fNtStuiua plaćana t ^otoviul«
Leto LXTV^ št. 231 Ljubljana, ponedeljek 12. oktobra 1931 Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike.   —  Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO Df DPRAVNMTVO PODRUŽNICE:
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,—, večji inserati petit nmwjivi  RnAflUM         ~ - MARIBOR, Grajski trg st. 8.--— — CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL IdO,
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« uubuajia, nnaujeva nucm as. o NOVO MESTO, Ljubljanska c-, teL st. 26, JESENICE Ob kolodvoru 101. — mm mm
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 3122, 3128, 3124, 3125 in 312«. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Volišča v dravski banovini
V dravski banovini je 629 volišč
Nacijonalna opozicija proti Briiningu
Nemška nacijonalna opozicija zahteva takojšen razpust parlamenta
in razpis volitev
Uarzburg, 12. oktobra. Pred veliko manifestacijo nacijonalne opozicije se je včeraj opoldne vršila skupna seja frakcij narodnih socialistov in nem* ških nacijonalcev, na kateri je bilo sklenjeno, da se predlože državnemu zboru štirje predlogi in sicer:
O nezaupnici sedanji vladi, naj dr^ žavni predsednik razpusti državni zbor in razpiše nove volitve za nede» ljo 8. novembra, naj se razveljavijo zasilne naredbe in končno predlog za ukinitev doklad pruski policiji ob kon» cu leta.
Adolf Hitler je v svojem govoru na tej seji ostro napadal državno vla» do ter napovedal najostrejšo borbo proti bolševizmu in marksizmu. Gle* de zunanje politike je izjavil, da je pripravljen izpolniti vsako nepolitično
finančno obveznost, ki jo je Nemčija prevzela, in sicer »trgovec proti tr» govcu«.
Po skupni seji je bila služba božja na prostem, nato pa mimohod več ti» soč stahlhelmovcev in prav toliko na» rodnih socialistov, ki so nastopili v svojih uniformah.
Nato se je vršila v zdraviliškem domu velika javna manifestacija. Zbo* rovalce je najprej pozdravil ministr* ski predsednik Braunschwei<*er, nakar je govoril Hugenberg, ki je na koncu svojega govora prečita! dolgo resolu* cijo nacijonalne fronte. Resolucija za* hteva takojšen odstop državne in pru* ske vlade, ukinitev diktatorskih po* oblastil za vlade, takojšnje nove vo* litve, predvsem v državi in v P rusi j i, vzpostavitev nemške obrambne suve*
renosti in izenačevanje oboroževanja.
Po Hugenbergu je govoril Hitler, ki je med drugim izjavil, da bo v Nemčiji vladal ali komunizem ali pa nacijonalizem. Svet gre nasproti ča* som, v katerih bodo narodi še zelo ostro trčili drug ob drugega. Le oni narod bo obstal, ki bo s skrajno do* slednostjo zastopal svoje interese.
Dr. Schacht je zelo ostro nastopil proti finančnemu gospodarstvu ter za* hteval kot gospodarski program desni* carske opozicije program Friderika Velikega po sedemletni vojni: »Posta* viti se močno na domačo industrijo ter črpati iz domačih tal, kar se le čr* pati da, v ostalem pa štediti in delati.* Ko so zboravalci še odpeli »Deutsch* land iiber alles« je bila manifestacija končana.
Beograd, 12. oktobra. »Službene novinec objavljajo volišča ln predsednike volilnih odborov za volitev narodnih poslancev dne 8. novembra, kakor jih je določil državni odbor na podlagi zakona o volitvi narodnih poslancev.
V mestu Ljubljani je po tej razporeditvi 26 volišč.
V srezu Brezice je 17 volišč: Artice, Bizeljsko I. in II., Blanca, Brežice (Brežice, Zakot), Dobova (Gaberje, Loče, Miha-lovac, Mostec, Rigonce, Sela, Vel. Obrez), Globoko, Gorica (Gorica, Anže, Raztez), Kapele, Pišece (Pišece, Bojsno), Planina (Planina, Golobinjek), Rajhenburs (Raj-henburg, Armesko, Stolovnik), Sevnica, Sromlje, Videm, Pletrje, Zabukovje, Senovo, Veliki Kamen (Veliki Kamen, Merčna sela).
V srezu Celje je 27 volišč: Celje L, n. in in., BrasLovče, Gaberje, Breg, Lava, Dobrna, Dramlje, Frankolovo, Gomilsko (Go-milsko, Grajska vas), Griže, Kalobje. Marija Reka, Nova cerkev. Petrovce, Polzela, Sv. Jurij ob juž. žel. okolica, Sv. Jurij ob juž. žeL trg, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Lovrenc pri Prožinu, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Sv. Rupert nad Laškim, škofja vas I. in II., Šmartno v Roznd dolini, Teharje, Vel. Pirešica, Vojnik (Vojnik, Višnja vas), Vransko (Vransko, Sv. Jeronim, Prekopa), Žalec (Žalec, Prekopa).
Srez Črnomelj ima 9 volišč: Adlešiči (Adlešiči, Griblje, Tribuče), Črnomelj (Črnomelj, Loka, Butoraj), Dragatuš (Draga-tuš), Dobliče, Semič (Semič, Kot, Vinji vrh), Sinji vrh, Stari trg (Stari trg, čep-tfe, Dol, Dol. Podgora. Radenci), Taičui vrh (Talčji vrh. Petrova vas, Planina), Vinica.
Srez Dol. Lendava ima 17 volišč: Beltinci (Beltinci, Gančani), Bogo j ina (Bogo-jina, Filovci, Ivajnci, Strehovci), Braton-ci, Dokležovje, Lipovoi), čentiba (čentiba, Petiševci), črenšovci (črenšovci, Dol. Bistrica, Trnje, Ziški), Dubrovnik (Dubrovnik, žitkovci), Dolga vas (Dolga vas, Bannta, Mostje), Dol. Lendava, Dolina (Dolina, Pince), Gaberje (Gaberje, Dol. Lakoš, Kapca, Zgor. Lakoš), Genterovci (Genterovci, Kamovci, Radmožanci), Gomilica (Gomilica, Lipa), Kobilje (Kobilje, Bukovnica, Motvarjevci), Melinoi (Melin-ci, Zg. Bistrica. Ižakovci), Odramci (Od-ramci, Srednja Bistrica), Turnišče (Turni-Sče, Nedeljica, Lenkovci), Vel. Poljana (Vel. Poljana, Brezovica, Mala Poljana, Hotiza).
Srez Gornji grad ima 5 volišč: Bočna, Gornji grad, Ljubno, Mozirje (trg in okolica), Nova Štifta, Luče, Rečica ob Savinji, Kokarje, Solčava, Šmartno ob Paki.
Srez Kamnik ima 33 volišč: Blagovica. (Blagovica, češnjice), Krašnja, Dob (Dob, Brezovica), Vir (Krtina, Vir), Domžale, Depala vas (Depala vas, Dragomelj), Homec (Homec,' šmarca), Ihan, Kamnik (Kamnik, Podgorje), Komenda (Kaplja vas, Križ), Moste (Mlaka, Moste), Suha-dole (Suhađole, Tunjice), Brdo (Lukovica, Prevoje), Spodnje Koseze (Rafolce, Spodnje Koseze), Mekinje (Mekinje, Nevlje), Mali Mengeš (Mengeš, Loka), Moravče (Moravče, Drtija), Motnik, Peče, Podhru-ška (Podhruška, Loke), Radomlje (Radomlje, Jarše), Rova (Rova, Voljči potok, Stranje (Bistričica, Stranje), Stahohica (Znpanje njive. Gozd), St. Gotard (Trojane), Šmartno (Šmartno, Hrušovka), špi-talič, Trzin (Trzin, Rašica), Vodice, Zalog (Zalog. Klanec), Lahoviče (Lahoviče, Na-sov.iče), Zgor. Tuhinj. Zlatopolje (Zlatopo-Ije. Palovče).
Srez Kočevje ima 28 volišč: Banj al oka. Borovec (Borovec, Briga), Cvišlirji (Željne), Dolenja vas, Fara, Gora, Gotenica, Hrib (Loški potok), Karlovica (Lužarji), Knežja lipa (Knežja Upa, Spodniji Log). Kočevje, Kočevska Reka (Kočevska Reka, Koče), Koprivnik (Koprlvnik, Nemška Loka), Llvold (Lrvold, črni potok). Mala gora, Polom), Videm (Videm, Kompolje. Podgora), Mrava (Novi Lazi), Mozelj, Pri Cerkvi (Struge). Turjak, Ribnica (Ribnica, Dane). Rob. Sodražica, Stara Cerkev, Stari Log. Sv. Gregor, Vel. Lašče, žlebič (Jurjevica. Sušje. Velike Poljane).
Srez Konjice ima 15 volišč: čadram (Okoško, Opoltnica), Skomarje, Kebelj (Kot). Konjice I. (Bezina, Konjice . okolica), Konjice TL (Konjice, Tepanje), Loče (Loče, Zbelovo), Prinova (Grušovlje, Vr-hovlje), Stranice, Sv. Knnigunda (Sv. Ku nignnda, PadeSfci vrh). Sv. Jernej (Sv Jernej, Lase. špRaHČ (Tolsti vrh). Vitanje (Vitanje, Brezen, Ljubnica, Paka), Zreče, Žice, Crešnjice (Bezovica)
Srez Kranj ima 28 volišč: Cerklje, Jezersko, Sv Jošt, Kranj, Mavčiče, Naklo. Preddvor. Predoslje. Trboje (Smlednik, HTastje, VogtJe). Stražišče, Šenčur (Šenčur, Veleaovo), Sv. Katarina, Kovor, Kri-
že, Tržič, Sv. Ana. Javorje, Oselica. Poljane Selca češnji ca (Selca), Sora, So niča, škofja Loka, Stara Loka. Trata, Zmlnec, Železniki.
Srez Krško ima 26 volišč: Krško. Lesko-vec. Sv. Duh. Bučka, Cer kije, Veliki Podlog, Raka, Studenec, Kostanjevica, Čatež, Št. Jernej I. in n.. Sv. Križ, Bušeča vas. Velika Dolina, Mokronog, št. Rupert I. hi II., škocijan, šmarjeta, Treberjno. Tržišče, Radeče, Boštanj. Sv. Jurij p. K., št. Janž.
Srez Laško ima 18 volišč: Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof I. m n.. Sv. Lenart, Jurklošter, Loka, Zidani most, Trbovlje (9 volišč). Dol pri Hrastniku.
Srez Litija ima 26 volišč: Dole. Prim-skovo, Vače (Vače, Kandrše, Izlake), Rži-šče, Kolovrat (Kotredež, Kresnice, Litija, Hotič, Sava, Sv. Križ, Polšnik, 8L Lam-bert, Šmartno, Prežganje), Trebeljevo, Ribče (Velika vas), Zagorje I. In H., Polica, Podboršt (Podboršt, češnjice. Dob, Radohova vas). Stična (št. Vid, Hudo). Temenica (Temenica, Bukovica), Veliki Gaber (Veliki Gaber. Prapreče, Stehanja vas, Zagorica), Gorenja vas (Gorenja vas. Muljava, Velike Pece), Videm (Krka)! Višnja gora (Višnja gora. Dedni doL Draga, Kriška vas, Leskovec), žalna (žalna, Luče). \
Srez Logatec ima 16 volišč: Begunje, Nova vas (Bloke), Cerknica, Grahovo, Dolenji Lagatec (Dol. in Gor. Logatec), Hote dr š i ca, Lož - mesto, Planina, Rakek, Stari trg, Iva vas, Sv. Vid, žiri I. tn U.
