za za to, da odgovorni niso vedeli, česane vedo.«
Preiskovalci so našli še tri druge možne vzroke za nezgodo odprave, a se jim-zdi, da je najverjetneje šlo za počeno cev napeljave za dovod goriva.
Coffey je povedal, da za pravi razlog poloma najbrž nikdar ne bomo izvedeli, saj je do nesreče prišlo v trenutku, ko je bilo pošiljanje operativnih podatkov s sonde zaCasno ustavljeno. »Pravzaprav je bilo nemogoče dobiti dokončne dokaze o tem, da je zares prišlo do iztekanja goriva,« je dejal Coffey, direktor Ameriškega po-
morskega raziskovalnega laboratorija, kjer načrtujejo in gradijo pomorske vohunske satehte.
Odločitev, da med vžigom raket izklopijo radijsko zvezo, je bila verjetno napačna, je še dodal Coffey. Komisija je odsvetovala tako početje v vseh bodočih odpravah.
V odsotnosti kakršnih-koli trdnih dokazov so morali preiskovalci pac zatopiti v naCrte plovila in iskati napake, ki bi utegnile povzročiti polom. Potem sopregledali operativne podatke, ki jih je sonda do nezgode poslala na Zemljo: morda bi jim uspelo najti kak znak težav. Preskusili so tudi dvojnike najrazličnejših sestavnih delov ter narocih računalniške simulacije in laboratorijske eksperimente, ki
naj bi pokazali, kaj se je zgodilo ob mešanju goriva.
Na koncu so preiskovalci s ti. »teorijo najmanjšega presenečenja« skrčili spisek možnih vzrokov. Sklenili so, da sta v enajstih mesecih potovanja 2 grama dušikovega tehoksi-da počasi pricurljala skozi ventil. Ko so poveCah tlak v napeljavi za dovod goriva, se je dušikova spojina zmešala z monometilnim-hidrazinom - v eksplozivno zmes.
Sklepi preiskovalne komisije so še ena zaušnica podjetja Martin Marietta Space Group, ki je lani kupila oddelek družbe General Electric, kjer so plovilo zgradili. V pičlem letu dni so izgubili meteorološki satelit, sateht za opazovanje Zemlje in vohunski satelit, ki je šel po gobe ob
Pogubljeno plovilo ali izgubljeni stik s sondo Mars Observer
eksploziji nosilne rakete Titan.
Wesley Huntress iz NASA je povedal, da razmišljajo o nadomestni odpravi na Mars. Morda bodo iz delov, ki so ostali od prve sonde, skrpali klonirani Mars Observer - seveda bodo odkrite napake v zasnovi odpravili.
Prva možnost za izstrelitev bo oktobra - vendar do tedaj v NASA bržkone ne bodo zmogli pripraviti novega plovila. Huntress je povedal, da si bodo prizadevali poslati novo sondo na pot proti Rdečemu planetu v 1.1996. »Se bomo že nekako vrnili na Mars.«
Vincent Kieman -PrZ-
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 2. marca 1994
23
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
UUiUANA
Cankarjev dom, tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 3. marca, ob 20. uri: Beth Henley -ZLOČINI SRCA (SD).
V	petek, 4. marca, ob 12. uri: Damir Zlatar Frey - POMLADNO OBREDJE.
V	torek, 8. marca, ob 18. uri: OB LETU OSO-
REJ (SD).
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
Danes, 2. marca, ob 19.30:1. Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, za izven.
V	Četrtek, 3. marca, ob 18.30 in 21. uri: D. Jovanovič - ANTIGONA, za abonma dijaški 5 večerni.
V	soboto, 5. marca, ob 19.30: W. Shakespeare KRALJ HENRIK IV., za izven.
MALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 2. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven.
V	Četrtek, 3. marca, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
V	petek, 4. marca, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA O TASCICI, za izven.
V	soboto, 5. marca, ob 20. uri: B. Starr - MOŠKI POD POSTELJO, za izven.
OPERA, tel.: 061/ 331-950
V	soboto, 5. marca, ob 19. uri: Čajkovski -HRESTAČ, za izven in konto.
MGL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 2. marca, ob 19.30: L. Jagodic-M. Po-korn-B. Tadel - KLINIKA TIVOLI d.0.0., za izven. Razprodano!
V	Četrtek, 3. marca, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za abonma mladinski 4.
MALI ODER MGL:
V	soboto, 5. marca, ob 22. uri: G. Barilly -MEDENI MESEC, za izven in konto.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/ 312-860
V	Četrtek, 3. marca, ob 17. uri: P. Ustinov -KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za abonma red U in izven. Predstava bo Se v petek, 4. marca, ob 19.30, za abonma red A in izven.
V	nedeljo, 6. februarja, ob 16. uri: A. Lindgren-
V. Arhar-Stih - PIKA NOGAVIČKA, za'izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	petek, 4. marca, ob 21. uri: VARIETE - gledališče Ane Monro.
LGL,	tel.: 061/314-962
Danes, 3. marca, ob 17. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
V	nedeljo, 13. marca, ob 20.30: predstava ODKRUŠKI.
CEDE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	soboto, 5. marca, ob 16. uri: B. Veras - ZELENA KAPICA, za izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	soboto, 5. marca, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. Predstava bo Se v nedeljo, 6. marca, ob isti uri. Razprodano!
V	petek, 4. marca, ob 19.30: Matija Logar -DOSJE, za abonma petek II in izven.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	petek, 4. marca, ob 18. uri: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Inferno, za izven.
V	soboto, 5. marca, ob 20. uri: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Purgato-rio, za izven.
OPERA, tel.: 062/221-206
Danes, 2. marca, ob 19.30: G. Verdi - TRAVI-ATA, za red beli, abonente in izven.
V	Četrtek, 3. marca, ob 19.30: Stein-Bock-Har-nic - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven.
LGM,	tel.: 062/26-748
Danes, 2. marca, ob 10. in 17. uri: Darka Ceh -PEPELKA, za zlati abonma in izven.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 2. marca, ob 20. uri: v Solkanu A. Strindberg - OCE, za red predpremiera.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
Kulturni dom
Jutri, 2. marca, ob 20.30 (red D) ponovitev drame Miroslava Krleže »V agoniji« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal. Nastopajo J. goucek, M. BlagoviC, V. Jurc in M. Caharija. Ponovitvi v četrtek, 3. marca, ob 20.30 (red E) m v petek, 4. marca, ob 20.30 (red F), v soboto, 5. marca, ob 20.30 - Samuel Beckett: »Ne jaz« in »Poslednji trak«. Nastopata Lučka Počkaj in Gojimir Lešnjak. Režija Mario Uršič. Ponovitev v nedeljo, 6. marca, ob 18.00.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: v teku predprodaja vstopnic za Bellinijevo opero »Mesečnica« (La Sonnambula). Dirigent Michael Luig. Premiera bo v torek, 8. marca ob 20. uri (red A).
Gledališče Rossetti
Danes, 2. marca, ob 16.30 (red sreda popoldne in prost) ponovitev predstave: Marivainc - »II
gioco delTamore e del caso«. Režija Massimo Castri. Odrezek št. 7G (rumen).
Gledališče Cristallo-La Contrada
V	soboto, 12. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Popolare La Contrada uprizorilo C. Grisancichevo delo »Un baseto de cuor«. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Mimmo Lo Vecchio.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 14. in v torek, 15. marca ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Giorgio Barberio Corsetti z W. Shakespearejevim delom »La dodicesima notte«.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 28. t. m., ob 20.30 (red A) gostovanje SSG iz Trsta z dramo M. Krleže »V agoniji«.
KOROŠKA_________________________________________________________
pLOVEC	V občinskem centru bo danes, 2. t. m., ob 20. uri
Mestno gledališče: danes, 2. marca, ob 10.30 in »Gospodična Julija«. Ponovitev jutri, 3. t. m., ob ob 14.30: A.Lindgren »Pippi Langstrumpf« - tea- 20. uri. ter za otroke. Ponovitev 4. marca.	TINJE
“Pri Joklnu« bodo jutri, 3. t. m., ob 20. uri pred- V Domu prosvete bo v petek, 4. t. m., ob 19.30 stavili novo kaseto-CD Iztoka Mlakarja.	koncertni večer. Na programu Schubert, Men-
SENTRUPERT	delssolm, Bartholdy, Mozart, Wagner.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUIUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	ponedeljek, 7. marca, bo ob 11. uri predstavitev knjig, računalniške obdelave in razstava na temo ARHITEKTURNA EDENTITETA.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 2. marca, ob 20. uri: predavanje JOŽETA KOŽELJA - Kompleksnost grajenja prostora.
V	soboto, 5. marca, ob 17. uri: Zodba o vremu v izvedbi lutkarja CVETA SEVERJA.
Ob 19. uri: okrogla miza Klic miru - razgovor o statusu pregnancev, projekcija kratkih filmov in koncert skupine DUMA.
GALERIJA DESSA, Židovska steza 4
Danes, 2. marca, ob 20. uri: predavanje ROBERTA POTOKARJA - Kanarski otoki.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	Četrtek, 3. marca, ob 18. uri: dr. PRIMOŽ KURENT - Smeri sodobne slovenske glasbe.
V	torek, 8. marca, ob 19. uri: Pesmi štirih - literarni
večer pesnikov KAJETANA KOVICA, JANEZA MENARTA, TONETA PAVČKA in CIRILA ZLOB-
V Četrtek, 10. marca, ob 18. uri: prof. FRANCE PIBERNIK - Zamolčana slovenska literatura.
DOMŽALE
V Četrtek, 3. marca, bo ob 19. uri v prostorih knjižnice predstavitev knjige Sanje o rdeCem oblaku in pogovor z avtorico dr. SANJO ROZMAN.
COLA
V	Četrtek, 3. marca, bo ob 18. uri v Kulturnem domu predstavitev knjige TOMAŽA FLAJSA in PRIMOŽA SKOBERNETA - Učbenik stabilnega življenja.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	nedeljo, 6. marca, ob 18. in 20.30: ameriški film POPOLNI SVET.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
V petek, 4. marca, ob 16. uri: komedija A. S. Drabo-snjak - O IZGUBLJENEM SINU. Gostovanje LG Jože Pengov iz Ljubljane.
VELENJE
V Četrtek, 3. marca, ob 19. uri: v knjižnici Velenje 4. družinski večer NEŽA MAURER - mati in pesnica, EVA MAURER - hci in klovnesa, MIKLAVŽ MAURER - sin in pilot.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Gledališče Miela
Danes, 2. marca, ob 20.30 in ob 22. uri »Que Vi-va Cinema!« v organizaciji Cappelle Under-ground. Na sporedu bo film »Lulu - II vašo di Pandora« (1928).
FRED FRUH & BOB OSTERTAG DUO NA KONCERTU V TRŽAŠKI MELI
Na tretjem koncertu niza sodobne inovativne glasbe bo V soboto, 5. marca v tržaškem gledališču Miela nastopil duo Fred Frith in Bob Oster-tag. Fred Frith (na sliki) se je najprej s skupino Henry Cow posvečal glasbi »dada blues«, nato pa je prešel k sperimentalnemu rocku. Bob Oster-tag pa je eden najbolj značilnih predstavnikov newyorške »down town« glasbe. Tržaški koncert, ki ga prireja zadruga Bonawentura v sodelovanju z združenjem More Musič, se bo pričel ob 21. uri.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca.
Danes, 2. marca, bo ob 19. uri v Mali galeriji otvoritev razstave modne fotografije PARS PRO FOTO. Razstava bo na ogled do 10. aprila. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Pregledna razstava TOMAŽA KRŽIŠNIKA Izbrisane podobe sveta in oblik je na ogled do 20. marca.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Spremljevalni program ob razstavi: danes,
2.	marca, ob 17. uri: TARAS KERMAUNER - Predavanje o filozofekih vidikih OHO-ja in v četrtek,
3.	marca, ob 17. uri: okrogla miza - OHO.
Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila.
JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 61
Danes, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ZAIMIJA HAJRULLAHA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Danes, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik JASNE KOZAR-HUTHEESING. Razstava bo na ogled do 24. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na
ogled do 30. marca.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57
Razstava olj slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 11. marca.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
Razstava Španske stene TANJE LAZETIC je na ogled do 12. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik VELJKA TOMANA je na ogled do 15. marca.
KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220 Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
V Četrtek, 3. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave SHAKESPEARE V GLEDALIŠČIH SREDNJE EVROPE MED OBEMA VOJNAMA.
CELJE
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstava z naslovom PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV - Iz življenja v rimski Celeji, ki je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ljubiteljem zgodovine je na ogled do 31. marca.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 18. marca.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	petek, 4. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave akvarelov MOJCE PLESTENJEK-BAHAR. Razstava bo na ogled do 20. marca.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila.
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Razstava risb, akvarelov in gvašev STANETA KREGARJA je na ogled do 31. marca.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30
V	Četrtek, 3. marca, bo ob 21. uri otvoritev razstave Deset arhitektur mariborskega arhitekta JANEZA KUŠARJA.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del umetnikov - udeležencev likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost - Snežnik je na ogled do 31. marca.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA
Razstave slik ALIČE JAVSMK je na ogled do 11. marca.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni trg 24
Razstava del slikarja TADEJA POGAČARJA je na ogled do 6. marca.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Razstava DUŠE KAJFE2 je na ogled do 8. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi.
Galerija Rettori Tribbio 2
Do 11. marca je na ogled je retrospektivna razstava slikarja Giovannija Enrica Cucka.
Art Gallery
Do 9. marca bo na ogled razstava slikarke Be-nedette Jandolo.
Galerija »Al Bastione«
Do 11. marca bo na ogled razstava Roberta Hlavatyja.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
PORDENONE
Velika Dvorana - Zeroimage
Do 15. marca je na ogled fotografska razstava Fulvie Farassino.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni je na ogled razstava »Planine v sliki«.
BV-Galerija: do 2. marca je na ogled razstava del Urbana Krkoska.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov.
BELJAK
Mestna galerija: do 19. marca razstavlja Peter Krawagna.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava K. Gobje in K. Tutte.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 3., ob 19.30 in v petek, 4. marca, ob 20. uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONJIE, za modri abonma I in D (GD).
K4, Kersnikova 4
V	torek, 15. marca, ob 21. uri: koncert WHISKEY PRIESTS.
CELJE
V	torek, 15. marca, ob 19.30: v Narodnem domu koncert BREDE JERIC - oboa, TOMAŽA LORENZ - violina in ALENKE SCEK LORENZ - klavir. Program: J. S. Bach, J. Haydn in E. Grieg.
IURSKA BISTRICA
V	petek, 4. marca, ob 23. uri: v klubu MKNZ koncert skupine NJET, s predskupino BABY CAN DANCE.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 5. marca, ob 16. uri: animacijski koncert MATEJE KOLEŽNIK - Kdor kriči - vsem odgovori!
Ob 20.30: koncert VLADA KRESLINA IN BELTINSKE BANDE - NajlepSa leta našega življenja.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	petek, 4. marca, ob 20. uri: koncert mešanega pevskega zbora MADRIGALISTI, za izven.
V	petek, 11. marca, ob 20. uri: koncert LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA, za glasbeni abonma in izven.
FJK
TRST
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Alexander Lon-quich in Frank Peter Zimmermann.
Gledališče Miela
V	soboto, 5. marca, ob 21. uri koncert ciklusa »Zattere alla deriva«. Nastopila bosta Fred Frith in Bob Ostertag.
V	Četrtek, 10. marca ob 20.30 prihodnji koncert Glasbene mladine Italije. Pianist Federi-co Consoli bo izvajal Beethovnove, Brahmsove, Schumannove in Debussyjeve skladbe. MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 12. marca, ob 21. uri nastop jazz ansambla Jerry Bergonzi Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 2. marca, ob 20.30, večer indijske glasbe.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 4. marca, ob 20.30 bo nastopil Kvartet Kodaly.

SMUČANJE / V ORGANIZACIJI SRDI
27. Zimske športne igre na Tifoižu zelo lepo uspele
Zmagovalci Šuberjeva pri ženskah, Volpi pri moških in Brdina med društvi
Nad 150 zamejskih smučarjev se je v lepem sončnem vremenu udeležilo 27. zimskih Športnih iger v organizaciji SPDT, ki so veljale za Pokal 90-letnice društva. Igre so že drugič organizirali v Trbižu po posredovanju člana smučarskega odseka SPDT Petra Gerdola, ki je zaposlen pri Promotourju v tem suCarskem centru. Tekma je potekala na progi ”C”. Višinska razlika od starta do cilja je znašala 180 m, na progi pa je bilo postavljenih 24 vratc. Povedati je tudi treba, da je istočasno potekala tudi tekma Fisi, ki je veljala za deželno finalno fazo veleslaloma za kategoriji baby in cicibanov, tako da so nekateri naši mali smučarji nastopili na obeh tekmah. Smučarski delavci SPDT so se sicer v začetku nekoliko bali, da bi lahko zaradi istodasnosti tekem prišlo do kakšne nevšečnosti, a na koncu se je vse izteklo brez problemov. Kot je že običajno, je za Caso-merilstvo brezhibno poskrbela ekipa SPDT Timing, sneg pa je bil kljub razmeroma toplemu vremne-nu kar v redu, Čeprav je bila na startu za nekatere proga preveč ledena, medtem ko je bila na cuilju zaradi sonca precej mehkejša.
