Leta LXXV., st. 9 p«*tn.iu, pi^a*. % *«u>vuu. Ljubljana, sreda 13» januarja 1942 XXI Cena 50 cent. UHMUHUn vu us likava: LJUBUIA.NA. PUCCJLNUSVA ULICA A — JKLJEFON: 31-22. 31-23. 31-24. 31-29 tu 31-23 — lafcaj* vaak oan opoktne — Me—en m naročnina U-— Ur. IZirLjucNo zastopstvo za ugia*« u Kraljevine Italije is inozemstva uda lUćum pn poštno cenovnem zavodu: CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per ia pubblicita d! prov?nienza italiana ed UNIONF PITRRI.K1TA ITALIANA S. A.. MILANO LJubljana stev io-351 oster*: UNIONE PLBBLICITA ITALIANA S. A« MILANO. Velike letalske zmage na afriških bojiščih s&vražrik je izgubil 32 letal — Bombardiranje ssvražnlh letališč in oporišč — Uspešni boji v Fesanu in Tunisu Iz nemškega vojnega poročila Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki: Glavni stan Italijanskih Oboroženih afl je objavil 12. januarja naslednje ^,2 vojno po^oč lo: V Sirtiki je bilo letalsko de'ovanje Izredno živahno. V drznih ponovnih in zt-ln učinkovitih akcijah so italijanske napa-dane skupine in eskadro nem?,\'h bomr>. nikov za visoke strmnglavne polete napadale prednja leta'iSča, zb:ra!:fča mrtorn*: vozil in ćet. V borbah je b;lo Sestreljenih 18 letel; 7 so j!h srstrelili itaiian^k: lovci 11 pa nemški, med tem k^ le bilo eno uničeno po protiletalskih baterijah, i pa zažgana na tleh. Štirje naši lovci se niso vrnili. V Fesanu so bi'e številčno močnejše sovražne sile prisiljene k umiku. Nadaljuje se predvidena razmestitev naših postojank na ozemlju južne Libije. V Tunisu so sovražni izpadi ki so jih podpirali tanki. zadeli na hraber odpor naših prednjih elementov. V teku so lokalne borbe. Nemško leta sko Je bombardiralo neko alžirska letališče in je pr, tem hudo poškodovalo števi na letala na letališču in zadelo skladišče strel :va Raren tega j*» z bombam* pogodilo trgovski par-nik v zalivu Bugie in je v živahnih spopadih Festreli'o 5 letal. Včeraj popoldne je bil Izvržen letalski napad na Neapelj In okolico. Skoda n< p )-membiia. I*ri znisenju nekaterih civilnih. poslopij je eiviino prebivalstvo utrpelo izbruhe, ki zna&ajo dos'ej 'iS mrtvih in 65 ranjenih. Izmed 8 većmotorn'.h letal, ki so sodelovala pri napadu s>o b la 4 unieena. iu sicer eno po obrambnih baterijah. 3 pa po lovcih, ki bo se takoj dvignili v zrak. Izmed teh letal sta dve padli na Ha v pokraj ni Salcrmo v bližini krajev A ceni o in Calvanico s. Oprtano, eno pri kraju I Joni (Avelino) in Četrto v morje med Ischio In Proc^do. Nekateri člani posadk so izgubili življenje ali pa so bili ujeti. Udarec za udercem sovražni mornar (i Novi veliki uspehi nemških podmornic: potopile so nadaljnjih 16 lađi] z 89.009 tonami — Angleška admiraliteta vara svojo javnost V Libiji je nemško In italijansko letalstvo med ponovn'mi napadi obstreljevalo ! posebrim uspehom angleška 'etalKea ter zbirališča čet in motornih vozil Lovei in orotiletaisko topništvo so sestrelili 19 su-vražnih letal. V Tunisa krajevni napadi s sovrazn'mi silami. k» so napadli postojanke naših bojnih predstraž. so še v teku. V pristanišču Bugie je bila poškodovana trgovska 'adja s 5000 br. reg tonami. Topniške pu-stojanke in rbiraPšea motornih vozil v severnem delu Tunsa so bila prav tako izpostavljena hudim letalskim napadom. Sestreljenih jc bil 5 sovražnih letal. Neprijetno razočaranje za Angleže in Američane Bern, 12 jan. s. Alžirski dopisnik lista »Echange Telegraph- poroča: Pri ogled-nišk h spopadih smo spoznali, da znašajo italiiansko-nemške sile v Tunisu najmanj 55 000 mož. Vsak dan pride v Tunis 500 častnikov in vojakov in sicer večinoma po zračni poti. Tudi več'na okre-itve prihaja večinoma po zraku. Osno letalstvo stoje V Tunisu 250 letal, toda podpira era 750 drugih letal, ki imaio svoja oporifča v Siciliji, •SarclinMi ter ju^ni Itiliji Po'eg ero'ja in čet prihaja tudi velika količina živil ter streliva. Os je postala v Ttrais tud! srelo dobro obrambno orožje kakor na pr'mer majhno gibljivo jekleno utrdbo. oprem1 jono s ?*rc> n'cami, v kateri so lahko trije do Bttrje možje. To Je bilo ugotovljeno pri zadnjih bojih za pesest Jeffenaha. Buesjev dar maršalu Gi&rngu Mar;al se je sahva*'*? Berlin. 12 jan. s Tud^ Tra'iia se ie udeležili poklon »t veni h n voš';lnih man les a-09] vsega nem'k ca nami1« ob roj s: nem drevu mar-oJa Gor nga. Te n»a..r fe>taci.ie so :mc'e svoj vrhunec v d rac* \enem daru on izredno Ljubeznivem pisrru k: ga je HiVan:k Alficn v imenu ve'ep ^lani-štva pa b~o» as-to umetnno-. predela vi j.^jo6u padalca, ko se s^ir'ća iz letala K;p je iz-delal ki.pcT Ezio Mu:ti. za d "rove ter c2 pH-s«rčno razge arjal s podtain Vori; Fougže-rc.-m volep: <~Szn kom Alfiorjem ;n r* d-šeforn čerem n:a»'a v zunan;cm ministrstvti ter jih pror.il. nai to'mičijo njegova čustva pri v&:A;h d'.Tc«va'cih. Najvišje madžarska 3r?2"ko-vanje za maršala Gurirga Budmpeftta, 12. jan. s. Regent Hjrrhy je podelil maršalu Gdringu ob r. jstnem dnevu odlikovanje madžarskega veikeia j križa s krono in meči. Tz najvšje voi.i-j 6kn odi kovanje Madžarske je maršalu G'^_ i r njru izrrčil minister za naridno obrambo I sreneral Nagy. ki je -cm odšel v nrn.n v spremstvu poveVn ki moo^žarakih letalskih I sil generala Rakoiiyja. Obiski ministrov v Benetkah ia Tarlm: Sprejem ir^vratnlkov iz Afrike v Brin Ji si f u Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jan. Nemško vrhovno poveljniltvo je objavilo danes naslednje izredno poročilo" V nepopustljivih napadih proti zadnjim že močno poškodovanim, toda Š* plavajo* čim ladjam petrolejskega konvoja, v katerem je bilo potcpUen:h že 13 ladij 124 000 br. reg. tonami, so potopile nemške podmorn;ee še nada'jn.ii dve petrolejski ladji s IT CCO br re« tonami ter še en-k»^»t torpedirale tudi tretji petrole.lsko lad.fo. katere potopitve Pa zaradi telo mornp obrambe ni bilo mogoče opazovati. Druge podmorn^p so potop']** severnem In južnem Atlantiku po večini v konvoj h 14 ladij s skupno "2.C0O br. reg. tonami. S tem je sovr^na trarsportna mornarica zopet izgubila 16 ladij s skupno 39.000 br. reg. tenami. 790 pctr22&l£[*i2i ladij Berlin. 12. )n 9. D\'p doznava, da je bilo od pnčetka vojne do zda' r>ni&pliendi 700 petro'e iskih ladij s skupno tonažo 5,100.000 tort. čestitke frrverjnilra Berlin, 12. ian. s. Glavni poveljnik nem-9kc mornarice ""'e posl?! glavnemu poveljniku podmorn"ške mornarice brzojavko, v kateri pcdči-tava, da je pope "no i.LnJče":Je sovt? žncsra pe-troleiskeg-a konvoja velik us^eh. 1:1 je hil dosežen po ZRsliifH on>olneg"a Bodelovftnja mei ramimi pove1 ini § vi p-d-m^miSklh e:Tinic. Urfčenje goriva, ki je b:lo n~rren-"eno 5o\-rržn,'-:,i *e zjiatna pcmoC borcem Osi v Seveml AfrilcL Vz«c^rl^jef»^rt !n nervczfitrst v £»r^!cTB:ci3i trku Rim, 12. jan. 3. O vprašanjn podmorničke vo;'ne zrpet p že Ir.ndcnski t* k v vznemirjenem t nu trdi, di Ang-'i'ia Se ni zadostno cborož:-aa za učinkovito borbo proti tej nevarno t*, Nemčija, p sejo l"st. rr.zpola.^a z nad 500 podmornicami in spu-žč?. v morje vsak d~n en- novo iz sv jih lndiedeln*c. »Dairy MajU piše: Presek1! «0 tr:J3 meseci, odkar je ongle'ka vlada ustanovila pcs?vno kom si j o zn boj prot* pod-morn^eazn. K?.j -;e ta ":omi?:-'a storila? Boleča s tvamost je, dn se narn ne p sreči pctor.it- n'i'i cn; malin] ^el nemških podmornic s krtermi Neme 'o cbnavlia svoio mornarico. Ne moremo čakot: več dot^o. »Da!ly E2xpresst poziva v'ado nai odi-ed" takoj n ve prcdnfe brze^a brodovja. 3 ki-terim se lahk- uničujejo podmornce. Vsa no.«fprotstva pretj tem ladlam e treba opu-■t ti. Mi si morajmo prsvoj't} H:tlen'e/o m-4'- "r. v svrh: p vp šonja pomorskih ^ra-1 denj. assgleške a^istiralLtete FerKn, 12. jan. s. Vrho\-no povel>^tvo nemških oboroženih sil objavlja, da je an-g'eška adnairaliteti objavila poldrugo uro po objavi izrednega nemškega pereči a o velikem uspehu nem*k!h podr.iornic, ki so n?padle konvoj sovra^o'h petrolejskih la!ij ji^žno od Azorov, svoje poix>čiio, ki naj bi bilo demanti nemškega poročila. Po angleškem obvestilu naj bi se ladje in sprem:je-valna IeLca konvoja skušale zoperstavljati več dni izredno hudim obnavlja-oč.m se no-padom nemških podmornic, pri čemer naj bi zadale velike izgube napadalcem. Konvoj naj bi sicer imel izgube, ven ar pa je prispel v neko angleško pristan šče. pTa vest kaže način angleških uradnih organov v objavljanju vesti, s katerimi bi ra i i zanikali uspehe nemških podmornic in zapeljali javno mnenje. Za nepoučene bi se ta vest lahko zdela zaradi časa, v katerem je bila objavljena, kakor zavzetje ?