Letnik IH.
St. 19.
v lažnjivi obleki.
Izhaja po dvakrat na mesee v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiaeira policija. — Velja relo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10 kr. v Giontini-jevi bukvarnici na všlikera trgu. Vredništvo in opravnštvo (administracija) je na velikem trgu hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
EH5- Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
-------- ..............................- .........—1 .................. ................- ' 1
Živili deklaranti!
Dobro ste se obnesli. Trinajst Vas je, nič več, pa napravite tako reč, kakor da bi Vas bilo veliko več. Trinajst Vas je, pa ste vendar tako pogumni, kakor so bili nekdaj tumarji na Jančah, kterih je bilo čez 60; kakor uni, pobegnete tudi Vi in to je junaško.
• „Ali zmagati, ali pa teči“, to je Vaš in moj naslov. če ne moremo druzih lasati, pa tudi drugi nas ne bodo, čemu so nam pa noge ? Precej. od konca sem že mislil, da boste kaj tacega storili, ker ste možje zato. Po Vaših žilah ne teče ravno polževa kri, pa tudi slovenska ne, vsaj taka ne, da bi zavrela za domoljubje. Da bi imeli vselej le Slovenci in klerikalci v deželnem zboru prav, Vi pa nikoli, da bi Vaša beseda nikdar ne veljala, to ne sme biti, Vi ste navajeni le ukazovati in vse, kar vidite krog sebe, Vas mora ubogati in Vaših govorov nikdar devati na tisto rešeto, na kterem se preseja pamet.
Pa res! Vi, ktere je vlada dozdaj le božala, ktcri ste dobivali vselej le sredico — drugi pa trdo skorjo — Vi bi morali poslušati z lastnimi ušesi, kedar se Vam očitajo grehi. In kakošni grehi! Niso to marveč naj-veče zasluge? Vi nikdar ne grešite, Vi ne morete grešiti, za Vas ne velja beseda sv. pisma, „da vsak pravičen na dan po sedemkrat greši“, kajti Vi niste pravični, Vi ste nemškutarji in ustavoverci, ljudstvo Vas imenuje celó liberaluhe; o nemškutarjih, ustavovercih in liberaluhih pa sv. pismo nič ne spregovori, tedaj je jasno, da Vi nikdar ne grešite, da ste v vsaki reči popolnoma nezmotljivi.
Prav tedaj storite, da Vas ni v deželni zbor. Med Slovenci in klerikalci za Vas ni prostora, deželni zbor ni turnarska „knajpa“, tudi ne kaka druga „oštarija“, kjer so konštitucijski shodi; deželno zborovanje tudi ni 8mešnica, da bi se ljudje smejali, kakor so se smejali Kromarju, Cenetu in Koreljnu I.
Potlej so pa tudi ljudje čudni. Prijela se jih je neka grda navada, da se Vam vedno posmehujejo in še celó pravijo, da bi bilo bolje, ko bi Vas sploh nikdar ne bilo v zbor. Preračunili so tudi, da dežela tistih 2000 gold., ktere bi bili Vi pojedli, lahko boljše porabi, da je boljše, če jih da beračem, kakor da bi ž njim Vas „fútrala“.
Glejte, tako Vas svet sodi! Pravi, da niste dru-zega delali, kakor ovire, da bi bil deželni zbor veliko prej izgotovil svoja opravila, ko bi tudi lansko leto Vas y zboru ne bilo. Pa tudi če ste notri, kaj pomaga to? Če se vsi od grozovitega Kromarja do krotkega grofa Thurn-a na noge postavite, ne t enega predloga Vam ne sprejmó, vsacega nese tisti, kdor ga je skoval, v žepu zopet seboj.
Pa da bi Vi v takem zboru sedeli? Ne, ne, nikdar ne, če bi tudi hoteli, jaz Vas ne pustim, jaz, ki sem Vas vedno branil, v enomer zagovarjal, če ste se tudi včasih kaj zatelebali. Jaz nočem, da bi se ljudje mojim brambovcem smejali, kajti kdor se Vam smeje, se smeje meni, po čegar protekciji in priporočenji ste bili v zbor voljeni.
