212. Številka Ljubljana, vtorek 18. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI loh&jft VrTAk dan, iavseniši ponodeljke in dneve po praznicih, ter volja po pošti prejeman sa avstro-ogerske deželo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld , «< 6. - I leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pobijanja na dom sa celo leto 18 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4jh se raeana 10 kr. sa mesec, 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode nčitelje na ljudskib šolah in sa dijaka velja sniftana oena in sioer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Doctffi naj ve isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hini St.. 3 »gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj le blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hilL Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 17. sept. Iz Poradina Be oficijalno poroča 16. sept. Včeraj se je streljanje na Plevno ponavljalo. Turki skoro nič nijso odgovarjali s strelom. — Turki so streljali 13. in 14. goro sveti Nikola v Šibki soteski z osemdesetfuntnim možnarjem. — Melikov je imel 13. sept. ogledovalni boj z desnim krilom Muktarjeve vojske, Rumunski knez in general Cernat sta dobila ordne BV. Jurja. Generali Diagomirov, Imeri-tinski in Skobelev so bili imenovani za generallajtnante. London 17. sept. Renterjevo agent-stvo poroča, da je Šukir-paša odšel v Orkanijo, da prevzame poveljništvo vojske, ki je namenjena iti Plevni na pomoč. Carigrad 17. septembra. Oticijalno. Sulejinan-paša je osvojil denes utrjeno rusko pozicijo sveti Nikola v Šibki soteski. Carigrad IG. septembra. Telegram Osman-paše poroča, da je Iluse, ki so bili več redut na vzhodnjej stranj Plevne zavzeli v neredu iz njih izrinil 15. t. m. tako, da so izgubili 8000 mrtvih in ranjenih (?), Rusi, ki so Plevno prijemali so bili toliko popolnem tepeni, da je njih streljanje le še slabo. Sulejman bombardira ruske utrdbe v Šibki soteski. Peterburg 16. sept. Oficjalno se iz Poradima poroča 15. septembra. Dne 13. t. m. so naše baterije celi dan in 14. do G. ure zvečer streljale na Plevno. Turki nijso nazaj streljali. 14. zvečer so pa Turki začeli ostro streljanje na Grivico-reduto in so jo potem napadli, ali bili so s sodelovanjem naših in ru-munskih rezerv nazaj vrženi. Denes se hode obstreljavanja Plevne nadaljevalo, mesto gori. Naša cela izguba od 7. septembra znaša do 300 oficirjev in 12.500 mož mrtvih in ranjenih, izguba Rumunov je do 14. zjutraj 60 oficirjev in 3000 vojakov mrtvih in ranjenih. Na drugili krajih bojišča je vse mirno. Kotor 10. sept. rretečeno noč je obkolilo nekaj tisoč Črnogorcev Bilek, Gubomir in Korjenice. Pozvali so te kraje naj se v teku 24 ur udade. London 16. sept. Iteuterjcv biro poroča. Ruški 11. korpus je zapustil Trnovo in maršira] v Bjelo. — Telegram Sulejmanov poroča 14. t. m.: Včeraj boj pri Eleni. Carigrad 15. septembra. Sulejman paša poroča o artilerijskem boji, ki je bil v Šibki soteski in se Še nadaljuje. — telegram Me-hemet Alijev poroča v sredo o vet bojih pri Osman Bazaru, ugodnih za Turke. Vojska. Stvari na bojišči ne gredo tako, kakor bi smelo Slovanstvo pričakovati. Plevne Rusi še nemajo. Kljubu velikanskej izgubi 12.000 mož, nij dozdaj še temu ravnorodnega resul-tata in ne ve se, kaj še pride. Turki se branijo s srditostjo. Rusov je še vedno