Srez Ljubljana ima 36 volišč: Borovnica, Brezovica (Brezovica Log), Orni vrh, Črnuče (Črnuče, Podgorica), D. M. v Polju, Zalog, Dobrova, Hrušica, Sos tro, Dol, Dolsko, Grosuplje (Grosuplje. Sp. Slivnica), Horjul, Jezica, Medvode, Moste L, H. in HI.. Preserje, Rakitna, Polhov gradeč, Račna, Rudnik, Studenec (Studenec, Iška vas, Iška Loka. Pijava gorica), Šmarje prt Grosupljem, Šmartno pod šmarno goro, št. Jošt nad Vrhniko, št Jurij pri Grosupljem (ŠL Jurij, Lipljene), Tomišelj (Tomi-šelj, Vrbljene), Vrhnika I. In EL, Vič L ki II., Zgornja Šiška, Želimlje, št. Vid nad Ljubljano.
*
Imena v oklepajih so občine, ki volijo na označenih voliščih. Volišča v ostalih srez i h bomo še objavili.
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 12. oktobra.
Včeraj se je v Ljubljani in na deželi pripetilo več nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Prva žrtev je bil 11-letni dijak Borislav Medved iz Ljubljane. Po šolski maši je včeraj dopoldne hitel domov, na Kongresnem trgu mu je pa na gladkih in spolzkih tleh izpodrsni-lo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Enaka nesreča je doletela tu-šL 9. Doma v stanovanju je padla in si zlo-di Jožefo Breceljnik, delavčevo ženo, rojeno 1. 1887. in stanujočo na Karlovski cesti mila levo roko. — V bolnico je moral tudi 18-letni kleparski vajenec Ladislav KobaL ki ga je včeraj v Mostah med nogometno tekmo neki igrač nehote sunil v glavo in ga nekoliko poškodoval.
Težja nesreča se je pripetila včeraj tudi na Viču, zakrivil jo je neki kolesar. Ta je namreč precej naglo vozil in je podrl 4 letno delavčevo hčerko Albino M ožina. Otrok je bil precej poškodovan, zlomil si je pa tudi desno nogo v kolenu. Brezobzirni kolesar je bil ovaden policijL
Stanje ponesrečenega hlapca Keržiča, o katerem smo v soboto poročali, da je v fiu-bičevi ulici padel pod težko naložen voz premoga, je še vedno resno.
V Kranju je včeraj našel Josip Deržaj v avtomobilu svojega gospodarja browningf ki ga je vzel v roko ln se začel z njim IgratL Nenadoma se je samokres sprožil in krogla je zadela 25 letnpga hlapca Ivana Pavlica v levo nogo. Pavlica so prepeljali v bolnico, kjer so ga operirali in mu vzeli kroglo iz noge. Rana k sreči ni bila nevarna.
Anton Abram, 33 letni pečar iz Ljubljane, je snoči kolovratu iz Zgornje diske proti domu. Malo dobre volje je bil in je srečal možakarja, ki je bil tudi nasekan. Začela sta se prepirati, končno je pa nastal pretep, med katerim je neznanec Abrama sunil z nožem v vrat in ga lažje poškodoval.
Pređkoncesija za pohorsko želznico
Beograd, 13. oktobra. Današnje »Službene Novinec objavljajo, da je dal minister za promet s svojim odlokom podjetju »Pohorska vzpenjača« v Mariboru predkonce-sijo za trasiranje in pripravljalna tehnična dela za zgradbo žične železnice iz Peker do cerkve Sv. Botfenka za dobo leta dni.
Tudi Grandi povabljen v Ameriko
Reševanje svetovne gospodarske krize pod vodstvom \merike —■ Reading ni zadovoljen z uspehom svojega
poseta v Parizu
ference. Gotovo je, da bo Grandi s Hoovrom in Stimsonom razpravljal tu* di o svojem načrtu glede uvedbe splošnega odmora v oboroževanju.
Pariz, 12. oktobra, g. Kakor poro* čajo iz Londona lord Reading ni po» sebno navdušen nad uspehom svojega pariškega obiska. Francija je dala po* budo za tri vrste rešitve in sicer, da bi odkupila angleško imetje, ki je inve* stirano v Nemčiji, ali pa da bi v pri* meni, ako to ne bi bilo izvedljivo, uvedla brez posredovanja Anglije z Nemčijo neposredna pogajanja o po* moči. Končno hoče Francija zadovo* ljiti Anglijo na ta način, da do mese* ca marca 1. 1932 ne bo izdala ukrepov za zopetno izravnavo v carinsko*poli* tičnem oziru, ko bodo uvedene nove angleške carinske tarife po volitvah.
VVashington, 12. oktobra. AA. Državni urad javlja, da odpotuje italijanski zunanji minister Grandi 7. novembra iz Napulja v Zedinjene države. Predsednik Hoover je želel, da bi prišel Mussolini, kar pa ni bilo mogoče.
Washington, 12. oktobra. Povabilo predsednika Hoovra italijanskemu zu* nanjemu ministru Grandi ju se v polU tičnih krogih smatra kot nov dokaz, da se bo v kratkem vršila velika med-narodna konferenca, na kateri se bo razpra\'ljalo o pobijanju svetovne go* spodarske krize, zlasti pa o problemu reparacij in vojnih dolgov. Na tej konferenci bi Zedinjene države pre* vzele vodstvo ter s tem opustile svoje dosedanje stališče, da se ne vmešava* jo v svetovno politiko. Razorožitveno vprašanje bo eno glavnih točk te kon*
Japonsko-kitajski spor
Na izrednem zasedanju sveta Društva narodov o kitaj* sko japonskem sporu bo zastopal nato drŽavo pomočnik zunanjega ministra Konstantin Fotič
Beograd, 12. oktobra. Kitajsko*ja* ponski spor je povzročil veliko vzne* mirjenje po vsem sve*tu. Da reši ta spor, je sklical generalni tajnik Dru* šrva narodov sir Eric Drumond, ka* kor znano, za jutri izredno sejo sveta Društva narodov. Pozval je tudi našo vlado, naj odpošlje svojega delegata na to zasedanje. Zunanji minister dr. Marinkovič je imenoval za delegata naše države na izrednem zasedanju sveta Društva narodov svojega po» močnika Konstantina Fotiča, ki je že snoči odpotoval s simplomskim eks* presom v spremstvu šefa oddelka za Društvo narodov v zunanjem ministr* stvu dr. Permeta v Ženevo.
Washington, 12. oktobra. Tukajšnji japonski poslanik je bil sprejet od državnega tajnika Stimsona, kateremu je dal pomirjevalne izjave glede bom* bardiranja mesta Čingčav. Ta akcija ne pomeni, je izjavil poslanik, da bi bila japonska vlada zavzela sovražno stališče napram Kitajski Poslanik je ponovil, da je Japonska odposlala bojne ladje v kitajske vode, kakor tudi noto nankingški vladi samo za* to, da bi preprečila nadaljne nemire. Glede koraka, ki ga je napovedala Amerika v mandžurskem sporu, za* gotavljajo v tukajšnjih političnih krogih, da Amerika ne namerava uve* sti posebnih ukrepov, temveč iti v tem pogledu z ostalimi državami m Društvom narodov.
Ženeva, 12. oktobra. AA. General* ni tajnik Društva narodov Drum* mond je prejel poročilo iz Pekinga, da so efektivne moči japonske oku* pacijske armade v Mandžuriji ostale neizpremenjene.
Nanking, 12. oktobra. AA- Za za» tkanje razbojnikov in bežecih voja*
kov, ki plenijo na svojem umiku, je kitajska vlada izdala stroge odredbe.
Kanton, 12. oktobra. AA. V so* boto zvečer so izbruhnili tu veliki protijaponski nemiri. Ubitih je bilo 12 oseb in 20 ranjenih.
Zaključltev zasedanja avstrijskega parlamenta
Dunaj, 12. oktobra. Zvezni predsednik je preteklo soboto zaključil izredno zasedanje Narodnega sveta. Redno zasedanje se bo bržkone pričelo 18. oktobra in bo prva seja Narodnega sveta 20. oktobra, ker poteče 22. oktobra rok, do katerega mora vlada predložiti parlamentu državni proračun za 1. 1932.
Likvidacija diktature na Portugalskem
Lizbona, 12. oktobra. Parlament je ▼ prvem čitanju dklenil ustanovitev državnega sveta, v katerem bodo zastopane vse politične smeri Državni svet bo imel le posvetovalno prsvVco. Nova ustanova se smatra kot prvi korak za odstranitev stroge vojaške vlade.
Izvoz zlata Iz Amerike
Newyork, 12. oktobra. Zedinjene države so od konca septembra izvozile zlata za I45 milijonov dinarjev, predvsem v Francijo, dočim je bilo 85 nadaljnjih milijonov rezerviranih za inozemske banke. Izguba zlata v L 1931 znaša približno pol mi.ljarde dolarjev, pričakuje pa se še nadaljnji  odtok zlata iz Zedinjenih držav.
Moratorij Brazilije
Newyork, dne 12. oktobra. Ker Brazilska banka ne more dati za uvozno trgovino potrebnih deviz na razpolago, je predsednik Varg-az odredil morat >ri j 60 dni za vse inozemske trgovske in zasebne dolgove, vendar pa se morajo plačila ob zapadlem roku deponirati v brazilski valuti pri brazilskih bankah. Ukaz državnega predsednika izključuje devizne pogodbe.
Sestanek finančnikov v Baslu
Basel, 12. oktobra. AA. Na seji glavnih ravnateljev emisijskih bank je delegat Bur-ges predložil zanimivo poročilo o finančnem položaju v Zedinjenih državah. Svoje poročilo je zaključil s tem, da je mogoče premostiti sedanje finančne težkoče sveta le s soglasnim sklepom in sporazumom med finančnimi velesilami. S tem v zvezi je stavil predloge, ki pa jih udeleženci konference drže vnajvečji tajnosti. Nato je seja sklepala o vprašanju kratkoročnih kreditov Nemčije in Avstrije, Id zapadejo v kratkem.
Volilni boj v Angliji
London, 12. oktobra. A A. Volilna propaganda se zelo živahno razvija. Vse politične stranke so pospešile volilne priprave. Poganjanja med narodnimi strankami so se v toliko posrečila, da 90 liberalci in konzer-vativci v več okrajih umaknili svoje kandidate. Na korist konzervativcem je odpovedalo kandidaturi 9 liberalcev, na korist liberalcev pa 9 konzervativcem. Razen tega so umaknili svoje kandidature 3 konzervativ-ci in sicer na korist Macdonalodovih pristašev Volilna o^anizacii* ministrskega predsednika razpolaga z 12 letali, ki prevažajo volilne govornike iz kraja v kraj. Mac-don al do va stranka je postavila doslej 30 kandidatov, narodni liberalci pa 31. Voditelj opozicije Henderson je posetil Lk>y-da Georga. Prav'jo, da mu je dal zadnjih 5000 funtov sterlmgov za borbo proti narodni vladi. Zanimivo je, da je kandidat delavske stranke volilnem okraju Llovda Georga odstopil.
Znižanje plač grških državnih uradnikov
Atene, 12. oktobra. Grška vlada bo znižala vsem državnim nameščencem prejemke za 6%. Izvršni svet delavske zveze, ki podpira vlado, je zahteval stabilizacijo drahme in prepoved uvoza luksuznih predmetov.
Južna Rodezija ukinila zlati standard
London, 12. oktobra. Čeprav Se ni oficijelne potrditve, se govori, da bo Južna Rodezija uKIn"* zlati standard.
Novi dom Društva kneginje Ljubice
Beograd, 12. oktobra. Včeraj so bili slovesno posvečen i temelji novega doma Društva kneginje Ljubice v Beogradu.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2268.28 — 2275.12, Bruselj 784.84 — 787.20, Curih 1098.45 — 1101.75, London 214.06 — 221.56, Newyork 5685.50 — 5602.50, Pariz 220.24 — 220.90, Praga 166.86 — 166.36, Trst 286.32—292.32.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 12. oktobra. Pariz 20.075, London 19.75, Newyork 509.50, Bruselj 71.25, Milan ».25, Madrid 46, Amsterdam 205.50. Berlin 118.50, Sofija 3.70, Praga 15.10. Varšava 57, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05.