Tedaj le zunaj ostanite, je bolje za Vas, za me in za druge. Samo toliko pazite, da pri kakem zborovanji ne bo,ste vsi. Trinajst Vas je, trinajst jih pa, kakor pravi stara branjevka, ne sme biti pri mizi, če ne, eden iz med njih umre; rajše pokličite mene ali pa „rešpehtarjovo kuharco“, da nas bo vsaj štirnajst, da se kaj ne zgodi.
Sicer ste mi pa vsi jako všeč, vsi ste možje, da Vam ni kmalu para; še karih dvanajst takih, pa bi bilo dvakrat dva — pet. Do pet zna menda že vsak od Vas šteti, in potem je Avstrija rešena. Saj veste, da ovce, kedar jo volk pojé, nič več ne boli.
Da ste mi zdravi, kranjski deklaranti! Živili na veke!
„Brencelj,“
v imenu nemčurjev in mrčesov sploh.
Razglas.
Ljubljanski mestni očetje nameravajo v prihodnji seji sklenili sledeče:
„Da se zopet napolni mestna blagajnica, je slavni naš mestni odbor sklenil, da si bo odslej prihranil vse petke, ktere so imeli dozdaj berači, tako namreč, da bodo magistratni uradniki o petkih šli od hiše do biše in prosili milih darov, kteri so se sicer dajali beračem, za potrebe mestnega odbora. Kakor do zdaj, se zamore tudi zanaprej vsak, kdor noče, da bi ga nadleževali mestni uradniki, o novem letu odkupiti.* Tak bo dobil tablico, ktero sme na vrata pribiti. Takale bo:
S	1«* Tukaj
I miloščina plačuje I
. ¡g	naravnost v
I možno mestnih očetov.
g	—**^3S*<—	%
Ravno tako se bodo pribile tružice po ulicah in po voglih bodo stali uradniki s klobukom v roki v beraču primerni obleki.
Kedaj se bo ta sklep storil in razglasil, to se še ne ve; sila potreben pa je že zdaj.
Vrečku.
Stajarske čitalnice so sklenile, v spominj zadnjih volitev napraviti besode s smešno igro, ktera se veselo konča. Najpripravniša se jim je zdela igra . „Matiček se ženi.“ Vendar bodo, glede zadnjih volitev, preme-nile naslov, tako da se bo igra imenovala: „Matiček kandidira.“ Ker bi Vas zna biti ta igra zanimivala, ste povabljeni k vsim besedam.
Preklic.
Podpisani s skesanim srcom rad pripozua, da je nemčurske poslance do zdaj vedno ‘po krivem natolceval, da niso domoljubi, da jim ni mar za blagor ljudstva, da deželi več škodujejo, kakor koristijo.
Vsled te krive in napčne misli je tudi pri volitvah zoper nje agitiral in marsikomu spodnesel deželnega zbora sedež, de je potem vsedel se na tla.
Kako so se pa maščevali za tako jim strnjeno krivico! Namestu da .bi prišli v zbor in kljubovali Slovencem, glejte, sklenili so, izostati iz zbora. Je kdo že kdaj slišal o taki blagodušnosti, takem zatajevanji samega sebe? Vsemu se odpovedo v prid in blagor dežele, lepim, mehkim sedežem v zboru, čenčanju, da celo plači, ktero bi vlekli za svoje poslanstvo. In- to ni malo, kakih 2000 tisuč goldinarjev prihranijo ubogi kranjski deželi. Slovenci niso tako dobrotljivi, oni hodijo zborovat na stroške dežele. Sedeži nemčurjev bodo ostali skoro novi, sedeži Slovencev pa se bodo nekaj ogulili, in tako trpi dežela škodo na svojem premoženji. —
To blago djanje nemškutarskih poslancev bo dajalo lep izgled tudi drugim nemškutarjem, kteri se bodo odpovedali svojim službam, in tako bo naša dežela s časoma do dobrega iztrebljena. Ne bo to mar taka dobrota, da je ni take? ...........
Slovenci! Odslej volite le nemškutarje v deželni zbor, ker na ta način se jih boste najprej znebili. Vsak, kdor bo voljen, bo izostal iz zbora in tako ne bomo imeli kmalu nobenega nemškutarja več med poslanci. Kar Slovenci z najboljšo voljo in z največim trudom ne dovršijo, pride potem samo po sebi.
Stovenatii «(mA.