Zmagovalec 27. Zimskih Športnih iger je bil v absolutni kategoriji pri moških Christian Volpi, pred Ciuhom TauCerjem in Erikom Vodopivcem, pri dekletih pa je bila najhitrejša Valentina Suber, pred Sarah Sosič in Fjonbo Mezgec, medtem ko je bil med društvi najbolj uspešen Smučarski klub Brdina, pred Devinom in organizatorjem tekmovanja, Slovenskim planinskim društvom iz Trsta.
Nivo tekmovanja je bil kar dober, saj so nastopili tudi praktično vsi tekmovalci selekcije Indules. Tekmovalci in tekmovalke so bili razvrščeni v deset kategorij, pri Čemer so imeli mlajši krajšo progo. Letos je bil tudi prvič na sporedu netek-movalni spust v kategoriji »super-baby-sprint«, kjer so najmanjši smučarji med količki vozili skupaj z društvenimi vaditelji, ob koncu pa so bili vsi skupaj tudi nagrajeni. Tekma je bila na splošno zelo dobro izpeljana, tudi vzdušje je bilo ob porazdelitvi priznanj in pokalov na koncu res praznično, kot je vedno na množičnih tekmah. E.M.
SuperVetemm
Rezultati po posameznih kategorijah
Veterani
1. Stojan Sosič (SK Devin) 44.75; 2. Mitja Jalen (Planika) 49.00; 3. Rado Suber (Brdina) 50.28; 4. Pietm Fachin (SPDT) 51.12; 5. Sergio Ferluga (Brdina) 59.04; 6. Lucijan Legisa (SK Devin) 14)4.56:7. Borut Kodrič (SPDT) 1:41.12.
Amaterji
1. Nino Petrovčič (Brdina) 44.31; 2. Franco Ferletič (SK Devin) 48.20; 3. Paolo Ghezzi (Mladina) 49.56; 4. Darko Metlika (TKB9 51.86; 5. Marko Kandut (SPDT) 52.50; 6. Paulina David (SK Dertn) 53.57; 7. Aleksij Timeus (TKB) 54.41; 8. Edi Ferluga (Brdina) 56.-97; 9. EnnioBogatez (Mladina) 58.85; 10. Marco Sibelja (SKDevin) 14)128; 11. WaMerPolissa (Brdina) 1:03.31; 12. Franco Crismancich 24)7.31.
Dame
1. Manja Pavšič (Brdina) 50.29; 2. Elisa Jalen (Planika) 57.67; 3. Alda Suber (Brdina) 14)5.81; 4. Majda Fachin (SPDT) 1:18.10; 5. Susanna Pregare (SK Devin) 1:18.67; 6. Zora Mezgec (Brdina) 125.37.
Miške
1. Nika Furlani (SKDevin) 52.41; 2. Sheila Perossa (SKDevin) 58.92; 3. Ivana Gantar (SK Devin) 14)4.21; 4. Francesca Bartaloth (Planika) 1:43.71:5. Francesca Gacchi(SPDT) 2:05.76.
Miški
1. Matej Crismancich (SK Devin) 45.19; 2. Patrick Kocjančič (SK Devin) 47.64; 3. Erik Piccini (Brdina) 49.12; 4. Kristjan Ferfolja (Brdina) 55.96; 5. Peter Ferluga (Brdina) 57.67; 6. Matej Bebula (SPDT) 1:06.08; 7. Marko Sadlomki (Mldina) 14)7.25; 8. Jan Sed-mak (SPDT) 1:10.51; 9. VValter Čohanja (SKDevin) 1:54.58; 10. LacianoLister (Planika) 2:50.10.
Deklice
1. Ingrid Bianchi (Brdina) 51.41; 2. Anja Strekelj (Brdina) 51.41; 3. Tjaša Trampuž (Sk devin) 56.06; 4. Keth'Furlan (SKDevin) 57.93; 5. Sara Skerk (SPDT) 14)7.30.
Dečki
1. Borut Bogatez (Mladina) 48.86; 2. Tomaž Sirca (SK Devin) 51.12; 3. Stefana Maizan (SKDevin) 5721; 4. Matjaž Pečar (SPDT) 59.93; 8. Goran Simoneta (SKDevin) 14)0.10; 6. Matjaž Kodrič (SPDT).
Naraščajnice
I.	Fjona Mezgec (Brdina) 46.17; 2. Karin Mezgec (Brdina) 48.21; 3. Nastja hlilič (Mladina) 54.69; 4. Janja De Linz (Mladina) 59.60; 5. Barbara Cossuttn (SKDevin) 14)2.61; 6. Nicoletta Korošec (SPDT) 123.44.
Naraščajniki
J.	Robert Pedal (SK Devin) 48.67; 2. Tomaž Metlika (TKB) 55.12; 3. Nliran Simoneta (SK Devin) 59.26.
Mladinke
1. Valentina Suber (Brdina) 40.76; 12. Maja Jambmic (Brdina) 47.52; 3. Jasmina Strekelj (Brdina) 48.26; 4. Lara Pmšelj (Mladina) 52.34; 5. Martina Kufersin (Brdina) 52.95; 6. Rada Rojc (SPDT) 59.54; 7. Manuela Stigliani (Brdina) 1:16.68.
Mladinci
1. Christian Volpi (Brdina) 38.76; 2. Peter Ferluga (Brdina) 42.06;3. Gabriel Talotti (Brdina) 44.59; 4. Aljoša Paulina (SK Devin) 46.98; 5. Peter Rasman (SPDT) 49.78; 6. Dimibi Novak (SPDT) 58.86; 7.JankoAndolšek(BMina) 14)0.66.
Članice
1. Sarah Sosič (SKDevin) 45.67; 2. Gabrijela Pieri (Sk Devin) 46.58; 3. Vanessa Mezgec (Brdina) 48.03; 4. Majda Janežič (SPDT) 51.09; 5. Aima De Visintini (TKB) 1:03.94; 6. Patnzia Purič (Brdina) 14)7.05:7. Nataša Pedot (SPDT) 1:11.53; 8. Valentina Fachin (SPDT) 1 ;17.88; 9. Viviana Jercog (SPDT) 1:42.15.
Čkmi
1. Giulio Taučer (Brdina) 40.77; 2. Erik Vodopivec (Breg) 41.92; 3. Aleš Stefančič (Breg) 42.06; 4. Marko Suber (Brdina) 42.47; 5. Mamo Franza (SKDevin) 43.60; 6. Sandi Skerk (SK deiin) 46.69; 7. Franco Taucer (TKB) 46.80; 8. Igor Pedot (Breg) 47.40; 9. Igor Jelen (Planika) 47.55; 10. Robed De\'etak (SPDT) 47.56; 11. Maurizio Peric (SKDevin) 47.61; 12. Devon Cesar (SPDT) 49.36; 13. David Gregori (TKB) 49.90:14. Marko Preši (SPDT) 49.92; 15. Miran Zobec (Breg) 50.33; 16. Danjel Toscano (SK Devin) 51.01; 17. Paolo Garofolo (Sk Devin) 51.14; 18. Martin Andolšek (Brdina) 52.06; 19. DavidBlasina (TKB) 52.76; 20. Boris Paolo (SPDT) 53.47; 21. Davorin Gombač (SPDT) 53.63; 22. David Taučer (Brdina) 14)6.12; 23. Marko Piccini (Brdina) 1:17.11; 24. Samo Ferluga (TKB) 1:38.85.
Baby Sprint - ženske
1. Mateja Paulina (SK Devin) 29.34; 2. Robeda Punc (Brdina) 32.50; 3. Martina Gantar (SKDevin) 38.20;. Mateja Piccini (Brdina) 42.33); 5. Maja Sancin (Brdina) 45.19.
Baby Sprint-moški
1. Denis Petrovčič (Brdina) 29.25; 2. Denis Polissa (Brdina) 34.34; 3. DanidGhezzi (Mladina) 34.43; 4. Matija Trampuž (SKDevin) 34.46; 5. Aljaž Milic (Mladina} 40.07; 6. Andrej Badoloth (Planika) 47.70.
Absolutna lestvica - ženske
L Valentina Suber (Brdina, kat mladinke) 40.76; 2. Sarah Sosič (Devin, kat. članice) 45.67; 3. Fjona Mezgec (Brdina, kat. no-raščajnice) 46.17.
Absolutna lestvica - moški
1. Christina Volpi (Brdina, kat mladinci) 38.76; 2. Giulio Taučer (Brdina, kat. elani) 40.77; 3. Erik Vodopivec (Breg, kat dani)
Društvena lestvica
1. SK Brdina 1665 točk; 2. SK Devin 1463; 3. SPDT 749; 4. SD Mladina 359; 5. S.R.K. TKB 299; 6. SD Breg 253; 7. SK Planika 212.
TEDENSKI NOGOMETNI PREGLED
Nedeljsko kolo spet uspešno za naše ekipe
■
Edvin Bevk
Nedeljsko kolo je bilo za slovenske enajsterice eno izmed najuspešnejših letos. V desetih tekmah (Zarja ni igrala zaradi megle), so naše ekipe kar šestkrat odnesle obe točki, tri ekipe so remizirale, medtem ko je le Primorje skvarilo skupno slavje in izgubilo. Stan-drežd (ocena 7) so le s težavo odpravih skromni Gonars, medtem ko se morajo Prosečani (ocena 5) zah-valiti vratarju Atrui, da poraz ni bil bolj pekoC. V prvi amaterski ligi so Križani (ocena 7) zmagah. Vendar bo imel trener Fonda bo imel v naslednjih kolih zaradi poškodb in izključitev ponovno težave s sestavo ekipe. Danes pa bo na sporedu na terenu pri Sv. Alojziju, ob 17.30 zaostalo srečanje s Portualejem.
V	drugi amaterski ligi skupina F je bilo osrednje srečanje v Koprivnem med vodilnima Kaprivo in So-vodnjami (ocena 7). Srečanje, katerega si je ogledalo številno občinsko, je bilo privlačno in se je zaključilo z delitvijo točk. Naj omenimo Se, da so Sovodnje že 11 kol nepremagane. Za lep podvig so tokrat poskrbe-li gajevd (ocena 8), ki so zmagah proti moCni ekipi Domia. Tudi Primorec (ocena 7/8) je dosegel lep uspeh v gosteh. Medtem ko bi morale tekme Krašovcev (ocena -7) trajati le 89 minut, saj so varovanci trenerja Manzutta ponovno izgubili točko prav v poslednji minuti. V tretji amaterski ligi so Brežani (ocena -8) brez težav odpravih zadnjeuvršceni San Giaco-mo. DolinCani (ocena 7) pa so na domačih tleh izenačili proti prvouvrscenemu Behanu in tako dosegli drugo točko v povratem delu prvenstva. Doberdobcd (ocena 7/8) pa so proti Faedisu dosegli že Četrto zmago v zadnjih petih srečanjih.
V	prihodnjem kolu bo veC zanimivih sreCanj: Pri-morje - Ponziana, Donatello - Vesna, Sovodnje - Fin-cantieri, CGS - Dolina, Audax - Mladost.
Za tedenski pogovor smo tokrat izbrali veznega igralca Sovodenj Marka Zottija (letnik ’70), ki je zaCel svojo kariero pri mladinskih ekipah Sovodenj, zdaj pa že tri leta stalno igra v članski ekipi Sovodenj.
Kako bi komentiral nedeljski remi s Caprivo?
Mislim, da je rezultat pravičen, Čeprav smo mi imeli v prvem polčasu priložnost, da bi povedli 2:0, tako da bi lahko imela tekma drugačen potek.
Trenutno delite prvo mesto prav s Caprivo. Kaj bo odločilo o končnem prvem mestu?
Ekipi sta si enakovredni. Mi moramo odigrati še osem tekem, Capriva pa eno veC. Zelo važna bodo srečanja z ekipama, ki se nahajajo na repu lestvice.
Ali je letošnje uspeSno leto sad dolgoletnega načrtovanja?
Seveda, saj se je društvo že pred dvema letoma nekoliko okrepilo. Lani je ekipa ostala nespremenjena, letos pa so prišle Se dodatne okrepitve, predvsem v napadu, tako da smo zaceli prvenstvo z upanjem na visoko uvrstitev.
Kaj pa meniš o Gaji, ki se nahaja v nevarnih vodah in proti kateri ste dvakrat zmagali, a s težavo?
Proti nam je Gaja obakrat igrala dobro, zato si ne morem razlagati tako nizke uvrstitve. Vendar mislim, da se bo od koncu le rešila, saj sta Moraro in Poggio slabsi ekipi.
SMUČANJE / DEŽELNA FAZA
V hudi konkurenci nekaj kar solidnih uvrstitev
Za smučarje ni počitka - Konec tedna nove tekme
Prejšnjo soboto je bil v Sappadi veleslalom za mladince in elane, na katerem je sodelovalo 5 naših smučarjev. Najboljši rezultat je dosegla Valentina Suber (Brdina sel. Indules), ki je med mladinkami zasedla odlično drugo mesto. V moški konkurenci je bil njen klubski tovariš Peter Ferluga 24. Nekaj mest niže se je uvrstil Alex Prašelj (Mladina sel. Indules). Tudi Peter Ferfila (Brdina sel. Indules) je izpeljal progo do konca. Zal je Andrej Kosmač (Breg) padel in si poškodoval ramo, vendar upajmo, da mu ta poskodbane bo onemogočila nastopa na Tržaškem prvenstvu (13. 3.), kjer je gotovo eden izmed favoritov za zmago.
V Trbižu pša je bila finalna deželna faza veleslaloma v kategorijah baby in cicibani. Naši smučarji so glede na hu-
do konkurenco dobro opravili svojo nalogo.
V kategoriji baby za dekhce je zmagala Članica M. Lussari Corina Bocca-lini s Časom 49.46. Zelo dobro 7. mesto je s Časom 56, 96 dosegla naša smučarka Mateja Paulina (Devin sel. Indules). Na 14. mestu je pristala Članica Brdine sel. Indules Roberta PuriC s Časom 64.58. Pri fantih je v isti kategoriji Denis Petrovič (Brdina) s Časom 56.35 osvojil 24. mesto, zmagal pa je (cas 48.75) Jonathan Mistretta (Sci Cai). Med cicibankami je zmagala Nataša Cortiula (M. Lus-sara) s Časom 43.28, 25. je bila Nika Furlani (Devin sel. Indules, 54.47), Martina Bogateč (Mladina sel. Indules, 60.77) pa je bila 27. Tudi pri cicibanih je zmagal elan M. Lussari Cristian Degrassi s Časom 43.80. Najboljši med našimi je bil elan Devina sel.
Indules Matej Kirž-manCiC, ki je res dobro smuCal, Cas 46.49 pa mu je prinesel 12. mesto. S Časom 49.37 je bil Giorgio Pitacco (Brdina sel. Indules) 25., Patrick KocjanCiC (Devin sel. Indules) se je s Časom 50.95 uvrstil na 28. mesto, Erik Piccini (Brdina sel. Indules, 51.36) pa je bil 32.
Valentina Suber je v ponedeljek tekmovala v superveleslalomu na Piancavallu, a tekme zaradi padca ni končala.
Konec tedna čaka pionirje deželna finalna faza na Piancavallu. V soboto je na programu veleslalom, v nedeljo slalom in naslednji dan se superveleslalom. Nastop na deželnem finalu so si zagotovile članice Brdine sel. Indules Ingrid Bianchi pri dekhcah in dvojčici Fjona ter Karin Mezgec pri naraSCajnicah.
E.M.
KOTALKANJE / V PIERISU
Lep uspeh »začetnic« Vipave na pokrajinskem prvenstvu
V soboto, 19. in v nedeljo, 20. februarja so bila v Pierisu pokrajinska tekmovanja
FIHP za uCenke 3. in 4 razreda osnovnih Sol (zaCetnice)
Kotalkarice društva
»Vipava»so se zelo dobro odrezale, predvsem v prostem pogramu. Tako je Cristina Si-
rotti v prostem programu osvojila 2. mesto, v prostem sedmo, skupno pa ji je to prineslo 4. mesto. Monica Quaggiato je bila v prostem programu 3., v obveznih likih 12, skupno pa deseta, Morena Visintin je z dvema 10. mestoma osvojila skupno 9. mesto, Elena Visintin je bila v prostem programu 20, v obveznem 18., skupno pa 18, Lara Pelizzon (21.mesto) in Valentina fattoretto (26.) pa sta nastopili le v prostem programu.