»ŽIVLJENJE IN SVET«
t
>S L O V B N S K T N A R O D«, dne 12. oktobra 1931
8tev. 231
Odkritje spomenika
dr. Gregorju Žerjavu
Spomenik bo svečano odkrit v nedeljo dopoldne in bo ▼reden simbol pokojnikovih del
Ljubijamo, 12. oktobra.
Dve leti je že mi* nilo, odkar je premi* nul dr. Gregor Zer* jav in vsak dan bolj občutimo to veliko iz* gubo. Takoj po njegovi smrti je bil v Ljubljan i us tanovljen odbor za počastitev njegovega spomina in vanj so vstopile mno* ge vidne osebnosTi našega javnega življe* nja ter izvolile ožji akcijski odbor, ki mu je predsednik minister dr. Albert Kra* mer, poslevodeči podpredsednik direktor Anton Jug, tajnik dr. Stane Rape, blagajnik Fran Mam ter odbor> nika Miroslav Urbas in dr. Milan Brezigar. Pozivu za prispevke se ie odzvala vsa na* ša javnost in javili smo že, da je uspelo Dostaviti dostojen spo* menik velikemu naše* mu prvoboritelju. Jav* nost je vest, da se odkrije spomenik, še pred Vsemi Sveti, pozdravila z največjim zadoščenjem in danes že lah: ko javimo, da bo spomenik velikemu možu odkrit z največjo svečanostjo v nedeljo ob 11.15 na pokopališču pri Sv. Križu.
Svečanost se prične s koralom, k t ga igra godba Sokola I, nato pa zapoje Hubadova župa Forsterjevo kantato »Umrl je mož«. Pri odkritju spomeni*
Vrh spomenika, ki smo ga opisali v soboto 3. t. m.
ka govori slavnostni govor minister g. dr. Albert Kramer, njegovemu govoru pa sledi govor ministra g. dr. Svetisla* va Popovića. V imenu Jugoslovenske gasilske zveze bo govoril starosta g. Jo; sip Turk, za njim pa minister g. dr. Juraj Demetrović. zastopnika delav* stva in kmetov ter minister g. Ivan Pucelj. Slavnost zaključita Hubadova župa s Prelovčevo žalostinko »Zadnje slovo« ter godba Sokola I.
Odbor vabi vso jugoslovensko jav* nost. da se udeleži slavnosti odkritja in izkaže svoje počaščen je manom moža. čigar življenje je bilo tako brez* primeren in čist izraz tvorne ljubezni do naroda in države.
Kovinasti krsti s trupli dr. Gregor* ia Žerjava in njegove plemenite dru* žice Milene preneso iz začasnega gro* ba v grobnico z veličastnim soomeni* kom, ki je viden izraz narodove hva* težnosti. Spomenik dr. Gregorja Žer* java je lep, kakor so bili lepi in svetli njegovi cilji in vzori.
Že avgus''■: meseca 1929. je izdal akcijski odbor poziv narodu za zbira* nje prispevkov za spomenik in akcija je v prav kratkem času lepo uspela. Izdanih je bilo 439 nabiralnih pol, ki jih je doslej vrnjenih 146. S temi po? lami je bilo nabranih Din 63.585.50, občine, podjetja in posamezniki so da; rovali 97.401 Din, obresti so pa nar as* le na 6910.36 Din, tako da je zbranega dosedaj Din 167.S96.86. Akcija je toli* ko uspela, da se je odbor odločil na* ročiti spomenik v prepričanju, da je potrebni denar zbran na polah, ki še niso vrnjene. Nabiralci naj akcijo zaključijo, pole vrnejo, nabrane zne* ske pa nakažejo na čekovni račun štev. 15.351.
Odkritje spomenika velikima po* kojnikoma naj bo za ves naš narod dan slave in spomina nanje. Zato od* bor vabi na to pietetno svečanost ves narod in vse, ki vedo ceniti zasluge dragih pokojnikov, njuno delo, ljube* zen in vztrajnost v dobrih in hudih časih. Prekrasni mramorni spomenik, uspelo delo arhitekta Vinka Glanza, kiparja Borisa Kalina ter kamnoseške* ga podjetja Frana Kunavarja, naj bo znak hvaležnosti sedaj živeče in vzpodbuda bodočim generacijam za delo v prid narodu in državi.
Dr. Gregor Žerjav nam je postal bleščeč in posnemanja vreden vzor narodne in državljanske kreposti ter zasluži svoj spomenik, znak neminlji* vega spoštovanja in globoke, večne hvaležnosti za vse, kar nam je tako bogato dajal v svojem prekratkem, brezprimerno delavnem življenju. Mogočni spomenik je vzvišen in silen ter vreden simbol njegovih idej in njegovih del, udeležba vsega naroda pri odkritju naj bo pa najveličastnej* ša manifestacija za vzvišene njegove ideje. *
Narodno gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: Takšna je prava. Red D.
Sreda, 14. oktobra: Vest, premijera. Izven.
Peta dramska premijera letošnje sezone bo v sredo dne 14. t m. V režiji g. Cirila Debevca se vprizori trodejanska igra s prologom »Vest«. Zasedba je naslednja: Marcela igra g. Debevec, profesorja Holderlina g. Skrbinšek. njegovo ženo Luizo ga. Marija Vera, Angeliko gna. Boltarjeva, profesorjevega nečaka g. 2e-leznik, knjigarnarja g. Bratina, duhovnika g. Kralj, profesorjevo služkinjo Avgusto ga. Rakarjeva. Predigra se vrši v francoski cerkvi, ostala tri delanja v stanovanju profesorja Holderlina ob Renu. Vsebina igre je globoko pretresljiva, premijera se vrši izven abonmaja.
Abonenti reda D imajo v torek 13. t m. svojo dramsko predstavo in sicer veseloigro »Takšna je prava« v običajni zasedbi.
OPERA Začetek ob 30.
Ponedeljek, IZ oktobra:  Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani, laven. Torek, 13. oktobra:   Viktorija in njen hu-Izvea.
Sreda. 14. oktobra: Soieguročka. Red E. četrtek, 15. oktobra: »Damski lovec«, >Car
se fotografira«, premijeri. Red C. Petek, 16. oktobra: Zaprto.
Prva repriza operete »Viktorija in njen huzar«, ki je bila v soboto prvič izvajana na našem odru. bo v torek 13. t. m. kot izven predstava. Brez dvoma je to delo eno najboljših operetnih del, kar se jih ie igralo po vojni na našem odru.
Naša opera ponovi v letošnji sezoni v deloma novi zasedbi znamenito rusko opero »Sneguročko«, ki je bila koncem lanske sezone s tolikim uspehom izvajana na našem odru. Prva letošnja repriza bo V sredo 14. t. m.
»Damski lovec in Car se fotografira«, dve novi premijeri v naši operi. V četrtek dne 15. t m. gresta prvič preko našega odra. »Damski lovec* je francoskega izvora in je shanson de geste, balet in petje, vendar je vloga baleta večja kakor pa pevcev. Oder predstavlja Šahovo desko in vse nastopajoče osebe so šahovske figure. Glavne pevske vloge imajo: gdč. Maj-dičeva (Bela kraljica), g. Primožič (Bell kralj), g. Zupan (Črni konj), g. Kovač (Beli konj), ga. Kogejeva (Bela trdnjava), g. Jelnikar (Crni kralj). Nastopi cel baletni zbor, ki ima 2 zelo važni vlogi: lepega Maja in belega lovca. Vsebino dela prinese gled. list. Premijera je za red C.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM  PISEMSKEM PAPIRJU!
Prva banovinska
sadna razstava
Otvorfena je bila včeraj v Ptuju — Bogata izbira krasnega štajerskega sadfa
LJubljana, 12. oktobra. Prva banovinska sadna razstava je bila včeraj dopoldne v Ptuju svečano otvorje-na. K otvoritvi so prišli mnogi odlični predstavniki našega javnega življenja. Otvoritev te za vso banovino izredno važne prireditve je bila tem svečanejša, ker je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo ban g. dr. Marniič in ker sta se udeležila otvoritve minister za zgradbe g. dr. Kramer in minister brez portfelja g. Ivan Tu-celj. V lepo okrašeni dvorani Društvenega doma, kjer je razstavljeno sadje, se le zbralo toliko odličnih gostov, da je bi'j ?e premalo prostora. Med drugimi smo opazili poleg domačinov predsednika kmeti-ske družbe Otona Detelo z ing. Lahom in tajnikom Kafolom, zastopnika Zbornice za TOi dr. Koceta. predsednika vinarskega in sadjarskega društva za dravsko banovino Lovra Petovarja, ravnatelja Rudla, načelnika pri kr. banski upravi Zidanška, dr. Vončino in Podpornika, kmetijskega svetnika Tramnuša, poveljnika mesta Ptuja majorja Šarca, banske svetnike dr. Sen-čarja in Ivana Vršiča, mariborskega podžupana dr. Lipolda, načelnike okrajnih kmetijskih odborov ter zastopnike političnih in vojaških oblasti, največ pa seveda gospodarskih korporacij in sadjarskih podružnic
Odlične goste je prisrčno pozdravil v daljšem govoru namesto po bolehnosti zadržanega predsednika Sadjarskega društva g. V. Rohrmanna podpredsednik in obenem predsednik pripravljalnega odbora g. Humek, ki je v markantnih besedah omenjal razvoj in pomen sadjarstva v dravski banovini ter vzpodbujal sadjarje k složnemu in še uspešnejšemu delu. Razstavo je otvo-
Viktorija
in njen huzar
Prvi resničen in popoln uspeh letošnje naše gledališke sezone. Opereta triumfira nad dramo in opero.
Madžarski skladatelj Pavel Abraham je spoznal, da je nekompromisna čista glasba v današnji dobi sirota brez dote, a da je šlagerska opereta nevesta, za katero se bori ves svetovni gledališki svet. Zakaj šlager pomen ja tisočake, šlagerska opereta pa milijone.
Obrnil je torej hrbet cisti umetnosti in napisal opereto > Viktorija in njen huzar« s štirimi petimi šlager ji: prej neznani in bedni avtor je postal čez noč slovit in bogat. V njegovi orkestralni siriti, simfoničnih pesmih, kvartetih za godala in koncertu za čelo je 95% več duha, srca in umetnosti kakor v tej opereti, ki pa donaša avtorju in podjetjem vendar dohodke, ki se z zaslužki z umetninami sploh ne dajo primerjati. V resnici je to dejstvo za umetnost in umetnike sila žalostno, ali dokazano. Niti ni novo to dejstvo. že Oskar Nedbal je ostavfl opero in se posvetil opereti.
Vendar komponiranje učinkovitih šlager je v ni igrača, in da skladatelj doseže uspehe Kahnana ah Abrahama, je treba izrednega znanja in glasbenega temperamenta. Kakor se zdi, je v današnjem času madžarska opereta postala huda konkurentica dunajski. Ali Abraham vendar še ne doseza Straussa nrtl Leharja, ki sta bogatejša, izvirne jsa in dosti flnejša.
Prav za prav otartoja »Viktorija m njen huzar« le iz štirih petih šlagerjev, ki se ponavljajo neprestano, a res vžiga jo. Neznosno mnogo je v njih osladne sentimentalnosti, ki često presega celo dunajsko jo-kavost. Marsikomu je ta jokavost zoprna in dolgočasna, saj je res za opereto neumestna in sploh nezdrava. Tudi dejanje samo Je izvečine neoperetno, včasih naravnost tragično ali celo grozno in so vanje vrinjeni komični prizori, ki se občutijo kot brutalni kontrasti.
Ze začetek je čudovit za opereto: vojni ujetnik h užarski ritmojster Koltav je zaprt v Sibiriji; pričakuje da ga vsak trenutek kot političnega zločinca ustrele, ob njem pa glasno joka sluga Janczv! Toda boljše viški rdečearmijec izpusti madžarska vojna ujetnika, ker se mu odkupita z violino. Koncem II. dejanja pa boljševiki ponovno aretirajo ritmojetra Koltava ter ga odvedejo v ječo. Ali niti zdaj obsojenca ne ustrele, nego ga zamenjajo za ruskega ujetnika na Ogerakem. Naposled se gospod in sluga veselo poročita z Madžarkama na Madžarskem, kjer rasto sploh najbolj vroča dekleta, najbolj žarka paprika in najbolj tolsti prašički.