Ljubljanski gasilci
so sklenili v zadnjem zboru sprejeti latinsko prislovico: FESTINA LENTE (počasi teci),
ker pravijo, da se najbolj poda njihovemu delovanji in kaže, kakih korakov gredo k ognju.	*
Slovenec mora biti.
To se je pokazalo v čisto nemškem mestu Colji, ktero je tako popolnoma nemško, da so še podgane in miši tam nemške. Toda Celje brez Slovencev je toliko, kakor „Brencelj“ brez nemškutarjev, kar bom tukaj jasno dokazal.
Slovenci v Celji niso postavili nobenega kandidata za mesto, ker menda ne eden Slovenec noče zastopati celjskih nemškutarjev. Tedaj bi se bila volitev vršila v najlepšem redu brez vsega boja. Pa brez boja ni zmage, ker Celjani niso imeli nobenega pravega sovražnika, so si pa enega namalali. Postavili so namreč sami Slovenca za kandidata, ter ga pribili na vogle, se reče, ne Slovenca, timveč le njegovo ime.
Na dan volitve so pokali v to sneženo trdnjavo, da je bilo joj, in res so sijajno zmagali. Zdaj se pa Celjani bahajo s to zmago! Bog jim daj srečo in pamet, vredni so obojega.
„Brencelj“ pa, kteri vsakemu rad kako pesmico na hrbet skuje, naredil jim je sledeče vrstice in pričakuje, da drugič ne bodo njega nabili na vogle, da bi potem pri volitvi tako grdo padel, kakor je bil gosp. dr. Nekerman izvoljen. Pesmica je kratka in se, kedar se neha, zopet od konca začne:
Vsak Celjan	Ce ga ni.
Je Slovan;	Se nar’di.
Učni red Kočevske gimnazije.
1.	razred. „G’rad, ung’rad.“
2.	razred. „Ung’rad, g’rad.“
3.	razred. „Hoch, nieder.“
4.	razred. „Nieder, Hoch.“
Gospod Kromar in kmetič.
Gospod Kromar, ribenški Nemec in poslanec slavnega kočevskega mesta, gre iz deželnega zbora, kjer je ravnokar imel glasovit govor za nemčursko stvar. — Na potu sreča kmeta, kteri si briše z ruto oči.
„No, oče, kaj Vam je, da se jokate?“ ga nagovori.
„Oh gospod“, reče kmetič, „v deželuein zboru sem bil in slišal Vaš govor.“
„No, no, kaj Vas je tako ginil, da se solzite?“
„To ravno ne, marveč, ko sem slišal, kako ste Vi govorili, se mi je milo storilo. Imam namreč sina v šoli in tako sem si mislil: Kaj bi bilo, ko bi moj sin kdaj tako daleč prišel, kakor Vi, gospod, da bi take otrobe vezal.“
Kaj je na to gospod Kromar rekel, ni zapisano.
Protest.
Ker se je po Ljubljani strosila govorica, da sem jaz naredil tisti protest, s kterim se 13 nemčurskih poslancev izgovarja, da ne gredo v deželni zbor, sem prisiljen, tukaj juvno izreči, da tistega izgovora ali protesta jaz nisem naredil, dasiravno je dosti smešen.
„Brencelj."
Pogovori.
Tine. Bog vč, ali sta Suppppan in Kaltenegger v ljubljanskem mestnem odboru tudi glasovala zk pohvalo poslancev ljubljanskega mesta?
Tone. Meniš, da sta glasovala zoper to pohvalo?
Tine. I, no, mislil sem, da si sama sebi ne bosta da-"jala zaupnic.
Tone. Kdo jima jih bo pa dajal?
* *
*
Jaka. V Kočevji so dobili nemško gimnazijo.
Jože. Iz tega se vidi, da se še zmiraj prezirajo želje narodov.
Jaka. Kako da?
Jože. Ker Kočevarji bi morali dobiti gimnazijo s kočevskim učnim jezikom.
*	*
*
Tine. Tudi kočevsko mesto pošlje svojemu poslancu Kromerju pohvalo, daje izostal iz kranjskega deželnega zbora.
Jože. Prav ima. Menda se tudi Kočevarjem bolje zdi, da Kromarja ni v zboru, kakor da bi bil. Nam se je to že davno tako zdelo.