premalo na mestu, a garde pravijo, da ne pridejo pred koncem tega meseca. Vendar se nam je varovati, da bi verovali vse, kar nemški in drugi Slovanom sovražni časniki pišejo, da se Rusi uže umikajo, da so popustili oblegovanje, da sta Mehemet in Sulejman uže blizu za hrbtom jim, itd. Oticijalni denašnji telegram narobe poroča, da nastreljavanje na Plevno traje še dalje in če so si poročila carigradska in ruska nasprotna, vemo da v Carigradu stvar ne jemljo prav na tanko. Kako ničlo radi k številkam pritaknejo. Izguba gore sv. Nikolaja nad Šipko-so-tesko utegne morda Ruse prisiliti, da bodo zapustili ta krvavi klanec. V „Times" se od Plevne telegrafira, da imajo Turki 14 močnih redut. — Dopisnik „DaiIy News" popisuje velikansko hrabrost ruskega vojaka, ali graja rusko vojvodstvo. Iz Bukarešta se 14. t. m. telegrafira: Reduta Grivica je bila prej s 100 kanoni obstreljavana prediio so jo Rusi in Rumuni naskočili. Rumuni so se pri šturmu poleg najboljših ruskih polkov hrabro izkazali. Pred očmi carjevimi sta bila dva ruska napada odbita, pri tretjem so Rusi po lestvicah prilezli na turške šance. Rumuni so imeli 269 mrtvih in 1031 ranjenih. — 12. t. m. so Turki poskusili Grivico zopet vzeti ali bili so s strahovitimi izgubami odbiti. Od 12. t. m. naprej traje streljanje na Plevno in vse turške utrjenja iz Grivice neprenehoma in je vzetje Plevne kmalu pričakovati. Pri šturmanji na Grivico, je največ ranjenih bilo s puškinim strelom. Večina G000 ranjencev je zadetih od puškine kugle; po sreči so rane večjidel lahke. — Ruska garda baje ne bode pred 1. oktobrom vsa v Bulgariji. Nekoliko je pa uže Dunav prestopilo. Angleški časnik „Daily News", dozdaj resuicoljuben, in pa „Pol Corr." javljata, da Trgatev na Vipavskem. Solnce je ravnokar zatonilo za cerkvico sv. Pavla. Tihi mrak razteza svoja črna krila črez lepo zeleno vipavsko dolino. Uže se čuje Otlo bobnenje velikega zvona pri sv. Štefanu, farnem patronu vipavskega trga, kajti denes je sobota in zategadelj se glasi veliki zvon opominjajo pobožne tržane na večerno Ave Marija. Sem po cesti, ki pelje od ložke romarske cerkve, korakata počasno dva možaka z velikimi rezili za botaini rujavih črevljev. Bila sta v viuogiadu, ter grozdje prizdigovala, da bode solnce ložje do njega prihajalo, ter ga ogrevalo. Skoro molče primahata do starega vipavskega mosta, ki steza svojo sivo grbo črez hudournik, Bela imenovan. Ta most je zelo imen.ten; primerjati bi ga smeli s kakim uradnim poslopjem, kjer se vse dni v tednu, razen nedelje in velicih praznikov Pre- iskuje in razsojuje, ali pa s kako deželno ali celo državno dvorano, kjer se na leto en dan manj kakor tristošestinšestdeset dni debatira in politikuje. Tu na tem slovečem mostu pomirjujejo se različne praske tržanov mej soboj, tu se razgovarja o razdeljenji pašnikov in o manjih in večjih pravicah, katere ta ali oni tržan uživa; tu se grajajo in hvalijo deželne osnove; tu se stavijo meje na Laškem, pretresajo slabo ali dobro gospodarenje ministrov, kraljev in cesarjev. Pa ne samo to se tu godi, ampak še veliko več. Stari, odsluženi vojaki pripovedujejo o svojih slavnih „štikeljcik", katere so kakor vojaki doprinesli; mlajši možaki pa barantajo mej soboj s svojimi sinovi iu hčerami. Tukaj ugibujejo, kako vreme bode prihodnji dan, ali lepo ah grdo; podučujejo se, kedaj je najboljše za ječmen in erž orati, kdaj