* Vmes pa se odigrava resna zakonska drama s hudimi srčnimi krči. Ameriški poslanik Je vzljubil in se poročil z grofico Viktorijo, ki se je bila pred vojno zaročila z ritmojstrom Kortavem. Viktorija se je izneverila svoji prisegi, ker je zvedela, da je Koltav na Ruskem padel. Nenadoma pa se Koltav kot begunec pojavi na ameriškem poslaništvu na Japonskem in odpotuje s poslanikom tn Viktorijo v Petrograd. Silne dušne borbe se končno čudovito rešijo s kavaHrsko resignacijo po-slanikovo, ki prepušča svojo Se vedno ljubljeno ženo Kol tavu.
Za humor skrbita dva parčka: Janczv, goslač sluga in Riauette, Viktorljina sobarica, pa poslanikov brat grof Terry in Ja-ponka O Lia San. Naposled d oživim o kar troje porok, medtem ko ameriški poslanik tragično odnaja z očnri polnimi solz.
Komor je ta solzavost všeč: dober tek! Zdi pa se. da so ljubitelji solzavosti v večini ...
Predstava je bfla za naše razmere prav
ril pokrovitelj ban g. dr. HaTušič, za njim sta pa Še govorila ministra dr. Kramer in
g. Pucelj. Po otvoritvi je povabila ptujska občina goste v gornjo dvorano Narodnega doma na banket, kjer je bilo izrečenih več napitnic. Le prehitro je minil čas med gostoljubnimi in izredno postrežljivimi domačini, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo gostom bolj postregel.
Krasno Štajersko sadje zavzema vso prostrano dvorano društvenega doma, samo nekaj kotičkov so odkazali strojem za sortiranje sadja, statističnemu gradivu in raznim sadnim sokom, štajersko sadje po pravici slovi ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi daleč po svetu. In baš ptujska razstava je pokazala, da je sadjarstvo v tem delu naše banovine že na izredno visoki stopnji. Celo strokovnjaki pravijo, da tako krasnega in lepo sortiranega sadja še niso videli. Izbira je bogata, sadni kupec najde na razstavi vse žlahtne vrste Štajerskega sadja. Na galeriji je pa v ličnih košaricah na prodaj grozdje, po katerem posetniki prav pridno segajo. Prireditelji te lepe razstave zaslužijo za svoj trud vse priznanje in pohvalo.
Ob 15. je bilo v prostorih Narodnega doma zborovanje sadjarjev in izredni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Zborovanje, na katerem sta poročala ing. Skubic o dopolnitvi sadjarskega izbora za vso banovino in ravnatelj Priol o položaju letošnje sadne trgovine, je vodil g. Humek. Za sadjarje je važna ugotovitev, da izgledi na bodočo trgovino s sadjem niso tako slabi, kakor mnogi mislijo. Zato se priporoča sadjarjem, naj neprodano sadje spravijo, ker bodo cene najbrž poskočile.
dobra in dejanje se je razvijalo z nenavadno živahnostjo, želel bi za vse operete takega temperamenta in tempa. Kajpada tistega razkošja in pompa, ki ga ta opereta zahteva, naš oder s svojo opremo ne more nuditi. Storilo pa se je dovolj. Le Japonke, gejše, ne bi smele nositi francoskih čeveljčkov. Zbor in balet sta bila prav okusno kostimirana, vsi solisti pa so nastopali v elegantnih toaletah, da ni bilo opažati — kakor včasih — n. pr. pri solistkah velikih razlik.
Zelo mučno vplivajo na poslušalce nekatere opolzke dvoumnosti, ki jih mladina, zlasti deklice, kvitirajo z riganjem. Hočejo pač pokazati svojo inteligenco in da dobro razumejo vsako kvanto.
Ali ni nikogar, ki bi Črtal besede, ki se v spodobni družbi ne govore? Seksualno dvotipkanje ne spada na oder.
Drago Zupan je bil kot pevec in igralec izvrsten poslanik, noblesen in eleganten, vseskoz gentleman. št. PoliČeva je imela Viktorijo, skoraj operno partijo, ki jo je izvajala s prijetno vzdržnostjo, torej brez pretiravanja. Simpatična je O Lia San L. Ribičeve, vedno marljive pevke; drastično temperamentna je N. španova, ki igra madžarsko lahkoživko velikega kalibra. Kot dama naj si tekst pač sama očedt ako opereta res nima dramaturga! Glavno tenorsko partijo Koltava je izvajal pevski odlično J. G o s t i č, ki je tudi igralski zadovoljeval. Imeniten sluga Janczv je bil V. Janko, fino prijeten, živahen kakor vselej tn med glavnimi deležniki uspeha P e č e k kot Terry je seveda zopet neugnan plesač in vse v vsem na višku.
Tudi ostale epizodne vloge so bile izvajane dobro, le župan J. P o v h e naj črta čim več svojega čenčanja, ki le zavlačuje dejanje. Potem se zaključi predstava res vsaj ob pol 24.
Pohvalno moram omeniti še naš balet, ki nastopa opetovano prav lepo.
Opereto je vodil živo in krepko dr. D. š v a r a.
Vsi solisti in solistke so prejeli mnogo cvetja, želi obilo aplavza in se je publika, ki je napolnila hišo skoraj docela, razhajala menda prav zelo zadovoljna, želim, da bi nova opereta polno storila svoj namen: napolnila poslopje čim večkrat!       Fr. G.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
rrenchcoate, suknje, obleko, perilo I. dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Torek, IS. oktobra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček; 18.15: Salonski kvintet; 19.15: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19.45: Dr. Fr. Ve-ber: Etika in sociologija evangelijev; 20.30: Prenos iz Novega Sada; 22.30: Cas in poročila »napoved programa za naslednji dan. Sreda, 14. oktobra.
Opoldanski program odpade; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Nikolaj Preobraženski: Ruščina; 19.30: P. dr. R. Tominec: Ivan Sergejevič Turgenjev; 20: Simfonični koncert Češke filharmonije (prenos iz Prage); 22: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 12. oktobra, katoličani: MaksimiLijan, Drugislav; pravoslavni: 29. Beptembra, Mihael.
DANAŠNJE PEIREDITVE.
Kino Matica: Pustna vila.
Kino Dvor: Trije mušketirj-i.
KUio Ideal: V službi carja.
ZKD: Montblanc v filmu r kinu Matici Ob 14.15.
Simfonični koncert r Unionu ob 20. DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Boli i nec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Seja občinske uprave
Ljubljana, 12. oktobra.
V četrtek 15. t. m. ob 17. bo v mestni dvorani javna seja mestne uprave. Na dnevnem redu so poleg naznanil predsedstva poročila finančnega, gradbenega in personamo-pravnega odseka ter samostojni predlogi obč. svet. Antona Llkozarja glede porabe ostanka eno milijonskega posojila za zgradbo malih stanovanj.
Poročila finančnega odseka se nanašajo na kredit za nakup mask proti strupenim plinom za poklicne gasilce, na naročilo ljubljanskih slik na poštnih dopisnicah, na prispevek k stroškom za kurjavo m razsvetljavo na gremijalni šoli v Ljubljani, na napravo provizorične ograje v drevesnici centralnega šolskega vrta itd. Referent gradbenega odseka bo poročal med drugim o raznih prošnjah za parcelacijo, odkup in prodajo zemljišč, o napravi perišča ob mestnem kopališču na Ljubljanici, o regulaciji mesta Itd. Referent personalno-pravne-ga odseka bo poročal o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo, o prevzemu odnosno vzdrževanju državnih mostov v Ljubljani, o prenosu lastništva pokopališča pri Sv. Krištofu na pokopališki sklad v Ljubljani, o imenovanju zastopnikov mestne občine ljubljanske v zadružni odbor stavbnih zadrug In o pogodbi med Malo-železnlško družbo in mestno občino. Javni bo sledila tajna seja.
Iz policif ske kronike
Ljubljana, 12. oktobra.
Kakor je poročalo Že današnje >Jutro<, je bilo v noči od sobote na nedeljo odpeljano zavarovalnemu inšpektorju g. Marjanu Verbiču skoraj popolnoma novo motorno kolo s prikolico znamke >Harley David-son. Neznani storilci so mu kolo odpeljali z vrta hiše njegovega očeta v stavbni koloniji Stan in dom ob Tržaški cesti. Policija je ugotovila, da so neznanci motorno kolo odpeljali proti Glin cara, od tu Je pa izginila vsaka sled za njim. Davi je prejela policija telefonično vest iz Kranja, da so ukradeno motorno kolo orožniki našli v grmovju blizu Kranja. Motorno kolo je bilo nepoškodovano, v rezervoarju ni bilo bencina. Vse kaže, da so si neznani storilci dovolili neokusno šalo, oziroma pustolovščino. Peljali so se z motorjem toliko časa, da jim je zmanjkalo bencina. O najdbi je bil obveščen lastnik.
Včeraj je na policiji prijavil delavec Alojzij Mlakar, zaposlen v pivovarni Union, da mu je bilo v soboto zvečer v Florijanski ulici iz veže gostilne Kajfež odpeljano 2000 dinarjev vredno kolo znamke >Puch<. Mlakar pa ima srečo, kajti policija je danes tatu že izsledila in kolo vrnila lastniku. Kolo je odpeljal stavbinski delavec Rudolf škarja iz Ravnika pri št. Rupertu. Snoči je bil škarja v neki gostilni na Rimski cesti. Prosil je nekega gosta, naj mu pomaga odpreti ključavnico na kolesu, češ da je izgubil ključ. Pozneje je pa neprevidno priznal, da je kolo ukradel. V gostilni je nastal kmalu prepir in moral je intervenirati tudi stražnik. Ko je škarja zagledal stražnika, jo je naglo odkuril. Gost, ki mu je škarja zaupal, da je kolo ukradel, je to povedal stražniku. Na podlagi opisa je davi policija škarjo aretirala. Policija domneva, da ima fant najbrž še druge tatvine na vesti.
V soboto je bilo z dvorišča v Podjunski ulici 13 odpeljano kolo tudi krojaškemu vajencu Edvardu Volku. Kolo je znamke »Eska«, vredno okrog 400 Din.
Orožniška stanica Višnja gora poroča, da so tam zaplenili orožniki moško kolo znamke »Dolomit* štev. E 224 in konjsko vprego. Lastnik naj se javi na policiji.
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, he-moroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za vstrebljenje črevesja zjutraj in zvečer po četrtinko >Franc Jožefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franc Jožefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zvočni kino Idea?
Samo Se danes ob 4., ^e., M>8. in 9,
Uflno monumentalno veledelo
m
V SLUŽB CARJA"
Otto Gebultr, Renatte Mfiller,
BUv. 231
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 12. oktobra 1931
Stran 3
Dnevne vesti
— Z banske uprave. O. ban dr. Drago
MaruSič jutri, v torek 13. oktobra, ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
— Kongres hišnih posestnikov v Zagreba. V soboto se je pričel v Zagrebu kongres Zveze hišnih in zemljiških posestnikov, ki so se ga udeležili delegati iz Osijeka, Celja, Maribora, Varaždina, Ljubljane. Sarajeva in Splita. Kongres se je včeraj nadaljeval in zaključil. Hišni posestniki priznavajo, da so stanovanja predraga in bi radi dosegli kompromisno ureditev tega vprašanja. Predsednik Društva hišnih posestnikov iz Ljubljane g. Frelih je v debati o stanovanjskem vprašanju izjavil, da morajo biti hišni posestniki ljudje in iti najemnikom v teh težkih Časih na roka Sprejete so bile primerne resolucije, ki jih izroči predsedstvo zveze na pristojnih mestvh.