=rtailbća angieske aamiraliteLe g"lede na zadnje nemška izredno poročilo. V resnici se cb-esLlo admiraJitete tiče nekega drugega pomorskega področja, kjer so nemške podmornice tudi dosegle nove uspehe. Zmagoviti nastep nemških podmornic proti konvo.u petrolejskih la.ij je bil 6 do 7 tisoč milj od Azorov in okrog tisoč milj od afriške obale. Z objavo takih nasprotujočih si vesti dokazuje angleška admiraliteta, da ostaja zvesta svoii metoil povzročevan.ia zmed in preprečevanja mogočnosti, da bi s* iavnest ustvarila določno predstavo o položaju. Globali vtis v Turčiji Carigrad, 12 ian. 8. »Kumhurlet« opozarja na velik pomen potopitve 13 petro lejskih ladij, ki so vozile gorivo anglosa- škim silam v Severni Afriki PlMCi poudarja težkoče oskrbovanja Anglosasov in obseg uničenja brodovja po podmornicah Osi. List zatrjuje: Ce tudi se proizvaja mnogo ameriških vojnih potrebščin, jih ni mogočt prevažati na razna operacijska podrorja zaradi podmornic Ost, ki se nahajajo v vseh morjih ter povzročajo huda razdejanja, člankar končno poudarla, da bi bile anglosaške sile v 8:vcml Afriki s petrolejskim konvojem, ki ie bil uničen, založene z gorivom za več mesecev. Ob ameriški obali pJtcpij^na Tailja Burno* AJres, 12. jan. s. Amer.sko mornar.sko minis^istvo objavlja, da so potlinr^r-nice Osi pred severno obalo Južne Ame: lke potopJe neko združenim naro.lom pripadajočo trgovsko ladjo srednje tonaže. Žrtve cb potopitvi angle^ke^a rušilca Lizb na, 12. jan s. Anfr'eska artm'raU-teta je obiavila seznam žrrev ob iz.iubi rušilca »Martin*, ki so ea podmornica Os: ob prvem izkrcanju Ansrloamer čanov v Severni Afriki pototopile. v srznamu so imena sećmih efeirjev, med nj mi povollnik ruSilca ter 150 mornarjev in dveh civiU-stov. Japonci unlčaisjo angloamsr!L!is mcrnarisD na Tihem oceanu Važno predavanje japonskega vajaS^e.^a ftrekevnjaka v Rimu — ManiSestac^e za mornarico tU trejne^a pakta cgromnih japon- R!m. 12. jan. s. Ladijski kapitan Tip Mitunobu, mcrnr.rSki jn leta"ski ataše pr' japonskem ve^poslanižtvu. je erovor 1 • Nemškem domu o bitkah pri Silomon^k'h otrkih. Govornikova osebn st in predmet predavanja sta privabila številno, večinoma vojaško občnstvo. Navzoč? so bili japonski poverjenik poslov na Kraljevem dv ru. veleposlan k pri sv. sto! ci. baron von Plessen v zastopstvu nemškega vele-pesanika, velepelanik Rocco. gene~alni direktor za inozemski tisk. za topniki pod-tajnikov vojaških resorov d"p'omatski zastopniki držav trojnega pakta in šef narodnih s c alistov v Italiji. Baron von Langen. predsednik sindikata nemškega tiska, se je zahvalil navz-čim in predstav'1 gcvorn ka. Po ugotovitvi odnosa sil med j^ponsk'm im per i; em in njegovom sovražniki cb prlčetlvU vo ne. kateri odn a jc bil tzrrzito v pr;d Angloamerjča-i>um, je kapitan M tunobu objavil strate-Tične in taktične n~črte s pomočjo katerih. :er so bili izvedeni z neprimerlj vim :una-štv:m in rpretnostjo japonskih armad so Japonci presekali prometne zveze med Pa-cif kom in Ind'jsk:*n ocean m. obvladali vse n^pada'ne in cbrarrbne pcsto'anke ter ustvaril temeljno oporišče za zmago, ki ne cbs"o_a v besedičenju propagande, temveč v posesti ključev dc osk-bo valnih poti n v trdnem držanju vajeti za akcij;- in u mer evnje Japonska mornarica, ki nad-zoruje 210 dolžinskh stepenj. to je dve tretjini morrke površine sveta, trdno stoj tudi v najbolj oddaljenih Salomonskih oto. j ne zmage. km ki so prednia straža «k:h zavzetij na ccean'h. Ko so IzgubMI vse nnpndnlne pof! proti Japonski, to je odsek Aientov. ki so bili S bliskovitim iapons^im manevrom blokirani in odsek Fil'pinov. in kc ie b;la onemero-čena sleherna akcija s Havnjsklh otokov že od pričetka vojne, je prffffl A'-"-;,-;i na Salomonske otoke, da bi poizkvšrda 9 kakršnim koli usnehom In zepet re.ila svoj poteptani ugled. Že v prvi pomorski bitki na Koralskem moriu dne 7. In 8 m^a so amerišk« sile snreiele noihujše lekcije. Ko so se potem odločHr za likicanla. s° j" Izkazalo v treh ve'iklh spopadih dne 7., 8. in 9. avgusta ter na to 24. ftvmsta in kolčno 12.. 13 In 14. novembra, da An-erika ne mare. čenrav uporr'bHa vse svoie rn7no-lcžHive sile. doseči nobenega rezu!*ata. razen tega, da vidi neizprosno uničevanje svoje pomorske sile. Ob zaključku je govornik rekel do S" bodo bitke v južnozanndnem Pa^'fVui š" nadaljevale, teda rezultat rr.ore vr-narici ki na Atlantiku in v Sredozemskem moriti uničujeta anrloameriško mornarico ter vezeta anr'aspške sile na ter tako sodelujeta krepko pri doseganju -'rup- Ben»^tke, 12 ian. s. Minister za korpo-poracije je danes na prefekturi predsedoval zborovanju zastopnikov gospodarskih kategorij lz pokrajine. Navzoči so bili prefekt, zvezni tajnik in drugi zastopniki krajevnih oblasti' M'nrster Ricci je proučil najvažnejša vprašanja, ki se tičejo raznib proizvajalnih odsekov, ter je cčrtal naloge, ki jih vojno stanje nalaga po1j?tnikom in delavcem, tvorečim armado dela v kotero domovina kakor v oboroženo armado popolnoma zaupa. Mnister je pohvalil krajevne hierarhe In gospodarstvenike v pokrajini zaradi doslej opravljenega dela ter je dal navodila za pospeševanje proizvajalnega ritma. Turin. 12 jan. s. Minister za javna dela je danes prispel v Turin tn ?i ogleda' obnavljam a dela na poškodovanih poslopjih. Nato je na prefekturi zbra! k raportu uradnike civilnega inženjerstva in voditelje stavbnih c.-^anizacij ter jim dal navodila za nadaljevanje dela. Zvečer je minister Gorla odpotoval iz Rima. Brindisi, 12. jan. s. S parnika »Giuljo Ce?are« in »Duivlo« je prspola v naSe me. | sto številna skupina rojakov iz Italijanske Vzhodne Afrike. Crne srajce in narod so pozdravili rojake z gorečimi manifestacijami za Duceja, na katere so strastno odgovarjal; vrnjen ci M'n.hter za Italijanko Afriko Eksc Terruzzi oje s podtainikooi Stranke Tarabinijena, prefektem. zveznim tajnikom, poveljnikom ai-msdnega zbora in s poveljujočim aclm'ralom ter s h i ararh i in zastopniki oblast3 sprejel rojake. Minister Terruzz] in podtajnik Stranke sta se dolgo zadržala med m-aden:či in ženami ter j m sporočli pozdi-av Duceja in tajnika Sti-anke. ^ Po izkrcanju so Cme srajce in fašistične zene nudile rojakom okrečila. Ek-c Ter-ruzzi je nato obiskal podjetja SACA kjer je govoru ob manifestacijah za ustanovite ja imperija o preprčanju v zmago ki preveva :tal:anski harod. Popoldne je Ek^c Terruzzi s podtajnikom Stranke Tarab:ni-]em ooi?kai nekatere kraje v pokrajini Cme srajce m narod so ga povsod navdušeno sprejeli. Goreči patrlcfizsm italijanskih rajsko' v Teimsu Tup.Is, 12. Ion. s. Od trenutka, ko so čete Osi prišle v Tunis in se zcpeis:avi]e ang?o-amer.škemu vpadu v fr:incosko Sev?rno Afriko, so se pr'čeli za tu bivajoče Italijane dnevi goreče zvestobe in narodnega navdušenja. Navzočnost Italijanskih vojakov, združenih z nemškimi tovariši. je priJg?la patriotični ogeni v erclh vseh naš h rojakov tako v mestih kakor na r'eže'i kjer žive že v več generacijah in delajo ter '.oprlna-Saj* neprecenljiv delež s svojo razumnostjo In delom k proizvođ zavrnjeni Iz HiUerJeve?a iTTavnera sfana, 12 jan Nemško vrhovno poveliništvo je objavilo •1a*>°5 noc,cdm'e r>orrč:1o" IVled Kavkazom in Donom na prodom prj Sla^ino-cdu in na pedrečju ob Donu Je sovražnik z rovo upor->o mo?r»fh si* napan^ml na dosedanjih tež «čih Bil je \ ogorčenih brrbah in deloma v protivrnkih vržen nazaj, pri čemer je izgubil 63 cklop- porn; odt:r je sodeloval in pomagal slnpno z GILom naš'm r jakom, ki so prišli v Tun'r, z cperaclj"k:h področij. Več sto ita-iijanekih dc'avccv zlasti šoferjev in meha-n kov. e taKOJ dr.I' svoje delo na razpolago Oborrženim s.'r.n Osi. V pristan'šču so naš: delavci poskrbeli, da se je ze'o važno pristan šk- delo tud; cb .:ovaž*iih letalskih napadih nadaljevalo. Junaško in nC- n-kcv to ude*atvovanje teh naših delavcev, zlasti v prvih dneh itrlij^nslvo-nem'-ke in-tervenc.je zas'uži poudarka, tem b:lj zarad' tega, ker so sovražne bombe mnoge od njih uti'e n ranile. Tudi v Suzi kjer t'vl koloni'a 3 500 Italijanov, ki so po većini r:b:č: in obnn ki s Sicilije, je bil piih d italijan k h jn nem-škh b I za naše rejake nepozaben dogodek. Družine teh žilavih In marljivih delavcev so med seboj tekm:vi :e v dajanj ž vil in darov našim vojakom. Obdajali so jih z ljubezn jo in brezpogojno vzajemnostjo. V Sfaxu. kjer živ' 4 000 Italijanov, k. so tudi pr š"i s Sc:li;e. ie b l sprejem italijanskih in nemtk h nI izrocln - pr srčen. Vc-l ka ital'janska š. la kjer se je of red točilo življenje naše zaledrrce. je bila z Ijubez-ai.^o in umno prenrecn- v bo1 ni00 za prvo pomoč ranjencem z bojtft Vsa italijanska kolonija, je poskrbela za iivtia, zdrav la in obleko. nib voz izmed trb samo 45 pri Stalin, gradu. O?romnj uporabi pehote ustrezajo hude sovjetske izgube. V protinapadu ie b'Ia neka sovražna stre-ska divizija .^bko-»jena ?n uničena ter pripeljanih nad tisoč n.fetn'kov. Neki nemški oklopni zbor ie od 6. decembra 1942 dalje v velikem loku Don«, unič?! 511 sovjetskih ok opnih voz. Mad'arske čete so zavrnile ob Donu nc-»padajc upira napadom sc/vjetskih čet. Na finskem oc&elm Helsinki, 12. jan. s. Poročilo o operacijah iavlia: Na fronti Karelske ožine je fin-k© topn'Stvo razprši-o dva sovjetska oddelka in številne skupine inženjercev, ki so bili zaposleni pri utrjevalnih delih Sovražr.k je imel izdatne izgube. Kakih 10 sovjetsk h patrulj, kd so se skušale vriniti v naše postojanke, je bilo prepodenh. Na fronti Aunuške o£:ne je finsko topništvo razprl \o ;n decinvraJo stotnijo, ki ?e je pripravljala za naped. Na ostalih frontah ni balo nobenih dogodkov. Uspehi japonskega letalstva Tokio 12. jan. s. Japonski glavni etam javlja, da je japonsko letn?stvo od konca decembra sestrelilo v borbah ali ur.!