je krompir zrel, sploh: razgovarja se o vseh vedah kmetijstva. Ali dovolj o tem, treba je vendar pogledati, kaj sta naša možaka počela v tem času, ko smo se mi v imenitnosti mosta zamislili. Pozdravila sta po domače na mostu sedeče kmete, izvlekla svoji majheni turnčkasti pipici iz žepa, ju s tobakom natla-čila, ognja si nukresala ter začela počasi iz njih vleči vedno bolj gosti dim. V tem času pridružilo se je večernemu zboru še več čokatih kmetov, in u/.e se je pričelo živahno razgovarjauje. „Trgatev je tu!" pravi začrnel možiček, zužigaje s tlečo gobico komisni tobak. — „lles je," potrjuje zraven njega sedeč sosed, „ravno denes sklenil je naš soseskin odbor, da se trgatev v ponedeljek teden začne in da se ta sklep jutri pred cerkvijo naznani." — „Kaj!" huduje se jeden popotnikov, katera smo uže na cesti izpoznali, „kaj hmlirja, še le za teden dni hočejo imeti trgatev! Naj se odborniki z župan m vrt I na glavo postavijo, jaz bom šel svoje grozdje uže v četrtek potrgat. Kdo bode trdil, da nij zrelo, vsaj se prstov prijemlje kakor Bmola?la — „Prav imaš boter," pravi temu nasproti sedoč ši-rokoplečat možak, rjaz tudi ne bom poslušal je general Skobelev, ko je bil v osvojenih re-dutah od cele Osmanove moči napaden, večkrat poslal prosit v generalni štab pomoči. Ali podnačelaik generalnega štaba Levicki mu nij hotel pomoči poslati, češ, da je dovolj močan, naj se le brani. Tako je Skobelev moral umakniti se. Žalostno je, če so take stvari mogoče ! Obesit' izdajalca poljskega! Za čast. Ranjki Thiers je pisal kratko pred svojo smrtjo, po osodepolnej ruskej neudači pri Plevni nečemu Angležu prav kratko svojo sodbo o ruskej vojski. Anglež jo je v „Times" priobčil in glasi se: „Rusi si bodo dali od Turkov svoja pobitja še drago plačati." S tem je hotel Thiers izreči, kar sodimo o celej stvari tudi mi. Na zadnje namreč morajo Rusi zmagati. Njih čast je angažirana. Rusi imajo več ljudij, več denarja, več moči, nego Turki. Oni morejo in morajo še drugo in še tretjo vojsko na noge postaviti in še enkrat od kraja začeti, da drugo leto doženo, kar morda letos ne bi utegnili. O tem nij vprašanja, kdo se bode prej utrudil. Zatorej je judovsko-nem-ško vpitje prezgodno. Baš zdaj, ko Rusom gre tako trdo, ko tak nepričakovan silen upor nahajajo, bodo skrbeli, da bodo kot končni zmagovalci enkrat za vselej štrli svojega dednega sovražnika. To je Thiers, vedno dober prerok v politiki, predvidel in povedal. Vsakako se ne da tajiti, da je rusko-turška vojska prinesla soboj veliko nepričakovanega, za nas neveselega. Tudi če se še vse popravi na bolje, kako hudo je poštenemu človeku slišati grdo zabavljanje sovražnikov našega rodii na ruske vspehe. Še hujše pak je, slišati lastne prijatelje dvomiti. Sreča je opoteča. Za nas Slovane menda pa še posebno. A enkrat mora vendar tudi pri nas za stalno ustaviti se. Tu gre vztrajati, dobro upanje imeti, do skrajnega in ne udati se pesimizmu. Kolikor vidimo in beremo, je ruski n a-ro d odločen in miren. On si je zaveden, da bode bvojo podvzeto nalogo i/peljal, da prej ne bode nehal. On ve, da je njegova in carjeva beseda zastavljena in rešena mora biti. Prej je šlo samo za osvobojenje bratov, za {izpodenje iz-lama iz Evrope, zdaj gre za vse to še bolj kot kedaj, pa poleg tega tudi za čast ruskega naroda, kateri bi se vsej svojej prihodnjosti odpovedal, ko bi hotel