—■ Javnosti. Minilo Je že leto dni, kar smo se obrnili na našo zavedno Javnost s prošnjo, da nas podpre pri našem delu v korist m podporo revnih akademikov s tem da se v vsakem slučaju, ko rabi kakega :.nstru.kfcorja, prevajalca, prepisovalca, risarja l dr. obrne na Akademski urad dela na univerzi v Ljubljani. Javnost se je tudi v precejšnjem številu odzvala in s tem pokazala, da je pripravljena družno z nami delati n« tem, da se umogoči študij tudi revnejšim izmed akademikov. Zato Ji naša najtoplejša zahvala t imenu vseh akademikov. Obenem se ponovno obračamo na vse brez izjeme, da nas tudi v bodoče podpro pri našem delu. Zato se vedno, ko rabite koga, ki naj bi pomagal vaši deci pri študiju, obrnite pravočasno na naš urad. ki vam bo popolnoma zanesljivo preskrbel akademika - specijalist v stroki, za katero ga potrebujete. Ravnotako se obrnite na nas v vseh drugih slučajih, ko rabite kako delavno moč. Zavedajte se, da nam boste na ta način pomagali vršiti veliko človekoljubno nalogo in vsi. katerim boste tako pomagali, vam bodo hvaležni. — Akademski urad dela.
— Kongres planinskih društev. V nedeljo 18. t. m. se bo vršil na Plitvičkih jezerih kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Udeleženci kongresa imajo polovično vožnjo, ki velja od 15. do 21. t m. za vse razrede in vlake razen ekspresnih.
— Izvoz sadja v Francijo. Glede na dejstvo, da prilike za izvoz sadja v nekatere drŽave, ki so bile dosedaj glavne odjemal-ke našega sadja, letos nJ©o tako ugodne kakor prej, je Zbornica za TOI na podlagi poizvedb ugotovila, da je sedaj prav ugodna prilika za plasiranje našega sadja v Francijo. Francoski uvozniki sadja nameravajo letos uvoziti večje količine jabolk. Kot konkurenca pridejo v poštev posebno jabolka iz Kalifornije, vendar pa naša, zlasti štajerska jabolka prav nič ne zaostajajo za kalifornijskimi in ostanejo vrhu tega še delj časa sočna. Za podatke glede naslovov francoskih uvoznikov, glede carino itd. se naj inte-resenit: obrnejo na Zbornico za TOI v Ljubljani.
— Zagrebški brivci In lasntčarji v skupni organizaciji. Včeraj se je vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor strokovne organizacije brivcev, lasničarjpv Iti sorodnih obrtnih strok, ki bodo organizirani sedaj v okviru zveze hrvatskih obrtnikov. Za načelnika je bil izvoljen Stjepan Horvat ič.
— Gostovanje Conrada Veidta v Zagrebu, v soboto zvečer je gostoval v Zagrebu znani filmski igralec Conrad Veidt z nekaterimi člani dunajske >Komedije<. Seveda je občinstvo gledališče napolnilo do zadnjega kotička, saj ima Veidt povsod mnogo oboževalcev. Uprizorili so Savolro-vo komedijo >On< m občinstvo je bilo z Veidtovo igro zelo zadovoljno.
— Živahen tuiski promet v Splitu. Izredno lepa jesen je privabila v Split mno-s:o tujcev. Tudi po drugih dalmatinskih krajih je zadnje dni oživela tujska sezona. Včeraj so prispeli v Split češkoslovaški, rumunski in češki dobrovoljci, udeleženci nedavnih dobrovoljskih svečanosti v Beogradu, danes pa 34 Švicarjev iz Curiha pod vodstvom publicista Herberta Tauba.
— Vinska razstava na Sušaku. Včeraj je bila otvorjena na Sušaku razstava grozdja in vina. ki bo trajala do nedelje. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila za poset te razstave polovično vožnjo.
— Nova revija. V Zagrebu je začela izhajati nova revija »15 dana«, kronika naše kulture, ki jo izdaja biblioteka novinarske zadruge »Binoza«. Odgovorni urednik je g. Ivan Krznarič. Revija izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in naročnina znaša letno 100 Din.
— Proti irvozu čevljev. Včeraj se je vršilo v Zagrebu veliko protestno zborovanje čevljarjev proti uvozu čevljev v našo državo.
— Kodakov fotoamaterskj natečaj zaključen. 31. avgusta je bil zaključen veliki »Kodakov« fotoamaterski natečaj, ki se je pričel 1. maja. Po vseh krajih naše države je vladalo za natečaj veliko zanimanje in uprava »Kodaka« v Zagrebu je prejela okrog 7000 amaterskih fotografij, ki so po mnenju strokovnjakov kvalitativno večinoma zelo posrečene. V soboto je posebna komisija v Zagrebu izbrala iz vsake kategorije 10 najboljših fotografij in določila nagrade. Glavno nagrado v znesku 10.000 Din je dobil g. Ljudovik Vidas iz Zagreba. Med drugimi sta dobila nagrado v I. kategoriji g. Velimir Stegu, v HI. kategoriji
pa g. Janez Korenčan, oba iz Ljubljane.
— Izprememba rodbinskega imena. Kr.
banska uprava dravske banovine je dovolila Erni Ravnihar iz Ljubljane ispremem-bo rodbinskega imena Ravnihar v Zeschko.
— Dalmacija se modernizira. Milna na otoku Braču dobi v kratkem električno razsvetljavo. Zdaj se vrše pogajanja za napravo električne razsvetljave tudi v Su-tivann. Občina Milna je napravila cesto ob
morju na severni strani, druga cesta bo pa vezala mesto z glavno cesto. Ta občina si tudi mnogo prizadeva privabiti čim več tujcev.
— Uspeh Ljubljančana v Zagrebu. Včeraj so se na dirkališču v černomeron pri Zagrebu vršile motorne dirke za državno prvenstvo in mednarodne motorne dirke, na katerih so startali najboljši vozači Evrope Jn tudi drugih delov sveta, med njimi slovita Danca Soerensen in Knudsen, Anglež Scott, Nemec Klllmaver in drugi. Dirkam je prisostvovalo okrog 20.000 gledalcev, več tisoč Jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. V dveh dirkah za državno prvenstvo je dosegel Ljubljančan Janko šiika prav lep uspeh, bil je tretji v glavni voinji kategorije motorjev do 360 cmm (8000 m) In tretji tudi v prvenstveni dirki kat motorjev do 500 ccm. V reprezentativni mednarodni dirki je zmagal Angle* Scott. V naravnost peklenskem diru je v zadnjem hipu prehitel Danca Soerensenaln prispel kot prvi na oilj. Zagrebški listi poročajo, da je bila to ena najbolj napetih dirk. kar so jih kdaj videli v Zagrebu.
— Prodaja irebeev na irebcarni na Sele pri Ljubljani. V sredo 14. t. m. ob 10. dopoldne bosta prodana na žrebčarni na Selu pri Ljubljani na javni dražbj 2 žrebca angleške pasme in 2 normanea.
— Prodaja leta in drv. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 24. L m. ponudbe glede prodaje lesa in drv. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo in toplo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Skoplju 22.6, v Sarajevu 21.6, v Beogradu 20.4, v Zagrebu 19.8, v LJubljani 19, v Mariboru 16.2. — Davi je kasal barometer v Ljubljani 769.7, temperatura Je znašala 5 stopinj.
— Smrtna nesreča v Zagrebu. Včeraj se je pripetila v Zagrebu v JuTišičevi u hici smrtna nesreča. Sin • edinec inkasanta Ivana Berglesa Ivica je padel iz tretjega nadstropja 15 metrov globoko na pločnik in izdihnil v naročju Berglesovega podnajemnika Huberta Potočnika se prodno ga je prinesel v sobo. Nesrečna mati se je pri pogledu na mrtvega edinca onesvestila, oče je pa top zrl predse, kakor da se mu je od silne bolesti omračil um.
— Smrt pod vlakom. V petek si je končal življenje kmet Ivan Zidov iz vasi He-moševac, ki je skočil blizu Čakovca pod vlak. Vlak mu je odrezal glavo in desno roko. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen.
— Krava razmrcvarila 6 letnega dečka.
V soboto se je pripetila v vasi Pijesak pri Križevcih težka nesreča. 6 letni Slavko Golobic je gnai kravo na pašo. Naenkrat se je krava splašila in potegnila za seboj dečka. Vlekla ga je za seboj, dokler niso prihiteli kmetje, ki so kravo ujeli in pobrali strahovito razmesarjenega dečka ter ga prepeljali domov. Zdravnik mu je rane obvezal in izjavil, da je malo upanja, da
bi ostal živ.
—1  Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz
Breznik Je sedaj na Aleksandrovi c 7. 98
•  Tovarna  los. Reich sprejema mehko
in   ^kroblieno   oerHn   v   nallenšn t7vr«Tte\
VIKTOR BIDOVO
olavbnik in posestnik
F RIDA BIDOVC, rojena LESKOVEC učiteljica
POROČENA
Ljubljana-Kranj, 12. oktobra 1931.
Iz Ljubljane
—Ig Prav lopo interno svečanost je praznovala v soboto dopoldne Tehniška srednja šola. Ob zaključku šolskega leta je Tehniška šola namreč praznovala 201etni jubilej svojega obstoja s prireditvijo velike jubilejne razstave. Ob tej priliki je bil odlikovan direktor g. Josip Reisner z redom Belega orla IV. stopnje, prof. inž. Viktor Turnšek z redom Sv. Save IV. stopnje, učitelja ivan Tavčar in Karol Kuna-ver ter učiteljica Ana Šmidova z redom Sv. Save V. stopnje ter učitelj Ignac Ur-*ič z zlato kolajno za odlično službovanje.
V veMki dvorani Tehniške šole je pred vsemi gojenci m učiteljskim zborom redove slavnostno izročil odlikovancera dvorni svetnik dr. Rudolf Mam, česta t al jim je pa tudi inspektor dr. Mihael Prest kot nadzornik strokovnega šolstva ter zastopnik dijaštva in učiteljskega zbora.
—lj Za podzemeljski transformator ob začetku Tržaške ceste so včeraj zabetonirali tla. Pred leti smo v LJubljani gradili transformatorje nad zemljo, zdaj pa kaže, da jih bo treba podreti, ker smo začeli graditi podzemeljske. Prvi bo moral pasti na brezimnem trgu ob začetku Tržaške ceste. Menda bo potem izginila tudi idilična travnata gmajna, trafika in razni drogi, ki so tako kričeče nasprotje okolice. Teren Je tu ilovnat in Je talna voda precej visoka, zato so zbetom* rali izredno močan tlak, 60 cm debeline. Za podlogo tlaka so pa še nasuli najprej debelo plast kamenja. Tlak bo dobro izoliran, kakor tudi stene, da bo prostor popolnoma suh.
—lj Gasilske vaje prostovoljnih gasilcev. Ljubljanski prostovoljni gasilci so imeli včeraj zjutraj gasilske vaje, ki so pokazale njihovo veliko tehnično izurjenost in spretnost. Ob 8. zjutraj je bfl javljen reševalni postaji fingiran požar v mestni hiši na Ahacljevi cesti. Ze čez nekaj minut je prispela na kraj fingiranega požara motorna brizgal na z aparatom in z neverjetno naglico so začeli gasilci napeljevati cevi. Dva gasilca sta vdrla po stopnicah na podstrešje in skozi streho spustila vrvi do tal, po katerih sta potegenila dve cevi in pričela »gasiti gorečo streho«. Medtem je prispel na kraj požara tudi voz z Maglrus lestvo,
l naglo so lestev raztegnili kvišku, gasilci so se popeli nanjo in že je tretja cev bruhala vodo na streho, skoraj istočasno je začela metati močne curke vode četrta cev od strani. »Požar« je bil po enournem gašenju udušen. Zanimivim gasilskim vajam je sledilo mnogo občinstva, ki se je pač prepričalo, da so naši vrli gasilci res dobro iz-vezbani in da bi bili kos največjemu požaru. Vaje je vodil podnačelnik g. Mežek, prisostvoval jim Je pa tudi starosta JGZ g. Josip Turk.