č'k> na tleh v Južnem P-c flku 37 sovražnih 1*-tal. Poročilo poudarja, da Japonsko letalstvo zdaj sodeluje pri kopn'h operacijah in pomorskih transportih. Japonci so v tej dobi izgubili 10 letal. Američani napa40!] japonsko hoUlziut Eadja Tokio, 12. jan s. Doznava ?e da so tri t« ameriški bombniki v prstanJŠču Hanetinu napadli japonsko bolniško Isdio »Arabra«f ki je b la onaćena z \n'd";mi 7nr>mer;i Rde-čeca križa Ladia je b?la ramo lr-hko zadeta in ni bilo č'oveških žrtev. Vreme jo bilo lepo in vidliivo^t rd^čna. Vs-» kaže, da so Arnnnnnj bo'n\5ko led--. prrmiS'jeno n-p^dl5. Strmu 2 » ? L O VENSKI NARODc, sreda. 13. januarja 1P43-XXI. f Ivan Vavpotič i Ljubljana, 13. januarja Kratko obvestilo o nenadni smrti akademskega si kar ja prof. Ivana Vavp'tiča, ki smo ga mog-ii v zadnjem trenutku uvrstiti v naso včerasnjo številko, je zbudilo splošno presenečenje in takoj v prvem hipu tud" sploSno obžalovanje. Le malo jih je vedelo, da je pokojni sljkar pred dnevi ne-rt-^dcma nevarno zbolel in da &o ga prepeljali v splošno bolnico. IDobil je vnetje srednjega uSc^n.. Bolezen m bfto mogoče za-jezStft sadilo je še vnetje možganske mrene in v ponedeljek je prof. Ivan Vavpotič v 66. letu svojega plcdnejra življenja za vedno z?e.ti*nil svoje trudne in izmučene veke. Z njim izgublja slovenska kultura,, posebno po. slovensko slikarstvo močno oeebnot, ki je zapustila za seboj vidne sledove samostojnega stvarjsilnega dela. Mimo slikarja Ivana Vavpotiča ne bo mogel nihče, ki bo hotel govoriti aH pr kazati slovenski umetnostni razvoj jn delo deloma že pred, še bolj pa po prvi svetovni vojni. Pokojni slikar se je rodil 21. februarja 1S77. ugledni zdravniški rodbini v Novem mestu. Gimnazijo je končal v Novem mestu, nato se je pa posvetil slikarstvu, ki je zanj čutil posebno nadarjenost in veselje. Vpisal se je v umetnostno akademijo v Pragi, kjer je študiral do 1. 1899. Iz Prage <*e je proeeUl v Pariz, kjer je obiskoval Ecole du Louvre in delal prt češkem slikarju Alfonzu Muchi. L. 1002 je nekaj časa bival in delal na Dunaju. Kmalu pa se je vrnil v Prago, kjer se je že prva leta svojega studija pcćutil najbolj d mačega. Dve letj se je učil pri slikarju Hvnafcu. nato pa sprejel prvo zaposlitev kot učitelj risanja na Strakovi akademiji. L. 1906. se mu je ponudila priložnost, da se vrne v domovino. Sprejel je mesto prof. r-sanja na realki v Idrii. V učiteljski službi pa ni vztrajal dolgo. Vleklo ga je k samostojnemu, neoviranemu in nevezanemu ustvarjanju. Dal je slovo i dri j kim učencem in se nastanil v Ljubljani. V Ljubljani se je kmalu popolnoma uživel v vse njeno tedanje družabno in kulturno življenje in se ga tvorno udeleževal. Več let je delal kot inecenator pri Narodnem gledališču, svo-b;dni čas pa je posvečal raznim drugim vprašnnjem svojega umetniškega poklica. Pceebno si je vedno neumorno prizadeval, da bi slovenskm slikarjem izboljšal njihov socialni položaj. Za to delo je imel izreden smisel in tudi primerne uspehe. Kot slikar se je Vavpotič kmnlu razvnl v samost:^nega vedno po svoje mislečega, plodnega tvori ca. Nikoli se ni trajno priključil nobeni izmed umetniških struj, ki so se uveljavljale s tolikim hrupom, uspehi in neuspehi v času njegove mladosti in tudi kasneje. Sam je neumorno iskal novih spoznanj, vedno pa je bil naklonjen mladim, ki je v njih videl bodeče aktivne umetniške obi kovalce. Vavpotičevo umetniško delo je izredno obsežno. Njegove slike, zlasti njegovi portreti so razstreseni po vsej slovenski domovini. Do danes se ni še našel umetnostni kritik in zgodovinar, ki bi bil napravil ob katerem koli mejniku njegovega življenja bilanco njegovega dela. Tako ni mogoče podati zaenkrat popolnega pregleda, kaj nam | je pokojnik ustvaril in zapustil. Udejstvo-val se je Vavpotič v raznih slikarskih panogah. Pove 1 ali smo že, da je bil inscena-tor; izvrsten je bil tudi kot ilustrator, ki je med prvimi pokazal pot, po kateri naj hodi slovenska knjižna ilustracija. Kot slikar je slikal krajine, zlasti mnogo portretov in tihožitja. Goto\ro je, da bo mnogo njegovih del po kakovosti trajen dokaz sposobnosti in razvoja slovenskega slikarstva v današnjih lnch. Pogreb pokojnega prof. Ivana Vavpotiča bo danes ob 15. iz žal na pokopališče k Sv. Križu. Slovenski narod mu bo chianil večen hvaležen spomin. Njegovim globoko priza-detim svojcem izrekamo iskreno sozalje. tiran skoro pol km proč od PolJSakove go- -::0ne v Bohoričevi ulici. Zanikal je, da bi 0 1 na policiji priznal sodelovanje pri vlomu. Predsedn k ga je večkrat skuša] pripraviti do tega, da bi opustil tajenje in priznal krivdo, ali pa navedel dokaze za svoj al"bi. Končno je opustil izpraševanje .n men l resign'rano: — Saj ne bomo nikamor prišli. Iz teh 1 veh se ne da s praviti ničesar! Povabil Je takoj v dvorano priče Ettore- ja Turčija. Priča je z vso sigurncstic po-Lrdl. da je kritičnega večera aret ral oba obtoženca Skupno. Vovko mu je hotel še ubežati, pa je naperil vanj smoKres. nakar se ie vdal. Na stražnici sta pri zasli-*&nju priznaaa, da sta =fOu£lo»ala in zvr-šl vlom. že tamkaj je Jfinnik nagovarjal Vovka da bi izjav.1. da njega n, b:?o traven. Jamnik je na strazmej priznal, da je bU na straža, Vovko pa je izvršil tatvino. Ker je pri soočenju Jarnržk še ved.io taj'1, je TurC: znova potrdil, c> se ne mot: v osebah in da sedita na zatožni klopi prava storilca. Zaslišana bi morala biti nato gratiln-čarka Poljšakova, ki rs se vabilu ni o.*-I zvala. Njeno crebno ičevnje je zahte si j Vovko. Ker pieko njegove zahteve n >o I mogli, je predrednik posla1 slugo po pričo medtem pa vr cal jeva' -*.zpravc in preči-| tal vge sp;3c, 1-nzprava ^e bila nato za pui j ure prek.njena dokler se ni mesto Pcj'.a-j kove javi Novctny, ki je b:l v času tatv ne j tudi v gostilni l je ifcaledoval vlomilca j Povedal je, la .d tekel zk njima v Jem.ovn ; ulico, kamer »e 'teke! tuc j Turci ter ^ba. j istočasno are: "ral Novotnv je potrdil, da mesece strogega z a perm ta 1 leto Izgube častnih pravic. Mart na Vovka pa na 7 mesecev strogega zapora in 1 leto iiguDe častnih pravic Oba sta kazen brez premisleka sprejela. sta obtoženca identična z vlomilcem, le da je Jamnik imel takrat kapo na glavi. Odvzel: so jima vrečo, v kateri sta imela fri kokoši. Kljub penovni obremen t vi se Jamnik še vedno ni hotel vdati in je še naprej tajil. Po kratk°m posvetovanju je senat spoznal oba obtcžer.ca za kriva v smislu .-"b-tožbe. Obsodil je Antona Jamnika na 4 Iz pokrajine Trieste — Zlata svetinja hrabremu padlemu pilotu. V spomin je prejel odlikovanje zlate svetinje podporočnik pilot Bruno C astro iz Triesta. V utemeljitvi k odlikovanju se navaja, da je pokojni Castro vztrajal v letalski borbi in da je žrtvoval lastno življenje, da se je lahko s svojim letalom spustil na I sovražno ladjo, ki je plula skozi Sredozemlje ter jo bombardiral. Istega odlikovanja je bil deležen častnik opazovlec Jurij Mar-tucciello, ki se po številnih zračnih zmagah ni vrnil s poleta po sredozemskem nebu. —»Werther« v Verdijevem gledališču. Dne 9. januarja je napovedana v Verdijevem gledališču v Triestu premiera znamenite Massenetove opere »VVerther« Re-ž ser je Avgust Cardi. Sodelujejo v vodilnih vlogah Giarma Pederzlni, Tito Schipa, Tilly Viezzol: Gasperini, Gino Vanelli, Karol Scatola. Dirigira Franco Capuana. — Nastop odlične violinistke- Dne 11 januarja bo koncertirala v veliki avli Dantejevega liceja v Triestu odlična violinistka Ines Alta, ki Je d'plomirala leta 1942. na Kr. Konservatoriju »Verdi* v Milanu. Leta 1941. je zmagala v nacionalnem natečaju La Spezia. Pred nekaj leti Je pričela svojo karijero violinirtke. ki j: prinaša ve-ike uspehe pri občinstvu in kritiki. Viol'nistka Ines Aita se prvič predstavlja triestinskemu glasbenemu občinstvu. Izvajala bo izbrane skladbe Vivaldiia, Paganiniia. Mozarta. De Valle, Lizsta in Lavagnina. "nseriraj v MSIov. Narodu*4 Sneg v novi Izdaji Obeta se nam še huđa zima — Ko ta nehalo snežiti, bo najbrž pritisnil zc?x>ot hujši mraz Izpred okrožnega sodišča Dva kurja tatova obsojena — čeprav sta ga dve priči spoznali, je tajil svaje sodelovanje pri vlomu v kurnik gostiinicarke Poljšakove Ljubljana, 13. januarja V sredo pred Nov^m leUm je mali kazen_ »ki senat .sodil 33 letnemu mesarskemu pomočniku Antonu Jamniku po rodu s Hude police in bivajočemu v Ljubljani ter 32-lotnemu Mart'nu Vovku iz Brusnic pri Novem mestu, bivajočemu v Ljubljani Oba obtoženca sta bila že večkrat kaznovana. Senatu je predsedoval sos dr. Julj Fela-her, kot votanta pa »ta sodelevala sos Raj-ko Lcdorhas in Ivan Brelih, Obtožnico jo zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučjv-nik. obtoženca pa sta branila dr. Sajo\dc in lic. Drža\-no tožilstvo je dolžllo obtoženca, da sta v večern'h urah 18. oktrbra lan- izvršila vlom v kumk gostiln ičarke PclJSa-kove na šmart^nskj cesti in odnesla S "ko-kc5i v vrednosti izpod 380 Ur. Predlagalo je kaznovanje Jamnika po 315 ln 316 kz in Vovka po 316, 317 kz. Senat je sklenil da bo zaslišal vsakega obt ženen posebej. Medtem ko Je paznik peljal Jamnika iz razpravne dvorane, ;e Vovko stopil pred mizo, na katerem stoji razpelo. Vovko je skušal dolgo zabrirati .sled za seboj tako. da se je izdajal za Antona Valka; po primerjavi razn;h podatkov pa so mu pr šli kmalu na sled. Sedaj je že opustil vsako tajenje in priznal, da je res tisti, ki ga iščejo. Vovko je prestal zadnjo kazen 9. oktobra. 