po nevspešnem delu te naše počasneže; kdaj je treba vinsko trto obrezati, povezati in okopati, za to jim nij nič mari, le zdaj bi radi svojo mogočnost in prebrisanost izkazovali, ko vsako otroče ve, da je grozdje zrelo in sladko." — „Možje bodite pametni !u zavrača jih dolg suh kmet, „grozdje nij še zrelo, ne, in posebno pri tako lepem vremenu je pametno, da se s trgatvijo še nekoliko dnij počaka, manj ga nikakor ne bo; in ko bi ga bilo, bode pa to boljše." Tako se je plel govor na dolgo in široko. Eni so bili zato, da se s trgatvo še teden dni počaka, drugi pa so se trdno držali svojega načela, naj se začne uže v četrtek trgati. Pri takem in enakem pogovarjanju so se bili tako mej trte zapleli ter se v zrelo in nezrelo grozdje vtopili, da nijso niti videli niti čuli otrok, kateri so je za hlače vlekli ter jim pravili, da bo polenta mrzla. Še le, ko dva poljskih čuvajev mej nje stopita, vidijo, da je noč uže velik korak storila ter čutijo, da so jim želodci prazni. Ko je vsak opomnil mir sklepati. Tega pa noben velik narod storiti ne sme, ker bi si sam grob kopal. Politični razgled. V Ljubljani 17 septembra. tntlfiissi/ se baje v sredo snide z Bismarkom. Da ima ta shod v tem važnem trenotku važen političen pomen, to je vsacemu jasno. V ogerskcšn zboru je interpeliral Er-nest Simonyi ministra Tiszo, kakšno politiko ima vnanji urad glede rusko-turške vojske. Lanyi je interpeliral, ali je kakova zveza mej Av-stro-Ogersko in Rusijo in če je, kedaj in zakaj se je sklenila. Ludvig Simonvi pa je interpeliral, ali je še trocarska zveza in Če je, zakaj je ogerska vlada tako zvezo potrdila. VnanJe d riave. Sa-hijtt bode stopila v akcijo, če prav Rusi pri Plevni ne zmagajo. Srbska armada je letos boljše organizirana in izurjena, nego lani. 1mriki minister Trikupis je odgovoril Angležem, ki so odsvetovali spuščati se v boj, da Grecija neče in ne sme odreči se samostalnosti, zato si hoče svobodno roko ohra niti, da stori, kar za helenizem potrebno izpozna. JVemikn vlada oporeka, da bi res bilo, da je ona prigovarjala Rumuni j i i Srbiji v akcijo stopiti. Iz Pariza se javlja, da na Vmnco* s kan bodo definitivno volitve 14. oktobra. Mtaiijn hiti oboroževati se. Fabrike so dobile ukaz Vetterli-puške izdelati, kakor brž mogoče. Dopisi. Iz Celovca 10. septembra. [Izvirni dopis.] Ovi teden, od 20. do 23. septembra, se bodo vršilfcv našem mestu mnogi v poduk, mejsobojno vzbujo in oziroma v zabavo znameniti in velevažni dogodki. Kmetijska družba napravi veliko razstavo živine: konj, volov, bikov, ovac itd. ter ob enem poljedelskih strojev ali mašin. Premiranje iznaša vsega vkup G0O0 gld. Premiranje bode 23. septembra ob 12. uri o polu dne. Razstava se odpre 20. t. m. ob 12. uri. Pričakuje bo mnogo občinstva iz pokrajine in bližnjih kronovin ter tudi obilno število odličnih gostov iz tujih držav. Mesto bode okin-Čano in uže se velikanske priprave delajo. — Razstava bode v prostornih vrtih gostilne: „Masslgarten", kjer bode vse tri dni od 12 do G ure godba igrala; v četrtek ob 8 uri čuvaja, da naj pridno varujeta ter ju poprosil, da bi posebno na njegovo grozdje pazila, otidejo možje s svojimi otroci vsak k svojej skledi. Po trgu je kmalu vse tiho. Glasno moljenje „roženkranca", katero se skoro pri vsa-kej hiši po letu na dvorišči, po zimi na ognjišči za ognjem opravlja, je do cela potihnilo; le s cerkvene