Elitni Kino Matica
I
Šk
Po vsem svetu znana in nriliub-
i
ljena
opereta sladkoopojnih melodij
H V glavni vlogi gostuje primadona iz »Theater an der VVien«
Anny Ahlers Harry Hahn Ernst Verebes, Szoke Szakall,
Krasno dopolnilo! Abonma predstava 3.
Predstave ob 4», % 8. in 9 % zvečer
Telefon 2124.
—lj K današnjemu simfoničnemu koncertu. Drovi ob 20. uri bo v unionski dvorani prvi simfonični koncert letošnje sezone. Pod vodstvom dirigenta škrjanca izvaja 70 godbenikov naslednji program: Brahms: II. simfonija. Lajovic: Caprke. £krjanc: Lirična ouvertura, in Čajkovski: Klavirski koncert, pri katerem igra pianist Noč klavirski part. Orkester je sestavljen iz opernega orkestra, Orkestralnega društva Glasbene Matice in konser-vatoristov. Izvrstni program Je prav dobro naš t udi ran in kakor je pokazala včerajšnja glavna skušnja, upravičeno pričakujemo prvovrstno koncertno prireditev. Simfonični koncerti se vzdržujejo z velikimi žrtvami in dolžnost naše publike Je, da jih poseča v mnogobrojnem Številu, ako želi, da more imeti stalne simfonične koncerte, kakor Jih Imajo kulturna središča vseh narodov. Cene posameznim vstopnicam so zmerne. Sedežev vseh vrst šo dovolj na razpolago. PredprodaJa v Matični knjigarni. Izrecno pa opozarjamo, da se koncert ne bo oddajal po radiu.
—lj Še danes »Montblanc filme v Matici. Na splošno željo predvaja ZKjD še danes popoldne ob 14.15 v prostorih Elitnega kf-na Matice čarobni velealpinski film »VI-haT na Montblancu«. Film, ki se odlikuje po prekrasnih naravnih posnetkih in senzacionalnih slikah iz visokih planin, ki nam pričarajo nepozabne vtise, J« ljudstvu tako ugajal, da so bile vse dosedanje predstave skoraj razprodane. Najslavnejši predstavniki Sporta in turistike sodelujejo v tem krasnem filmu, ki se predvaja danes nepreklicno zadnjikrat in ga zeJo priporočamo vsem tistim, ki ga še niso videli
—H Otvoritvena plesna vaja Trgovskega društva »Merkur« se bode vršila v torek 13. t m. v zeleni dvorani hotela Union. Začetek ob 8. zvečer. Vabila so že razposlana. Eventualne reklamacije in informacije v društveni pisarni Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 2, tel. 26—52. 532n
—lj Tombola Kola jugoslovanskih sester Moste - Sv. Peter. Ta agilna podružnica priredi 22. novembra ob p^I 16. veliko dobrodelno tombolo v telovadnici osnovne šole v Mostah. Ker je čisti dobiček namenjen božičndcl za revno šolsko mladino iz Most in Sentpeterskega okraja, naj občinstvo prav pridno kupuje tablice, ki so samo po 2 Din. Dobitkov bo 120 in tri tombole. Glavni dobitek bo pa živ prešič. Tablice se dobe v trafiki v Ciglarjevi ulici, v Rahnetovi trgovini na Selu, v KleŠnikovi trgovini, v Zeleni jami, prodajajo jih pa tudi vse odboraice.
—lj Zveza gospodin] naznanja, da bo jutri 13. okt. 1931 od 15—17. ure v društ. prostorih. Rimska c. 9, odprta posvetovalnica. Vodi jo strokovnjakinja, ki lahko daje nasvete v vseh gospodinjskih vprašanjih. Gospodinje, pridite!
—lj Zahvala. Za poklonjeni znesek, ki mi je bil »ročen v soboto zvečer v Union u, se priarč no zahvaljujem. — Venčeslav Ipavec, vojni dobrovoljce.
—lj Sa, državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično praktični učiteljski izpiti dne 4. novembra ob 8. uri. Za pripust k ispitu naj se pošljejo pravimo opremljene in kolkovane prošnje do 26. oktobra po službeni poti izpraševalni komisiji.
—lj Podružnica Kola jugoslovanskih sester Moste - Sv. Peter naznanja svojim članicam, da je preminula njena mnogoletna članica gdč. Josipi na šircelj, uradnica državnih železnic. Podružnica se pogreba udeleži korporativno in naj se zato člani ce zbero ob pol 17. pred hišo žalosti v Jenkovi ulici 15.
Solnce je nas tolažilo
Izredno lepa nedelja — Crnogorci v Ljubljani — Nabi
ralnlki, promenada In drago
LJubljana, 12. oktobra.
Včeraj zjutraj je bila Ljubljana okajena. Kadila se je namreč megla kot navadno. Zato pa so se nam vremena zjasnila, ko smo vstali.
Sčasoma se je skobacala vsa LJubljana na noge, namreč tista, ki še sploh vstaja. Vse se obnavlja, ne samo zgodovina, temveč tudi prelepi časi In celo vreme. Vreme je zadnje čase povsem predvojne kvalitete.
Od vseh strani smo romali dopoldne v Zvezdo, kjer je vsak ugotovil pri vremenski hišici, da je vreme res zidano. Vse kaže tendenco navzgor, še barometer. V Zvezdi je kar mrgolelo penzijonistov. Zdaj so še v parkih klopi, blagor nam, saj vsi radi sedimo; odločilni gospodje očituje jo občudovanja vredno uvidevnost, ker se drže lepega vremena in nam še privoščijo klopi. Kaj bi pa naj človek počel, če bi ne smel več niti sedeti. Izpostaviš se preljubemu solne u na klopi, dremlje«, se trepljaš po trebuhu in odpiraš usta. Potem se celo lahko pohvališ, češ, danes sem pa dobil nekaj toplega v želodec.
Pred nunsko cerkvijo in na Marijinem trgu so stali ljudje v gručah, pa ne toliko iz tradicijonalne navade, da je ob nedeljah vedno več ljudi pred cerkvami kot v njih, temveč so občudovali narodne noše. Po temeljitem ogledu smo ugotovili, da ta ženska narodna noša ni bdla gorenjska. V Ljubljano je prispelo pol tucata Albancev ali Črnogorcev, moški in Ženske. Na moških ni bilo opaziti ničesar posebnega, njihove tovarišice so pa bile načičkane, da je bilo kar za oči. Tudi oboroženi niso bili, pač pa so prodajali nekakšne srečke za zgradbo katoliške cerkve v črni gori.
— Za 5 Din nećete propasti, a nama je od koristi.
Morda je šla kupčija bolj v klasje popoldne. Dopoldne ni mogla spraviti ljudi nobena stvar iz tira. Zdehali so leno na solncu in bili nepopisno srečni, nikomur se ni ljubilo niti govoriti, kaj še, da bi se razburjal s srečkami.
Spomladi in jeseni je pa tudi sezona raznih dobrodelnih akcij. Pasje dni, ko je Ljubljana v zadnjih izdihljajih, ne vidiš na promenadi niti deklet z nabiralniki. Včeraj so jih Ljubljančani zopet opazili, ker jih niso hoteli — videti. Okoli nabiralk so bile zgrajene nevidne stene, stale so na otokih popolnoma varne pred valovjem množice.
Včeraj je promenada po dolgih mesecih zopet popolnoma oživela. Tudi tramvaj se
Iz Celja
__c    Opozorilo    hlinim posestnikom.
Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je zapadel 1. oktobra t. L v plačilo Že zadnji obrok samostojnih občinskih naklad (gostaščin, kanalska pristojbina in vodarina). Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni celjski najkasneje do 15. oktobra t. 1. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo pa izostala po preteku šestih tednov od dJieva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom.
—c Promet § teškimi in širokimi voiili na Bregu prepovedan. Vodstvo gradbenih del na banovinski cesti na Bregu pri Celju obvešča vse prizadete, da je z današnjim dnem do nadaljnega obvestila prepovedan po Bretru vsak prevoz s težkimi in širokimi vozili.
—c IzMop ii našega državljanstva. Za izbris iz našega državljanstva je zaprosil prq celjskem sreskem načelstvu 471etni Karol Pristovšek, rojen v Bukovem žlaku, pristojen pa v Skofjo vas pri Celju, bivajoč sedaj v Pragi, ker želi sprejeti češkoslovaško državljanstvo.
__c Smrtna kosa. V Levcu pri Celju je rmrla 9. t. m. 781etna zasebnica Magdalena Kočevarjeva. Pokopana je bila včeraj na celjskem okoliškem pokopališču.
_c Nov rudnik.     Pri celjskem sreskem
načelstvu je zaprosil Danijel Omerzu lz Marije Reke pri Št. Pavlu pri Preboldu za dovoljenje zgradbe pražilne peči v svrho predelave cinobrove rude, ki jo bo pridobival iz tamkajšnjega novega cinobrovega rudnika. Komisijski ogled se bo vršil v sredo 21. t, m. ob 10. dopoldne s sestankom ob ustju >Danijelovega rova«.
—c Izgubljeno in najdeno, V mestu je bil 9. t. m. zjutraj izgubljen 100 dinarski bankovec. Najdeni sta pa bili moška čepica in sesalka za kolo.
—c Drevi vsi na Ljudsko vseueilšee. Dre-vi ob 20. se bo vršilo na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici letošnje otvoritveno predavanje in sicer bo opisal 6voje vtise tz Amerike znani naš slikar g. Božo Jakae. Predavanje bo spremljal zanimiv film.
_c Nov obrat v Gosposki ulici. Vele trgovec Dušan Zangger je zaprosil pri celjskem mestnem načelstvu za odobrenje preureditve svoje hiše v Gosposki ulici 51. 1, kjer namerava preurediti pritličje v prodajalno mesa. Komisijski ogled bo v četrtek 15. t. m. ob 17. na Men mesta.
—c Nedovoljen izbris ii volilnih imenike?. Pred kratkim je zaprosil tukajšnji odvetnik dr. Anton Ogrizek pri celjskem sreskem načelstvu za izbris 70 volilnih upravičencev iz stalnega volilnega imenika mesta Celja. Med onimi, ki naj W jih izbrisali, so tudi gg. Ciril Vajt, trgovec, Anton TJSan, črkostavee, dr. Milan SenkoviČ, upravnik. Vekoslav Glina, policijski stražnik, fn Viktor Piletie, rečni svetnik, vsi ▼ Celju, ter Karol Dolenc, Železniška delavec iz Vrb-na, Frane LebiČ, železniški delavec od Sv. Jakoba, in Franc Kumberger, železniški delavec iz Černeliče. Vsi omenjeni se obveščajo, da njihov izbris iz volilnega imenika
je moral držati v šele^iburgovi ulici pro-menadnega tempa, kljub temu se pa ni nikomur umikal, Čeprav so nekateri pričakovali, da se Jim bo.
Ker se širimo in silimo na vse strani, ni čuda da se Je razširila tudi promenada. Ko smo razbijali Selenburgovo ulico, je marsikomu pokalo srce v prebridki žalosti, češ, vrag jemlje promenado. Zdaj se je pa vse tako lepo izteklo, Selenburgova ulica še vedno sluzi promenadi, >glavna promenada« se Je pa tako razširila, kot da gledamo v bodočnost, ko bo LJubljana tako velika, da bo tudi desna polovica tropičnega drevoreda polna izprehajalcev. To polovico namreč že zdaj hranimo za bodočnost. Poleg tega imamo še pokrito promenado med novimi palačami. Ta je baje namenjena v prvi vrsti članom kluba brezdežnikarjev, obenem je pa tudi izborna robna preizkuševalnica. Tu se takoj zanesljivo prepričaš, če imaš zdrave ali bolne zobe in samo s pomočjo zraka, ki promenira med Aleksandrovo cesto in Gajevo ulico.
Popoldne je LJubljana naskočila naravo. Sicer Jo deloma naskoči ob nedeljah že dopoldne, zdaj smo pa mesto zopet tako vzljubili, da ne moremo deliti src na dvoje. Jeseni se vedno poboljšamo ter pravimo, da je doma vseeno najlepše. Včeraj smo Jo mahnili v najbližjo okolico. Popoldne so ostali na ulicah samo kostanjarji. Golovec in Rožnik sta dosegla zopet rekorden obisk, saj se ljudje ne morejo sprijazniti tako hitro z žalostno resnico, da kostanja in gob ni več.
Nedeljski izletnik pride zdaj gotovo povsem na svoj račun — Če preveč ne računa na prste, koliko dinarjev se sme lzpre-menfti v krvave klobase, kislo zelje in mošt. Naravnost idealna sezona je za takšne in neštete dobrote. Toliko je tega mošta, da prav lahko utonemo v njem, zato ga je treba tem intenzivneje uničevati.
Ljubljana je včeraj kar plavala na njem. Zagovorniki alkohola trde, da Je alkohol povsem nedolžen, če ljudje zaradi preobilice mošta, v katerem baje ni alkohola  .sklepajo  krvava pobratimstva.
Končno pa ni tako strašno, če Je bila Ljubljana tudi snoči okajena.
Nekdo se je na cesti prepiral z vsem svetom:
— Nikomur nič mar, za svoj denar pijemo!
Zato tudi ne sme biti nam.
ni bil dovoljen in da imajo pravico voliti. Podrobnosti so razvidne »z zadevnih razglasov na mestni uradni deski.
—c Razglas. Na podlagi dopisa davčne upira ve v Celju z dne 21. septembra se lastniki zgradb opozarjajo, da je za vsako zgradbo, ki je podvržena hišnemu davku, vložiti pri davčni upravi v času od L do 31. oktobra 1931 davčno prijavo. Obrasel za davčne prijave se dobijo pri davAni upravi. Natančna navodila za vlaganje teh davčnih prijav so razvidna iz poziva na uradni deski mestnega načelstva ced-ske.ga.
Kino Ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
Ob 4., 7. In 9. uri zvečer
Douglas Fairbanks
Trije mušketiri!
Cena Din 4, 6 pri vseh predsta* vah
Med operacij? zblaznel
Odličen pariški kirurg je delal te dni eno najtežjih operacij, kar jih pozna v svoji praksi. Ker je bil na dan operacije manj nervozen, kakor navadno, ni nihče niti slutil, da se bliža strašna katastrofa. Kirurg je začel operacijo mirno in asistenti se niso mogli dovolj načuditi spretnosti njegovih rok. Ko je napravil končno najtežji razrez, je naenkrat vrgel proč operacijske instrumente in zakričal na asistente, naj mu prineso druge iz čistega zlata. V operacijski dvorani je nastala grobna tišina, kajti vsi so slutili, da se k kirurgom godi nekaj strašnega. Šele ko je drugič zakričal, naj mu prineso zlate operacijske instrumente, se je njegov asistent zavedel groznega trenutka in je v zadnjem hipu rešil bolnika pod nožem zblaznelega kirurga. Kirurga je bik) pa treba pomiriti. Zato mu je asistent dejal, da je že poslal po zlate instrument« in ga prosil, naj nadaljuje operacijo z navadnimi, dokler ne prineso zlatih. Kirurg se je res pomiril in nadaljeval operacijo tako, da so bili vsi prepričani, da ni zblaznel, temveč da je imel samo hud živčni napad kot posledico napornega dela.
Ko je bila operacija že končana in je bito treba bolniku samo še zaštti razrez, je pa začel kirurg tako besneti, da so morali poklicati strežnike, ki so ga vtaknili v prisilni jopič ki odpeljali v umobolnico. Asistent je operiranemu zašil razrez in bolnik je bil rešen. Pariška klinika še ne pomni talćo težke in nevarne operacije, ker se ni se nikoli pripetilo, da bi zdravnik med operacijo zblaznel.
8527
99
99
SLrau 4
SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobra 1931
oiev. 231
Pri najtežji ženski sveta
Tehta 225 kg in ljubi samo pozimi, ker ji je poletje za
ljubezen prevroče
Emile Gaboriau; £j
velemesta
Roman
1— Ves čas je molčal, po tej predrznosti je pa vstal, potegnil iz žepa denarnico in jo zalučal Van Klopenu v obraz, rekoč: — Evo ti, vzemi denar, capin, in poberi se!
— In je odšel?
— Kaj še! — Moram vam dati potrdilo, gospod markiz, — je dejal. In res je privlekel iz žepa svinčnik in videla sem, kako je pripisal pod računom: Prejel sem od markiza de Croise-noisa na račun vikomtese de Bois-(TArdon znesek itd.
— Ah! — je vzkliknil baron de Bronih. — Upam, da je vam markiz de Croisenois vsaj po Van Klopenovem odhodu pojasnil namen svojega poseta.
Vikomtesa je odkimala z glavo.
— Motite se, — je odgovorila. — Nasprotno, mudilo se mu je in komaj sem spravila iz njega, po kaj je prav za prav prišel.
—Kaj je pa hotel?
— Prišel je bil povedat, da je do ušes zaljubljen v gospodično de Mussi-dan in prosil me je, naj ga predstavim njendmu očetu ter mu pomagam s svojim vplivom.
Andre in baron de Breulh sta planila pokonci, kakor da ju je vrgla tajna prožina. To se je zgodilo tako naglo in nepričakovano, da se vikomtesa de Bois-d'Ardon ni mogla ubraniti krika groze.
— To je on! — sta vzkliknila v en glas.
— On? — je ponovila vikomtesa v nepopisni radovednosti. — Koga pa mislita?
— Da je ta vas markiz de Croisenois lopov, ki je zlorabil iskrenost gospodične d'Arlange.
— Niti na misel mi ne pride trditi nasprotno, mislim pa...
— Najprej bi vam rad povedal, kako in kaj se nama dozdeva. Ćujte torej.
In baron de Breulh je pojasnil vi-tooontesi položaj, pokazal ji je Sabinino pismo in ji skoraj do-slovno povedal, kaj domneva Andre. Ko je končal, je pripomnila:
— Vse to je zelo lepo, toda najbolj žalostno je, da so vaši zaključki povsem zgrešeni.
— Kako to?
— Mar dvomite? No torej, takoj vam dokažem. Pojavil se je skrivnostni kavalir, kajne. Imenitno. Ce bi se mu posrečilo dobiti ubogo Sabino za ženo, komu bi moral biti hvaležen za to? Nerazumljivi moči grofa in grofice de Mussidan, podlim spletkam, grožnjam..
— To je menda očividno.
— Da, dragi Gontrane, je pa tudi samo ob sebi umevno, da mora biti ta neznanec v najslabšem primeru v stikih z rodbino, ki jo spravlja v obup. No in markiz de Croisenois ni nikoli pre-
stopil praga Mussidanove palače. Octa-va pozma tako mak), da me je prišel prosit, nad ga predstavim grofu.
To je barona de Breulha silno presenetilo.
— Gromska strela! — je zamrmral, — to je pa res čudno!
Toda Andre se ni dal kar tako zbegati.
— Priznam, da je to res malo čudno in nerazumljivo, — je dejal. — Je pa gotovo, da se moje prepričanje tem bo|j utrjuje, čim bolj razmišljam o tem, kar ste nama povedali, draga vikomtesa.
— In vendar, gospod ...
— Oprostite, madame, da si drznem prekiniti vas; zdi se mi pa, da vidim v tem čudne okolnosti, ki nam lahko marsikaj pojasnijo. Dovolite, da se vrnemo k temu, kar se je zgodilo pri vas. Ali se vam ni zdelo krojačevo vedenje čudno?
— Ogabno, gospod, nečuveno...
— Saj ste bili njegova dobra odje-malka, je-li?
— Najboljša! Znosila sem mu celo premoženje.
Andre je smeje pritrdil.
— Imenitno! — je dejal. — Zdaj se že zdi naš izhod nenormalen.
Baron de Breulh je bil pa drugačnega mnenja.
— Ne tako nenormalen, kakor mislite — je ugovarjal. — Slišal ~em, da znameniti Van Klopen ne pozna šale, če mu odjemalec ne plača. Kaj ni že pognal markiza de Reversav pred sodišče?
— Pa naj bo tako. Rad bi samo še vedel, če bi se upal sesti v vašem salonu vpričo tujca.
— Izključeno.
— Toda pojdimo dalje, — je nadaljeval Andre.
— Ali je krojač odprl denarnico in preštel bankovce?
Vikomtesa de Bois d* Ardon je začela napeto premišljevati.
— Tega bi ne trdila. — je odgovorila počasi. — Ne smete pozabiti, da sem bila zelo razburjena. Zdi se mi pa in skoraj bi lahko trdila ... prisegla bi, da v Van Klopenovih rokah nisem videla bankovcev.
Andreu so zažarele oči.
— Čim dalje, tem bolje! — je vzkliknil. — Krojaču je bilo rečeno: — Evo ti! in on je smatral račun za poravnan. Niti za hip ni dvomil, da v denarnici ni cslih dvajset tisočakov.
— Vse to je res naravno, — je zamrmral baron de Breulh.
— Dobro. In dalje. Med zneskom v računu in vsebino denarnice je morala biti nekakšna razlika.
— Da, je odgovorila vikomtesa, — sto trideset ali sto petdeset frankov, točno se ne spominjam več.
— Dobro... In krojač te razlike ni vrnil?
— Ne; bil je tudi sam zelo razburjen.
— Ali verjamete to, madame? Ali je naravno, da je imel v žepu že pripravljen svinčnik, da bi napisal potrdilo?
Praški »Narodni Listy<* priobčujejo zanimivo poročilo svojega sotmdnika, ki je bil povabljen na obed k najtežji ženi sveta. — Povabila me je na obed najtežja žena sveta, piše praški novt» nar, — gdč. Ruženka iz Lunaparka. Drugače da bi ne imela dovolj časa kramljati z menoj, samo ponoči in pri obedu ima čas govoriti o sebi. Mraz me je sprelete! in odločil sem se za drugo možnost. Bom vsaj zvedel, koli* ko cmokov, zelja in vrčkov piva je tre* ba, da se napolni ta slamnjača člove* škega mesa. Ruženka je stara že 25 let,
tehta 225 kg, čez prsa meri 225 cm, v pasu 2.40 m, čez koleno 85 cm, obraz pa ni v nobenem razmerju s solidnimi dimenzijami njenega telesa. Ima kosta» njeve lase z veliko simbolično pentljo in strašno mesnato telo, o čigar detaj* lih diskretno molčim. To je treba vi* deti. Sedi na dveh stolih in tla se tre* sejo pod njo.
Čaka, da pride na mizo obed. Tudi moja radovednost čaka. Prineso juho na navadnem krožniku. Je lepo, pri tem pa pripoveduje v čisti nemščini, da je bila rojena v bavarskem Rosen* heimu. Ko je prišla na svet, je tehtala dobrih 7 kg. Njen bratec in sestra so se razvijali normalno, ona je pa čudo* vito hitro lezla narazen. Ko se je vpi* sala v šolo, je tehtala že nad 60 kg. Njen oče je bil krojač. Kot 12 letno dekletce je bila Ruženka že večja in težja od učiteljice, šolska klop se je pod njo šibila in bila ji je že pretesna. Ko so ji hoteli napraviti posebno klop, se jim je priporočila in ostala doma.
Še pred 14. letom Je tehtala 100 kg. Položaj je postajaj kritičen. V šoli ji je bilo pretesno, na ulico se pa tudi ni smela prikazati, ker so tekali otroci za njo in se ji smejali.
Kot 19. letno dekle je tehtala že nad 200 kg in tedaj jo je opazil imprc* sario Schafer. Kmalu je bila sklenjena pogodba in Ruženka jo je mahnila po svetu. V družbi petorice liHputancev je prepotovala Holandsko, Belgijo, Francijo, skandinavske države in An* glijo. V cirku Olvmpia v Londonu je bila največja atrakcija. Povsod ji je ugajalo, povsod se je počutila dobro, žal ji je samo, da se ni naučila tujih jezikov. Na Italijo ima žalostne sporni* ne. Tam je bila poleti in mislila je, da bo utonila v lastnem potu. Z Reke jo je v paničnem strahu pred vročino po* pihala in pravi, da bi šla tja samo v januarju.
Ta Čas se je obed nadaljeval, pri* nesli so navadno porcijo svinjske pe» čenke ter malo krompirja in zelja Bil sem presenečen, kajti pričakoval sem, da se bo miza pod jedili kar šibila Ruženka ne je nič več, kakor normalni ljudje.   Tudi sicer je njeno življenje
vedno v normalnih mejah. Ob pol 8 vstane iz svoje ogromne železne poste* Ije, popije kavo in poje dva ali tri rog* ljičke, dopoldne si privošči malo sadja, opoldne navaden obed, za južino kavo, zvečer pa tipične nemške obložene kruhke. Ob 11 gre spat.
Zelo rada bi se bavila s sportom, toda to žal ne gre. Za konja je pretež* ka, kolo je ne drži, če bi igrala tenis, bi vsi zbežali in tako ji preostajata sa* mo avto in vlak. V osebni vagon pa ne more,
voziti se mora med prtljago. Zelo rada tudi plava. Novinar si ni mogel kaj, da je ne bi pobaral, kako Je kaj pri nji z ljubeznijo. Ruženki so kar zažarele oči in brž je povedala, da ima v domačem mestu fanta, ki je 6 let starejši od nje, po poklicu brivec in slok kakor breza. Vsako zimo se vrne Ru> ženka domov, da se njena ljubezen ne ohladi. Na Češkoslovaškem se je fantje boje in sama ne ve, zakaj. Srce ima še mlado, saj je stara komaj 25 let
Novinar jo je vprašal, če je res naj» težja žena sveta. Odgovorila mu je, da v Evropi gotovo ni nobene težje, pa tudi o konkurenci v drugih delih sveta še ni slišala, niti čitala. Pravi, da se hoče še malo zrediti in da bo tehtala kmalu 250 kg. Zadostuje popiti na dan nekaj litrov piva, pa takoj pridobi na teži. V Evropi je nekaj debelih žensk, ki si pa zaman prizadevajo prekositi Ruženko. Človek bi skoraj ne verjel, da je tako debela ženska vedno zdra* va. Srce ji utripi je normalno, o pljučih pa sploh ni treba govoriti Čudno je le razmerje med močnimi, debelimi noga* mi in razmeroma šibkimi rokami.
Moskva dobi podzemno železnico
Nobeno mesto na svetu se menda ne modernizira v tako naglem tempu, kakor Moskva. Ze prej je bila Moskva velika, toda njen razvoj je močno zaviral Petrograd, kjer je bil sedež belega carja in kjer so se stekale vse žile državnega življenja stare Rusije. Moskva je bila 8 prenosom carjeve rezidence v Petrograd potisnjena v stran in do najnovejšega časa se je razvijala zelo počasi. Šele po revoluciji se je začela razvijati zelo hitro m kmalu je stala pred težavnim problemom vseh velikih mest, pred vprašanjem prometa, s katerim si belijo glave tudi drugod po svetu, kjer živi na kupu mnogo ljudi.
Ker je promet v Moskvi vedno večji so sklenili zgraditi podzemno železnico. Načrti so že pripravljeni. Iz središča mesta bo vodilo pet glavnih prog, dolgih 73.5 km. Podzemno železnico začno graditi že prihodnje leto in L 1933,
ko bo zaključena petletka, bo prva glavna proga baje že izročena prometu. Podzemno železnico bodo gradili 5 let in stroški so preračunani na 876 milijonov rubljev. Prihodnje leto bo pri gradnji zaposlenih 15.000 delavcev, v zadnjem letu pa že 60.000.
Idealen darovalec krvi
V newyorški bolnici imajo na razpolago 3000 požrtvovalnih ljudi, ki so vedno pripravljeni darovati nekaj svoje krvi za zdravje bližnjega. Zdravniki imajo pa najbolj v časteh bivšega mornarja Thomasa Kana. Ugotovili so namreč, da ima najkrepkejša krvna telesca, kar so jih kdaj našli v človeški krvi, in Kane je daroval svojo kri že v 147 primerih. 87 krat je dal svojo kri brezplačno na razpolago, v drugih primerih pa dobi navadno 50 dolarjev za eno transfuzijo, a bogataši mu plačaio tudi več, od 150 do 1500 dolarjev. To je že lep zaslužek, ki priča, da se da tudi s krvjo služiti denar, seveda kdor ima zdravo in je pripravljen odstopiti je nekaj za zdravje potrebnemu bližnjemu :
Kane je bil poklican tudi k bolniški postelji Enrica Carusa, pa je prišel prepozno, odstopil je potrebno količino krvi znanemu filmskemu igralcu Valentinu, bokserju Dempsevu in celo kralju banditov Diamondu. Utajili so pa, da je Kane daroval svojo kri tudi Vanderbiltu. Javnost o tem dolgo ni smela ničesar vedeti. Oba sta imela maske, zdravnik in osobje je moralo o transfuziji krvi molčati. Newyorški zdravniki občudujejo Kana, kako hitro nadomesti njegov organizem izgubo krvi. Kanov krvni pritisk je vedno normalen in mož še nikoli ni bil bolan. Zdravstveni urad, ki ima v evidenci vse darovalce krvi, je pri Kanovem imenu pripomnil, da se v tem primeru nihče ne more kosati z njim. Zato ga vedno kličejo prvega, kadar je treba bolniku pomagati s transfuzijo krvi.
Po svetem pismu.
— Kaj ima igranje na glasovir naše sosede skupnega z ljubeznijo do bližnjega?
— Seveda ima, njena desnica ne ve, kaj dela levica.
Vsi si oglejte divno, veselo, temperamentno in melodijozno E. KALMANOVO opereto
PUSTNA VILA
Subreta iz »THEATKA AN DER WIEN« ANNY AHLERS
Harry Halm, Ernst Verebes, Szoke Szakall
Krasno dopolnilo!
Predstave ob 4., % 8. in *4 10. zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
žrebanje drž« razr. loterije
V drž. razredni loteriji so bili 8. in 10. t. m. izžrebani naslednji dobitki:
2.000
500 » 17.907, 17.979.
Din srečke štev.: 56.027, 75.181, 77.271, 96.889,
>     1.866, 8.065, 9.717, 13.853, 13.854,
37.762, 37.795, 42.972, 42.977, 53.875, 53.882, 66.425, 67.533, 75.049, 75.057, 78.092, 84.161, 96.609, 96.610, 98.967, 98.991. 10.000 Din
4.000 » 85.405, 80.177,
2.000 Din 22.299, 24.824,
>
19.143, 38.129, 44.125, 57.330, 67.534, 75.075, 86.930, 96.613,
27.703, 38.150, 44.127, 57.334, 67.575, 76.615, 86.943, 96.620,
27.723, 38.161, 46.604, 57.365, 67.585, 76.647, 86.951, 96.624,
29.212, 38.181, 46.621, 57.381, 67.586, 76.648, 86.958, 96.696,
34.181, 38.200, 47.408, 57.387, 68.770, 77.237, 86.965, 96.858,
35.388, 39.514, 49.418, 58.896, 68.797, 77.267, 86.985, 96.895,
13.870, 36.611, 39.524, 49.455, 59.514, 69.425, 77 280, 87.296, 98.145,
13.900, 36.632, 39.540, 49.484, 59.523, 72.057, 77-285, 89.147, 98.152,
16.035, 37.752, 39.567, 49.489, 66.423, 75.005, 78.046, 89.163, 98.919,
42.296, 62.398, 80.532, 96.606,
42.696, 64.154, 86.229, 96.962,
srečki štev.: 10.674, 49.055,
srečke > 31.129, 32.446, 46.148, 62.545, 6.614, 74.398, 76.060, 93.089.
srečke štev.:  2.021, 4.957, 5.744, 6.002, 6.661, 28.213, 30.049, 34.828, 38.744, 34.154, 38.212,
46.093, 66.973, 86.714, 90.483.
48.115, 69.665, 87.958,
48.073, 70.058, 87.237,
43.255, 72.675, 86.270,
52.490, 72.930, 87.155,
53.288, 75.637, 88.235,
8.224, 39.488, 55.758, 78.997, 92.359,
13.582, 38.952, 58.571, 75.598, 92.685,
Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli nadi igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko čase dokler bo kaj neizžrebanfh srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke. Žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec.
Opozarjamo naše igralce že sedaj, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—, četrtinka pa Din 50.—*
Zadružna hranilnica r.z.zo,L,Ljubljana, Sv«Petra c: 19
> mM al i o£f ast<
Vsaka ta odgovor
Plača mm lahko — Na vprašanja
PRŠUTE
(prekajene surove Sunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram fran-ko-f ranko. A. Mltrović 1 sinovi, Split. 2744
TRGOVSKI POMOČNIK
t dobrimi referencami, od":iče.i prodajalec, izložbeni aranžer s tečajem, vešč v vseh strokah trgovske obrti. Seli prem eni ti svoje mesto. Reflektira res samo na dobro in stalno mesto Nastop po dogovoru. Cenj dopise je poslati pod >Zane*lj!v< na upravo »Slov. Nar.«. 2S02
SPALNICE
smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.-— kompletne in iz trdega lesa poli tirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in Izvršuje po naročilu
Pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVICAR, Glince Cesta D/1 pri LJubljani
(postajališče cestne železnice)
JAJČNI PRESVEČEVALEC
popolnoma vešč v vseh Jajčnih manipulacijah, želi preme-niti svoje sedanje mesto Dober in zelo spreten delavec. Cenj. dopise je poslati na npr aro »Slov. Nar.< pod > Zanesljiva moč«. 2801
POZOR! POZOR! Goveje meso se bo od srede 14. t. m. dalje prodajalo pri mesarju Jagodic Franc na stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici v Mostah, Zaloška cesta št. 29 — in sicer po Din 8 in Din 10.— za kilogram. 2821
VELIKO IZBIRO
DAMSKIH KLOBUKOV po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. — Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi.
2819
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. O. PICCOLI-ja ▼ Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Oglejte si zalogo DAMSKIH KLOBUKOV že od Din 50.— naprej. Vedno zadnje novosti. Salon »La Fem-me Chlcc, Ljubljana, Selen bur-gova ulica 6/L 2809
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri ti.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34
TRGOVSKI POMOČNIK
zelo dober prodajalec, perfektno verziran v vseh strokah, teli premen KI svoje dosedanje mesto. Cenj. dopise je nosati na opravo »Slov. Nar.< pc»d »Vesten In zanesljiv«. 2800
VAJENKO za modis lovsko obrt sprejme modni salon »Ogrinc«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 28.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj od 7. do 9. ure. — Vpisovanje danes in jutri od 7. do Vz 8. ure zvečer. Christo-fov učni zavod, Domobranska cesta 7/L
POZOR! Zima se bliža! Peči na žaganje izdeluje v vseh velikostih po najnižji ceni — IVAN ZORKO, Glince, Cesta H/6 pri Ljubljani.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
tsvršuje točno, solidno in po nkurenčnln cenah pod garancijo
J.
družba s o, s. pleskarstvo tn sobosllkarstvo Ljubljana, Sv. Petra e. 33.
ELEKTROMOTOR
na vrtilni tok 110 voltov, 2 KS, dobro ohranjen, kupi železarna in livarna A. Pogačnik, Ruše,
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno hi po najnižji tarifi
HAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
ffHa&uCatutni paph
££ a (Dm 4-— l/todaja uptava fS£ovent>keqa Tlatoda,
Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
lomači in inozemski za domačo kurjavo in  industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG^
KOKC liva miški, plav-nwiva  žarski in plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 15/1.
Urejuje Josip Zupančič. «— Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo In inseratnl del usta: Oton Chiiatof. — Vsi v Ljubljani.