2e devet dni nato je izvršil skupno z Jamnikom vlcm, ki ga je pr'gnal znova na zatožno klop. Svcjo udeležbo je priznal že v preiskavi, ni pa hotel izdati svojega tcvarisa. Na razpravi je zatrjeval, da je kritičnega večera večerjal v Delavskem domu in se tam slučajno sestal z nekim neznancem, ki je zanj vedel samo, da ga kličejo za JožVta., Ta Jože, ki seveda nj b'l nihče drugi kakor Jamnik, ga je povabi, naj gre z njim na šrnart nsko cesto. Kaj bosta počela na šmartinski cesti, po Vovkovem zatrjev^r*ju Jože ni povedal. Vovko pa se je kljub temu odzval njegovemu vabilu. Ko sta prišla do Poljžakove gostilne, sta ob gostilni zavila navzdol. Jože je baje naroč'1 Vovku. naj ga tamkaj pečaka. če kdo pride, naj zažvižga. Vovko Ee je še vedno delal ne^ vednega in prepričeval scdn ke, da še tedaj ni vedel, za kaj prav za prav gre. čez 5 minut se je Jože vrnil z vrečo in mu povedal, da ima v njej kokoši. Ker je nekdo postal pozoren na oba, sta zbežala. Jožetu se je posrečilo uiti čez ograjo, Vcvku pa. ki je nizke postave, poizkus ni uspel in so ga aretirali. Predsednik je takoj predočil obtožencu, da njegov zagovor ne bo popolnorra resničen, ker je ugotovljeno^ da sta bila oba z Ljubljana, 13. januarja Včeraj smo se prepričali, la lahko sneži tudi ob hudem mrazu. Po ljudski veri je včasih br^je premrzlo, da bi snežilo. V resnici pa sneži bolj pogosto ob toplejšem vremenu, ko kaže tor^iomer le nekaj stopinj ispod ledi^ča. To je razaimljivo, saj hud mraz pritiska najbolj ob visokem zračnem tlaku, ko je jasno, z jasnega pa ne more snežiti. Razen tega Je ob hudem mrazu zmanjšana možne^t, da bi se tvorili snežni oblaki, ker je zrak tem bolj suh, čim bolj je mrzel. Sneži najraje, ko se začno mešati mrzli in topli zračni tokovi, torej, ko začne jug izpodrivati burjo ter popušča zračni tlak. V zgornjih zračnih plasteh se jug že lahko uveljavi, ko pri tleh še leži mrzli, težji zrak. Tako lahko začne snežiti, ko je še precej mrzlo. Da bomo dobili toliko snega, včeraj kljub I vsemu nismo pričakovali. Dopoldne je na- I j Iv taval suh, droben pršič in nekaj Časa se j j je celo iT.elo, da se bo zjasnilo. Toda sne-. žilo je tudi vztrajno vse popoldne. Zvečer vsa pošiljka novega snega še ni prispela, i Zopet je bilo treba vzeti lopate v roke ter napovedati boj snegu na ulicah. Doslej nam sneg še ni delal posebnih preglavic, zdaj pa. ne bomo mogli gledati več tsiko zvička nanj. že zaradi tega. ker nas bo sčasom začel drezati v nosove. Dobivamo sicer vselej suh sneg in sneži v drobnih kosmičih, da se ne natrese posebno mnogo tega blagoslova, a sčasom bo vendar snega za vse potrebe preveč. Precej dela bodo imeli sevela tudi mestni delavci, kajti ni 6aia spraviti toliko snega v Ljubljanico, kolikor ga leži na ulicah sredi mesta. Vaega anega seveda ne bodo mogli zvoziti k Ljubljanici in bomo morali biti zadovoljni, če bo skidan z glavnih križišč in trgov. Zaslužek pri snegu bodo našli tudi prdožnostni delavci in danes se je že začela njihova sezona. Davi so zgodaj vztajali tudi hišniki, ki so ponosni na osvoje« hodnike. Vendar ne moremo reči, J a se je razvilo kakšno posebno tekmovanje med hišniki in hišnimi lastniki, kdo bo skiJal prvi sneg s hodnika. Mnogi vstajajo ob uri, ko se prebujajo zložni meščani, čim lepša in večja je hiša, tem večji gospod je hišnik, zato se ne čudimo, da davi sneg ni bil skidan ob 7. pred nekaterimi ^palačami«. Lopate bo pa hresčale in žvenkljale vendar skoraj v vseh ulicah, čim se je začelo daniti. Marsikje so se snega lotili tudi prej in naj jim s tem izrečemo priznanje. Zdaj že vlada splošno prepričanje, da bo tudi letošnja zima huda. Snega bo dovolj, da bo lahko pritisnil še hud mraz, časa Je pa še tudi, da se bo zvrstilo precej mrzlih dni. Ko bo prenehalo snežiti, bo najbrž zopet pritisnil hujši mraz. Sedanji »neg pa seve la tudi še ni zadnji v tej zimi. V hudih zimah se navadno menjava vreme tako, kakor se je začelo zdaj: mraz popusti le toliko, da nam nebo nasuje svežega snega, nakar zopet pritisne z novimi silam L — Reorganizacija hrvatskega železniškega prometa. Iz ministrstva za promet in javna dela sta bila izločena oddelek za javna dela ter za gradnjo železnic in za avtebusn* promet. Ta dva oddelka sta b la da cbsega zdaj prometno ministrstvo samo Se železnice in pošto. — Darila bodočim materam. V nedeljo so obdarovali v Zagrebu s Pcglavnikevimi Jamnikom istočasno Id na istem kraju are- j priključena notranjemu ministrstvu, tako tirana. Obtoženec pa je še naprej tajil. D^-jal je, da pozna Jamnika samo na videz iz kaznilnice. Ob zaključku zasliševanja je Vovko pristal, da je vedel da je šel : .Jože« na dvorišče Poljšake ve z neobšten mi na- darili 300 bodočih mater iz Zagreba in 400 meni. Vzel je brez protesta na znanje, da je ob takem stanju njegova krivda popolna, čeprav je stal samo na straži, in da odgovarja za vse posledice. Jamnik je kakršno koli sodelovanje in krivdo zanikal. Tistega večera je bii po svojem zatrjevanju v Zeleni jami pri neki žensk:._ katere fmena pa ni hotel prvedati. Ko se je vračal domov v Trnovo, je bii are- j Lorkovič. Dosedanji šef tega urada dr. ! Franjo Krajčev'č se je vrnil k svojemu prvetnemu poklicu docenta na trgovski visoki šoli. — Povečanje nvOra v Zagreb. Navzlic prometnim omejitvam v novembru lanskega leta se je povečal promet v javnih skladiščih. Uvoz je znašal 599 vagonov in blaga je bilo 5600 ten, dečim je znašal pro- : met v oktobru 421 vagonov s 3592 tonami blaga. Predlanskem v novembru je znašal promet 495 vagonov s 3S00 tonami. — Novi tobačni nasadi. Zaradi vel:ke£a 1 povpraševanja po tobaku in tobačnih iz~ : delkih je bi;a hrvatska vlada prisiljena do-J voliti monopolski upravi posaditev 8 milij. j tobačnih sadik v Posavini, zlasti okrog iz drug h krajev Hrvatske. Vsaka boleča mati je debila popolno novorojenčkovo opremo in perilo. — Novoletna voščila Poglavniku. V soboto je sprejel Poglavnik zastopnike cer- I mesta Oračje. V tem delu Hrvatske so pri- Sestanek Martin jc strasten šah;st. Kadar začne ša-h;rati. zna prosodcti po ccie ure pn iahov-nicL Utrujenosti in dolžnosti ne pozna ker ne more nič prevzeti njegovoga duha tako kakor zanimiva igra šaha. Nekega dopo*ldne oderop desetih je prijet Martin v kavarno m sedel za mizo\ ki je stala na nji šahovnica 9 postavljenima figurami. Takoj se jo seveda našel rudi pmrtnar. Vse je či6to navadno, samo Martin je nekoliko nenavaden. Na sebi ima namreč praznično obleko, čeprav jc navaden delavnik, nnjnava-dncj^i petek. Martin sc je takoj polobli v igro in rrit» ra hip ni pcmrsliJ na drunc/vega kmeta. Zopet jc bil na vrsti Martm. M:s»H'I je in ra7mi.:!jal. si £"-aošen je nagovoril Poglavnika in mu vošči! srečno novo leto. Pog-iavrrk se je za voščil? zahvalil in izjavil med drug-im: Novo leto bodi leto zmagovitih naporov. — Avtobusni promet med Zagrebom in Varaždinom. Hrvatska poštna uprava objavlja, da je bil z 10. januarjem obncvljcn osebni avtobusni promet med Zagrebom in Var ažd i nom. — Hrvatski radio. Hrvatski Zavod za rv^i6 k1.-^»ovIjo:Lr^nn„im^v^ i b0 to**™** zias« ****** I*anj sta bili zgrajen: dve oddajni postaji. , • _ . ,J,rt. , ., . " Zavod za radio dela na to. da bi se razširil mod^ gallCa' dmgl kemični P — Da, v poročiti... cerkvi! Danes sva se hotela radio po vsej Hrvat>k;, in da bi d:bilo tudi kmečko prebivalstvo po nizki ceni radijske aparate. Hrvatska ima zdaj 70.000 radijskih naročnikov in njih število se bo gotovo dalo znatno zvišati. — Blagoslovitev vode tudi v ZagTebn. Prvč od ustanvitve Nezavisne Države Hrvatske in prvič odkar je sprejela hrvatska pravoslavna cerkev katoliški koledar, je bila v Zagrebu svečana blagoslovitev vode. Po službi/bo/jj je odšla procesija na Jelač čev trg. kjer je blagoslovi] vodo zagrebški metropolit, ki je po cerkvenem opravilu blagoslovi civibao prebivalstvo in vojake. Potem se je procesija vrnila v cerkev, kjer je bila slovesnost zaključena. — Fondi za izenačenje cen. Ponovno zvišanje državn'h teks zlasti na sladkor, cije, žganje, špirit, čajni in kavin nad me-setk služi ustanov"tvi fonda za izenačenje cen, ld naj bi znašal 2 milijardi kun. S pomočjo tega fonda naj M se končnoveljavno uredilo vprašanje cen. — Gostovanje zagrebškega opernega pevca v Berlinu. V Berlinski operi je nastopil oni dan znani bartonist hrvatske epere JceJp šoštarko. Pel je v hrvaščini in bil je prv pevec ki je pel v nemški operi v hrvaščini. — 450 000 kun za zimsko pom°č. Cestna zbrka hrvat ke organizacije »Pomoč* je vrgla samo v Zagrebu prvo nedeljo v tem meaccu 450.000 kun. — Nov Sef TJrada za cene Za novega -~fa Urrda za cene in mezde je bil imenovan brat zunanjega mjmstra ing. Kadoslav delovali tobak že prej in monopolska uprava si obeta od nove saditve tobaka veliko korist. — Zvišanje mestne užitnine v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je s 1. januarjem zvišala užitnino za 100"/o. Za gotove pošiljke so pa dovoljene olajšave. — S^ak industrijsko središče. Mesto Sisak je hrvatsko industrijsko središče in temu primemo se rudi razvija. Nedavno je dala mestna občina na razpolago 17 ha zemljišča za gradnjo kemične tovarne, ki bo edina te vrste na Hr\^t5ka ter JoSrp Vn_ grinc od HSTK. Od teh bo izpadli aama eden. Od žensk, bo* t a Sli gotovo Rl',fl!'i Pečnikova in M4ra Knežič. Tretjo \gr*tkO bodo šele poiskali. — Nekaj smučarskih novic. V švk: 99 že začeli s smučarskimi tekmovanji- Na skakalnih tekmah v And*»rmnru ie zmagal Zurgilgen. Ici je obetal na 49. f>2 in F4 m. V San. Moritzu je bil prvi Keller — Svtrbrn, Lmd-gren. Carlsson in Berglund. v alpsk h disciplinah pn Hnnsson- — Smučarsko tekmo^nie med renr^^ - -'^rama S\ in Franciie bo od 14. do 16 januarja v M^eevu. Tamkaj so bila včeraj tekmovanja. H so Francozom služila zn d ločitev renr?7cn tance. eznicu KOLEDAR Danes: Sreda, 13. januarja: Veronika^ Juta. DANAŠNJE PRIREDITV F Kino Matica: Carmela. Kino Sloga: Bandit. Kino Union: Don J vin. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Mr. Deii-Klar^SČek Dia, Cesta Ariele Rea s-t. 4; Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 13. jam. ob 17 30: Oče. Red Sreda. Četrtek. 14 jan.. ob 17.30: Primer dr. Hlr-na. Red Četrtek. "''•tek. 15. Jan., ob 17 30- Porodno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. sobota, 16 januarja ob 17.30.: Primer Dr. Hlrna. Red A. Nedelja. 17 januarja ob 14. uri: Oče nM-, Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17 30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. OPERA Sreda. 13. jan., ob 17. uri: "La Bohcme. Red A. Četrtek. 14. Jan., ob 17.: ThaJs. Red B. Petek 15 Jan., ob 15.: Slepa mlfl. Opereta. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota 16 jan.. ob 17.: Beg Iz »crnja. Premiera Red PremlerskJ. Nedelja. 17 jan.. ob 11.: An^el z avtom. Mladinska opereta Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 16. uri: Tha**. Izven C^ne od 24 lir navzdol. §te*. g »SLOVCIISEI NAROD«, «eda, 13. jaguarja I3450DTX Ftran 3 Nova knjiga Akademije znanosti in umetnosti Izšla }e U. knjiga razprav matmiatHtru^parlrad agfov-nega razrada — Tehtal znanstveni doneski naših učenjakov manje, a katerim so obokali bohinjski in karavanski predor. Takrat, bilo je to med leti 1903 in 1906, je nadel neki delavec v rdečkasti ilovici, ki polni Številne razpoke v konglomeratu, dva nosorogov a zoba. Poleg teh so našli še već živalskih ostankov, ki bo ae pa porazgubili. Pisec je sedaj oba soba podrobno preučil in podaja uspehe svojih prizadevanj. Ob zaključku Izraza domnevo, da sta oba pripadala nosorogu, ki je Uvel v zadnji medledni dobi, za trdno določitev starosti pa manjkajo potrebna oporišča. Iz mineralogije in petrografije so objavljene najprej tri razprave pokojaega profesorja V. V. Nikitina, ki jih je po želji uredništva po avtorjevi smrti pregledala docentinja dr. Dolar-Mantuanljeva. V prvi razpravlja pisec o >Kristalograiski in optični karakteristiki vivianita iz Nevelj«. Vi-vianit je bela železovsebujoča rudnina, ki na zraku pomodri. Razvit je pretežno v razpokah mamutovih kosti. Našli so ga pri odkopavanju mamutovih kosti v okolici vasi Nevlje precejšnje količine. Druga Nikiti-oova razprava govori -O prištevanju živcev k anortoklazu samo na podlagi podatkov o legi optične indKatrise. ki jih daje Federovlja metoda.« Pisec sklepa na podlagi svojih raziskav, da m mogoče samo na podlagi podatkov o legi optične indi-katrise. ki jih daje Fedorovlja metoda, določiti ali je živec anortoklaz. Za sicer enotne živce globočin in žiiovin, katerih iega optične indikntrise pa ae le malo razlikuje od n.onoklinske. predlaga ime sani-din ortoklaz. V tretji razpravi »Prispevek h karakteristiki eklogitov in amfibolitov Jugovzhodnega Pohorja in k vprašanju o nastanku eklogitov« pa podaja pokojni učenjak detaljno megaskopsko in mikroskopsko karakteristiko eklogitov in amfiboiitov v okolici Slovenske Bistrice ter kemične analize amfibolovega eklogita. horn-blendita in serpentfna. Pri iskanju trdih kamnin za cestni gradbeni material je cestni odsek bivSe Dravske banovine obrnil svojo pozornost na pojave eklogita v okolici Slovenske Bistrice Poskusni kamnolomi in sledilni jarki blizu Zg. Bistrice so pokazali, da na tem področju ni nikjer eklogita dovolj za zadostno Izrabo v ta namen Preiskave pa so dale zanimive podatke o razmerju med eklogiti in sosednimi kamninami. To je pisca napotilo, da se je odločil za podrobnejšo preiskavo vsega kompleksa teh kamnin ter pogojev za njihov pojav in nastanek. Docentinja dr Dolar-Msntuanijeva je zastopana z dvema razpravam. V prvi govori o >Tonalitih in aplitih na jugovzhodu pohorskega tonalitnega masiva« na podlagi svojih preiskovanj v okolici SI. Bistrice. V drugi pa razpravlja o »Triadnih magmatskih kamninah v Sloveniji t jn podaja točen m fcroskopskj popis magmatskih tvorb v bleicki okolici. Razprave zaključuje prispevek dr. M. Cadeža, ki razpravlja s področja metereolo-gije o >Vpllvu turbulence na nastanek in razvoj Inverzij ter na razvoj ničstopinjskih izotermij«. Pisec tolmači vpliv turbulence zraka na nastanek in razvoj inverzij, razlaga vlažno labilnost ozračj, ki jo je mo-troče često or»a.zitt v bližini Inverzij, odgovarja na vprašanje, zakaj je v splošnem nad zapadnimi plastmi relativna vlažnost manjfta kot pod njimi in zakaj se ničsto-pinjske izotermije povzročene po talečih se snežinkah, v splošnem ne morejo močneje razviti. Vsem razpravam so na k<-»nru prikl ničen* kratki povzetki najvažnejših ugotovitev v italijanskem ln delno tudi v nemškem jeziku. Tako so uspehi in nazori naših znanstvenikov dostopni tudi znanstvenikom drugih držav. Ljubljana, 13. Januarja Premer smo n. knjigo razprav mate- matičrjo-prirodcslovnega razreda Akademije znanosti in umetnost1 v Ljub'jani, ki je bila d-končno pripravljena konec no-vembra rvzp slana pa te dni. Knjiga, Ki vsebuje v ce'ctj 10 razprav s področja z'-valstva, rastlinstva, zemljeznanirtiM, ru-lossnanstva n t'remenozn^ntva. Je zelo obsežna, fttej« 502 strani običajne oblike n vsehuio tudi Številne slike, ki 50 v zvezi z besedilom. Kni'e-o Je mtisn la Učiteljska skarna v Ljubljan'. Posebej Je treba omeniti, da Je ta nnj-n vej&i kn ±n& 'zdaja plod večletnega ruda Dalih domačih znanstvenikov prijetno in razveseljivo dejstvo. Neštetokrat je ' > 2o urr tov'.;eno in dokazano, kako ziv-njsko utemel ena je naaa ljubljanska ixn verza fn z njo tudi AJtodemija znanosti n •!• • st\ Slovenci on z uspehi, ki sta be ustanovi dosegli v svojem kratkotrajnem dV sedanjem razvoju, pokazali, da smo sposrbnj tudi na znanstvenem pod-• * u donrine ti za spleten napredek zna-tehtn< prispevke. Na drugi strani pa ■ največje važnosti, da imamo danes že la mn »glh znan5tvenih podrčjlh domače dovstvo 'n da nam ni treba več segati tudi za toajspl ftnfjšn vpraS-nja samo po tuiih virih. Znanstveno delo se pri nas vedno bolj poglablja. Po smernicah §voj*h univerzitetnih učiteljev se je nas znanstveni n^raoćaj loti] napornega raziskovanja številnih Se nerešenih vprašanj, ki se tičejo Slovenije. Uspehe tega dela. ki ;'e Izredne važiti, obj vlja prav Akadmija znanosti *n umetn 3ti v srvoj'b Številni]] izd-iirin ln taka zelo uspešno vrši eno izmed svojih glavnih dolžnosti. Na m mestu druge knjige razprav mrtematično^prir^doslovnegii razreda sta objavljena dva zelo zan mva in važna doneska s prdročja našega živalstva. Pr f. dr. Jovan Hadži ;e napisal obsežno razpravo nja o izhlropsil'h (Oplliones)«. in se v njej na osnovf preučitve novega materiala lotil delne revizi-'e in reš tve od. prtih vprašanj o ishir psalih. Z3 tem ocenim 'menom s- kriva pajek, ki ga narod I inen^m suha južna -n ki ga je tfevedl ljubljanski preučevalec žuželk in raziskovalec kratkega \arrvkega živa'stva -Hnand Jo-sin Schmidt imenoval ♦mavlč * šk-rjaml*. Pi?ec. k' -e prvo razpravo o -ej čudni ±AsociaciJe borovih gozdov v Sloveniji«. Prvi iel te razprave je izšel že v prvi knjigi razorav ma^-inia-iično-pr Irodoflfovnega razreda. Takrat je pisec obdelal »bazifilne borove gozdove«, sedal pa »acldifilne borove gozdove«. V t: dru:>b spadajo borovi gozdovi, ki rastejo v S!ovenii: na plitvih, neapnovit h in kislih t>h. Geologija in paleontologija sta zastopani z razpravo dr. Ivana Rakovca >Nosorog s K -onitnika pri 6kofJi Loki«. Kamnitnik se dviga nad škofjo Loko in se na severozahodu priključuje nanj gTičevje. ki prehaja v pobočje Križne gore Ko so gradili bohinjsko železnico so v Kamnitnlku lomili ka- Ljubljanski kinematografi Delavniki i Matica ob 14.S0, 16.30. 18.30; Sloga od 14.30 dalje; HnJon ob 16., 14.15. — Nedelje la prazniki: ob 10.30, 14.30. 16^0 In 18.30 KINO H 1.4 Mi A - TFJ.KKON i7-.il. Ljubezen in trpljenje človeka izven zakona v filmu Bandit Nastopajo najboljši španski umetniki Agustin Irasta, Anella Bence i. dr. Predstave ob 14.30 ure dalje; konec ob 20.15 rilNO UNION — rELEFON 2Z-21 Pustolovščine ln kazen največjega osvajalca ženskih src Don Juan Adrtano Rlmoldl, Car 13 Candlanl Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri: ob nedeljah m prazmkih ob 10-30. 14 30. 16.30 ln 1830 url iatftai^ MILANO ^"-»j! KINO MATICA — TELEFON S8-41 Pretresljiva ljubezenska drama o blazni lepotici.. po romanu Edmonda de Amlclsa V glavnih vlogah: Pal Javor, Dori« Duranti. — Privlačna, ganljiva vsebina, krasni naravni posnetki EV NE VEST Na poMu slave sta padla kap->ral Peter I ^cenzago. Ker je ri\no. rc.on 1913 po rodu iz Monze ter | s\-ojci zelo zaskrbljeni. Njihov strah ni bi n* bilo domov, so bili Brivio,* rc.on 1913 po pionir markenist Karol Barni, rojen 1921, | neutemeljen. Naslednje jutr? so opazjii po rodu Iz S^regna pri Milanu. BriVc je mimoidoči na površini kanala Martesana izdihnil na raukem bojišču, Barni pa je I truplo mlajše ženske. Ugotovili so. da gre umrl v voješk' boln šnict v Bariju, kjer je ' za omenjeno Katarino Scotti. Verjetno je podlegel zn poškodbami, kj jih je dob 1 j rev'ca v gor>t; megli zašla, priSla na rob na bojšču. kanala, se spodtaknila in omahnjla v vodo, — 1 *mrl je senator P. Fedele. V Rimu kjer je utonila, je umrl senator Petere Fedele. državni mi- Loterijska sreča. Dne 9. januarja so nistor, ki si Je pridobil 6 svojim znanstveno zgodovinskim delovanjem številne zasluge. Ob njegovi rak vi so se zbrale Številne rimske osebnosti iz kulturnega in političnega življenja. Pokojnikovi svojci so prejeli sožalje kralja Cesarja in Duceja. Pokopin je bil pokojni senator na državne stroške. Fašistično vlado je zastopal pri pogrebu prosvetni minister Bottai. Za krsto so korakali v mrtvaškem sprevodu ministri Grandi in Thaon di F.evel, državni podtajnik! Russo, Jannelli ln Del Giudice. kabinetni Sef ministrskega predsedništva Bellazzi, predstavniki senata, faflijske ter korporacijske zbornice, stranke, univerze, ter drugih ustanov. Na mrtvafkj voz je bil položen venec Kralja Cesarja. Pokojnik je bil profesor rimske univerze, kjer je predaval srednjeveško in sodobno zgodovino. — Ob 30u letnici Klavdija Monteverdlja. Danes 13. januarja bo na mjlonski Scali ( premiera odlične opere Klavdija Montever-dija »OđiSejeva vrn'tev v domov nor. Pred- i stava je bila pripravi ena ob s delovanju bile 'zžrebane sledeče Številke: Bari 30. 41. I, 73, 62. Cagliaii 66. 42. 86, 2. 22. Firenca 3. 39. 41. 48 in 20. Genova 50. 18. 53. 2°. II. Mi'an 43. 39. 11. 8. 59. Neapelj 45. 39 43. 58, 38. Pa'ermo 86. 89. 65. 77. 8. EČ£m 8 66. 59, 49, 4. Turin 47, 43, 42, 64, 24. Benetke 81. 68 24. 7. 51. — 100.000 lir Škode Je napravlTa drzna tatinska druščina tvrdki Ivana Mergalli-Ja v Derganu pri Milanu. Odnesli so razne pisalne stroje, trakove in druge potrebščine. Oblast je zlikovcem že za petami. — Nova umetnostna gaVrija v FlOrenci. V prostorih nekdanje kavarne »Michelan-giolo v Florenei. kjer so se zbirali to-skanski umetniki, je bila urejena nova umetnostna garelija. ki je bila te dni otvorjen. To kulturno slavje Je bilo združeno s sočasno otvoritvijo izbranih umetnin iteMjanskega akademika Fellca Care-ne. Na tej razstavi je zbral Carena 36 slik in 26 risb, ki vzbujajo občudovanje umetnost ljubečega občinstva. Nova galerija ima značaj stalne umetnostne jraleri- z zavodom visoke kulture v pr'sl^vltev i Je* k^er bodo v smiselni ^^vi razstavlje 300-letnice znamenitega skladatelja Klavdija Monteverdlja. Dirigent je M.*rio EtosaL Režiser Mario Labroca. Sodelujejo sel sti aianda Magnool, Cioe Elmo Fedora Bar-bierj. Ju1: leta S mion.it-, Marija Canall, f^iorenz- Tasso. Tancredj Pasero, GIno Del ?:^nore Piero Pauli. Da.r'o Casell;. Jrs:p Nessi. Et.'! Venturini, Aldo De Fenzi m A'bert Carr.lci Lotti. — 2upnik pa.del s slikarskega odra ln umrl. V* naselbini F gino Milnneee ie bil župnik don Emilio Trabattoni, star 63 let. V zadnjem času so izbrani umetn-ki pre-n^vl.ali" zanimive slikarije v župni cerkv'. Te dn' pa so zanimiva dela p tegnila župnika Trabat:on:ja na visok slikarski oder. Hotel si ie 4z bližne cgleristi, kako napredujejo Drnetn!Ska slikar-ka dela. Toda pri prehodu čez mostiček na slikarskem odru se mu *e spodrcn-lo. Strmoglavil je z v šine ter obležal na tleh v cerkvi. Pri h teli so mu na pomoč, vendar ni bil- mogoče več pomagat'. Nesrečnemu župniku je počila bbanja in ."0-n"X -tIIt žrebanje ostalih nagrad bo o-sdednje dni — židje na obvezno delo. Dne 15. t. m. bodo. kakor poročajo iz Bulin.pe.'te pozvani na obvezno nelo ŠMrje lesniki Ži-dov, rojenih 1909. 1912. 1916 in 1918. Priključeni bodo delovnim edinicam v zaledju odseka, kjer operirajo madžarske čete. — Nesreče. V zadnjih dveh dneh so sa ponesreč-iki naslednji ponesrečenci, ki ko iskali pomoči v ljubljanski bolnici. Ivan Leskovec. 361etni posestn k od Sv. Jošta, si ie pri padcu z!oni,l desnico. — Fr. Parke-lj. f)41etni delavec z Jezice, se ie pri padcu ranil na levi nogi. — Antonija štern. 35-letna žena bančnega uslužbenca iz Ljubljane je padla na cesti ter se potolkla po obrazu. — Janez Vcdišek. 13-letni d jek iz Ljubljane, se je pri sankanju zaletel v drevo ter sc potolkel na glav'. — Ivana Japelj C4-letna hči posestn-ki iz čme vasi, si je pri padcu zlom'la de. nico. — Frančiška Furlan. 33-letna služltelj ca iz Ljub-lane, se je usekala v levico. — Valentin Bradeško, 4-letn; s'n postrežnice iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levico. — An-t n žakelj, bivši sejmar iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomil levico. — Sanje so razodele resnico, popravile krivico. Nedavna je umrl v Milanu Hz-^etni Bruno ScaroII. Zapustil je ženo Elizabeto Volt', ki je živela z 20-letno gospodinjo Vando Ivetti iz Udina. Zemeljske ostanke Bruna Scarolija so prepeljali v Neapelj, ker so bil pokcpajii. Njegova /dova se je odločila, da se po moževi smrti preseli v Neapelj. Toda pred odfleHtvfjo je nsn-doma opazila, da f je izginila dragocena na-prsnica z dragulji. Bilo je posebno naključje, da se Je g»sP d nja Vanda Ivetti kmalu po Scarolijevi smrti odpeljala domov v Udine. Ko je Scarolijeva vdo/a opazila, da dragocene naprsnice nikjer ni, je osum'la Ivettijevo tatvine in spravila njeno odpotovanje v Udine v zvez^ s slabo vestjo. Ko je Ivettrjeva za to doznala, je odločno zavrnila sum. kar je pa ni mnogo pomagalo. Bila je zaslišana, aretirana. Tod nenadoma se je vsa zadev pojasnila in »e je razodela nedo'inost Vande Ivettijeve. Scarolijeva vdova je imela namreč kmalu zatem čudne, toda značilne sanje. Sanjalo se ji je. da leži njena naprsn'ca v rakvi njenega pokojnega moza, kamor ie neopazno zdrkn la, ko bc Je s poslednjim poljubom poslavljala od mrtvega moža v krsti. Storila je takoj potrebne korake, da bi $e rafcev odprla, kar pa ni bilo lahko, ker je bilo to njeno prizadevanje zd:i2eno O čudežu ; Os r a m ž?a:xjirc.e«šr Del prod;qio deli a Lampada Osram At'riv*fso numtros« IrsfuB di diamante. r o d< tung^rano de>l« lampada OSRAM »D a ridoHo. cen la massima uniformi'a pojsibi e. ad una estrema ict '■: e;;a I kg. di quesfO l o del diam di mm. 1 100 i >-t be copnra la d>stan;a Milano Napoli Guanlo pU uniforme e il diamarro dat fitamento tanto pnij eiai'a e I« spirale che con esso si (orma • tanto piu alta 1'efficienze luminose. Pereid si oM»ene cen le IAMPADE OSRAM D moiFa luce t poco consumo Z vlečenjem skozi ?levilne dijaman-ine odprtine sranjsamo žico OSRAM žarnice kar najbolj enakomerno na najmanjšo debelino. 1 kg. re žice bi mogel zvezali Milano z Napo lijem. "Cim bolj enakomeren je premer žice lem bolj pravilna je iz nje napravljena vijećnica in lem večji je sve tlobni učinek. Zalo dosežemo z O SRAM-» ŽARNICO mnoge irtUobe in majhno porabo 6 6 s precejšnjimi težavami, ki j4h je pa končno premagala. In zares so naSli rjeno na-prsnico ob pokojnikov: gla\*l. Tako so sanje razodele resnjco in popravile Krivico, ki je b;la storjena osumljeni r1 ~o>dinji Ivettijevi. Vdova se ji je odšk tla s pr mernim darilom. Radio Ljubljana ČETRTEK, 14. JANUARJA 1943-XXI 7.30 Pisana glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. L2.20 plošče 12 30 Poročila v Isovenščini. 12.45 Itallin^ pesmi v dialektu 13. Napoved ča-~ i-čila v italijanščini. 13.08 Poroč:; v-nega Poveljstva Oboroženih Sil v >..rav nć skupnega razeT. imena. Nebrrc sta h\m mez-gof nepa sta niče v ]a. norma'no debeli kakor le>fk. Imata pomembno naleti Po te»evu krož>* razen krv: hmfa ali mezga. Prc-bva se po mezgtj\nih žilah Na prti Icr^tnia te tekoč ne so ra/vrxcnt bezjjavke a!' limfne žleze. Mezija na svoj poti p»reč*^čuie ai r-receia v ž'ezah: bezgavke zadrže škod Sj;w so- z'ast' bakrenie Ptcč ščena me-zea nad 'iuie sv«,jo po* ter p b ra škodili ve sno*vi Bezgavke t-crei opravljajo posebno jvmcmhno nal -so ker čistko orwn'zem Vsi verno da ^ezanvkc vča* h otfeče^o To se nvvva ino zgodi, če se ran;mc aH se nam kai tmoii. pa tudi oh p'-eh'adu Ko mez^a ponose do bezgavk ššcf pogoo^o gleda io b' 'nkf.Tr. v usta iti grj^anec Z'a^ti znčetek anrrne je lahko spoznat' po znači-nih spn-membah nekmec in slnznice. Pr; angini nebn;c; r-tečeta vča s h zelo. tako da se nrrhod med ustno vot-V-no :n Pitancem nevarno zr£; Bc>eda an-£"na p^nv.mi orno ter izvira 'z toga. ker brj'czen zoži odprtino med ustno votlino in go! tancem. latico spornarta po njen:h zna^VoFtm: pn nji pordeči vsa y'uzn ca v ustih ne »e neb-n:d m goltamec. Rd ^ica ie ^kriama. podobna kakor no *-desu. m po n i i je brezen debila ime. Vn » ali rdečea v ustih st pokaže navadno prej kaikor na telesu tako da lahko zdravnik spozna boeztn zgodaj ter ukrene vse potrebno Tud ta prmei nam pokaže, da ne smemo n kdar poJccn e-vati angine in da je pripi-Tcoliivo. oomiti se čimprej na zdravn-ka C< je r#boienje za skrLatitvko posebno hudo. prekr jejo neb-nrJd boloiivkasti oblož.ki. Podobni vo kožicam pri dav-ci, zato pa bo'ezen tebte spozna le zdravn:Jc s p-'*m<>ćjo drobno^.'e|freMio aknaf.nko ie obolenje ki io označujejo razen ang ne Pikrlarni zpu>čaj- po telesu m luščenjt koče. Skrlat nka lahko nastopi tud; brez tzpu^čajev zgoij Kot anilina Ta bolezen ie t>a prav tako na-iez'j'va kakor skrlatinka z vsemi znaki Zato jc včasih zgodi, da drup rx>in k ki naiezt ooiezen. trpu za »pravo« škrlatmko z vsemi: njenimi znaki m ljudje se čudijo, od koo le oole-zen dobi'1, ker mislijo da je ang:na — an gina 'n ne škrlatnka Pevvzročitelj oodenja e v obeh primer.h t&ti. P n peti se da odrasli ooo'e za ang nt/, medtem ko sej njih otroci obeleli za škrlatmko Zato nagiašia itriJvO'vnjak da je skrlatinka nevarna bolezen tudi za odrasle ter je povsem napačno, osamiti le otroke; tudi od ras In b m- rad biti osamljeni v primeru cb^ienj otr^k za škrlat nko da bi ne treščili bcviczenskih klic Vsaka angina bodisn pn or.^kjh aH odraslih, će se pokaže v okolic: bolnika s škrlatmko. je sumljiva ier je verjetoo da je njen povzroči to) j iM^ kakor pr škrlatink]-Zato bi moral biti slenerni bolnik t angino v takšmh primerih oaamljen najmanj dc«>ct .ai ali do popolne ozdravitve. Angina in davica Na angino m-ramo b t: tudri porzorn* za radi nevaaie bolezni davice. Ant>.na v za^ ćetku «iavice se p uaže v tem da s'a neo-nici malo etećeni tc ■ ju prekri vajo bolo-srve p^pe Naslednji dan sc te peyr razširi ;o- tako. da se povem strne jok To je b iosiva kož ca. ki po&ztra vso neOn-co in se rs z teza tudi na 1<& pcoti jez ćku. Ce ne poseže vmes v pravem času zdravnik, se kožica razV.ri na vc> 2'^tanec in kmalu sledi smrt. Včasih sc h vezen z ne-bmc razširi n-a glasilke v grlu. da začne durrd b<5il-ii ka. Pn da\ >ci angina ne povzroča vrsokt \Tocne in bolečine v uo<5-to zvezana z ruz-| nimi drugimi .evarnimi obolenji (kompli-j kae jami) Tako je vnetje srednjega i^csc* l pogosto zvezi z angino. Angina napadt : licbn ci. ki sta kakor -šino po* eduii, razen ; drugih žlez snti mt/>jt ier zadriuitrta bo4e-I zen.s.ice klice. Klo aebnici ob«riita se rz njiju j '^hko raz:-ri;o po telesu škodljive snovi. ; z.'tc je razumljivo, da pn anon pr.de vča-; sih tudi do zastrupljenja krvi. Srrupi -i j r.ebnice se razširiajo bolj ali manj po vsen. 1 tde5u. kar lahko povzroča razna eboicnja j na primer revmatzem vnetje slepega čre-»:*>a. vnetje ledvic td Zdravniki vedo d& ; je v času epidemije angine mnoga već pn uieiov vnetij siep«.qa črevesa. — Poscpno • nevarna je kronična angina, ki se kaže 9 j tem. da sta nebnici vedno nekoliko vneti, j \ netje .^e neprestano ponavlja Ln pr: vsa* k^m \nctju bakterije prod raio v kri tet St Sirije po te-Iesu Tako povzročajo nešteta nevarna obi4en*a — Zato je treba pr>-gosto u-pozanan. kako silno nevarna je an rog p*^iv rad ziblje strihnovo seme kon. pravo poslasnco. Vas, kjer oslepe I in živali Skrivnostni psjavi v meh'ški vasi Tiltepec Navadna angina Anglosasom prim gumija Proizvodnja sfnteti^i^ega gimilja jih ne more reSItiT iz kritičnega iDOložaja ,Ary"' ie ze'o nevarna bolezen z^tradi ko vsaka ani?in "a-la M.ko nedolž- no !e z bolečini . cr'u iri zvišano ter. to ncksij dni ali morda teden. Zato maraifTH biti prevdni vse'ej. ko na.s začne boiloti grlo in če sami ne moremo ugo-rov-ti kaj nam je, se muramo obraiti na zdravnika. Razne vrste an^in Mrr^n huj'e so druge vrste angine. Pri ob ''cnju ki ga zdravn ki menuiejo foil^ kulama angina, pokn-vajo nebnici sive ali SBvorumene pe^*ce većie soremembe se pokažejo pri 'a^unarm ano-;ni Pn tem obo-kmu ne otćOera 'n porvle^ita ie tbe neb-n ci. temveč rumenkasto siv ob'ožek prekrije tuda lamice (lakunc) nebnic vč-asih pa t? vdolbivc celo ^tHe bf'osnve kepice podobne zatna3kom Te kep;ct sestavljajo gnojne stanice, polne bakterij Plaut-V;r: cen tova angina ic dobila -me r^1 riizisiko\'a)1-cih. ki sta odkrila pov rov 'te' j a bolezni Pri toj an-1 -ni pokriva in nebne-' belosrv^ orilo zk i Vča«b o»bV>žek pokriva rudi okolico nebne \':i^:h se pn tej boiezTi nan-^vijo rudi jarmim čiri. Čenrav so vsa ta obHenia P'rccci huda šc vedno niso aaihujša ker se t?nri lahko pn^to 'zceja >\n^oo hj'§e obo-lenie ie ko se nebnica vname v sreiimi. Tedaj nebn-ca tako oteče, da bo'n k komi? požira in težko d*ha Vročina >e dvigne tudri nad 40° S rem p? nie vrste anain Zdravn k' naulasaio>. da 9(, vse an^nc nevarne teT da je lah&o njih po>iediea zastrupi j en je krvi. An^!na in skrlatinka Anc:Tia se dmž' rudi z dru^mi boleznimi Ptrsvbno nevarno je obi-'enie ko se družita škrlatnka in angina Pn škrfattnki je ang:na zaeetek bolezm. To angino je Japonci imajo zehaj v rokab PO*^o svetovne proizvodnje gumija. To je eno najbolj žalostnih dejstev za Združene Jrz.ave m Anglijo. Anglosaška vojna indusTrija bridko občuti pomanjkanje gumija. Propaganda si sicer na vse načine prizadeva prikriti to dejstvo, toda s sveta spraviti se ne da. Amerika in Anglija si skušata pomagati iz vedno večje stiske na dva načina. Na eni strani bi radi oovečili pridob5vanje naravnega gumija na amerišlcem in afriškem kontinentu, na drugi strani pa obe državi pospešujeta izdelovanje sintetičnega gumija. Znano ameriško oodjetje Gruber Reserve Company je skleniio pogodbe glede dobav gumija v naslednjih pet h letih z Brazilijo, Peru, Nlcarnouu, Costa Ricc, Columbio, Bolivio in Ecuador-jem Kondurasom Tr:midadom. -in.Fjlesko Guyano angleškim Kondurasom. Salva-dorjem, Mehiko. Guaatemalo in Panamo. Lajik bi utegnil misliti, da je storjen s tem že važen korak na poti k preskrbi Ar"p*-:ke 2 eumijem Kako j t- pa v resnici? Mednarodna statistika nam pove Uu jC znašala pro^ odnja gumija leta 1938 v Ecuadorju 1572 v Meh.ki 2775. v Braziliji pa 18 000 ton. V drugih zgoraj naštetih državah je proizvodnja gumija taxo ne^n^i- na, da je sploh ni vredno omeniti. Amerika je pa rabila ie pred vojno letno okrog 800.000 ton gumija. Mnogo se sicer govori o tem. da bodo nasadili več dreves, ki dajejo gumi. toda to je v najboijsem primeru pesem bodočnosti. Drevo, ki daje gumi, mora tasti najman, pet iet. ludi Oe bi se Ameriki to posrečilo, bi morala čakat, najmanj še pet let. da bi imela na razpolago večje količine gumija. Pomanjkanje gumija je Ameriko napotilo, da je zasedla Liberijo. Od te zamorske republike si je pa obetala tudi mnogo preveč Leta 1928 so pridobili v Liberiji samo 2950 ton gumija. Ostala proizvodnja gumija v Afriki pod angleško konuoio je tudi neznatna .Zato sta se Amerika in Anglija s čim večjo vnemo lotili izdelovanja sintetičnega gumija. Prvi objavljeni stati-e*;čni nod;>tki bi bili utegnili zapeljati sJa-bo Informirano javnost v zmotno mnenje, da bo vprašanje gumija po tej poti zadovoljivo rešeno že letos. Toda strokovnjaki so rudi to ?motrto mr-e^e kmalu ovrgli. Pc cenitvah AmcrfČana Neisona je Amerika v prvi polovici lani izdelam 9.400 ton sintetičnega gumija, v drugi polovici lanskega leta 22 900 ton skupaj torej 32.000 ton. Letos pa hoče Amerika Izdelati 3S8 000 ton sintetičnega gumija. Tudi če bi se ji to posrečilo bi problem gumija ne bil zadovoljivo rešen. Angleži sami so glede pro:zvodnje sintetičnega gumija v Amerik skeptični. O tem priča nedavni eklep kcmisij3 za gumi v angleškem ministrstvu za preskrbo, da bo začela tudi Anglija izdelovati sintetični gumi. Prvotno sta pa bili ameriška in angleška vlada dogovorjeni, da bo samo Amerika izdelovala sinlelični gumi in ga dobavljala Angliji. Anglija se je doslej cdlečno branila umetnega gumija, ker ;° imela večino gumijevih plantaž v svojih rokah. Angleži so trdili, da je sintetični gumi predrag in dc po kakovosM daleč zaostaja za naravnim. Zciaj so pa prisiljeni izprememti svoje stalšče. Anglija ima zaenkrat še v rokah proizvodnio gumija v Indiji in na Cevlonu Leta 1939. je prišlo iz Cevlona 61 210 ton gumija, iz Indije pa 8060. Toda japonsko vojno brodovje ogra-ža ta uvoz. na drug istrani je pa treba računati z vedno večj:m pomanjkanjem ladij. Problem gumija bo torej delal anglosaškemu svetu še hude preglavice. Jubilej strihnina Strihnin je eden najhujših strupov. Pri-dobiva se ;z trop-en:h gcxzdmh rastlin vrs*e loganiacee. Sadeži te rasti ne imajo trd o Ivpino in v njih je zelo strupen gTcmik alkdo-id, ki mu pravimo Strihnin Po tem strupu silovi zlaa&tj seme v V z lunin i ln dr j: rasitoOega bljuvačnika (Brcchnusj-baum). V semenu je do 1.0 °/o strihnina in skoraj enaka k<_/:čina j-e enega nJJriitrrda brutma. ki pa ni tako hud strup. Stnhnln sra prva pn-dobtvsia Pciletie in Carven:e»n ieti 1818, in sreor iz semen že omenjenega bljuvačnika ter iz kuže in sci^cn neke druge vrste strihnov. Strhn n se uporablja v mnogih primerih kot zuVaviilo ker učinkuje izpodbujevalno Vasica Tiltepec v mehiški držav- Oaxaca. ker je srimo 44 s slimo kritih h?