strehe odmeva se dolgočasno čukanje ponočnjaka čuka, katerega zdaj pa zdaj kak deček s svojim: „ouk, čuk, ima sivo glavo, bel klobuk," nagajivo posnemati skuša. Tu pa tam se sliši tudi še korakanje brhkega mladeniča, kateri si gre, prepevajo : „moja Ijub'ca je prav mlada, okol' šestnajstih let," itd. svojo izvoljeno obiskat, ali še to s časoma potihne. Čuvaja sta pa v tem času ven na polje prišla ter se, nezmeneč se za soseskino grozdje, leno vlegla vsak na osredek svojega polja. zvečer bo v velikej dvorani „Masslgartens" svečanostni koncert pevskega društva celovškega „Edinost" in v petek ob 8 uri ravno tam ko n cer t društva „Miinnergesangsverein". V soboto, pričetek ob 2 uri po polu dne, bode na križnej gori „ljudska veselica"; igrali boste dve godbi, ljudska zabava, razsvit-Ijava Franc-Jožefovih vrtov, i. t. d. Mimo tegm napravi one dni deželno vrtnarsko društvo razstavo vrtnih in poljedelskih pridelkov, ki bode v prostorih Sandwirtove gostilne. Dež. strelno društvo osnuje na čast poljedelcem in ekonomom svečanostno streljanje na „ tarčo" z velikimi dobitki. — Obrtni j sko društvo napravi v dvorani svojej na novem trgu razstavo raznih obrtnijskih strojev in izrednih izdelkov tukajšnjih obrtnikov. Vrhu vsega tega bode 22. in 23. t. m. glavni letni zbor vseh županov cele kronovine in deželna konferenca ljudskih učiteljev. To nekoliko ob kratkem o programu velike razstave ; upati je, da se tudi obilno Slovencev zbere in dobro bi bilo, ko bi si mali sni-dek v kakej krčmi dali, da se po domače vsaj en večer veselimo in potnenkovamo o naših zadevah. Kje ste merodajni možje v oni osnutek? Kje je narodno društvo? Mnogo odlič-njakov nam uže pričakovati iz naše dežele, mnogo narodnih mož iz drugih kronovin, mnogo iz Hrvatske in vsi ti bodejo prepričali se, da smo na suhem, da je jeden tu in drugi tam in vseh skupaj nikjer! Shod pa naj bode v obiskovanje vsacemu priporočan, kajti kmetovalec, živinorejec, obrtnik, vrtnar, učitelj, duhovnik, vaščan in meščan, vsi se morejo iz takih razstav učiti in mimo tega se za nekaj dnij pri raznih, na čast gostom urejenih veselicah, od težavnega, vsakdanjega dela izpo-čiti. Iz srca želimo obilne udeležitve, mnogo prida za kmetijstvo in lepili, jasnih — ne deževnih dnij ! O razstavi samej Vam poročam kasneje. Iz lo^askrsu okraju 14. sept. [Izv. dop.] Svest sem si, da ne zanimajo jako šolske vesti vse častite čitalce „Slov. Naroda," ali ker je šolstvo velik faktor napredka narodnega, hočem kljubu temu narisati v kratkih potezah učiteljski zbor, kateri je bil 12. in 13. t. m. v Staremtrgu poleg Loža in katerega so se udeležili izven dveh udov vsi učitelji logaškega okraja. Itadostno moram omenjati, da niti daljava ne ovira učiteljskega osobja, da bi se odtegovali zborov, pri kato- Petelinovo petje ju pa uže domu privabi. — Taki so čuvaji! V nedeljo precej po prvej maši zbere se na trgu pred šolo veliko ljudstva. Posebno gospodarjev je mnogo, kateri so prišli lesenih obročev, ali pa vinske posode kupovat. Ta izvenredni semenj je velik, ako grozdje lepo kaže, majhen, ako ima biti vinska letina slaba. Se ve, da tu samo skrbni in premožnejši gospodarji posodo nakupujejo, kajti kajžarji si jo ali pri teh kolikor toliko izposodijo, ali pa grozdje prodajo, katero si gre kupec sam trgat. Nakupuje se vsakovrstna vinska posoda: plavniki, majhene kadi, katere se pri