*	*
*
Tone. Ljubljanska gasilna straža je meni všeč.
Jaka. Kako to?
Tone. Ker je jako natančna. K ognji pride vselej ravno tisti trenutek, kedar je že vse pogorelo. Kako neki to tako dobro vč?
Jaka. Jaz pa menim, da se je ogenj boji, ker vselej ravno takrat neha goreti, kedar se „fajerber“ pokaže.
.	Zanimiv prepir.
Kranjskih deklarantov je, kakor znano, ravno 13. Ta številka je nesrečna, ker vsaka stara baba dobro vč, da tisti, kteri je trinajsti, najprvi umre. Naših de-ktarantov pa nobeden noče prvi umreti, toraj noče tudi nobeden biti trinajsti. Zarad tega se je vnel med njimi prepir, kdo bo nesrečni trinajsti. Dozdaj ta prepir še ni končan in ves svet je radoveden, kako se bo končal, kdo bo med temi trinajstimi zadnji. Čakajmo, še bo videlo. —
Prekanjena opica.
(Stara basen.)
Opica, ktera rada posnema vse, kar vidi delati človeka, sedi na drevesu. Pride človek (Čeh), se vsede pod drevo in jame sezuvati svoje čevlje. Opici na drevesu, ktera je hodila bosa, so čevlji človeka tako všeč, da bi jih tudi rada imela, ker je videla človeka v njih tako moško postopati, da je kar zemlja donela. Toraj pazljivo gleda, kako človek obuva in sezuva svoje škornje.
človek pa je še bolj zvit kakor opica, on jo je že davno lovil. Ko vidi od strani, da ga opica opazuje, si misli: „Čakaj, te bom že vjel“, pusti čevelj, pa le enega, pod drevesom, z drugim pa odide.
Komaj je odšel človek, skoči opica iz drevesa, vzame čevelj, ter ga pomeri na levo in desno nogo. Prav jej je, toda če ga obuje na desno, je leva bosa, če pa vtakne levo vanj, je bosa desna. Toraj skoči z obema nogama v čevelj in poskuša iti, a v tem hipu leži na tleh.
Človek, kteri je za grmovjem skrit opazoval početje opice, pripelje svojega prijatelja (Slovenca), oba skočita iz za grma in zakričita: „Jo že imava.“
Tako se je opica vjela, človek in njegov prijatelj sta se pa smejala.
Ta basen kaže, da opica vse rada posnema, da je pa to, kar posnema, včasih zel6_ smešno, in_ da ..s£„ jej jako .slabo. poda...................... .
Imeniten pes.
Ko je znameniti gospod Gr5ar, sodnijski svetovalec in zagrizen nemškntar v Novem mestu, slišal, da bo najbrž dr. Bleiweis imenovan kranjski deželni glavar, je rekel:
„Komu ga bom pa predstavil? Svojemu pesu?“
Toraj je pes gospoda Grčarja tako imeniten, da si ga je izvolil za prijatelja, kteremu predstavlja svoje znance in više.
Morda ga tudi za svčt praša ?
Oklic!
Podpisani magistrat naznanja in pomiri meščane s tem, da v Ljubljani dozdaj še ni kolere. Ta magistrat se tudi ne boji toliko kolere, kakor živinske kuge, ktere pa tudi zdaj še ni.
_____v	. JLjjthljanski magistrat.--
n o k a z.
Mi smo rekli, da zdajni kranjski deželni zbor ni postaven. Na to se nam je vgovarjalo, da je postaven, ker ga vlada pripozna za postavnega.
To ni res. Vlada ga nikakor ne spozna za postavnega. Kdo je vlada? Kdo je vladal, kdo mora in sme vladati? Mi, nihče drugi. Mi pa ne spoznamo, da je ta zbor postaven in mi smo vlada. Toraj vlada ne pripozna, da bi bil kranjski deželni zbor postaven.
Nemčurski delclaranti.
Pojasnenje.
Nemški časniki so prinesli novico in tudi v kranjskem deželnem zboru se je govorilo, da sem jaz romal na Dunaj k shodu nemških ustavovernih poslancev. Vse to je grda laž, jaz nisem romal k shodu, marveč šel sem prašat svoje kočevske volilce, kteri po Dunaji pomoranče in fige prodajajo, ali so zadovoljni z mano ali ne. Sicer jaz na Dunaji nimam nič opraviti, ker nikdar ne nesem krošnje sabo.