Med naraSčajnicami je kotalkarica Paola UršiC dosegla 13. mesto.
Tekmovanja na deželni ravni bodo 19. in 20. ter 26. in 27.
Med nagrajenimi sta bili tudi dve kotalkarici Vipave
marca.
NAMIZNI TENIS / TURNIR V ARCUn
Igralci Krasa dosegli vrsto visokih uvrstitev
Pred DP še en turnir
Z državnega turnirja za mladinske kategorije, ki je bil pretekli konec tedna v Aren, so mladi Kresovi talenti prinesli domov celo vrsto odličij. Turnir je veljal kot tretja preizkušnja za državno mladinsko prvenstvo, zato je imelo točkovanje posameznih uvrstitev še posebno težo. Konec marca bo še zadnji kvalifikacijski turnir, ki pa bo enoten za vso Italijo. V novi kategoriji najmlajših je Martina Milic osvojila prvo mesto, z dobrimi uvrstitvami na prvih dveh turnirjih (drugo in tretje mesto) pa si je že zagotovila nastop na državnem prvenstvu. Najmlajši dečki Krašovca Uroš Fabiani in Boštjan Milič ter borovec Jurij Verč so imeli v Arcu manj sreče in se niso prebili iz svoje skupine. Prvo mesto v igri dvojic je prav tako pripadlo Kraševemu paru na-raščajnic v sestavi Katja Milic in Ivana Stubelj. Prijetno pa sta presenetila tudi para Barbara Santi-ni/Martina Milič in Nina Milič/Daša Bre-sciani, ki sta se uvrstila na tretje oziroma četrto mesto. V posamični konkurenci naraščajnic se je vmešala novinka Drigvalova, ki prihaja iz Ukrajine, in je takoj segla po zlatu. Z njo je v polfinalu izgubila Kra-
sovka Katja Milič (19:21 in 16:21) in tako pristala na tretjem mestu. Ivana Stubelj je morala priznati premoč tretjeuvrščeni Karin Calliari (21:17, 21:10) in se tako uvrstila od 5. do 8. mesta, kar ji je prineslo nove točke.
Moška Krasova predstavnika Peter Santini in Gorazd Milič sta se prebila iz svoje skupine, potem pa izgubila srečanje prvega kola: Peter z Malanijem (21:13, 21:7), Gorazd z Luc-chettijem (21:8, 21:14). Tudi pri deklicah je vladal hud boj. Krasove predstavnice Nina Milič, Daša Bresciani, Barbara Santini, Jasmin Kralj in Kristina Stubelj so premagale nasprotnice v svoji skupini, to pa ni uspelo Tjaši Guštin, ki je imela v svoji skupini kasnejšo zmagovalko Maceanovo. V tej konkurenci je Daša Bresciani osvojila tretje mesto, v četrtini finala je Daša premagala svojo klubsko soigralko Nino Milič, ki ji je tako pripadlo 5. do 8. mesto. Od 9. do 16. mesta sta se uvrstili Santinijeva in Kraljeva, točko pa je osvojila tudi Štukljeva z uvrstitvijo od 17. do 32. mesta. Med dečki športna sreča Bojanu Simo-neta ni bila naklonjena in se mu preboj iz skupine ni posrečil.
UJ.)
KOŠARKA / DR2AVNI KADETI
Uvrstitev v nadaljni del že velik uspeh za borovce
Prva tekma že danes, ko se bodo pomerili s Fontuzzijem (PN)
Z odličnim tretjim mestom v prvi fazi prvenstva državnih kadetov so se Borovi košarkarji letnika 77 in 78 (na sliki) uvrstili v nadaljni del, kjer se bodo pomerili z ekipami, ki so se najboljše obnesle v drugi kvalifikacijski skupini: Stefanel Trst, Benetton Treviso, Fantuzzi Pn, San Dona in Libertas Rovigo. Pri seštevku točk pa bodo seveda veljali tudi izidi iz prvega dela prvenstva, katerim bo treba prišteti točke iz drugega dela. V nadaljno fazo se bodo uvrstile prve tri uvrščene ekipe, Cetrtou-vrščena pa bo'odigrala dodatni tekmi za zadnje razpoložljivo mesto. Za trenerja Jureta Krečiča
in Borovo ekipo pa je že nastop v tako ostri konkurenci izreden uspeh.
Borovci bodo svojo pot pričeli danes v Pordenonu (ob 18.30), kjer se bodo pomerili z enim izmed glavnih favoritov, peterko Fantuz-zija, v soboto pa bodo odpotovali v Treviso, kjer jih Čaka nic manj kot Benetton (pričetek tekme ob 19.00). Ostale ekipe so tekme prvega kola že odigrale konec tedna.
IZIDI 1. KOLA: Libertas Ro - Sgt Ts 90:100, San Dona - Don Bosco Ts 99:96, Stefanel Ts -Menta Piu Go 112:70, Tarcento - Benetton 69:79, Fantuzzi Pn - Bor Radenska danes. (VJ)
KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
Cicibona spet visoko premagala Breg
Dolinčani so se upirali le v začetku, nato pa je bila v igri samo še ena ekipa
Viktor Tomšič 49 točk
Cicibona - Breg 128:81 (55:40)
CICIBONA: Giacomini 16 (2:4), Gallo-pin 29 (7:12), Verri 9 (1:4), Križmančič 23 (5:5), Tomšič 49 (3:9), Korošic 2 (2:2); trener Jogan.
PM: 20/36. SON: 22. PON: Tomšič (39), Korošic (39). 3T: Tomšič 4.
BREG: Kocjančič, Punis 7, Filipčič 30 (9:14), Cah 4, Delise 2 (2:2), Malalan 13 (1:4), Canziani 10 (4:8), Mingot 15 (1:2); trener Canciani.
PM: 17/30. SON: 27. PON: Cah (31), Delise (32), Malalan (40). 3T: Malalan 2, Punis 1, Filipčič 1.
Tudi v povratnem delu prvenstva so cicibonaši visoko premagali Breg, ki se je enakovredno upiraf višjim in tehnično boljšim nasprotnikom le v prvih 15 minutah tekme. Viktor Tomšič in Aleks Gallopin (78 točk skupaj) sta bila v napadu neustavljiva, pod košema pa je kralje-
val Marko Križmančič, ki je s 23 točkami tudi zabeležil »career high«, ob tem pa je imel tudi preko 20 skokov in več blokad. V vrstah Brega je le bivši cicibonaš Igor Filipčič zaigral v velikem slogu, ob njem pa je najbolj zadovoljil Igor Mingot, Can-cianijevi fantje pa so bili zelo pomanjkljivi v obrambi in v borbi pod košema, tako da so Giacomini in ostali imeli lahko delo. V začetku so gostje celo nekaj minut vodili (13:10 in še 26:23), v nadaljevanju pa so cicibonaši z delnim izidom 19:2 povedli s 53:36. V drugem delu je Brežanom dobesedno zmanjkalo moči, belozeleni pa so stopnjevali tempo igre in iz minute v minuto se je razlika večala. Pet sekund pred koncem je Gallopin povečal razliko na +50 (128:78), ob zvoku sirene pa je Filipčič dosegel trojko iz velike razdalje in tako potrdil svoj dober nastop. (VJ)
KOŠARKA / MINIBASKET - TURNIR OBERSNEL
Zmaga Bora za več kot 100 točk Don Bosco premočan za Kontovel
V zaostalem srečanju Trofeje Jadran Sežana boljša od Poleta
MINIBASKET TURNIR OBERSNEL Bor - Ricreatori 36:16 (22:10)
BOR; Sovič 0, Floridan 12, Krčalič 9 (1:2), Peric 7 (1:2), Kneipp 2, Krevatin 0, Požar 0, Jev-nikar 5 (1:2), Coretti 0, Slavec 0, Jogan 0, Zanon 0, Madonial (1:2).
Borovi minikošarkarji so imeli proti fizično slabšemu nasprotniku dokaj lahko nalogo in so visoko zmagali. Plavi so dobili prve tri četrtine (13:8, 9:2, 13:2), v zadnji pa so zaigrali nekoliko slabše in jo prepustili gostom. Tokrat bi za odlično igro v napadu pohvalili Srba Krčaliča, v obrambi pa se je izkazala cela ekipa.
Libertas - Bor 16:118 (12:44)
BOR: Kneip 18, Jevnikar 16, Floridan 26, Krevatin 6 (2:4), Zanon 6, Sovič 8, Perič 14, Požar 24. Grgič 0.
V svetoivanskem derbiju so zopet zmagali Borovi minikošarkarji, ki so uveljavili tehnično in fizično premoč in tako pokopali male nasprotnike. Plavi so ves čas igrali hitro in učinkovito, Četrto četrtino pa so celo dobili z 38:2, V tem delu je izstopal Diego Požar sl6 točkami. Poleg Požarja sta od starejših zaigrala dobro še Floridan in Kneipp, od mlajših pa Brajan Sovič in Jan Krevatin. (Matija Jogan)
Don Bosco - Kontovel 38:25 (21:6) KONTOVEL: Stoka, O. Turco 2, G. Budin 11 (l'-2), Jazbec, Piculin, Zavadlal (0:2), A. Budin,
Z. Ražem 6, M. Turco, vaditelj K. Ražem.
Kontovelci so proti prvemu z lestvice izgubili šele po hudem boju. Za naše minikošarkarje je bila usodna predvsem prva četrtina, ki so jo izgubili z 2:12, medtem ko so se v drugi kar trdoživo upirali (4:9). V zadnjem delu tekme so bili Kontovelci celo boljši od gostiteljev (11:5) in poraz obdržali v častnih mejah. Tokrat bi pohvalili Gregorja Budina za dobro igro v napadu in za borbenost v obrambi.
TROFEJA JADRAN
Sežana - Polet 57:21 (22:16)
SEŽANA: B. Tavčar 5 (1:2), Štolfa, Furlan 3 (1:6), M. Tavčar 10 (2:2), J. TAVČAR 4, Abram 11 (1:2), Pavlovič 6, Dodič 18 (2:2), trener Gerje-vič.
POLET: Pavat, Piccini 5 (1:6), Peric, Švab, Ma. Suhadolc, BeliCič 2, Mi. Suhadolc, Ferfolja 8 (2:4), Guštin 2, Ferluga 4 (0:4), Grilanc, trener Vremec.
V zaostali tekmi 4. kola turnirja v minibaske-tu za Trofejo Jadran je Sežana po odlični igri predvsem v drugem polčasu zasluženo in visoko premagala poletovce. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, saj so Sežanci vodili le s petimi točkami razlike, v nadaljevanju pa je prišla na dan boljša fizična pripravljevnost sežanske vrste in poletovci niso mogli preprečiti visokega poraza.
KOŠARKA / MLADINCI
Borovci so sami zapravili zmago s Feiroviariom Kontovel zlahka z Villessom
V zaostali tekmi okrnjeni Kontovelci zgubili z Ardito
Ferroviario - Bor Radenska 71:68 (35:39)
BOR: Oberdan 20 (6:8), Požar 12 (4:5), Jogan 11 (0:1), Sancin 10 (4:5), Uršič 9, Galeone 0, Lapelj 6, Del Monaco 0; trener Krečič, prosti meti 14:19, skupno osebne napake 24, pet osebnih napak Lapel v 25’, del Monaco v 32’ in Sancin v 40’, tri točke Jogan 1, Uršič 1.
Mladinci Bora Radenske so v razburljivem finišu tekme proti železničarjem izgubili praktično že dobljeno tekmo. Naši so zopet nastopili brez visokih igralcev, kajti poleg odsotnega Samca je tokrat Enrico Lapelj napravil 5 osebnih napak v 7 minut. Tako so se morali zunanji igralci boriti z višjimi nasprotniki in to je belozelenim tudi delno uspelo. Vodili so vse do 34. minute (58:56), nato pa sta se ekipi menjavali v vodstvu. Pri stanju 68:68 so naši 42 sekund pred koncem srečanja zgrešili met in v naslednji akciji zapravili tudi žogo. Igralci Ferroviaria pa so imeli pri prostih metih mimo roko in tako zasluženo premagali Krečičeve fante. (Mat)
Kontovel - Villesse 97:81 (51:30) KONTOVEL: Spadoni 11, Starc
5, Stoka 6, Rizante 4, Škrk, 2, Danieli 28 (4:5), Rustja 2, Vodopivec 17 (2:6), Turk 20 (2:6); osebne napake 30, tri točke Spadoni, Starc in Vodopivec.
Proti precej slabšemu nasprotniku so Kontovelci brez težav zmagah. 2e v prvih minutah so povedli s 14:2 in nato še 31:11, s čimer je bilo rešeno vprašanje zmagovalca. Ob koncu polčasa so stopih v ospredje tudi mlajši igralci in tisti, ki manj igrajo. V drugem polčasu so gostje z boljšo obrambo zmanjšah stanje na 74:60. Toda po minuti odmora je prva petorka takoj povedla s 86:64 in tako zapečatila zmago. Od naših je najbolje zaigral center Aljoša Danieli. (IV)
Ardita - Kontovel 99:84 (52:46)
KONTOVEL: Ban 12 (4:5), Taučer 8 (0:2), Starc, Stoka, Rizante, lori, Vodopivec 25 (2:5), Turk 39 (7:12); skupno osebne napake 26, tri točke Vodopivec, pet osebnih napak Vodopivec v 39’, prosti meti 13:24.
Kontovelci so med tednom odi-grali tudi zaostalo srečanje z Ardito in v okrnjeni postavi izgubih.
(IV)
Jadranovci in borovci tokrat praznih rok
PROPAGANDA
Libertas - Jadran 114:60 (58:25)
JADRAN: Kocjančič 18 (2:6), Špacapan 18 (4:8), žagar 2, Lakovič 16, Mi-lojevič, leram, Sibelja, Gregori 6, trener Va-scotto.
Jadranovci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, so po pričakovanju visoko izgubili proti močnemu Libertasu. Gostitelji so začeli s polno paro in po prvi četrtini vodili kar z 32:4. Ze tedaj je bilo jasno, da bodo naši tudi v naslednjih treh četrtinah igrali podrejeno vlogo, čeprav so si bili v drugi četrtini skoraj enakovredni gostiteljem (21:26).
SGT - BOR 89:45 (46:28)
BOR. Smilovich 9 (3:4), Bosari 12 (2:4), Stokelj 18 (4:11), Zobec 1 (1:6), Kafol 3 (1:3), Pussini, Floridan 2 (0:2), Strani, Verri.
Trener: Canciani.
PM: 11:30. PON: Smilovich. SON: 22. 3 TOČKE: Smilovich 2.
Svetoivančani so v nedeljo visoko izgubili v gosteh proti ekipi SGT. Domačini so ves čas visoko vodili, naši pa so tokrat povsem odpovedali, tako v obrambi kot v napadu. Treba pa je povedati, da so se kljub veliki razliki do konca borih, tekmo pa so izgubili, ker so bili netočni v napadu in so v obrambi puščali preveč lahkih prodorov. Naj omenimo, da je bil najboljši strelec tekme igralec SGT Sannino, ki je dosegel kar 28 točk. (Niko Stokelj)
ŠPORT
Sreda, 2. marca 1994
NOVICE
NOGOMET / DANES V LIGI PRVAKOV
Vodi Deiecour
ESTORIL - Po devetih od skupno 11 posebnih voženj prvega dne rallyja po Portugalski, ki Šteje za SP, vodi Francoz Deiecour (ford escort), a samo s sekundo prednosti pred Fincem Kankkunenom (toyota), minimalen pa je tudi zaostanek Italijana Biasiona (ford escort).
Nosilci so Se prosti
INDIAN VVELLS - Medtem ko je prvih osem nosilcev mednarodnega teniškega turnirja z nagradnim skladom 1, 72 milijona dolarjev, Sampras, Courier, Edberg, Bruguera, Ivaniševič, Chang, Martin in Muster prostih, so se ostah teniški igralci že spo-padli v prvem kolu. Rezultati: Santoro (Fra) - Boet-sch (Fra/14) 6:3, 7:6 (7:3), Stark (ZDA) - Pioline (Fra/9) 6:3, 6:4, Rafter (Aus) - Stoltenberg (Aus) 4:6, 6:3, 6:4, Yzaga (Per) - Cerkasov (Rus) 7:6 (16:14), 6:0, Grabb (ZDA) - Pescosolido (Ita) 0:6, 6:3, 6:3, Cesnokov (Rus) - Rikl (CeS) 6:2, 6:1, E. Sanchez - Engel (Sve) 6:1, 6:4, Krickstein (ZDA) -Karbacher (Nem) 6:4, 6:0, P. McEnroe (ZDA) - Al-tur (Spa) 7:5, 6:2, Weiss (ZDA) - Leach (ZDA) 6:3, 6:4, Ondruzska (JAR) - Mancini (Arg) 3:6, 6:2, 6:4, Black (Zim) - J. Sanchez (Spa) 6:4, 6:0, Costa (Spa/16) - Berasetegui (Spa) 7:6 (7:3), 7:6 (7:3), Volkov (Rus/12) - Kulti (Sve) 2:6, 6:1, 6:3, Bryan (ZDA) - Masur (Aus) 2:6, 6:2, 6:4, Wilander (Sve) -Skoff (Av) 6:4, 6:4.