prece-jenji mošta rabijo; brente, brentači, nafe, šešlje, vinska rešeta, katera so Ribničanje na hrbtu prinesli; sodje, bariglo, bučki, bariglice itd. Lepo je gledati, kako se tu prodaje in kupuje. Prodajalec se veri, da je roba suha, trdna in cena; kupec pa pravi, da tako škat-laste, grčave in vrh tega tako drago še nikdar kupoval nij, vendar pomežikuje ženi, da Tih se vzajemno spoznavamo, naše misli in nazore v pedagogični stroki razodevamo, ter se potem bolje izobrazimo in narodno omilco širi m o'i d 8ejemo mej prostim narodom. Konstatirati moram, da je v našem okraju ljudstvo vneto za šolo in da ]e naš okraj prvi na Kranjskem, kjer naj marljive jše dohaja deca v šolo. Zasluge za šolstvo si je pridobil v logaškem okraju prejšnji narodni ces. kr. okr. nadzornik g. Stegnar; on je uredil šolstvo — oral je ledino. Vsakdo obžaluje, da je tako vešč strokovnjak bil odstranjen našim šolam. Zasluženo slavo in hvalo ne žanje g. Stegnar, nego drugi. A vsaj vemo kdo je delal v pro-Bpeh našega šolstva. O učiteljskem zboru navajam, da je sedanji nadzornik odprl zbor in"pozdravil učitelje Slovence s tujim jezikom. Za zapisnikarja sta bila izvoljena per aclamationetn g. Gustav Grosman in J. Petrič. Detailirano se je pretresalo §§. zač. šolsk. in učnega reda od 20. avg. 1870. A čemu pomagajo in koristijo naši predlogi za zboljšanje, ko gre vse v koš. Debatiralo se je o pripomočkih za i zrejo naše mladine, da se bode priljudno in spodobno vedla, o zemljepisji in zgodovini, o umnem gospodinjstvu in važnosti ženskih ročnih delih. Posluževali so se brez izjeme vsi govorniki in poročevalci slovenskega jezika. Pri poaled-njej seji dne 13. septembra sta pratkično pokazala g. Benedek kako se podučuje telovadbo in g. Božič, petje. Res izvrstno sta kazala navzočim, kako se lehko metodično napreduje in podučuje mladost v omenjenih strokah. Omenjati še moram, da je dosedanji predsednik okrajne bukvarnice g. Žvagen iz Cerknice odložil težavno breme, kar vsi učitelji jako obžalujemo, kajti on je uredil gospodarske reete financijalne razmere naše bukvarnice. Mojemu dopisu moram še opazko pristaviti, da je nekdo učiteljem prigovarjal, naj naroče za bukvarnico slovito „Schulzeitungo," kar pa se nikakor nij zgodilo. Prav! Zavpili smo konec zborovanja našemu cesarju srčen „živio," in razšli se, da začnemo zopet svoje trudapolno delo. V zavesti smo si, in to nam je tolažilo, da delamo za svoj slovenski n a-rod, katerega iskreno ljubimo. Iz irctllke dne 12. sept. [Izviren dopis.] Na povabilo vatrogasnega društva v Karlovcu šla je tukajšnja požarna bramba 7. t. m. prisustvo vat pri svečanosti blagoslavl jenja zastave ognjegascev v Karlovcu. V Du- bovcu nas je pričakoval jeden oddel vatrogas-cev s podpoveljaikom gospodom Slavoljub Lu-keničem, in po srčnem pozdravljenji našega društva, s Karlovčani vred korakamo Bkupno dalje proti Karlovcu v nam preskrbljeno in odredjeno stanovanje. Uže takrat nas je radost in ljubezen do bratovskega hrvatskega društva prešla in počutili smo se, kakor mej svojimi. Tisti večer in druge dva dneva mej vsemi mnogoštevilnimi društvi, katera so bila navzočna, čitala se je vsem z obrazov prava bratovska slovanska ljubezen. Najbolje se je to bratovstvo dokazalo pri skupnem obedu v čitalniškej dvorani, kjer so se napitnice v narodnem dahu vršile in v takem lepem redu; tukaj se lehko reče, da sta