* sama po sebi ni nič posebnega Kdor pa orvde prvič v to vas. opazi ves presenečen da so vsi njeni prebivalci slepi Po včhv so bit: va-ščani že slepi rojeni ali pa so os-leoel* nekaj mesecev po rojstvu. Tako je v tej vasi že n^d 100 let Prvotno So m da se slabe oči odnosno slepota podeduje, pozneje se je pa pokazalo, da temu ni tako, kajti ostepeLi so tudi ljudie *z drugih krajev, ki so se našel b v va*' Tdtrpec. Pa ne samo ljudje temveč tuoV živali oolepe v te; čudni vnsfi To velja pr*ebwo za domače živali, predvsem za teleta Tudi pri ž'valih začne v-.d pc«ar: Mu prdevo na JA'et Gcvedo1 kupljeno v drugih krajih pa v T:!tcpcu večinoma ne o^lerr T »da tudi domače žAvaAL pren^ne od drugod, izgube v innorjih primerih vkL Seveda se učenjaki že dolgo ran'rnaf©) za vprašanje, kko to. da prav v tem kraju ljudje in živaji (Vepe medtem kr> je po vsej okolici njihov vid normi len. IVH \ 'ci vaiji Tiltepec &«> močno vdani jviančevanju m prv(rfno so učeii;uki nvti 1 da < [»• zair'-di ee/memepa u/\.n ;i ilkoClde T li kako bi potem mogle utJcneti /i%arti k a'^v h'j'.nih pijač nc pozni :<,'J Naravi Jovci so misl-i'H. di gre za i^occilfc Hstov nek<- i drevesa ki je v tej vasn ir r;om mno r ni »Vcol.'ci si'n-> ra^^rirno T<."l« Mul fa m r laga ni točna \*.obrže powraroćl overitev ljudi i-n IHa^H H-f-Sn« žv/.Tvt r SjVo maihni l"o;nka nekt--a črva t^nk-n ki-kor las. Te l:č:nkc nnj bi s<- rfn v.; 'c v človekom in ži>-a'okcm o€**V tpr ur " lo očesne lt>Cft P^»I r* • *> • "9 o*!er*rtve so op^^onali KmtJ ni ,.!>!'' (ir-itev. mtmb\ kjer naj bi j h p Turčija b9 gradila elektrarne Turško ministrstvo javnih del Je pripravilo načrte za gTadnjo vodne elektrarne prj kraju Caglugri* v daljni okol ci Ankare, in daljnovoda od tega kraja do prestolice. Pri ćaglajiku, 35 km severnozapadno od mesteca Polatli. bo zgrajen v svrho regulacije reke Sakartja velik nasip, za katerim bo nastalo umetno Jezero, obsegajoče 215 milijonov m3 vode. Padec bo znaSil 26 m. V umetnem jezeru se bo nabralo letno do 500 milijonov m3 vode. tako da bo mogoče proizvajati 75 milijonov kvvh električnega toka. Za preskrbo zaledja Smirae z električnim tokom nameravajo zgraditi veliko elektrarno pri kraju Demirkoprti ob reki Gedts. Tam bo na razpolago letno tudi okrog 500 milijonov m3 vode in elektrarna bo proizvajala 80 milijonov kwh toka. Dosedanja raziskavania so pokazala, da bi lahko Turčija ob primernih vodnih napravah pndo-bivala v sredozemskem področju iz reke Ta-laman 90 000. iz reke Manavgat 6.000 Iz reke Essen 4.0^0. v okraju Adana pa lz reke Zamanti 200 kw energije. Zimtrrski ljubavni napoj Kava ali ava se imenuje ljubavni napoj, ki ga znajo pripravljati žene in dekleta zamorskega plemena Papuancev. Na tla postavijo velko leseno skledo, okrog katere stoji v krogu mnogo žen in deklet, ki pnrino žvečijo korenine rastline sva ?n jih pljujejo a slino vred v skledo. Po:em pr:h'*eio malo vode in ljubavni napoj ie pripravljen. Okus ima zelo neprijeten fn rudi na zunaj ni vabljiva ta pijača. Toda zamorci in zamorke jo navdušeno pijo. Ctncjltev ©tršega ^^va£k*Xi Slovaka jc z JI decembrom crnici '1 seg svojega clTi^rvneija r \ i n r - i \ -r rev j je s l. ki u«'ric-rn p^cn^halo t«tit V bodice smejo i/!ioa: rev ;c itane n* 12 straneh Cede dnevi^'ov je \>Vcj H čeno, da b *»ta ishaiaaa <'s' .ak« in •Grefi#> bo»te« kit giavn-i lista dl 1 • na S nfi m> de'jah pa na 16 straneh Vaj dru^i |!aej so biti pa omejeni na 4 oJujaiio na 6 rr.i.uL Nov rekerd v sterr^raf jI Zn^ini nem'ki stenogr-1 f moji9*oi C^.v^r^ Paiicker. zdaj nadp-h^ćn V e r* '< 'zal p^. tečaju Državne zveze nonk h t"-Vih steno*?nifov in* nem '\acrja ter drutrh stn ko-vnj'kov je v ttth /a^«-r-'n:h dneh napisal v 10 mi-ut"h po 400 rlogonr, v pet h no 440 in v treh po 480 Vae d k I ite je v najkrajšem času brczhbno prep.sal, PRAKTICFN M02 — Zaknj s- nauči lsvojo ženo tcrok'ra*i? — Imel sem tehten razlog za to. Poio*-v'co ploče, ki ji jo d-^m vsakega prvega% dobim vsak meee? nnzi' TE2KA STVAR Mihec bi zelo rad imel sestrico. — Potrpi malo. — mu pravi mati, — Cfj boš priden, po pa dob 3. — Kdaj, mamica? Julr:? j. O. CURVVOOD: polja riUMAN Silil je Tonijeto, naj je, in ta je vzela nekaj jabolk, čeprav ni bilo videti, da oi ji Šla v slast. Med tem ji je še enkrat razložil, kaj morata storiti. Treba je bilo prekoračiti vrt in živo mejo in hoditi še nekaj milj proti zal >du. preden bosta lahko brez skrbi znova zavila proti vzhodu sa. sever. Eno noč bosta morala prebiti v gozdih, n Jeems je obljubil, da ji poišče kraj, kjer ji bo povsem udobno. Njeni čeveljčki, ki so bili že raztrgani, so ga skrbeli, zato je rekel, da ji čez dan napravi iz svojih gole-nic mokasine. Tonijeta se ni plašila misli, da jo čakajo telesni na; ori, vendar je Jeemsa pazljivo poslušala. Všeč ji je bilo, ko je tako zaupno, kakor da bi bil njen starejši brat, snoval načrte zastran nje. Ko sta krenila na pot, ni stopal več* vštric nje. amnak spredaj, držeč lok, na k-iterega jc bil položil puščico, nared za strel. Toda spotoma ga je udarila veja, tn lok mu je padel na tla. Sklonil se je, da bi ga pobral, a zdajci je Tonijeta zakričala. Njen vzkrik je bil tako poln blazne groze, da ga je kar vrglo pokonci. Komaj deset korakov od njiju je stal poslikan, polnag Indijanec, očitno namenjen proti zapuščeni hiši. V tistih nekaj sekundah, ko sta si zrla iz oči v oči, je Jeems opazil, da prav za prav ni Indijanec, temveč belo-kožec, in spoznal v njem moža, ki sta ga bila s Tonijeto malo prej videla med Mohikanci. Najprej mu je nekam odleglo, takoj nato pa je uganil, da ima pred seboj sovražnika, ki je še nevarnejši od Indijancev, enega tistih brezs/čnih morilcev, ki nabirajo skalpe. da bi jih spravili pn Angležih v denar. Indijanec z modrimi očmi! Kolikokrat je bil stric Hep-siba preklinjal to zavrženo drhal! To so bile zveri, okrutnejše od tigrov, peklenščki, ki so jih bili Angleži nahujskali in plačevali, dokler ni postala njih grozna delavnost ena sama orgija zased, umorov, požigo ir ropov. In eden teh peklenščkov je stal zdaj pred njima, poslikan in namaztn z oljem, a vendar očitno belec s plavimi lasmi in drobnim: modrici očmi. Oborožen je bil s puško, nožem in sekirico, in ob pasu sta mu visela dva skalpa: eden je bil ženski, med tem ko je moral biti drugi snet z otroške glave. Jeems j* opazi? vse to skoraj že r,reden ie odmev Tonijetinega vzkrika zamrl. Dozdevni Indijanec je bil nekoliko hitrejši, in v tem. ko se ie Jeems zdanil ir hotel napeti lok, je nasprotnik že dvignil puško k licu. V tem obupnem položaju je planil Jeems napre4 in vrgel lok, s katerim si zdaj ni moorel pomaeati v nasprotnika, tako da g^ ta ni zadel, ko je sprožil Morilec je najprej mislil, da ima pred seboj samo dvoje otrok, in upa , da je našel v njiju dve lahki žrtvi; zdaj pa jo videl, da ima opravka z nepričakovano močnim in urditim nasprotnikom. V prvem hipu ni utegnil zgrabiti ne za sekirico ne za nož; z vso močjo, ki sta mu jo vlivali dolžnost, da brani Tonijeto, in žeja po maščevanju, je Jeems udaril sovražnika v obraz n ga nato zgrabil za grlo. Oba sta padla po tleh. srdito se boreč drug z drugim, Tonijeta pa je z očrii razširjenimi od groze zrla na živi, premetavajoči se klopčič, v katerem ni mogla razloči** ne tega ne onega. Niti Kolo. ki je grozeče lajal. in kazal ostre zobe, ni mogel uprežati ugodnega trenutka, da bi napadel sovražnika. Nazadnje se je lsžni Indijanec z obupnim naporom izvil, poskočil n prijel za sekirico; a v tem, ko se je pripravljal, da bi udaril, mu je Kolo planil na grlo. Sekirica je tolikanj silovito padla po psu, da se je uboga žival kakor mrtva zvalila po tleh. Zmagoslaven krik je udaril morilcu iez okrvavljene ustnice. Mislil je, da je boj že dobljen, kajti zdaj, ko je stal mladeniču vzravnan nasproti in držal sekirico v roki, se mu je zdel Jeems le še neznatna ovira med njim in lepim, bledim obrazom deklice, ki mu jo je bil slučaj tako srečno postavil na pot. Toda Toniieia je bila v tem pobrala izstreljeno puško in stopite Jeemsu ob stran, pripravljena, da z njim vred zmaga ali pogine. Tako blizu Jeemsa je stala, da se je dotikala njegove lakti; a tedaj ;o je odrinil s komolcem, da jo je zaneslo v grmovj*, hkratu pa zalučal sekirico v sovražnika, ki je bil storil korak naprei; in v tem. ko se je ta nagnil na stran, da ga rezilo ne bi za- delo, je Jeems pobral eno svojih puščic in skočil po lok. Iz grma, kamor je bila padla, je Tonijeta razločno videla, kaj se je zgodilo. Videla je, kako se je Jeem« sova vitka, zala postava lahno sklonila naprej ia kako se je zver v človeški podobi zagnala proti njemu. Tedaj pa je zabrnela struna na loku; po zraku se je potegnilo kakor srebrn blisk, morilec je zaklatil z rokami in telebnil vznak. Puščica, mu je bila predrla prsi. XIV Jeems je hitel tolažili Tonijeto, ki jo je bil t% dogodek hudo pretresel, hkratu pa je pomislil, da so Mohikanci gotovo slišali morilcev strel. Deklica v svojem strahu iznrva kar ni hotela, verjeti, da je boj že končan in podli morilec mrtev; toda lastre oči so jo prepričale, da ne bo strupeni gad nikogar več uklal. Olajšanje, s katerim jo je navdala ta gotovost, in sreči, ker jo ie bil Jeems tako hrabro branil, se je pridružila radost, da j* videla Ko*a živega.. Izkazalo se je. da je bila sekirica zadela psa s topim koncem: pobral se je bO in zdaj Je zamolklo lajaje stal pri ubitem. Jeemso\a prva skrb. ko ie pomiril Tonijeto. bila. da je pob**al nekaj puščic, ki jih ie bil izguMl med bojen, a so bile še porabne. Nato se je ozrl po puški, ki ie ležala na tleh, sam ne vedoč, ali naj jo vame ali pusti. »Ne.« j«* rekel čez hip. kakor bi odgovarjal n% n*mo vnr.šanie. ki jra ie vHel v Tomietinih oč>ru 'Ne. moj lok je boljši. Puščica je tiha, nanjo saj lahko bol j zanesem, c Urejuje Josir. Župančič - Za Narodno usKarno Fran leran - Za miu?rarrr 1e Usra Ljur>on» Volčič - Vs> » Ljubljani