Hlosek že izpadel
KOPENHAGEN - Rezultati 1. kola teniškega turnirja za moške z nagradnim skladom 188.750 dolarjev: Siemerink (Niz) - Roux (Fra) 6:4, 7:5, Baur (nem) - Enqvist (Sve) 6:4, 3:6, 7:6 (8:6), Moraing (Nem) - Klasek (Svi) 6:4, 6:3, Fleurian (Fra) - Holm (Sve) 7:5, 6:3, Chrisbansen (Dan) - Damm (CeS) 4:6, 7:6 (7:4), 6:4.
Najlažje Medvedeva
DELRAY BEACH - Rezultati 1. kola ženskega teniškega WTA turnirja v Debay Beachu z nagradnim skladom 400.000 dolarjev: Schultz (Niz/13) -Studenikova (Sik) 6:2, 6:3, Neiland (Lat) - Ignjateva (Blr) 6:2, 6:3, Medvedeva (Ukr/9) - Jiminez-Sanz (Spa) 6:1, 6:1, Kuhlman (ZDA) - Reinach (JAR) 6:1, 6:1, Lihovceva (Kaz) - De Lone (ZDA) 6:3, 6:2, Wood (Ang) - Čačič (ZDA) 3:6, 6:4, 6:2, Labat (Arg) - Bernard (Kan) 5:7, 6:0, 6:1, Števen (ZDA) - Papa-daki (Gre) 4:6, 7:5, 6:3, Farina (Ita) - Kamstra (Niz) 6:4, 6:3, Jeyasselan (Kan) - Laursabišvib (Gm) 6:3, 6:2, Werdel (ZDA) - Bowes (ZDA) 6:1, 6:1, Basuki (Ind/11) - Jaggard-Lai (Aus) 6:4,1:6, 6:4.
Bevilacqua »grozi« Simeonijevi
BARI - »Rekord 2, 01 Simeonijeve se maje. Prepričana sem, da ga lahko izboljšam v enem ali kvečjemu dveh letih«, trdi nova zvezdnica italijanske atletika, skakalka v višino Antonella Bevilac-qua, ki je v ponedeljek v Atenah s skokom 1, 98 m za en centimeter popravila trinajst let star itahjan-ski dvoranski rekord Simeonijeve.
»V Atenah sem po rekordu trikrat skušala izenačiti njeno absolutno znamko, v tretjem poizkusu pa sem letvico podrla s peto«, je še povedala Bevilac-qua, ki pa bi se na bhžajočem se dvoranskem EP v Parizu zadovoljila že z nastopom na finalni fazi.
Werder je najnevarnejši nasprotnik, trdijo pri Milanu
Savičevič je zgladil spor s Capellom, zdaj pa se jezi Papin
Prestižen uspeh Interja v Dortmundu Cagliari dobil italijanski derbi
Kljub temu, da v domačem prvenstvu vse bolj tone, je milanski Inter dosegel v včerajšnji tekmi pokala UEFA v Dortmundu pomembno in prestižno zmago s 3:1. Po goli Jonka v prvem polčasu (32 in 35) je za Borussio v 82. min. zadel Schultz, v 89. pa je končno prednost za Inter postavil Rus Salimov. Interjev vratar Zenga je delon kriv za gol Namecev, je pa tudi nekajkrat odločilno posegel.
V italijanskem derbiju je Cagliari doma z zadetkom Dely Valdesa v 60. minuti ugnal Juventus, ki je bil sicer dotlej boljši tekmec.
POKAL PRVAKOV (3. kolo, drevi ob 20.30)
Skupina A: Monaco (Fra) - Galatasaray (Tur), Spartak Moskva (Rus) - Barcelona (Spa). Vrstni red: Barcelona 3, Monaco in Galatasaray 2, Spartak Moskva 1. Skupina B: Milan (Ita) - Werder Bremen (Nem), Anderlecht (Bel) - Porto (Por). Vrstni red: Milan 3, Werder Bremen in Porto 2, Anderlecht 1.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
1. četrtfinalne tekme - sinoči: Benfica (Por) - Bayer Leverkusen (Nem); Danes: Torino (Ita) - Arsenal (Ang); jutri: Ajax (Niz) - Parma (Ita), Real Madrid (Spa) -Pariš Saint Germain (Fra).
POKAL UEFA
1. četrtfinalne tekme - Borussia Dortmund (Nem) - Inter (Ita) 0:2, Cagliari (Ita) -Juventus (Ita); danes: Boavista (Por) - Karlsruhe (Nem); jutri: Salzburg (Avt) -Eintracht.
MILAN - Milanovi nogometaši so si praktično že zagotovili naslov italijanskega prvaka, zelo dobro pa jim gre tudi v figi prvakov, v kateri so pred zimsko prekinitvijo gladko, s 3:0, premagati neugodni Porto, potem ko so v gosteh proti Anderlechtu igrali brez gola. Pa vendar ozračje v Milanovem moštvu pred današnjim srečanjem 3. kola četrtfinale faze »Champions League« proti nemškemu VVerderju ni najboljše, saj je v tem času doživelo dve bridki razočaranji. Milančani so najprej izgubili v finalu medcelinskega pokala proti brazilskemu Sao Paolu, potem pa jim je evropski superpokal odvzela Parma. Ce k tema porazoma prištejemo še lanski neuspeh v finalu pokala prvakov v Miinchnu proti 01ympiqueu iz Marseillea, je jasno, da se je v naj-
ALPSKO SMUČANJE / KONEC TEDNA
Smučarji zdaj v ZDA
LJUBLJANA - 2e nekaj dni po olimpijskih igrah v Lilleham-merju bodo alpske smučarke odpotovale na nove tekme svetovnega pokala v Kanado, en dan počitka med domačimi pa jim je gotovo prišel še kako prav. Na pot bodo šle bronasti z olimpijskih iger Alenka Dovžan in Katja Koren ter Spela Pretnar. Ker bo slalom šele čez 14 dni, se bo Urška Hrovat dekletom pridružila pozneje. V ZDA bo odpotovala v nedeljo, 6. marca, do takrat pa bo z glavnim trenerjem deklet Markom Jurjecem opravila še dva treninga. Najprej bo slovenska odprava odšla v Whistler na dva smuka, nato pa se jim bo Hrovatova pridružila
v Mamout Moutainu pri Los Angelesu, kjer bosta na sporedu najverjetneje dva superveleslaloma in en slalom, finale svetovnega pokala pa bo v Vailu. Urška in Alenka sta se že zanesljivo uvrstili v finale, ker imata 400 točk. Alenka in Katja naj bi po prvotnih načrtih nastopili tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu, vendar pa se je vodstvo reprezentance odločilo, da dekleti ne bosta potovali v Lake Placid, ker bi bila to prevelika obremenitev.Tako bosta na mladinskem svetovnem prvenstvu nastopili tudi Spela Bračun (Alpetour) in Katarina Breznik (Dolomiti).
Danes bodo v Aspen odpotovali
tudi trije smučarji - Gregor Grilc, Jure Košir in Mitja Kunc. Slednji ima lepe možnosti, da se še uvrsti na finale v Vailu. Kunc ima sedaj 340 točk, do finalnega slaloma pa bo nastopil še na dveh veleslalomih, na.katerih še lahko pride do 400 točk. To bi pomenilo, da bi že prišel med 30 najboljših v svetovnem pokalu, kar bi mu prineslo boljšo startno številko in bi lahko nastopil takoj za prvo jakostno skupino. V Aspnu (Kolorado) bodo ta konec tedna izvedli smuk in veleslalom, 12. in 13. marca bosta v VVhistlerju na sporedu smuk in superveleslalom, od 17. do 20. marca pa bo tako kot pri dekletih finale v Vailu. (J. M.)
boljšem evropskem klubu -vsaj na mednarodni ravni -nekaj vendarle zataknilo, zato pa se Milančani na vse kriplje trudijo, da bi se tudi letos uvrstiti v finale in tam dokazati, da so še vedno najboljši.
Po mnenju trenerja Ca-pella je drevišnja tekma z Nemci ključnega pomena: »Werder je najmočnejše moštvo v skupini. Zelo pomembno je, da zmagamo. Letos je četrtfinalna faza še bolj zahtevna kot lani, ko ni bilo polfinalnih tekem. Nikoli ne smeš popustiti. Werder je tipično nemško moštvo. Igra trdo, sijajno igra na visokih žogah, zna odlično izkoristiti proste strele in kote. Težje bo kot proti Portu, res pa je, da igramo tudi mi zdaj bolje kot decembra«, pravi trener Milanskih »hudičev«. Na tej tekmi Milan ne bo mogel računati na Francoza Papina. Od tujih legionarjev bodo torej igrati njegov Desailly, Boban in Savičevič. Papin ni poškodovan, toda trener meni, da še ni v pravi formi, čeprav si na treningih zelo prizadeva. Kaže vsekakor, da Francoz ni brez ugovarjanj sprejel izključitve iz moštva. Nasprotno, pa je Capello dokončno zgladil spor s Sa-vičevičem, ki lahko v klubu računa tudi na podporo vsemogočnega predsednika Berlusconija.
»Savičevič igra, ker sem prepričan, da lahko pomaga moštvu. Zelo se je popravil, zlasti kar se tiče odnosa do igre«, meni zdaj Capello.
Kaj pa pravi črnogorski as? »Strinjam se s Capellom. Prej sem igral na desni strani, zdaj sem napadalec. Pogrešam le zadetke. Tudi ti bodo prišli, ker igram zdaj bolje. Morate razumeti: ni lahko vsako tretjo tekmo menjati položaja na igrišču«.
AVTOMOBILIZEM / PO PREDSTAVITVI V SILVERSTONU
Nov VVilliams Renault že prestal prva testiranja
Mokro dirkališče oviralo Sennovo delo - Zdaj v Franciji
SILVERSTONE - Moštvo Rothmans Williams Renault je prejšnji teden v Sil-verstonu prvič predstavilo svoj novi dirkalnik VVilliams Renault FW16, vozil pa ga je Brazilec Ayrton Senna. Potem ko so vozilo izpopolnili v glavnem sedežu moštva v Didcotu, so ga prepeljali na dirkališče v Silverstonu, preden so ga prepeljali na dirkališče Paul Ricard, kjer bodo opravili štiridnevno testiranje. Čeprav so najprej naredili samo en dirkalnik za predstavitev v Silverstonu, bo tudi druga šasija za Damona Hilla še pravočasno nared, da se bo Anglež lahko pridružil testiranjem v Franciji. VVilliams Renault FVV16 je najnovejši avtomobil, ki sta ga skonstruirala Patrick Head in Adrian Newey.
Pri VVilliamsu pa niso imeli sreče s testiranjem. Senna se je v hladnem po-
poldnevu moral podati na mokro dirkališče. Sneg se je topil in vladil progo, tako da je Senna lahko opravil samo 14 krogov in se že veseli novih testiranj v Franciji in Imoli. »Razmere so bile zelo slabe in bilo je zelo nevarno, zato seveda ni šlo hitro,« je po testiranju razlagal trikratni svetovni prvak. »Testiranje je bolj koristilo inženirjem, ki so lahko preveriti delovanje vseh finkcij in sistemov v avtomobilu. Lahko so odkriti vse morebitne težave in jih v Didcotu odpraviti, še preden se bomo podati na naslednje testiranje na dirkališču Paul Ricard. V zadnjih dneh so VVilliamsovi ljudje zares garali, da bo pravočasno pripravili vozilo. Ena stvar, ki sem se jo naučil je ta, da imaš prav hitro ledene noge, če dirkaš v tem mrazu,« je še povedal Senna.
V Silverstonu je istočasno testiralo tudi moštvo
Simtek S941 Ford z voznikom Davidom Brabha-mom, vendar je tudi 28-let-ni Avstralec zaradi slabih razmer na dirkališču prevozil samo nekaj krogov. VVILLIAMS RENAULT FW16 Tehnični podatki Motor: Renault V10, RS 6, 3500 ccm
Upravljalni sistem: Magneti Marelti
Menjalnik: Polavtomatski, šeststopenjski VVilliams Sklopka: AP
Šasija: Karbon Aramid in epoksi materiali; izdelana pri VVilliamsu
Vzmetenje: VVilliams (pasivno)
Krmilni sistem: VVilliams Hladilni sistem: dva vodna hladilnika znamke Se-can
Zavore: Karbonski diski Gorivo: Elf Olje: Elf
Kolesa: 13 x 11 sprednja, 13 x 13, 7 zadnja
Gume: Goodyear Eagle radia!
Svečke: Champion Kokpit: Magneti Marelti, analogni števec z integriranim digitalnim data di-
splejem za ključne funkcije, vključno s podatki o temperaturi vode, olja, porabi goriva in času enega kroga Varnostni pasovi: Sabelt Krmilo: Osebno
Voznikov sedež: Anatomsko oblikovan, narejen iz kombinacije karbona in epoksi materialov
Gasilni sistem: VVilliams z zaganjalniki Metron in ga-
silnimi aparati Zero 2000 Medosna razdalja: 2990 mm
Teža: 505 kg, vključno s kamero
Dolžiria vozila: 4200 mm
EES55
5=
■gS=B
•t
PRIVATIZACIJE / CIAMPI ODLOČNO POSPEŠIL PROCES
V dolgem privatizacijskem pohodu je Comit prehitel čas
Po koledarju je v začetku junija na vrsti zavarovalnica Ina
RIM - Prvotni privatizacijski načrt je predvideval, da bo javna prodaja delnic Comit šele sredi aprila, velik uspeh prodaje Creditovih pa je ministrskega predsednika Ciampija prepričal, da se splača roke pospešiti. Tako je zavod Comit prišel na trg 45 ini prej kot je bilo predvideno.
To so torej zadnji koraki dolgega privatizacijskega pohoda, ki mu je sedanja vlada dala odločilen pospešek in omogočila, da so bili konkretno izvedeni projekti, o katerih so prejšnje vlade samo besedičile. V zadnjih treh mesecih so tako v roke tisoč in tisoč varčevalcev prešli veliki deleži javnih bank Credit, Imi hi Comit. Povrhu je javno zavetje zapustil tudi živilsko-konservni sektor, ki ga nadzorujejo družbe Cirio, Ber-tolli in De Rica. Sedaj privatizacijski
pohod čakajo nove etape: v prvi polovici junija je na sporedu »prodaja« največje italijanske zavarovalne kompanije Ina, medtem ko bo za začetek privatizacije družbe Enel treba počakati na konec leta. Na prehodu leta naj bi prešle v zasebno last tudi javna finančna družba za telekomunikacije Štet in energetske dejavnostidružbe Eni.
Toda poglejmo, kakšen je bil dosedanji koledar privatizacijskega procesa. 28. junija 1992 je Amatova vlada ob svoji umestitvi predstavila program, v katerem so bile privatizacije ena osrednjih točk. Komaj mesec kasneje, 7. avgusta, so bili štirje veliki javni zavodi (M, Eni, Enel in Ina) spremenjeni v delniške družbe. 16. novembra istega leta je vlada v parlamentu predstavila program
preureditve področja državnih udeležb, v katerem so glavna poglavja posvečena družbam Iri, Eni, Enel, Imi, Bnl in Ina in ki je dobil dokončno zeleno luC 14. aprila 1993. Konec istega meseca je bila umeščena Ciampijeva vlada, ki je imenovala posebno komisijo izvedencev in ji zaupala nalogo, da v 30 dneh sproži proces privatizacij. 24. septembra lani je Ciampi izdal določila za pospešitev postopka umika države iz podjetij z javno udeležbo, oktobra pa je sklical vse pristojne ministre in jim zabičal, da je treba močno pospešiti še vedno zaspan potek privatizacijskega procesa. Od takrat je delo mrzlično steklo in decembra je prišlo do prve javne ponudbe delnic, s katero je država prodala banko Credito Italiano.
Delegacija evropske		Pordenon vabi na sejem vrtnarstva Ortogiardino
obrtne zveze v Ljubljani		
Predsednika Reta spremljal tudi predstavnik SDGZ		
TRST - Potem ko je bi- izkoristili tudi za to, da		PORDENON - Or-
la delegacija Obrtne zbor- so s predsednikom OZS		togiardino je naslov
niče Slovenije pred Miho Grahom in sekre-		zelo uspešnega sejma,
kratkim na obisku pri slo- tarjem Filipičem raz-		ki ga letos že pet-
venskih obrtnikih v Doli- pravljali o številnih pro-		najstic zapored pri-
ni, se je v ponedeljek mu- blemih v obmejnih oh-		rejajo na pordenon-
dil v Ljubljani predsed- močjih obeh držav in o		skem razstavišču. Od-
nik tržaške obrtne zveze razvijanju Cim tesnejšega		prli ga bodo v soboto,
Confartigianato, Giorgio sodelovanja med obrt-		5. marca, na ogled pa
Ret, ki je hkrati tudi pred- niki. Veliko pozornosti		bo do vključno ne-
sednik Evropske zveze so posvetili zlasti tržne-		delje, 13. marca. Tako
malih in srednjih podjetij mu sodelovanju, tehno-		kot v prejšnjih letih,
(UEAPME). Reta sta na loškemu razvoju in		bo na razstavišču na
obisku pri Obrtni zborni- strokovnemu usposa-		voljo vse, kar zanima
ci Slovenije spremljala bljanju, analizirali pa so		ne samo vrtnarje.
generalni tajnik evropske tudi pojav črnega dela, ki		ampka tudi vrtičkarje,
zveze Mueller in organi- je ob meji še posebno		Prav zato sejem priva-
zacijski tajnik SDGZ Da- opazen in katerega reši-		blja iz leta v leto vec
vorin Devetak.	tev bi zelo koristila obem		obiskovalcev, tudi iz
Glavni namen obiska stranem. Naj dodamo, da		sosednjega Veneta. V
je bil formalizacija vstopa so sogovorniki priložnost		sejemskih dneh bo hi-
Obrtne zbornice Slove- izkoristili tudi za počasti-		di nekaj posvetov, pr-
nije v UEAPME, ki je na- tev spomina na tri		vi že v nedeljo, 6.
višje evropsko predstav- tržaške novinarje, ki so		t.m„ ki bo posvečen
niško telo za obrtni sek- izgubili življenje v Mo-		zelenju v urbanih sre-
tor, Tržačani pa so obisk starju.		dinah. (aws)
-{PODJETNIŠTVO / VELIK USIPh
Veneto in FJK lani izgubila največ podjetij v državi
Vzroka sta kriza in minimum tax
Marko Waltritsch
BENETKE - Iz seznamov pri trgovinskih zbornicah izbrišejo v Italiji vsako leto nekaj sto tisoč podjetij, v zameno pa v te sezname vpišejo nekaj sto tisoč novih. Vanje sodijo podjetja, ki se ukvarajo s trgovino, industrijo, obrtjo in kmetijstvom. Lani je na tem področju prišlo do pravega pretresa, saj je bilo število izbrisanih podjetij občutno večje od števila novih: izbrisali so jih 365.361, novih vpisov pa je bilo za kar 76.670 manj. Temu sta botrovali v prvi vrsti gospodarska kriza in minimum tax. Kriza je priza-. dela vsa področja, od industrije do trgovine in obrti, medtem ko je minimum tax, ki je povzročil toliko polemik, številne male podjetnike prepričal, da je rešitev v opustitvi gospodarske dejavnosti in tako so zaprli - pa čeprav v veliko primerih samo uradno - vrata svojih poslovnih prostorov.
V tem oziru je bilo posebno hudo v dveh deželah italijanskega severovzhoda, v Venetu in Furlaniji - Julijski krajini, kjer je zapiranje obratov doslej takoj nadomestila nova vrsta malih in srednjih podjetij. Tokrat ni bilo tako: v Venetu so lani zaprli 32.517 obratov, v FJK pa 8.271, tako da je bilo v seznamih Veneta 8.500, v FJK pa 2.300 podjetij manj kot leta
1992. V Venetu se je to pripetilo prvič v povojnem Času, kriza pa je še posebno prizadela proizvajalce in prodajalce oblačil. Kdor ni proizvajal za tuja tržišča, se je znašel v težavah in v veliko primerih obesil ključ svojega obrata na klin. V obeh deželah je upada števila podjetij (za 13%) celo bolj strm od vsedržavnega (11, 85%).
Taka negativna gibanja pa ne prizadevajo vseh gospodarskih sektorjev v enaki meri. Narašča npr. število finač-nih družb in število oseb, ki so se vpisale v seznam uporabnikov davčnih knjig IVA (davek na dodatno vrednost), kar pomeni, da so mnogi, ki'so opustili trgovsko dejavnost, zaceh samostojno konzulenC-no dejavnost. Število knjig IVA se je v Furlaniji - Julijski krajini zvišalo za 2.968, v Venetu za 12.355, v vsej državi pa 134.623 enot.
V Venetu sta krizo najbolj občutili pokrajini Benetke in Rovigo, v FJK pa videmska pokrajina. V tržaški pokrajini je z delom prenehalo 1.961 podjetij, na novo jih je bilo vpisanih 1.406; na Goriškem so izbrisali 1.017 podjetij in jih vpisali samo 666; v pordenonski pokrajini so izbrisali 1.711 podjetij, vpisali pa 1.320; v videmski pokrajini so izbrisali 3.582, vpisali pa komaj 2.546 novih podjetij.
KMETIJSTVO / NAVODILA STROKOVNE SLU2BE KZ
Marec prebudi zemljo in zahteva veliko dela
Opravki v kleti, vinogradu, sadovnjaku in vrtu
V marcu je opravil toliko, da je njihov pregled prezahteven, zato se bomo omejili samo na najvažnejša.
Začeli bomo pri vinogradu. Cas je ugoden za sajenje trt. Pazimo, da so cepljenke dobro dozorele in močno okoreninjene. Velikega pomena je pravilna izbira podlage. Žal ni take, ki bi bila primerna za vsa rastišča in sorte in ki bo torej zadostila različnim zahtevam vinske trte. Podlage različno vplivajo na bujnost in trajnost trte, na odpornost proti pozebi in suši, klo-rozi in podobno, zato bodimo pri njihovi izbiri zelo pozorni.
Vinograd gnojimo z dušičnimi gnojili in s tem dopolnimo jesensko in zimsko gnojenje. Ko se sčesa napenjajo, niso pa še odgnala, škropimo (ob sončnem vremenu, v brezvetrtju in pri temperaturi nad 5 stopinj C) proti črni pegavosti (esco-riosi) in kapi vinske trte (mal delPesca). Črna pegav ost povzroča odmiranje očes, ki spomladi sploh ne odženejo. Okužene rozge postanejo jeseni svetlo sive barve, spomladi, ko imajo poganjki štiri do pet listov, se na medčlenkih pojavijo vijoličaste do črne pikice. Zaradi bolezni poganjki razpokajo v členkih.
Obe bolezni zatiramo s DNOC (npr. SELINON SOL -0,8 do 1 kg na 100 1 vode) in z belim oljem (npr. OLIOCIN - 2 kg na 100 1 vode). Ta varnostni ukrep je priporočljiv tudi za zatiranje trsne kodra-vosti (acariosi) in trsne listne pršice (erinosi). Naj-
vidnejši znak napadov prvega škodljivca je slaba rast mladic, drugega pa značilna izbolklina (šiška) na zgornji strani listov. Proti pršicam ukrepamo samo v vinogradih, kjer so bile v pretekli sezoni močnejše poškodbe zaradi teh škodljivcev. Tudi proti zgoraj omenjenim boleznim bomo z navedenimi sredstvi škropili le, če sta močneje prisotni, v nasprotnem primeru bomo škropili v aprilu in maju z manj strupenimi pripravki.
V kleti poskrbimo, da je vse pripravljeno za stekleničenje. Razpolagati moramo s primemo opremo. S testi preverimo, ali je vino zrelo za stekleničenje. Vino mora ob stekleničevanju doseči sortno značilnost, obstojnost na zraku in ne sme vsebovati preveč kovin ali toplotno neobstojnih beljakovin in ne sme biti nagnjeno k izločevanju vinskega kamna.
Pohitimo s sajenjem sadnih dreves in jago-dičja. Bolje je, da to opravimo najkasneje do prve polovice meseca. Ce smo jeseni sadno drevje Ze gnojili s fosfatnimi in kalijevimi gnojili, gnojimo le z dušičnimi. Za določanje odmerkov gnojil še držimo navodil iz prejšnjih mesecev. V tem mesecu cepimo s cepičem.
Na začetku meseca, ko se brsti napenjajo, zatiramo kaparja na jablanah in hruškah (kalijev polisul-fid 30 kg/hl ali METI-DATHION 19- 300 gr na hi vode) toda le, če je škodljivec močneje prisoten. Škropimo proti škr-lupu teh dveh sadnih vrst
z mankozeb (DIHTANE M 45, MANZEB, KOR idr. - 200 do 250 gr na hi vode). To škropljenje opravimo v fazi mišjega očesa.
Ce tega nismo opravili v februarju, je skrajni čas za škropitev breskve in nektarinke proti kodravo-sti in breskovemu škrlu-pu (MEZENE ali ZIRA-MTT - 400 do 500 gr/1001 vode, ORTHODIFOLO-TAN - 250 gr/100 1 vode idr). Ob začetku cvetenja škropimo marelice in mandljevce proti moniliji (RONILAN 150 gr/100 1 vode ali SOMISCLEK -150 gr/100 1 vode). To škropljenje je izredno pomembno, če je vreme v času cvetenja deževno. Temu opravilu se moramo izogniti med cvetenjem, da ne bi škodili čebelam in drugim žuželkam.
Omejili smo se le na bolezni in škodljivce, ki utegnejo povzročiti večjo škodo, nismo pa omenili tistih, ki se ponavadi ne pojavijo v zaskrbljujočem obsegu in jih zato pravilom ne zatiramo. Prav tako smo za ta mesec izpustili iz škropilnega koledarja češnje, višnje, slive in češplje, ker menimo, da bolezni in škodljivci na teh sadnih vrstah ne povzročajo take škode, ki bi opravičila zatiranje. V izjemnih primerih se posvetujemo s strokovnjakom.
Na oljki zatiramo oljčno kozavo st, ki napada predvsem listje, vendar pa se lahko razvije tudi na pecljih plodov, na plodovih in redkeje na poganjkih. V začetni infekcijski fazi opazimo na listih okroglaste madeže
sivkaste barve, ki se kasneje razširijo in dobijo rumenkast obroč. Ob močnem napadu lahko listi predhodno odpadejo, kar ima lahko za rastlino in zato tudi za pridelek negativne posledice. Poudariti pa velja, da so pri nas razširjene sorte (istrska belica in leccino) dobro odporne proti tej bolezni, zato je potrebno škropiti v letih, ko so pogoji optimalni za širjenje te bolezni (visoka temperatura in visoka vlaga). Proti koza-vosti se uspešno borimo z bakrenimi pripravki.
Vrtnice škropimo proti pepelasti plesni (oidij) s pripravkom BAVISANali BENLATE, proti perono-spori in črni listni pegavosti pa z bakrenimi sredstvi (RAME CAFE ARO 400 gr/1000 1 vode ali z mankozebom - MANZEB).
V vrtu je čas setve. V
zaprte ali tople grede sejemo razne sorte cvetače, baziliko, zelje, korenček, ohrovt, kolerabo, cikorijo rezilko, zeleni radič, fižol, redkvice, špinačo in podobno, sadimo pa šparglje.
V okrasnem vrtu sejemo v zaprte ali tople grede: agerat, veliki odolin, astre, begonije, krizanteme, dalije, plamenice, nageljne, portulake, vrtne vijolice, verbene.
Oskrbovati je treba tudi trato. Skrajni čas je, da jo pognojimo z mineralnimi gnojili. Ko pa začne rasti, jo pokosimo 4 do 5 centimetrov visoko.
Tudi za gnojenje travnikov je zadnji čas. Gnojimo z gnojili in v odmerkih, ki smo jih navedli v opravilih za prejšnji mesec.
Dr. Mario Gregorič strokovna služba Kmečke zveze
Sreda, 2. marca 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
OECD / POROČILI O ČEŠKI IN SLOVAŠKI
Čehi se imajo bolje kot Slovaki
NEMČIJA / CENTRALNA BANKA
Pomladili so izvršni odbor
Novi član je 42-letni bančnik
EVROPSKA UNIJA / DAVKI
Sporni so vino, pivo in tobak
Britanci služijo z nakupi v Franciji
OECD očita Slovakom precej napak
BRATISLAVA - Neustrezna strategija gospodarske prenove je slovaško gospodarstvo kljub na novo pridobljeni neodvisnosti pahnila v precejšnjo zmedo, ugotavlja poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
»Oblikovanje razvidnej-še gospodarske politike so ovirala nerešena vprašanja proračuna in menjalnih razmerij,« ugotavlja OECD. V skladu s podatki, ki jih navaja ta organizacija s sedežem v Parizu, je bil slovaški proračunski primanjkljaj v letu 1993, ki je znašal 16 milijard slovaških kron (533 milijonov dolarjev), v veliki meri posledica nuuravnotežene razdelitve obveznosti po razpadu Češke in slovaške federacije v začetku leta 1993. Proračunski primanjkljaj, obremenjen tu-
di z oblikovanjem deviznih rezer, je negativno vplival na slovaško denarno politiko. Poseben problem sta po ugotovitvah OECD »nizkolikvidnost in nesolventnost v bančnem sektorju«. Po uradnih podatkih je bila januarska stopnja brezposelnosti na Slovaškem 14, 4-odstotna, inflacija pa je po decembrskih podatkih znašala 25, 1 odstotka. Slovaški BDP je v prvi polovici leta 1993 manjši za približno pet odstotkov; po najnovejših podatkih toliko kot v istem obdobju leta 1992. Njegovo naraščanje je oviral zlasti proces privatizacije, ki se je v tem obdobju močno upočasnil, ugotavlja OECD. Slovaška vlada »je želela nekoliko upočasniti gospodarske reforme, zlasti na področju privatizacije«, ki je »v prvem polletju 1993 skoraj popolno-
ma zastala«, piše v poročilu OECD.
Poročilo tudi navaja, da so številna podjetja velikokrat dokapitalizirali »na naCin, ki bi bil v večini držav Članic OECD povsem nezakonit«. OECD opozarja tudi na »hudo pomanjkljivo evidenco« slovaških podjetij in ugotavlja, da utegne njihova prenizko ocenjena amortizacija hudo obremeniti pričakovane prihodke in prinesti manj davkov. Med »potencialno šibkimi elementi« strategije slovaškega gospodarskega razvoja pa poročilo omenja predvsem zmotna prizadevanja države, ki je želela povečati izvoz na območje nekdanje Sovjetske zveze, namesto da bi si od tam zagotovila zadostne količine nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva.
(Reuter)
V Pragi je vendarle nekoliko več optimizma kot v Bratislavi (Foto: J. S. / B + D)
PRAGA - Gospodarski razvoj na Češkem je dosegel ali celo presegel raven nekaterih Članic EU, je sporočila OECD. Ta možganski trust s sedežem v Parizu, ki zbira podatke o bogatih državah, ugotavlja, da se utegne brezposelnost na Češkem zaradi reform v letu 1994 podvojiti, Čeprav je bila konec preteklega leta (spet po podatkih OECD) najnižja, štiriodsto-tna.
Po ugotovitvah OECD je položaj gospodarstva na Češkem trden, država ni preveč zadolžena, ima uravnoteženo plačilno bilanco in proračunske presežke ter zmerno inflacijo. »Po bruto domačem proizvodu na posameznega prebivalca in kupni moCi v državah srednje in vzhodne Evrope Češka republika neposredno sledi Sloveniji in je
približno na isti ravni kot najrevnejše Članice EU, kakršni sta Irska in Portugalska,« ugotavlja omenjena študija.
OECD dodaja, da Češka po zdravstvenih, prehranskih in stanovanjskih kazalcih prekaša Portugalsko, vendar še ne dosega Irske. OECD napoveduje dvoodstotno rast Češkega gospodarstva v letu 1994 in petodstotno rast v letu 1995, potem ko se ta lani ni spreminjala. Gospodarska rast se ni povečala že od leta 1989. Izvoz na nove trge naj bi se vsake dve leti povečal za deset odstotkov, inflacija pa naj bi bila obvladljiva, napovedujejo pri OECD.
»Češka republika je ena redkih držav v vzhodni Evropi, ki bo svojo inflacijo verjetno obvladala,« zaključuje poročilo. V januarski
letni primerjavi je inflacija na letni ravni znašala 10, 9 odstotka, potem ko je po uvedbi novega davka na dodano vrednost znašala še 21,9 odstotka. Omenjeno poročilo tudi napoveduje, da bo inflacija v letu 1994 mesečno naraščala za največ 0,5 odstotka. (Reuter)
$K88AJXAB.B.
FRANKFURT - Bundesbank je sporočila, da je na Celo svojega močno vplivnega izvršnega odbora imenovala 42-letnega bančnika Gerda Hauslerja, ki je eden od avtorjev ukrepov za liberalizacijo nemških finančnih trgov. Na tem mestu bo zamenjal 68-letnega Giinterja Storcha, ki se bo upokojil.
Hausler je pri Bundesbank zaposlen od leta 1987, od marca 1990 pa je vodil kreditni oddelek te banke. Analitiki ugotavljajo, da je Flausler tipičen uslužbenec Bundesbank, kar zadeva ljubezen do stroge denarne politike, Čeprav zanj tudi ugotavljajo, da je zelo naklonjen liberalizaciji trga. Bil je med vztrajnimi kritiki sistema obvezne bančne rezerve, zaradi katerih so komercialne banke del svojih depozitov prisiljene vložiti na raCune centralne banke, ki pa teh sredstev ne obrestuje. Določila o najnižji rezervi so postopoma opuščali, vključno z najnovejšimi popravki, ki naj bi zaceli
veljati ta teden. Kljub temu pa se bančniki pritožujejo, da so v neenakopravnem položaju do nemške centralne banke.
Hausler, ki je vodil tudi pisarno prejšnjega predsednika Bundesbank Karla Otta Pohla v osemdesetih letih, je njihove poglede podprl. V svojem newyorškem govoru aprila lani je izjavil, da je stopnja obvezne rezerve v Nemčiji sicer zelo nizka v primerjavi s tem, kakšne so bile v nemški zgodovini, a v mednarodni primerjavi še vedno visoke. »Težko bi sicer rekli, da so določila o obvezni rezervi poglavitni krivec, vendar zagotovo prispevajo k temu, da se kapital seli v tiste finančne centre, ki te ovire nimajo,« je dodal.
Hausler bo najmlajši Član izvršnega odbora Bundesbank, ki skupaj s predstavniki deželnih centralnih bank sestavlja njen svet, ki na svojih zasedanjih vsak drugi Četrtek določa nemško denarno politiko. (Reuter)
BRUSELJ - Evropska komisija je sporočila, da bo nasprotovala britanski odločitvi, po kateri bi morali ljudje plačevati davke in carine za pivo, vino in tobačne izdelke, ki jih naročajo v Franciji. Britanija to pojasnjuje z argumentom, da ne gre za dobrine, ki bi jih uvozili ljudje sami, temveC za tiste, ki jih v Britanijo pripeljejo tretje osebe oziroma družbe.
»Komisija meni, da je povsem vseeno, ali ljudje plačajo transport komu drugemu ali pa ga opravijo sami,« je izjavila uradna predstavnica komisije. Povedala je, da bodo že maja ali junija pripravili uradno razlago, v kateri bo zapisano, da morajo biti davki za tiste izdelke, ki jih posamezniki uvozijo za osebno rabo in jih sami pripeljejo v državo, plačane v državi, iz katere so te izdelke uvozili.
Ko je lani zaCel veljati enoten evropski trg,
so Britanci v Franciji lahko kupili veliko večje količine piva in vina, kot ga v resnici popijejo, saj so tako prihranili velikanske vsote denarja. Britanske oblasti so - hudo zaskrbljene nad tem zasebnim uvozom - skušale preprečiti naraščanje tega uvoza, ki poteka prek pošte.
Poseben uvoz piva iz tistih evropskih držav, v katerih je obremenjen z najnižjimi dajatvami, zlasti iz Francije, je tako lani dosegel že 1, 8 milijona hektolitrov, nadaljnjih 146 tisoC hektolitrov pa so posamezniki uvozili s prosto-carinskih območij, je sporočila Zveza pivovarjev in koncesionarjev. Omenjena količina predstavlja kar 3, 5-od-stotni delež na britanskem trgu piva in hkrati kar 15 odstotkov celotne količine piva, ki ga Britanci popijejo doma, je še zapisala zveza v svoji izjavi.
(Reuter)
NEMČIJA, FRANCIJA / SPOR ZARADI RAFINERIJE NAFTE
Francozi bodo morali zgraditi rafinerijo v vzhodni Nemčiji
Nemčija grozi Elf Aguitaine, da bo sicer plačala odškodnino
BONN - Nemčija je francosko energetsko skupino Elf Aquitaine včeraj opozorila, da se utegne soočiti z velikanskimi odškodninskimi zahtevki, ki bodo moCno prizadeli njen ugled, Ce ne bo izpolnila svojih pogodbenih obveznosti in zgradila obljubljene rafinerije nafte v vzhodni Nemčiji.
Dva vladna ministra sta opozorila, da bo Bonn vztrajal pri izpolnjevanju pogodbe, ki so jo ob podpisu leta 1992 označili kot najveeji francosko-nemški posel po drugi svetovni vojni. Elf Aqutaine si namreč želi na trideset do štirideset odstotkov zmanjšati svoj dvetretjinski delež v gradbenem konzorciju, ki v Leuni gradi rafinerijo v vrednosti 4, 5 milijarde mark (2, 6 milijarde dolarjev), ta odločitev pa je posledica splošne politike zmanjševanja investicijskih načrtov, ki so povezani s privatizacijo koncema.
»Težko si predstavljam, da ta najveeji francoski koncem, ki je kljub procesu privatizacije še vedno pod velikim vplivom države, ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti,« je izjavil nemški minister za gospodarstvo Giinter Rexrodt. »Družabniku preprosto ne moremo odpustiti njegovih pogodbenih obveznosti. Čeprav pričakuje začetne težave ali celo izgube.« Manjšinski družabnik v konzorciju, nemški Thyssen Handelsunion, namreč noCe povečati svojega tretjinskega deleža.
Rexrodt je izjavil, da Nemčija ne bi nasprotovala, Ce bi se Elf odločil prodati svoj delež drugemu industrijskemu kupcu, vendar je dodal: »Pri nas takšnega kupca ni, zato bomo vztrajali predvsem pri pogodbenih obveznostih.«
V skladu s pogodbo, ki so jo podpisali julija 1992, se je francosko-nemški konzorcij dogovoril, da bo odkupil verigo bencinskih Črpalk Minol AG skupaj s kemičnim obratom in zgradil novo rafinerijo. Njena letna zmogljivost naj bi znašala deset milijonov ton, delati naj bi zaCela leta 1996, nafto pa naj bi zagotavljala predvsem za območje, ki predstavlja jedro nekdanje vzhodnonemške kemične industrije. »Rafinerija je temelj številnih drugih vlaganj in privatizacijskih ukrepov na tem območju,« je pojasnil Rex-rodt. Toda analitiki so ugotovili, da zaradi Časovnih zamikov Elf do lanskega poletja ni dobil dostopa do omenjenih bencinskih Črpalk, s Čimer se je zmanjšala njegova konkurenčnost, po vsej vzhodni Nemčiji pa so se medtem namnožile številne druge bencinske Črpalke.
Zaradi tega je bil Elfov tržni delež precej pod pričakovanim, kar je eden od razlogov za manjšo udeležbo pri gradnji rafinerije v Leuni, pa tudi privatizacijska agencija Treuhand še ni olastninila kemičnih obratov v Leuni, ki naj bi bili poglaviten kupec petrokemičnih proizvodov
nove rafinerije, navajajo analitiki. Bonnski minister Friedrich Bohi, eden najbližjih Kohlovih sodelavcev, je omenil, da utegne neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti moCno omajati ugled Elf Aquitai-ne. »Ne gre zgolj za kompenzacijo, paC pa tudi za ugled francoskega podjetja, ki bo moCno trpel, Ce to ne bo izpolnilo svojih obveznosti,« je dejal Bohi. »Pogodbo je podpisalo zato,
da bi si omogočilo dostop na prihodnje trge vzhodne Evrope.«
Klaus Schucht, Član upravnega odbora pri agenciji Treuhand, ki se je pogajal z Elfom, je omenil, da utegne neizpolnjevanje sklenjene pogodbe Elf Aqutaine zelo drago stati. »Odškodninski zahtevek bo znašal okrog 1, 5 milijarde mark (875 milijonov dolarjev),« je izjavil.
(Reuter)
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda, 2. marca 1994
29
MENJALNIŠKI TEČAJI
1. marec 1994
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	77,93	78,35	11,03	11,13	7,89	8,00
AMTK PLUS Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Avtohiša Ljubljana*	78,00	78,25	11,05	11,12	8,00	8,08
Ažur Grosuplje	78,20	78,40	11,06	11,16	7,80	7,95 .
Banka Vipa Nova Gorica	78,01	78,24	11,03	11,12	7,91	7,99
Bobr Ljubljana	-	-	-	-	-	-
BTC Sežana	77,60	78,18	10,97	11,18	7,83	7,98
Bund Ljubljana	77,80	78,30	10,90	11,15	7,80	8,10
Come 2 us*	78,17	78,40	11,05	11,15	7,80	8,00
Creditanstalt Nova banka U	78,00	78,40	11,05	11,20	7,90	8,10
Dom caffe Domžale*	78,20	78,50	11,09	11,16	7,72	7,90
Emona Globtour U			„	-		„
Eros Ljubljana*	78,20	78,40	11,07	11,10	7,85	8,00
Eros Kranj*	78,20	78,40	11,07	11,10	7,85	8,00
Eurotours Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Firadas Idrija	■Hi	-	-	-	-	-
Hida	78,25	78,30	11,08	11,11	792	7,97
Hipotekarna banka Brežice*	77,90	78,50	11,04	11,18	7,92	8,08
Hram Rožice, Mengeš*	78,15	78,35	11,10	11,16	7,80	8,00
Idila Sečovlje	77,85	78,20	10,97	11,12	7,90	8,05
Ulrika Ljubljana (WTC)	78,28	78,32	11,10	11,11	7,94	7,96
Hirika Slovenj Gradec	77,85	78,31	11,03	11,07	7,90	7,99
Hirika Postojna	77,75	78,25	10,89	11,09	7,80	7,98
Hirika Sežana-Hirika Jesenice	78,10 78,02	78,28 78,34	11,00 11,04	11,09 11,09	7,94 7,90	7,96 7,99
Invest Škofja Loka	-	-	-	-	-	-
Italdesign Nova Gorica	-	-	-	-	-	-
Klub Slovenijales U	78,05	78,25	11,04	11,10	7,95	8,05
Kompas Hertz Celje*	77,90	78,25	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Velenje*	78,05	78,45	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Idrija*	78,05	78,45	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Tolmin*	78,05	78,45	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Bled*	78,05	78,45	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Nova Gorica*	78,05	78,45	11,05	11,13	7,80	7,95
Kompas Hertz Maribor* Kompas Holidays	78,05 78,10	78,45 78,40	11,05 11,05	11,13 11,15	7,80 7,85	7,95 8,05
Komercialna banka Triglav	77,99	78,99	11,02	11,17	7,87	8,07
Kreditna banka MB d.d.*	77,50	78,40	11,01	11,14	7,84	8,10
I-B d.d. Ljubljana	78,16	78,56	11,05	11,17	7,81	7,97
LB splošna banka Celje	77,45	78,55	11,02	11,12	7,80	7,95
LB splošna banka Koper*	77,09	78,63	10,89	11,11	7,66	7,89
LB komercialna banka NG	78,15	78,55	11,00	11,24	7,86	7,98
LB Dolenjska banka NM	77,65	78,60	11,03	11,17	7,80	7,98
LB banka Zasavje, Trbovlje	77,70	78,50	11,05	11,16	7,85	7,97
Ljudska banka d.d. U	78,15	78,39	11,06	11,17	7,85	8,03
Libertas Koper*	77,85	78,15	11,00	11,10	7,85	7,98
Ma Vir	78,10	78,40	11,02	11,14	7,85	8,10
Madai NG, Šempeter*	78,00	78,30	11,05	11,12	7,95	8,01
M banka Ljubljana	78,16	78,48	11,05	11,15	7,92	8,03
Media*	78,20	78,30	11,07	11,12	7,95	8,00
Niprom Ljubljana	-	-	-	■Hi	■Hi	-
Petrol Ljubljana*	78,15	78,20	11,10	11,12	7,85	8,00
Poštna banka Slovenije*	76,88	78,33	10,73	11,09	7,70	7,97
Probanka Maribor	77,85	78,45	11,03	11,16	7,85	8,05
Pigal Solkan*	77,98	78,25	10,95	11,07	7,88	8,00
Pigal Ilirska Bistrica*	77,62	78,00	10,95	11,07	7,86	7,98
Pigal Kobarid*	77,98	78,25	10,95	11,07	7,88	8,00
Publikum Ljubljana	78,18	78,22	11,08	11,10	7,94	7,99
Publikum Celje	77,85	78,25	11,04	11,08	7,87	8,02
Publikum Krško	-	-	-	-	-	-
Publikum Maribor	77,80	78,15	11,04	11,10	7,82	8,00
Publikum Mozirje	77,90	78,38	11,03	11,13	7,85	8,06
Publikum Novo mesto	77,80	78,40	11,00	11,15	7,80	7,98
Publikum Tolmin	78,06	78,47	11,03	11,10	7,91	8,00
Publikum Sevnica	78,05	78,39	11,03	11,09	7,90	8,02
Publikum Šentilj	76,90	78,25	10,80	11,14	7,82	8,00
Publikum Šentjur pri Celju	77,75	78,20	11,03	11,08	7,80	8,02
Publikum Trebnje	77,95	78,34	11,04	11,14	7,86	8,04
Publikum Žalec	77,65	78,20	11,04	11,09	7,85	8,02
Roja Ljubljana	78,00	78,39	11,05	11,15	7,90	8,11
Shalaby Koper	77,90	78,20	10,98	11,07	7,90	8,00
SKB d.d. **	77,70	77,90	11,04	11,07	7,84	7,86
Slov. hran. in posojil. Kranj	78,10	78,30	11,03	11,09	7,95	8,06
Slov. invest. banka U*	77,80	78,45	10,90	11,15	7,90	8,08
Slovenijaturist Ljubljana*	78,15	78,35	10,00	11,08	7,80	8,00
Slovenijaturist Maribor*	77,85	78,10	11,03	11,07	7,65	7,85
Slovenijaturist Jesenice	78,00	78,30	11,00	11,09	7,89	8,02
Sonce Ljubljana	78,10	78,40	11,00	11,12	7,80	8,04
SZKB d.d. Ljubljana*	78,08	78,29	11,00	11,11	7,90	8,07
Tartarus Postojna	77,77	78,32	10,88	11,10	7,83	7,96
Tentours Domžale	78,10	78,30	11,04	11,13	7,95	8,10
Tori Ljubljana	78,10	78,50	11,03	11,15	7,75	8,03
UBK Ljubljana	77,90	78,40	11,05	11,14	7,85	8,05
Upimo Ljubljana	78,23	78,33	11,06	-	7,84	7,98
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
MENJALNICA HIDA 061/ i-m m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista st. 042 z dne 1.3.1994 - Tečaji veljajo od 2. 3. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	94,1726	94,4560	94,7394
Avstrija	040	šiling	100	1104,4547	1107,7780	1111,1013
Belgija	056	frank	100	377,3431	378,4785	379,6139
Kanada	124	dolar	1	97,9477	98,2424	98,5371
Danska	208	krona	100	1979,9247	1985,8823	1991,8399
Finska	246	marka	100	2392,3766	2399,5753	2406,7740
Francija	250	frank	100	2282,3118	2289,1793	2296,0468
Nemčija	280	marka	100	7767,4565	7790,8290	7814,2015
Grčija	300	grd	100	—	53,8377	53,9992
Irska	372	funt	1	—	189,6288	190,1977
Italija	380	lira	100	7,8459	7,8695	7,8931
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,2000	—
Japonska	392	jen	100	126,5862	126,9671	127,3480
Nizozemska	528	gulden	100	6916,5317	6937,3437	6958,1557
Norveška	578	krona	100	1786,9810	1792,3581	1797,7352
Portugalska	620	escudo	100	76,0434	76,2722	76,5010
Švedska	752	krona	100	1656,0217	1661,0047	1665,9877
Švica	756	frank	100	9233,1755	9260,9584	9288,4713
Velika Britanija	826	funt šterling	1	196,6720	197,2638	197,8556
ZDA	840	dolar	1	132,1244	132,5220	132,9196
Evropska unija	955	ECU	1 -	149,9391	150,3903	150,8415
Španija	995	peseta	100	95,0115	95,2974	95,5833
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 3. marca 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
776,681
771,583
1,548,264
103,5575% 102,8778%	103,2176%
150,000
77,688
77,158
154,826
			
28. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,70
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
1. MAREC 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1658,00	1705,00
nemška marka	979,00	999,00
francoski frank	286,50	295,00
holandski gulden	866,00	895,00
belgijski frank	47,20	48,70
funt šterling	2464,50	2542,00
irski šterling	2372,50	2454,00
danska krona	248,80	256,70
grška drahma	6,72	6,92
kanadski dolar	1228,70	1267,50
japonski jen	15,83	16,33
švicarski frank	1159,00	1196,00
avstrijski šiling	138,20	142,70
non/eška krona	224,40	231,50
švedska krona	207,80	214,50
portugalski escudo	9,55	9,87
španska pezeta	11,86	12,28
avstralski dolar	1188,60	1226,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,30	12,70
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
1. MAREC 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1710,00
nemška marka	980,00	995,00
francoski frank	286,00	296,00
holandski gulden	867,00	887,00
belgijski frank	47,30	48,80
funt šteriing	2470,00	2535,00
irski šterling	2370,00	2430,00
danska krona	248,00	255,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1230,00	1270,00
švicarski frank	1165,00	1195,00
avstrijski šiling	138,50	142,50
slovenski tolar	12,30	12,70
			
1. MAREC 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.701	-
francoski frank		29.383	-
nizozemski gulden	-	89.045	
belgijski frank	-	4.858	-
španska peseta	-	1.223	-
danska krona	-	25.490	-
kanadski dolar	-	1.261	-
japonski jen	-	1.629	-
švicarski frank	-	118.870	-
avstrijski šiling	-	14.219	-
italijanska lira	-	1.010	-
švedska krona	-	21.320	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 2. marca 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <viml. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih 30seben	1117,0446 2308,3285 7856,0000 7,9353 198,9139 133,6306 joslih je možno ods doaovor.	1119,1775 2312,7359 7871,0000 7,9505 199,2937 133,8857 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	78,45 78,53 panje.	78,65 78,68
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 2. marca 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	78,50 78,48 78,45 78,55 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril ati in prodajati ogoje nakupa	78,70 78,68 78,65 78,70 sčajev po tre-zmerje Banke laji veljajo za vih In nakupih \jjo valuto po ii prodaje.
			
1. MAREC 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1685,080	—
ECU	—	1916,780	—
nemška marka	—	992,980	—
francoski frank	—	291,640	—
funt šterling	—	2514,480	—
holandski gulden	—	884,230	—
belgijski frank	—	48,224	—
španska pezeta	—	12,125	—
danska krona	—	253,000	—
irski funt	—	2416,070	—
grška drahma	—	6,849	—
portugalski escudo	—	9,170	—
kanadski dolar	—	1249,130	
japonski jen	—	16,148	
švicarski frank	—	1181,680	—
avstrijski šiling	—	141,180	—
non/eška krona	—	228,360	—
švedska krona	—	210,940	—
finska marka	—	305,540	—
avstralski dolar	—	1200,110	—
		
26. FEBRUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,9000	12,4000
kanadski dolar	8,8000	9,2000
funt šterling	17,6000	18,4000
švicarski frank	823,0000	853,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	613,5000	637,5000
nemška marka	689,3000	715,3000
italijanska lira	0,6980	0,7380
danska krona	176,0000	183,0000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	147,0000	154,0000
finska marka	212,0000	222,0000
portugalski escudo	6,8000	7,2000
španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen	11,2500	11,6500
slovenski tolar	-	-
hrvaški dinar	-	
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Sreda, 2. marca 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
________POTOPIS / TUNIZIJA_
Do sončnih obal Afrike ni daleč (i4)
Jerba - otok petih letnih časov
Najpogosteje prodajajo zelenjavo, kar menda uspeSno počnejo tudi v nekaterih evropskih deželah in v južni Ameriki, kjer obstajajo prave »zelenjavne komune« iz Jerbe.
Tunizijci so ponosni na Jerbo, o kateri pravijo, da je sreCni vrt, poln rož in palm, dolgih peščenih obal in tudi pozimi milega podnebja. Ob obali ves Cas pihlja lahen vetrc, zaradi Cesar tod večji del leta prevladuje prav posebna klima, ki je ni moe uvrstiti v nobenega izmed štirih letnih Časov.
Na desni pod cesto, kmalu za skladišči Slovenijalesa je. Dobršen del nekdanje mestne skladiščne cone. Ob pomolu sta zasidrani dve velikanski sivi ladji. Angleški sta in opremljeni kot delavnici. Med kupi blaga vrvež pratežnih vojakov, ki se ga spomnim tudi iz Rafa-ha. V zraku se vrstijo tovorna letala. Spremljevalec omeni Sarajevo.
Tako se vračam v Split, ki ga poznam v neštevil-nih podrobnostih, odkritih v vec kot dveh desetletjih dela pri različnih urbanističnih nalogah. Zgodnje dopoldne je in na ulicah je vrvež, ki sem ga imel vedno rad. Ljudje s cajnami, ljudje v pogovoru. Na videz kot zmeraj. Vsebine cajn in pogovorov ne morem prime-
Torej so vrli domačini izumili še petega, ki domuje le na Jerbi...
Otok brez vsakršnih vzpetin je nadvse primeren za kolesarjenje ali - v poletni vročini še prijetnejše - pohajkovanje z mopedom ali malo resnejšim motorjem. Slednjega sem si za pot okoli otoka omislil tudi sam. Rahlo zasoljene cene izposojevalnic so me že skoraj odvrnile od namere, potem pa sem le naletel na precej zdelan motorček, ki ga je lastnik hvalil na vse pretege.
rjati z nekdanjimi. Med njimi Čutim nekakšno tesnobnost, pri sebi pa udobje oddaljenosti.
Pred hotelom Park spet beli terenci s črnima U in N, v recepciji pa rdečelični orjak, ki je bil nekoč v Marjanu. Spozna me že od daleC, pozdravljava se kot stara znanca, ki lahko potožita drug drugemu. On z izbranimi besedami, zadržano in ponosno. Begunci da so uničili hotel Marjan, razrezali oblazinjeno pohištvo, izpulili kljuke in pipe, polomili pohištvo. Na hitro in na veliko. V Parku imamo goste, saj vidite, neke Švede in 'Unprofor. Da, tudi družine jih obišCejo. Se vedno nosite tisto veliko številko Čevljev? V restavraciji imajo svežo ribo, priporoča. Ce boste
Po kratkem barantanju sem veselo odbrenčal proti samotnim plažam na zahodu. Zadnji veCer lenobnega pohajkovanja sem preživel v edinem pravem mestu na otoku, Houmt Souku. Mestece je prepredeno s prodajalnami spominkov, majhnimi penzioni in številnimi restavracijami, kamor se ob večerih množično zgrinjajo turisti. Bele hiše starega dela mesta krasijo svetlo modra okna in vrata. Bela barva pomeni mir, modra pa je božja in simbolizira nebesa. Menda pa je posvečena tudi Cisto tuzemskim zadevam - odganjala naj bi komarje. Na mnogih vratih je moc najti Fatimino roko, ki prinaša v dom prinaša srečo. Houmt Souk je za mnoge Cisto prijetno turistično mestece, ki na moC spominja na turistični vrvež obmorskih mest. Moški se pogosto postavljajo z belimi cvetovi jasmina za ušesom, kar ima Cisto določen pomen. Ce ima šopek zataknjen za desnim ušesom pomeni, da je še prost. Toda dekleta pozor! Kadar je jasmin za levim ušesom, pomeni, da je že našel izvoljenko svojega srca.
Ze prvo jutro sem se pri zajtrku v nekdanjem karavanseraju spoprijateljil z nasmejanim Cmola-scem. »Haddar,« se je predstavil z bisernim nasmeškom in že hitel k naslednji mizi. Ob naslednjem postanku mi je povedal, da med počitnicami mesec in pol pomaga v restavraciji in si tako zasluži za zvezke in kakšen priboljšek.
Igor Fabjan
(Se nadaljuje)
menjali, pazite, najmanj 380.
Do večera sva s kolegom prosta, enoglasno se odločiva za takojšen odhod v mesto. »BaCvice« so zimsko zanikrne, po parkih in nasadih sledovi orkanskega vetra, o katerem smo slišali tudi pri nas. Po treh dneh je na tleh še vedno nekaj velikih izruvanih dreves, še veC polomljenih krošenj in vej. Razgled na harfo železniške postaje je žalosten. Vlakov seveda ni, menda vozi sem in tja kak vlak le do Šibenika. Trajektov je več kot včasih. Za otoke in za zvezo z Reko. Po magistrali vozite od Šibenika do Po-dvelebita na lastno odgovornost...
Na avtobusni postaji ni veliko ljudi. Okrog poldneva je in precej vojaštva. Mladi fantje so in med njimi taki s pankovskimi pričeskami. Čudna mešanica otopelih, surovih in brezskrbnih obrazov. Gledam napise na avtobusih in oko mi zastane na Mostarju, (preko Ljubuškega do »Hrvaškega dela«, postajališče pred katedralo). Tudi av-
	
Živžav na domačinski plaži
p OD L 1 S T E K
Po treh letih
v Splitu *
___________MODA__________
Vzorci z rožami bodo modemi tudi letos
Obleke iz tenkega jerseyja so bolj ohlapno krojene
Vzorci z rožami bodo v modi tudi letošnjo pomlad in poletje. Natisnjeni bodo na najrazličnejša tkana blaga in pletenine. Navadne majhne rožaste vzorce imamo na srajcah in preprostih oblekah iz bombaža, pogosto pa večje vzorce najdemo na jerseyjih, ki imajo največkrat svetlo podlago s tiskanim temnejšim vzorcem. Rože so pogost motiv tudi na ročno pletenih puloverjih in jopah.
Nabrane obleke iz tenkega jerseya zelo dobro padejo, letošnje pa so tudi sicer bolj ohlapno krojene. Končujejo se Sele pri gležnjih. Pogosti letošnji barvni odtenki so rjavkasti, umazano beli, temno rdeči, olivno zeleni. Izjema so tisti vzorci, ki so natiskani na črno podlago. Ti so živih barv, zelo pomembna je spet oranžna.
Rožasto blago je primerno za vo-lance, naborke. Lahko ga nosimo skupaj s prosojnimi tkaninami ali čipko.
Bolj umetniške pa so ročno poslikane rože, ki jih lahko naslikamo na kose garderobe iz platna. Primerni so predvsem nekateri cvetovi, npr. irisov cvet, ali pa se odločimo za bolj stilizirane motive, kakršne vidite tudi na skicah. Za slikanje uporabimo barve za tekstil, ki jih dobimo v Arsu. To so barve Beka. Na koncu motiv prebarvamo Se s jiksirjem, vzorček pa dobro posušimo.
Od rožastih vzorcev so gotovo eni najlepših na svetu tisti vzorci, ki jih izkušene risarke ročno narišejo na kos blaga, namenjenega za oblačilo šari, ki ga nosijo v Indiji.
Suzana Belak Pungartnik
tobus za Ljubljano, za Trst... Pred turističnimi agencijami napisi z imeni številnih nemških mest, v glavnem manj znanih, industrijskih.
Znaj deva se na tržnici in gledam »mišanco«. Kupite, šjor... Zakaj tega veC ne nosite v Ljubljano? E, daleč je in vaši niso nic prijazni. Ne splača se nam. Zgoraj pri cerkvi so siri. Odličen izbor, dozdeva se mi, da veCji kot včasih. Tudi »livanjac« je, in poskusim ga, da mi »zastane zob«, kot nekoC na poti skozi Livno. Kako je pri vas? Zdaj je mimo, hvala bogu. Na sosednji stojnici veliki »Cvarki«, pršuti, presušena slanina, žganje. Pod Zlatimi vrati PalaCe le malo cvetja. »Mojih« prodajalk ni veC in seveda ni veC tistega prodajalca, ki mi je dobavil šumadijske opanke.
Mimoidoči prisluhne najini slovenščini in se prijazno nasmehne. Nic ne vpraša, obrne se, Čeprav ga nagovorim z vprašanjem, Ce je res tisto, kar mi o Peristilu razlaga moj spremljevalec. In o Jupitrovem templju, tu sredi artifakta, ki se je
preobrazil. Iz cesarske palaCe, zgrajene po vzorcu kolonizacijskega taborišča - v »megastruktu-ro« salonskih beguncev in slovanskih priseljencev.
Ta razsežnost pomaga Cez Ceri trenutka in relati-vizira Cas in divjanje za hribi. Bežen pogled v ’ka-fic’ za Viječnico’, ki ga je nekoC držal nogometaš Gage. Med obrazi pristo-nih 'iskanje izgubljenega Časa’. Umrl je Zia, umrl Frano. Kje sta Danko in Dinko in kje je Dante. Zbirališče mora biti zdaj kje drugje.
Pred tremi leti smo se pogovarjali o nedavnih dogodkih, presenečeni smo prehitevali drug drugega, komentirali moj incident z vojaki na Merto-jaku, ki so me pridržali zaradi fotografiranja in zato, ker je moja osebna izkaznica ostala v hotelu.
Po zgradbah »Splita 3« so bile narisane Paveliče-ve slike, napisana Črka U... Tudi to sem tedaj hotel fotografirati - in zašel v težave z gručo neobritih silakov, ki so bili besni na novinarje.
(Se nadaljuje)
Danes goduje
Neža Praška
Neža Praska je bila hci Češkega kralja Otokarja L Rodila se je 20. januarja leta 1205.
OCe jo je pri treh letih obljubil za nevesto enajstletnemu Boleslavu, sinu šlezijskega vojvode. Zaroka se je razdrla že Cez tri leta, ko se je Boleslav smrtno ponesrečil pri lovu. Neža se je lahko vrnila na dvor svojega oCeta, ki pa jo je že obljubil novemu ženinu, sinu nemškega cesarja Friderika H. Tudi ta zaroka se je Cez nekaj let razdrla, saj jo je po ženini smrti zasnubil sam cesar. Neža, ki je medtem že odrasla, se je tej možitvi upirala in prosila očeta, naj ji dovoli iti v samostan. Sele po očetovi smrti (leta 1230) je s posredovanjem papeža Gregorija IX. dosegla, da se je tudi cesar Friderik II. odrekel poroki z njo.
Se istega leta je odšla v siromašen samostan sv. Klare v Pragi, ki ga je sama ustanovila. Prva leta si je Neža dopisovala z ustanoviteljico reda sv. Klaro iz Assisija.
Leta 1234 je Neža na papežev ukaz prevzela vodstvo samostana. Iz njene sprva skromne ustanove se je kmalu razvila cela mestna Četrt - okrog samostana in cerkve je namreč nastal venec bolnišnic in dobrodelnih ustanov, okrog katerih so se naselili tudi laiki, ki so po vzoru sv. Frančiška stregli revnim in bolnim. Srce in duša samostana, ki je privabil toliko novih redovnic, da se je red razširil tudi na Poljsko, pa je ostala sv. Neža. Umrla je 2. marca leta 1282.	(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sreda, 2. marca 1994
31

BRSKANJE PO STARINARNAH
Od arheoloških izkopanin do medalj
Poudarek je zlasti na meščanski dediščini
Prvo zasebno starinarno v Ljubljani je pred Štirimi leti odprl Janez Prijatelj. Njegovo trgovino starin boste našli v dvesto let stari hiši na Trubarjevi 9. S preteklostjo je povezano že njeno ime Carniolia Antiqua, saj so bili Karni pripadniki keltskega plemena, ki je na našem ozemlju živelo pred prihodom Rimljanov.
Od drugih tovrstnih prodajaln v Ljubljani se Carniolia loči po tem, da vam ponuja predvsem starine, ki so nekoC pripadale meščanstvu. Predmeti, ki jih lahko kupite, sodijo v Cas od prazgodovine do prve polovice tega stoletja. 2e za šest tisoC tolarjev lahko kupite kamnite puščice, ki so jih arheologi našli v severni Afriki.
Starinarna ponuja različne predmete, od stilnega pohištva, do srebrnine, porcelana, starega orožja in razglednic. Ce se zanimate za stare medalje, jih tudi lahko dobite v tej starinami. Ponujajo vam avstroogrske, nemške, pa tudi medalje iz Časa komunističnih režimov že spadajo med starine.
Na policah boste našli lep izbor starega nakita. Vsi kosi nakita so strokovno ocenjeni, odločite pa se lahko za zlato ali srebro, za zapestnice, ure, prstane ali broške, za nakit, okrašen z briljanti ali rubini. PaC glede na vaš okus in seveda debelost denarnice. Stili, med katerimi lahko izbirate, so predvsem bidermajer, secesija in barok.
Ukvarjajo se s komisijsko prodajo, zaradi pomanjkanja prostora pa so se odločili tudi za prodajo preko fotografij. Sodelujejo s strokovnjaki za posamezna področja, ki vam bodo pri prodaji ali nakupu starin zagotovili njihovo vrednost in pristnost.
Se posebej so ponosni na svojo ponudbo slik domačih in tujih avtorjev. Med domačimi slikarji so tu Jama, Mušic, Gaspari, Tratnik, Vavpotič, Karinger in Pavlovec. Za šestnajst tisoč nemških mark lahko kupite »Čolne na obali«, znano MušiCevo olje na platnu iz leta 1935, ali pa Vavpotičev portret hčerke ljubljanskega Zupana Grassellia iz leta 1912.
Marjeta Smolnikar
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ime in priimek:.
Telefonska številka: Naslov:___________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
f-----------------^
Horoskop
zapisal
B. R. K.

OVEN 21. 3. - 20. 4.: Spremenljivi boste kot aprilsko vreme. Nekaj Casa vas bo obvladoval sivi duh pesimizma, nato pa boste postali polni energije ter svežih domislic.
BIK 21. 4 • 20. 5.: Sonce bo posijalo na prav vsa področja vašega življenja, le deželo ljubezni bo včasih pokvarila senca nerazumevanja. A senca in sonce sta si blizu.
M
<&L
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Hudičevo se vam bo mudilo; zdelo se vam bo, da morate v najkrajšem možnem Času izpeljati vse svoje načrte ter uresničiti vse svoje želje. Bo šlo?
RAK 22. 6. - 22. 7.: Obdarjeni boste z izjemno delovno energijo, zato se boste spustili v posel, ki ga že dolgo Casa skrbno pripravljate in si od njega veliko obetate.
t£V 23. 7. - 23. 8.: Pred vami so najplemenitejši trenutki vašega življenja - kljub temu. da se ne boste vseskozi počutili kot v nebesih. Le zakaj torej?
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Večino casa se boste počutili kot nebogljen otročiček, potreben nežnosti in topline. Na delovnem mestu boste zaradi tega za nekaj prikrajšani.
TiHINICA 23. 9. - 22. 10.: Postavih si boste nek zelo visok cilj, zato se boste gnali Cez vsako razumno mero. Ker se najbolj zanesete nase, boste večino dela želeli opraviti sami.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Pokali boste od zdravja in sijali od dobrega razpoloženja. Delo vam sicer ne bo kdovekako dišalo, vendar ga boste kljub temu dobro opravljali.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Marsikdaj se ne boste Čutili kos izzivom življenja, niti starim niti novim. Vaše moči bodo namreč upešale, volja pa prav tako. Potrebujete odmor.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vsakdanje zadeve bodo potekale po starih, utečenih tirih - kar vas bo zelo pomirjalo, kajti občutek, da je vse pomembno na svojem mestu, imate zelo radi.
VODNAR 21. 1. • 19. 2.: Kljub temu, da vam utečeni posli tečejo dobro in vam prinašajo zadovoljiv zaslužek, boste vse pogosteje razmišljali o spremembah. Cisto po vaše.
RIBI 20. Z - 20.3.: Tako dobre volje boste, da včasih še samega sebe ne boste poznali. Vse vam bo teklo kot po maslu, morebitne ovire boste premagovali z igrivo lahkoto.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. sosednji Crk, 3. celotno umetnikovo delo, 7. mesto ob zahodni istrski obali, 9. papeška poslanica v zapečatenem tulcu, 10. junak Disneyevih stripov (dve besedij, 12. žrtvenik, 13. madžarski politik, ustreljen v stalinskih čistkah (Bela), 14. reka v Gruziji, 15. ameriški operni pevec (John CarolJ, 16. prijeten okus, 18. mesto in trdnjava v severni Franciji, ki je nekoC pripadalo Flandriji, 21. grška filozofska šola, 24. mesto v belgijski pokrajini Limburg, 26. najdaljša italijanska reka, 27. 2601 meter visoka gora v Julijskih Alpah, 28. otroška igra, pri kateri se udeleženci držijo za roke in plešejo v krogu, 30. ce-lebeški bivol, 31. ime umrlega francoskega šansonjerja in filmskega igralca Montanda, 32. preizkus, 33. kemijski znak za tehnecij.
Navpično:
1. tuja ženska oblika imena Emil, 2. dejavnik, vzrok, 3. pas pri kimonu, 4. strelno orožje, 5. Cir, razjeda, 6. reka v Švici, ki teCe skozi Saanen, 7. uboj, 8. italijanski motociklist (EzioJ, 11. angleška okrajšava za gospoda, 15. olimpijsko mesto v Kanadi, glavno mesto pokrajine Alberta, 17. dvanajsta črka grškega alfabeta, 19. kdor hodi zelo počasi, počasne, 20. Čoln za enega veslača, 21. vrsta ribe, 22. francoski filozof (Hippolyte), 23. relacija, razmerje, 25. vas pod Kolovratom v Beneški Sloveniji, 27. kemijski znak za radij, 29. morska ožina.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10 <				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•o^L ‘}sa} ‘saA^ ‘eoire ‘efeieSuii ‘ioz -ey ‘pcj	‘eo}g ‘apn ‘umore 'ase;j ‘uoip ‘un)j
‘repo	PIM ‘Blncl ‘Sbuio ‘sndo ‘ja :ouAejopoyy
AausaR
ŠAH
a b c d e f g h
Brodskij - Voigt /Porz 1993
Dobro postavljene bele figure pripravljajo odločilen napad na Črnega kralja. Pri tem sta posebno aktivna trdnjava na sedmi vrsti in lovec na polju e5, medtem ko bela dama in skakač iz ozadja pripravljata vdor v Črni tabor. Kako je beli, ki je na potezi, pričel z akcijo na kraljevem krilu?
Rešitev naloge
Črnega kralja je beli s potezo l.Tg7:!! postavil pod ognjemet belih figur. l...Kg7: 2.Sd5:! Kf7 /na 2...Lg6 3.Df4 Tf8 4.Lf6:+ Kg8 5.Dc7+ Tf7 6.Dc8 Tf8 7.De6:+ Tf7 8.Se7+ Kf8 9.Dd6!/3.Dg5!Sh5 4.Dh5:+ Lg6 5.Dg5 Db7 6.Df6+ Kg8 7.Dh8+ in Črni se je pred matom vdal!
a b c d e f g b
Ikonnikov - Istratescu /Berlin 1993
Beli, ki je materialno močnejši, zaupa v prostega a kmeta, saj mu je dostop do Črnega kralja onemogočen s Črnim lovskim parom. Toda tudi Črni, ki je na potezi, ne Čaka s pasivno obrambo in krene v aktivno protiigro. Kako je črnemu uspelo ogroziti pozicijo belega in uspo-staviti ravnotežje?
Rešitev naloge
Da se ogrozi beli kralj Cmi najprej žrtvuje kmeta l...e4! 2.fe4 f3+ 3.Kf2 Tc3 4.Ddl Le6!! in sedaj že lažje diha. S.Kgl! Slabše je 5.a6 Ta3! Črni nadaljuje 5...Lg4 6.Dd2 Tb3 7.Lfl Tbl 8.e5! Lh4 / 8...Le7? 9.Dc2!/ 9.Dd3 Tdl! 10.Db5 Lh3 U.Db7+Kg6 12.Dc6+REMI! Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1886
Sklenjen mir v Bukarešti
Leta 1885 je srbski knez Milan kljub nasprotovanju političnih strank in razpoloženju ljudskih množic napovedal vojno Bolgariji. Kot povod za to nepremišljeno odločitev je izrabil združitev kneževine Bolgarije in Vzhodne Rumelije, ki je po berlinski pogodbi ostala posebna avtonomna pokrajina v turškem imperiju. Združitev Bolgarije je knez Milan ocenil kot grožnjo za Srbijo.
Vojna se je po prvih uspehih končala s porazom srbske vojske pri Slivnici, s posredovanjem Avstro-Ogrske je bil 3. marca 1886 sklenjen mir v Bukarešti, ki je vzpostavil stanje izpred vojne. Odnosi med Srbijo in Bolgarijo so se po vojni izjemno zaostrili. predvsem zaradi Makedonije.
To je bil pravzaprav boj dveh mladih buržo-azij za prevlado nad Balkanom, vendar sta obe svoja hotenja spretno skrivali za visoko donečimi parolami o nacionalni osvoboditvi zatiranih bratov, o zedinjenju in sožitju. V resnici je bilo bistvo spopada v tem, kdo bo obvladal dolino Vardarja z dostopom do Egejskega morja, ki je imela velik strateški, pa tudi gospodarski pomen.
PREBLISK
Premagani nimajo prijateljev.
Herbert Heckmann
32
Sreda, 2. marca 1994
VREME - ZANIMIVOSTI • NOVICE
EVROPA / NA JUGU TOPLO
ALPE JADRAN / RAZJASNITVE
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
|-r"l \ >*\
Vremenska slika:
Nad Panonsko nižino in severovzhodnim Balkanom _________________ ________ _______
je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Ponoči	okluzi«a
je naše kraje prešla oslabljena hladna fronta. Za njo priteka k nam nekoliko hladnejši zrak.
središče središče ciklona anticiklon«
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.40, zašlo pa ob 17.49. Dan bo dolg 11 ur in 9 minut. Luna bo vzšla ob 23.47, zašla pa ob 08.40.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne, le na Gorenjskem so ponekod mokre in spolzke Promet poteka tekoče in brez večjih zastojev.
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJA-JK Piancavallo	70/150	cm
Fomi di Sopra	30/120 cm
Zoncolan	70/110	cm
Trbiž	20/150	cm
Nevejsko sedlo	70/260 cm
Sauris	30/50	cm
VENETO
Sappada	35/130	cm
	
SLOVENIJA	
Cerkno	50 cm
Golte	70 cm
Kanin	od 30 do 210 cm
Kobla	od 15 do 80 cm
Kope	do 100 cm
Kranjska Gora	do 30 cm
Krvavec	do 80 cm
M. Pohorje	do 75 cm
Rogla	od 80 do 100 cm
Soriška planina	60 cm	
Velika planina	30 cm
Vogel	180 cm
PUMOVANJE
Danes: ob 6.09 najnizje -37 cm, ob 12.05 najvisje 21 cm, ob 17.46 najnižje -27 cm.
Tutri: ob 0.14 najvisje 40 cm, ob 7.03 najnizje -32 cm, ob 13.05 najvisje 11 cm, ob 18.21 najnižje -15 cm.
Slovenija: Dopoldne bo še Sosednje pokrajine: Padavi-oblačno, padavine bodo po- ne bodo ponehale in od zaho-stopno ponehale. Popoldne da se bo začelo jasniti. Le na se bo od severozahoda priče- Madžarskem bo še večji del lo jasniti.	dneva oblačno s padavmami.
V Sloveniji: Na Primorskem Obeti: V petek bo sončno.
bo sončno, drugod zmerno
do pretežno oblačno. V
vzhodnih krajih bodo
kratkotrajne padavine.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA,...	10/13
TRST............. 11/-
CELOVEC......	1/15
BRNIK........... 8/12
MARIBOR......	5/17
CEUE........... 10/15
NOVO MESTO...	9/16
NOVA GORICA..	8/14
MUR. SOBOTA..	11/16
PORTOROŽ.....	11/14
POSTOJNA.....	8/9
IURSKA BISTRICA.	9/10
KOČEVJE......	9/13
CRNOMEU......	8/16
SLOV. GRADEC..	1/13
BOVEC........	-/-
RATEČE.......	2/7
VOGEL........	1/2
KREDARICA....	-4/-3
VIDEM............ 9/-
GRADEC.......	4/12
MONOŠTER.....	8/16
ZAGREB.......	8/18
REKA........... 11/14
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....	-17/-8
STOCKHOLM....	-14/k>
MOSKVA.......	-11/-4
BERLIN............ 7/11
VARŠAVA......	-1/11
LONDON.......	5/12
AMSTERDAM....	5/10
BRUSELJ......	7/13
PARIZ........... 4/14
DUNAJ........	0/11
ZuRICH.......	6/13
ŽENEVA.......	7/14
RIM............ 10/17
MILAN............ 6/7
BEOGRAD......	3/20
BARCELONA....	10/17
1STAMBUL.....	6/13
MADRID.......	5/11
LIZBONA......	11/14
ATENE........... 8/17
BUCAREST.....	3/21
MALTA.......... 14/18
PRAGA........... 1/14
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Beli hiši ne manjka streliva za streljanje kozlov
RIM - Bela hiša se je s Clintonovo administracijo že večkrat proslavila v streljanju kozlov in bržkone ji ne bo tako malu pošlo streliva. V Detroitu bo 14. in 15. marca ministrska konferenca na vrhu, a v vabilih raznim evropskim ministrom je kar mrgolelo pravopisnih napak. Italijanski zakladni minister Piero Barucci je za nadobudne funkcionarje Bele hiše postal Pietro, nemški minister za delo Norbert Bluen je postal Bloen, francoskih lastnih imen sploh niso napisali, stroške za hotel pa naj bi ministri kar sami poravnali.
Domorodci lažje v zapor kot avstralski priseljenci
SYDNEY - Verjetnost, da bodo prej ali slej končali v zaporu, je za avstralske domorodce 14-krat večja kot za priseljence. Kljub reformam, ki so jih sprejeli, da bi omilili umrljivost med domorodskimi zaporniki, se je položaj v zadnjih letih Se poslabšal. Podatke so objavili v vsakoletnem poročilu, ki naj bi preverjalo uspešnost vladnih reform iz leta 1989. Od tedaj se je za 10% povečalo število domorodcev, ki so se znašli v zaporu. Se bolj presenetljiv je podatek, da je od 15.560 zapornikov kar 2.198 domorodcev, teh pa je v Avstraliji le 2%.
Italijanski mojstri so proti srednji meri: v Milanu samo mikro ali maksi krila
MILAN - Srednje poti, ki naj bi jo na vseh področjih narekovala tako imenovana zdrava pamet, ni. Visoka konfekcijska ženska moda »made in Italy«, nad katero se vsi spet navdušujejo, se je za prihodnjo jesen-zimo (vendar podobni napotki veljajo tudi že za spomladan-sko-poletne modele) odločila za mikro ah maksi dolžine. Zmernejši oziroma preudar-nejši mojstri kratkim krilcem dodajajo težke nogavice, ki istočasno grejejo in zakrivajo morebitne napakice. Pretežno naj bi bila kratka krila, obleke pa dolge, velikokrat
pa je razgaljen tudi trebuh z mičnim popkom (to velja predvsem za vitke manekenke). Sklicevanje na 70. leta, ko se je prvič pojavila minica, pa je očitno pri kombinaciji mini krilo- maksi plaSč.
Pravdo mini-maksi velja seveda tudi za znane italijanske modne ustvarjalce, ki pa ga podrejajo osebnemu okusu. Tako je Armani v svoji kolekciji za mlade Emporio Armani predstavil tudi kratko volneno oblekico (levo spo-
daj). Kralj barvnih kombinacij Missoni je pripravil komplet pelerina-kratko krilo (desno spodaj). Ob 40-letnici svojega ustvarjanja pa si je Krizia omislila tudi duhovite kombinacije, ki pa jih priporočamo samo mladim (levo).
Nicholson razbil (tuj) mercedes
LOS ANGELES - Igralec Jack Nicholson se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi napada na nekega avtomobilista v Hollywoodu. Mike QuaUs, predstavnik za stike z javnostjo losangeleške-ga sodišča, je dejal, da gre za manjše prekrške, ki so bih posledica prepira, do katerega je prišlo 8. februarja med Ni-cholsonom in Robertom Blankom.
Blank trdi, da je tistega dne nic hudega sluteč Čakal na zeleno luč pri semaforju v svojem mercedesu, ko je Ni-
cholson, besen, Ceš da mu je Blank prej presekal pot, izstopil iz avta, se približal mercedesu, zaCel po njem udrihati z železno cevjo in konCno razbil vetrobran. Qualls je pristavil, da je Blankove trditve potrdila priča.
Blank trdi, da se je med napadom zbal za svoje življenje in se je v strahu pred pobesnelim igralcem zaklenil v avto. Od igralca sedaj zahteva odškodnino za splošne in zdravniške stroške, zahteva pa tudi, naj za svoje dejanje plaCa globo.
V Moskvi stavka osebja rešilcev
MOSKVA - V nekdanji SZ so bili primeri »začasne prekinitve dela«, kot so sramežljivo pravili stavkam, prava redkost, ki so jo skrbno prikrivali, sedaj pa si upajo stavkati celo šoferji moskovskih rešilcev in osebje prve pomoči. Osebje protestira, ker hočejo preurediti njihovo delo in ker so vozila dotrajana.
Predebela je, nesmevkino
VVASKNGTON - Deborah Birdvvell toži upravitelja neke tennesseejske kinodvorane, ker ji je šef osebja preprečil, da bi šla z nečakinjo v kino. Zenska je že od rane mladosti bolezensko debela, sedaj pa tehta kar 180 kilogramov. Ker so ji stolice v kinu preozke, je telefonirala na blagajno in predlagala, da bi s seboj vzela svojo posebno stolico. Blagajničarka je privolila, a ko je žensko videl odgovorni, se je uprl in jo grobo nagnal.
Žalosten konec Carskega cirkusa
QUITO - V ekvadorskem Quitu so cirkusanti razpustili sanpe-terburški Carski cirkus, saj jih je pred tremi meseci brez denarja pustil na cedilu lastnik, poslovnež Viaceslav Rastcivkin.