bila mej nami jedna miBel in jeden duh. Tudi moramo očitno pohvaliti vatrogasce Karlovaške, da so izvrstno izurjeni, kar so pokazali pri vežbi, kar bode našemu mlademu društvu mnogo koristilo, ki je imelo priložnost jedno izurjeno tako društvo v točnim izvede-nji viditi. Zato pozdravljamo s tem še enkrat brate Karlovčane. Pomozi Rog! Ix ItU-ilu IG. sept. [Izv. dop.] Vselej kadai sena kaj pisal, grajal sem vedno naše nernčurje, tudi sedaj imam mnogo tvarine. Vendar to si prihranim za drugi pot. Povedati pa hočem nepolitično novico, katera bode obiskovalce Bleda morda zanimala. PreteČeni teden je ujel tukajšnji naš ribič Mandelc vulgo Ribčnik, v blejskem jezeru poleg kapelice nasproti otoku pri kraju in sicer z mrežo soma 145 centimetrov dolzega in GO funtov teškega. Lepo pa hudo žival zaprto ima omenjeni v jezeru v ribnjaku, kder jo vsak lehko vidi. Som je grozen videti, rihkje v ribnjaku okolo njega duhajo in veselo Jetajo, kadar je sit, a lačen poteza jih kar v sebe in še celo vel ke. Ne grize jih, temuč kar požira. &irok je pri glavi kot odraščen človek, dve dolgi brki okolo 20 centimetrov delati ga zelo mogočnega in male in druge velike ribe igrajo se ž njima. On stoji celi dan miron, samo kadar je lačen, požira silno veliko rib. Tudi človeka ugrizne, ako ga draži. Ko sta ga ujela ribič in njegov brat, imela sta veliko opraviti ž njim, predno sta ga iz mreže vzela. Tudi stari ljudje, posebno stari ribič pravi, da je ravno 40 let, kar so jednega soma ujeli, kateri je bil okolo 1 in pol sežen dolg in črez 100 funtov težak. Nemčurji so potihnili sedaj rogoviliti. ker v poletnem času Be ne brigajo veliko, delovanje njihovo počne se stoprav po zimi. Iz H So rovu Ur [Izvirni dopis.] Kakor bode bralcem „Slov. Naroda" znano, se je nedavno mudil na Kranjskem ruski profesor iz Kazanske univerze, gosp. Baudouin de Courtenay. Tudi v Borovnico je bil prišel, in veseli smo bili moža, kateri se toliko zanima za naš lepi materini jezik, da se zarad njega čestokrat odpravlja na daljno pot od obalov mogočne Volge na bregove Save in sinje Adrije. Da je pa se svojim pohodom gospod profesor tudi našo vas počastil, se imamo mej družim zahvaliti njegovemu nekdajnemu spremljevalcu in vodniku po Goriškem in Beneškem, g. Jan. Rženu, kojega se je g. profesor namenil obiskati. 1. septembra je gospod profesor, kojega je naš g. župnik z veseljem kot gosta sprejel, k nam došel, in ker je želel tudi tukajšnji govor po bližje poznati, smo se dni7Pga dne napotili v bližnjo vas Brezovico, ki^r se je stara slovenska izreka še bolj natanko in ne-popačeno ohranila, kakor v Borovnic, ali kakor bi Preširen rekel, podali smo se tje: Kjer po stari šegi m drnkajo Kj t ne zmajejo dosti ali nič jezika, Besml nemšk'valcev grdih no poznajo. Tukaj smo poklicali blizu osemdeset let starega moža, kateri nam je pravil o dogod-jajih svojega mnogoletnega življenja in o družili rečeh, ob enem smo pa imeli priliko občudovati, kako je vedel naš gost vsako najmanjšo posebnost ali razliko v jeziku zapaziti ali zaznamovati, sploh podrobnosti, katere so nam drugim, ki smo bili rprofani" v takih rečeh, popolnem odšle. Sploh smo se pa čudili g. profesorju, kot neslovencu, zarad njegovega izvrstnega znanja slovenščine in vzlasti njenih posameznih dijalektov. Naš gost nas je 3. septembra zapustil in se po južnej železnici odpeljal v Divačo, odtod