Kromar, s. r. kočevski deklarant.
P o z o r!
Ljubljanski mestni očetje so, kakor znano, da bi napolnili prazno kašo, sklenili na posodo vzeti 1 milijon goldinarjev. Sklep je storjen, vse natanko preračuneno, kam se bo denar vteknil, ljudje, kteri ga hočejo vzeti, so že tudi pripravljeni, in tako je vse v najlepšem redu, samo da tistega še ni, ki bi jim ta milijon posodil.
Ker se ta mož do zdaj še ni najdel, so mestni očetje nekako v zadregi. Toraj so se obrnili do „Bren-celjna“, da bi on bil porok, da se bodo plačevale obresti in denar o svojem času nazaj dal.
„Brencelj“, postrežljiv kakor je, prevzame rad poroštvo ; on je tedaj porok, da se bo denar nazaj dal iH obresti plačevale.
Zdaj pa le na noge, bogatini in vsi, kteri ne veste z denarjem kam! Tako lepe priložnosti, denar dati v dobre roke, ne bo kmalu. Kdor več posodi, temu bodo mestni očetje več dolžni, pa tudi mal znesek se bo radostno sprejel.
„Brencelj“, kapitalist.
Odboru tržaške razstave.
Osnovatelji tržaške razstave se jako čudijo, da dohaja tako malo ljudi jo obiskovat.
Gospodje! To je vse zarad tega, ker niste volili „Brenceljna“ v dotični odbor. Da bi ga bili volili, bi Vam bil svetoval, da pošljete z laškimi vabili in naznanil vred v vsako mesto tudi nekaj laških slovnic. To se vendar ne more zahtevati od Nemcev, Slovencev itd., da bi se zarad tržaške razstave učili laški jezik, in če že to, vsaj se ne sme zahtevati, da bi si laške slovnice sami kupili.
Toraj kedar boste h kaki razstavi vabili po laških povabilih, ne pozabite poslati s povabili vred tudi primerno število laških gramatik. To ne bo škodovalo.
Naznanilo.
Pastirjem- in pastaricanrv~d o 1 s kT okolici nazna-njam, da bom v kratkem s svojim pesom zopet pričel svoj misijon ter nadaljeval že začeti predmet, namreč, da ni treba hoditi v cerkev ter poslušati pridig duhovščine, ker so le za obotne stare babe.
Tudi se priporočam slavnemu društvu „Sokol“ s ponudbo, da prevzamem vodstvo vse priprave za slovesen sprejem, kedar bo šlo na Dolsko.
Winkler iz ceste, trgovec in prostovoljni nemčurski misijonar za dolsko okolico.
Zas ta vica.
(4 zlogi.)
Prva dva zloga pomenita neko stvar, ktera vedno
služi.
Zadnje dve pa pomenite dve grčasti stvari, na kterih se marsikaj natakne. Ti stvari ste si zelo podobni.
Vse štiri pomenijo človeške podobe, ktere se nahajajo po vseh deželah, dasiravno so še le pred kratkem znajdene. Na Kranjskem jih je zdaj 13, in ti so bili poprej vladi to, kar pomenita prva dva sloga.
(Rešitev prihodnjič.)
Silno.
• Dasiravno je „Brencelj“ že dostikrat opominjal lene svoje naročnike, da bi poslali soldov, se vendar to ne zgodi, kakor bi bilo želeti. Menite, da Vi kasni, da bo zarad Vas tudi on 1 milj on na posodo jemal, da bo mogel izhajati! Res bi bilo skoro treba! Pošljite, pošljite, saj je pošt dovolj po vsem svetu!
Rešitev zastavice v zadnjem „Brenceljnu Krajcar — sold — keber.
„Brencelj“ piše:
Gosp. Janez Kapler, posestnik pri sv. Duhu pri Krškem. Da Vi niste tisti Janez Kapler, kteri je imenovan v „Brenceljnu* št. 16., vidite že iz tega, da je oni poleg Škofje Loke. marveč Vi ste priden plačevalec in toraj zvest prijatelj muhe. — Da bi bili vsi taki!