pa na Beneško in v Videm, od koder se v kratkem času zopet na Rusko-Poljsko vrne. Čuje se, da so neki ljudje bili uganili, da je naš gost kakov „ruski špijon" in pan-slavističen agitator. Iskali so ga baje — žan-darji, ali uže prekasno, otšel je bil in nij mu bilo treba izkazovati se, da nij nič nevaren za naš javni mir. bode kupčija dobra. Tam v kotu kupuje kaj-žar brente. Prevrgla sta jih s prodajalcem uže cele vrste ter najmanjše iz njih izbrala, gold. JiovaluAciero-Bisouiten v paaiouh in Revalesciere-Uhocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 60 kr., 24 las 2 gl. o ar., 4o uis -i gi. uO kr., v prahu s. 120 ta;- 10 gl. -rodaje: Da Barry <& 0omp. ua JDua^jl, tfail-Iidukhih« it. 8, kakor v v*eii mestih pri dobrih okarjih m ipeoeifjskih trgovom-, tudi razpošilja da-tajs&a hiaa na vse kr&je po poitnih uakazmoaa sil povzetjih. V LJnbUjttui Jud. oiztir, J. Svob oda, lekar pri .zlatem orlu", v ItelU pri lekarja J. P roda mu, v Celovcu pri lekarju Birn oaohorj u, v Splje&u pri lekarja Aljinoviča, v Trsta pri iuSurju Jakoba Serravallo, pri drogeriata P. Kocca in J. Hirsohu, v Zadru pri Androviču. (131) Vnjcl. 15. septembra: Evropa: Pavancli iz Pulja. — Potočnik iz Brežic. — Mrak iz Gradcu. — Rosenborg iz Istrije. Pri Blullcit VVageuseil iz Dunaja. — Gasparini iz Trsta. — pl. Ran iz Dunaja. — Stroitman iz Linca. — Stein iz Trsta. Ravnokar je „Matica Slovenska" izdala in ima na prodaj (na Bregu h. št. 8) knjižico po imenu: ZflOuo™ avstrijsko-oflerske monarliije. Spisal •faiiKo i4.rMiiik. Drugega popravljenega natisa. Velja nevezana 40 kr. Kdor jih pa kupi 10 ali več, dobiva jih 25% oeneje. Ta knjižica priporoča so posebno za višjo oddelke ljudske šole, za ponavljavno šolo in za šolsko in učiteljske knjižnice. (268—1) Krčma v najem. Kn gohjpodslvu Ribuik se daje v najem krčma v Kezi, ki stoji pri metliško-karlovskej cesti, s 75 orali zemljišča vicd na 3 ali več let po ofertnem potu na onega, ki bodo največ ponudil. Pogoji najema so lehko poizvedo pri oskrbništvu. Dotične ponudbe naj so do IO. oktobra t. 1. oskrbnibtvu pošljejo ali pa priuoao. (256— 4) Oskrbništvo gospodstva Ribnik, pošta Metlika. Prostovoljna licitacija na drobno. Z dovoljenjem c. kr. mestne deleg. okrajne sodnije ljubljanske od 14. sept. 1877 št. 20.811 se bode prodajalo po potu prostovoljne javne licitacije posestvo Bebasti Jana Sclaua na Viču !Šf. 24 in sicer na drobno petek £1. septembra 18?? dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do G. ure na Tlcir. Pri tem se bode posamezuo izklicavalo: Hi&a, v katerej je ki črna, potem dve veliki /idani iu obokani go&jpodarski poslopji, ki sta tudi za magazine iu atanoi anji- porabljivi, ker so v njih užo zdaj zidane kleti, podi in stanovanja, dalje ena kajža z vrtom, potem njive in travniki« ki se bodo po posameznih parcelah ali po delih parcel prodajali, resp. izklicavali. Pogoji, po katerimi se licitira, se morejo vsak dan pogledati y kanceliji podpisanega notarja v Ljubljani, Salendrove ulice stev. 4 nova, 194 stara, med uradnimi urami od 9. do 12. ure do polu dne in od 3. do G. ure po polu dne. llise in zemljišča se pa lehko vsak dan ogledajo in se oni, ki žele kupiti, s tem vabijo. V Ljubljani, 15. septembra 1877. Janez Arko, (268—1) c kr- notar, kot sodnijski komisar. Izdate^ in urednik Jobip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne."