Posamezna številka 10 vinarjev.
MUL	V LNOM, v pelek, 28. lnllja m
~ Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en rneseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en rneseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1*80
se Sobotna Izdaja: =
za oelo leto......K 7-—
sa Nemčijo oeloletno . „ S-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
UIO XLIV.
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnat po domovom.
Poslana:
Enostolpna pititvrEtapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvromši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
tfcaS" Uredništvo je v Kopitarjevi nliot štev. 8/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Politi« list za slovenski narođ.
Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račnn roštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega tolefona št. 188.

Prodiranje našiti M proti Rusom. - stroine шКе Me v lil 11 Brade. - Ponovni M loški naonli
pri Poraste odbiti.
VojsKa z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. julija. Uradno sc poroča:
Medtem ko jc bilo včeraj na bojnem prizorišču južno od Val Sugana mirno, so se pri Paneveggio zopet ljuto borili. Od 7. ure dopoldne dalje so se nahajale postojanke naših čel na višinah južnozahodno od navedenega kraja v najskrajnejšem ijutem in težkem ognju. Opoldne je sledil na ta odsek tudi močan napad Italijanov, katerega smo ob 2. uri popoldne odbil) popolnoma s težkimi izgubami :га sovražnika. Pričel se je nato zopet mnčaa ogenj s topovi. Ob 6. uri popoldne je sovražnik s svežimi četami zopet napadel; z ljutim bojem v bližini smo ga zopet popolnoma vrgli: zopeten sunek ob ti, uri dopoldne se je tudi izjalovil; naše vrle čete so držale vse točke.
Na višinah severno cd kraja podnevi boj s topovi.
Na koroški in na bojni črH pri So?» fo se mestoma živahno bojevali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
V V V
/\ /4 / N
Med tem ko je bilo južno od Sugan-ske doline predvčerajšnjim mirno, so se vršili pri Paneveggio zopet ljuti boji, tako nam pove naše najnovejše uradno poročilo. Po peturnem, iz vseh kalibrov bruhajočem, sipajočem ognju je višine južno od Paneveggio napadlo šest sovražnih bataljonov, ki so pa bili po dve-umem boju popolnoma odbiti in so vsled našega, zasledujočega ognja imeli zelo težke izgube. Nato jc sledil zopet triurni sipajoči ogenj, da bi zrahljal odpor naših čet. Oh (i. uri je sovražnik z brigado, ki je bila doteda j v rezervi, vnovič napadel, prodrl do naših jarkov, pa bil tu v ročnem metežu pognan nazaj. Tudi ponočni napad jo končal z enakim neuspehom. Izgubo sovražnika znašajo več tisoč mož. Niti ped zemlje nam ni bila iztrgana. Danes ob drugi obletnici prve vojne napovedi — Avstrija Srbiji, ob obletnici, ko jc bila za naše čete zmagoslavno končana prva velika bitka ob Soči, je odpor naših hrabrih čet isti in še močnejši kot v začetku bojev. Cadorna je pač v zadregi, kaj bi dal kraliu Viktorju Emanuelu za današnji god, pokloniti mu ne more niti enega uspeha, pač pa celo vrsto porazov. In to so po dveletni svetovni borbi dosegle avstrijske čete, med katerimi so se prav posebno odlikovali hrabri sinovi naših slovenskih mater. Čast jim!
Italijansko uradna poročilo.
25. julija. V Val Lagarina je sovražnik pomnožil delovanje s topovi. Na bojni črti Posina—Astico so sc polastile naše čete po trdem pobližnem boju 24. julija v jutranji zori gore Monte Cimone. Na planoti pri Asiago je podvzel sovražnik ponoči na 24. t. m. dva ljuta napada na postojanke, ki smo jih osvojili pri Morde Ze-bio; bersaglieri 30. bataljona so ga obakrat odbili s težkimi izgubami zanj. S sijajnim protinapadom so se polastili z ba-jonetnim napadom še enega obširnega strelskega jarka in so ujeli ob tej priliki nekaj mož in zaplenili eno strojno puško. Bolj severno od tam so ponavljali alpinct svoje napade proti strmi škrlini, ki se dviga med Monte Giesa in Monte Campi Co-'etti nad 2000 metrov visoko. Kljub neprestanemu sovražnemu ognju s strojnimi ■>uška.rai so prodrli tri vrste žičnih ograj in o se ustalili nekoliko pod gorskim grebe-
nom. V Fassana planinah smo razširili kljub slabemu vremenu nr.še pridobitve pri mali dolini Ceramana. Na ostali bojni črti je delovalo topništvo z večjo Ijutosljo v zgornji dolini Bela, na višinah severozahodno od Gorice in v odseku Sv, Mihaela. Sovražni letalci so metali 24. t. m. zjutraj bombe na San Giorgio di Nogaro in na druge kraje v dolini pri spodnji Soči, ne da bi provzročili kako škodo; eno kmečko hišo so zažgali.
Žalosten konec prvega laškega konjeniškega naskoka.
Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana se poroča: Vse mogoče moderne iznajdbe v sedanji svetovni vojski so Italijani že uporabili, da bi dosegli kak uspeh proti našim četam. Vendar je bilo doslej vse zaman. Posegli so sedaj tudi po svoji konjenici in jo, prvič v sedanji vojski, pognali k napadu. Cel polk se je navalil preko neke neugodne nižine proti sovražniku, ki se jc že davno trdno zakopal. Pridivjali so laški konjeniki iz gozdov, drli preko nižin in gričev, mimo vasi, zdelo se jc, da bodo vso pogazili, naenkrat jih je pa sprejel ogenj naših strojnih pušk. Njih napad j c postala ježa v smrt. -iczdec za jozde-com, vod za vodom je popadal. Po kratkem ognju ni bilo jezdecev več. Od celega polka se jo komaj eden vrnil.
Zaplenjen laški hidroplan.
Z Malega Lošinja poročajo listom, da sla priletela na otok na predvečer 50 letnice bitke pri Visu dva laška hidroplana. Nad otokom ju je napadel naš hidroplan od zgoraj, a od spodaj je streljala neka naša torpedovka. En laški hidroplan je srečno ušel, drugi pa sc je spustil na morje ter so ga naši čisto nepoškodovanega zaplenili. Letalca in opazovalca so že odpeljali v Pulj. Pri njih so našli zemljevid in malo denarja. Hidroplan je zelo podoben našim hidroplanom, ima le malo manjši čoln. Od zgoraj je nosil laški hidroplan znamenje »L 157«,
Nova prebiranja v Italiji.
Basel, 27. julija. Iz Rima sc poroča: Uradni list prinaša dekret, ki odreja ponovno prebiranje vseli doslej nepotrjenih.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 27. julija. V včerajšnjem ministrskem svetu je govoril finančni minister o neoslabelem stanju na zdrav temelj naslonjene finančne politike. Zunanji minister Sonnino je poročal o zunanjem položaju in o Rutnuniji, ki se vedno bolj bliža četverosporazumu, a bo posegla v vojsko šele potem, če bodo Angleži in Francozi na zahodu in Rusi na vzhodu pridobili velike uspehe. Govoril je na to o Rusiji in rekel, da odstop Sazonova ne bo njene energične politike nič zadel. Končno je slavil minister Orlando veliko domoljubje in požrtvovalnost celega naroda, ki poleg vojske ne dopušča nobenega drugega vprašanja.
Italija in Nemčija.
Lugaro, Reformni socialist. Raimondo, ki objavlja Bissolatijeve misli, piše v »Messagero«, da bi imela vojna napoved Nemčiji le pomen, če bi razpolagala Italija s četami za druga bojišča; sicer pa zadošča sedanje platoničho stanje, ki jc povzročilo pristop k londonskemu dogovoru in k odpovedi nemško-italijansl-ih pogodb. Članek kaže, cla ni pričakovati neposredne vojne napovedi Italije.
F.'nance TtnHje s!«b"\
Curih, 27. julija. O včerajšnjem italijanskem ministrskem svelu se poroča. da so sc pečali z razmerami Italije nasproti
Nemčiji in da se urcde finance Italije. Pravijo, da bo zahtevala Italija zopet v Angliji in v Franciji veliko poso-ilo, ker na domače posojilo finančni minister ne da ničesar.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. julija. Uradno se poroča:
Zahodno od Berestečke smo odbili Ruse, ki so ponoči napadli. Sovražnik je včeraj popoldne ponovil ljute napade med Radzivilovom in Stirom. napadi so se zrušili s težkimi izgubami za sovražnika. Na obeh straneh ceste pri Lešniovu so nadaljevali Rusi svoje napore tudi ponoči. V Ijutem boju smo jih vrgli; pustili so пзт 1000 ujetnikov.
Severno od prelaza Prislop so pričele prodirati naše čete, ki so prekoračile Čar-ni Čersmoš in z deli pridobili višine, ki leže nasproti; na njih so odbile protinapade.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 27. julija. Veliki glavni stan:
Rusi so sinoči brez uspeha naskakc-vali naše postojanke pri ščari severnozahodno od Ljahovsčov; tudi zahodno od Be-resieoka smo jih krvavo odbili.
Sic&r se ne poroča o nobenih dogodkih izvzemšj boja pri Komajki južno od Vidsega, v katerem je imel sovražnik velike izgube.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Z velikansko premočjo so napadli Rusi svoj čas haše čete ob besarabski meji. Ničesar niso mogli opraviti prvi čas, vendar, ker so napadali vedno s svežimi četami nc glede na ogromne izgube, so se naše čete, da sc izognejo nepotrebnim izgubam, katerih se Rusi pri svojih četah prav nič ne izogibljejo, umaknile do Karpatov, naravne obrambne črte proti Rusom, in tu s krepkim odporom ustavile ruski naval, Sedaj nam pa poroča naš generalni štab razveseljivo vest, da so naše čete pričele severno od prelaza Prislop prodirati, da so prekoračile Črni Čeremoš in pridobile višine na nasprotnem bregu omenjene reke. Vsi ruski protinapadi so bili odhiti. Če bi človek verjel ruskim poročilom, kolikrat da so bile naše čele poražene, uničene, obkoljene, nc vemo koliko stotisoč da je bilo ujetih, bi mislil, da se na severnem bojišču sploh nc da ničesar opravili proti Rusom. In sedaj pride naenkrat poročilo, da so pričele naše čete prodirati. Če bi to prodiranje ne imelo nobenega splošnega stralegičnega pomena, kar v resnici ima, bo ta vest gotovo zelo presenetila Ruse, ki so mislili, sodeč po svojih uradnih poročilih, da so naše čele že čisto pogažene, da nimajo nikakc odporne sile več. Proti premoči se ne da ničesar opraviti, treba je čete umakniti na boljše strategične točke, kot se je to zgodilo v zadnji ruski ofenzivi. Vendar se je na vršilo umik:1 nje naših čet s tako junaškim odporom, da so Rusi, kakor sc zdi, prav tako izkrvaveli kakor lani v Karpatih. da je sedaj njihova premoč zlomljena, da so naše čele prešle v ofenzivo.
Bitka pri Brodili sc nadaljuje, sovražnik skuša na vsak način prodreti Vsled junaške hrabrosti za obrambo določenih čel armade BohnvErniolli se je včeraj izjalovilo šesl ruskih napado\. ki so bili izvedeni z velikanskimi množicami. Ve'iko število ujetnikov dokazuje neizmerno srdi-
tost teh bojev. Posamezne ruske čete so izgubile do 75 odstotkov svojega moštva, več bataljonov je bilo čisto uničenih. Na tisoče trupel jc nagromadenih pred našimi postojankami.
Bitka pri Baranovičih postaja obsežnejša in ljutejša. Ruski napad se je sedaj razširil ludi na jugovzhodno črto tega odseka, proti Lahovičam.
Če so Rusi v dosedanji ofenzivi na tej ali oni točki potisnili naše čete nazaj, nima to, če pomislimo dolgost ruske bojne črte, nikakega strategičnega pomena. Po-vsodi, kjer so se naše čete umaknile, so zavzele postojanke, ki so močnejše ir ugodnejše od prvotnih.
Skoro cel svet jc stopil v boj proti naši državi in njenim zaveznicam, a kljub svoji velikanski premoči ne more ničesar opraviti. Delni in začasni uspehi v tej velikanski svetovni borbi ne igrajo nobene vloge. Junaški odpor naših hrabrih čet nam iamči, da nas naši sovražniki nc morejo in tudi nc bodo premagali.
XXX RUSKA PRETIRAVANJA.
Dunaj. 28. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega slana:
Dovolj znano je, da oficielna ruska dnevna poročila že dolgo časa pretiravajo in da obsegajo laži, da sc je opustilo jih sproti ovreči v prepričanju, da se ne more Rusom zabraniti, da ne bi svojih uspehov tudi še naprej s črnilom in peresom poljubno pomnoževali. Polagoma smo se navadili teh pojavov in se primerno po njih ceni vrednost ruskega poročanja. Čc se zdaj popečamo s poročilom ruskega generalnega štaba z dne 23. t. m., nam ne gre za to, da bi popravljali v poročilu navedene potvorjene številke, marveč za to, da branimo pred svetom dobro ime hrabrega polka, ki bi moral vsled neprerekanega poročila trpeti, ki je, kakor se zdi, le takrat kratko, kadar gre za to, da krati čast. Omenjeno poročilo ruskega generalnega štaba trdi, da se je moral udati ves c. kr. deželno-brambovški polk št. 13 potem, ko so ga obkolili. Nasproti temu pribijemo, da se je zvesti polk tudi v boju pri Wer-benu, kakor vselej, najhrabrejše vojskoval. Nahajal se je tam 20. t. m. v postojanki na ozkem kosu zemlje, ki ga skoraj v obliki križa obkoluje Stir. Ko so ga napadli trdo iz Werbena, je z velikanskimi izgubami za Ruse odbil napad njih množic, dasi jc napadel sovražnik v 20 vrstah globoko; pač se je pa posrečilo ruskim oddelkom, da so kriti po visokem žitu, vlomili na krilih oolka in da so se obrnili proti hrbtu polka, ki se jc moral boriti trdo proti napadu, izvedenim iz Werbna, uneli so se ljuti boji v bližini z bajoneti in z ročnimi granatami, v katere so posegle vse sile, s katerimi je razpolagal polk. Približno pol sovražne stotnije z eno strojno puško jc medtem prodrlo tudi proti polkovnemu poveljstvu; tam jo jc napadel, jo ujel in zaplenil strojno puško pionirski oddelek s pomočjo telefonistov in javljalcev pod vodstvom častnikov polkovega štaba. Nove ruske množice, ki so se vlivale skozi vrzeli, nastale po trdem borenju, so končno polk prisilile, da se jc moral umakniti. Njegov -zboren poveljnik podpolkovnik Sokoupil ic pade! junaške smrti na čelu svojega šta-ba v ročnem metežu. Četudi jc imel deželno hramhovski polk št. 13 težke izgube in S so zašli deli polka po najhrabrejši proti-j obrambi v ujetništvo, čast polka, ki jo je zapečatila smr! njegovega poveljnika, je ostala neomadeževana, kar naj tolaži polk in njegovo domovino za nesrečo, ki i ga je zadela.
BOJI V KARPATIH.
Budimpešta, 26. julija. »Magyar Or-szag^ poroča iz Berna: General Berteux izvaja v »Petil Journalu: Bati se je, da nameravajo Rusi v Karpatih ponoviti akcijo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. List pravi, da bi bil vpad na Ogrsko strategična napaka. Rusi imajo sicer veliko ljudi, a vprašati se mora, če imajo tudi dovolj streliva. Posebna napaka bi bila invazija na. Ogrsko, če res namerava izvesti Kuropaikin ofenzivo na severu.
NAŠ LETALEC NAD BUKOVINO IN NAD ČRNOVICAMI.
Budimpešta, 27. julija. »Az Est« poroča z bojišča v Bukovim: Neki naš letalec se je dvignil danes zjutraj na Sedmograškem, da preleti celo Bukovi-no; priletel je tudi nad Črnovice, kjer je opazoval na trgu živahno življenje. Na mestni hiši je plapolala trobojnica, državni orel je bil pokrit. Iz neke cerkve je šlo veliko vojakov; ko je letalec letal dolgo časa nad Črnovicami, se je dvignil neki sovražni letalec; oba letalca sta menjavala strele. Naš letalec se je vrnil nepoškodovan.
GROF TISZA NA BOJIŠČU.
Marmaros-Sziget, 27. julija. (K. ur.) Min. preds. grof Tisza je došel v sredo zjutraj v Marmaros-Sziget, odtaiu se je podal v Viso Borsa in na bojišče pri Kirlibabi. Min. preds. si je ogledal na to izpostavljene točke stolice Beszter-cze—Naszod. Prebivalstvo je ministrskega predsednika navdušeno pozdrav-
ljaj°' USTROJ RUSKIH ARMAD.
Amsterdam. (Kor. ur.) Vojaški so-trudnik lista »Tid« piše: Le malo ljudi je mislilo, da bo mogla Rusija po strašnih porazih minulega leta nastopiti z velikopoteznimi operacijami. Glede na orožje in strelivo razpolaga z vso tehnično industrijo Japonske, ki ji je v sedanji vojski najljubši, da zasluži kolikor mogoče veliko ruskih rubljev. Kljub temu se moramo vprašati, če bo tudi hitro zgrajeno poslopje novih ruskih armad moglo dovolj dolgo držati in če bodo mogli Rusi še naprej nadaljevati uspehe. Če precenimo vse vojne operacije, moramo sklepati: ruski napadi so dozdaj najbrže dosegli le polovico, kar so pričakovali od njih. Čete osrednjih velesil sicer zadržujejo na vzhodni bojni črti, a sicer niso dovedli ruski napadi do katastrofe osrednjih velesil in jih niso na zahodu tako oslabili, da bi ne bile vzdržale ofenzive sporazuma.
DOGODKI V ČRNOVICAH.
Curih. Švicarska brzojavna agentura javlja: V Črnovicah je splošno mirno. Ruske vojaške oblasti so sicer ukrenile stroge ukrepe proti ropom, a kljub temu neprestano plenijo v zasebnih stanovanjih.
ALEKSEJEV O POLOŽAJU.
Berlin. Nationalzeitung« javlja iz Lugana: Načelnik ruskega generalnega štaba je zagotovil dopisniku lista »Times«, da ne podcenjuje težav, a da je kljub temu gotov zmage. Rusija izvaja ofenzivo šele 50. dan; zanimivo delo Rusov se bo šele pričelo. Vreme je bilo dozdaj Rusom vedno neprijazno; vsled trajnega deževja je na-Tasel Dnjestr za 3 metre, Prut pa za 4V. metra; čete zato zelo težko delujejo. Pripravljeni morajo biti Rusi tudi na poraze; a popoln razvoj ruskega načrta zato ne bo trajno trpel.
CELA RUSKA DRŽAVNA BRAMBA POZVANA POD OROŽJE.
Stockholm. Carski ukaz poziva vse letnike prvega poziva do 45 leta in drugega poziva do 37. leta pod orožje.
»PRISTAŠI POLJSKE DRŽAVE«.
»Kurjer Poznanski« poroča, da so nemške oblasti v Varšavi dovolile ustanovitev .kluba pristašev poljske države«. Tako je v Poljski, kar jo imajo zasedene Nemci, ustvarjena politična organizacija onih poljskih krogov, ki hočejo v smislu svojih klubovih pravil poljsko državo opreti na osrednji sili.
Bolgari v Meoburoovi grmadi.
Lugano, 25. julija. »Humanitć« poroča iz Petrograda, da se bore na nemški strani na ruski bojni črti bolgarski vojaki.
Boli na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. julija. Veliki glavni stan: Med Ancre in Somme je v noč močno delovalo topništvo na obeh straneh. Odbili smo napade z ročnimi granetami zahodno od Pozieres. Južno od Somme s* je izjalovil irancoski napad severnovzhod-no od Barleux.
Odbili smo ponoči več močnih francoski napadov pri »Mrzli Višini'<-Fleury; na nekaterih točkah se še nadaljujejo boji.
Na bejni črti južnozahodno od War-netona smo odbili močne angleške poizvedovalne oddelke, patrulje pa pri Riche-
bourg- Izjalovil se je presenetljiv napad Francozov severno od Vienelle Cb.ateau (v zahodnih Argonth). NaSe patrulje so ujele 50 mož pri Vilic au Bo!s in severno-vzhodno od Prunay.
Sestrelili so v zračnem boju pri Beine vzhodno od Reimsa irancosko dvokriln«) letalo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
26. julija ob 11. uri-ponoči. S presenetljivim napadom smo se polastili južno od Somme neke utrjene hiše, ki leži približno 50 metrov jtiiuovzhodno od Estržes; nekaj mož smo ujeli. Štiri 105 mm topovi, ki smo jih vzeli v baterijah, osvojenih predvčerajšnjim južno od Estrees, se morajo prišteti k že zaplenjenemu materialu. Na ostali bojni črti se je bil precej živahen topniški boj pri Prosnes.
Vojni položaj na zahodu.
Curih, 27. julija. Major Morath piše v »Berliner Tageblattu« o vojnem položaju. Pravijo, da šteje armada generala Haiga na Francoskem 1,200.000 mož, kar je verojetno, mogoče stoji na Francoskem še več angleških sil. Najvažnejša priprava, kar jih je moral pred 1. julijem izvesti angleški generalni štab, je bila, da je razdelil to moštvo. Kljub novim skupinam velikih angleško francoskih sil, s katerimi so nastopili v prostoru med Pozieres in Mauerbachom, so bili Angleži poraženi pri Pozieres, v gozdu Foureaux, pri Longueval in pri Guillemont. Posledica tega nauka Angliji bi morala biti, da bi opustila angleško vojsko na celini in da bi ne huj-skala več ostalih velesil sporazuma na nadaljevanje vojske, a tako daleč še nismo .Angleži morajo biti še bolj tepeni, preclno bodo dovolj poučeni. Zmago nad Anglijo si prej ko slej predstavljam tako, da mora njena armada na celini doživeti tak poraz kakršnega je pripravil Hindenburg Rusom v vzhodni Prusiji. Kar je doživela Anglija na Gal-lipoliju, je že doseženo, če že ni preseženo. Rusija je že še nadomestila čez leto svoje velike izgube, dvomimo pa, da bi mogla to tudi Anglija storiti. Večkrat sem že opozarjal, da angleška brambna postava ne predstavlja neiz-črpljivega studenca, marveč da ravno zadošča dobiti toliko nadomestila, kolikor ga Angleži pri sedanjem načinu vojskovanja rabijo, ker ne posluje več dobro novačenje v Indiji in ker se iz raznih razlogov zanašajo le še seveda v omejenem obsegu na Mezopotamijo, Egipt in na Solun; Kanada in Avstralija moreta le še malo pomagati.
Prvi boj pri Pozieres.
Kodanj. Pariški list »Liberte« piše
0	prvam dnevu boja za Pozieres: Ko se je končalo streljanje s topovi na vas, so planili londonski prostovoljci in Kanadčani s strašno silo na utrdbo; prodirali so z jugovzhoda. Nemci, ko so se zbrali v severnem delu, so podvzemali krepke protinapade. Najbolj ljuto so se spopadli pri cerkvi, kjer se je razvil trdovraten boj; mož z možem se je bojeval tam. Nemci so napadli z veliko silo, a naši so se junaško držali; v tem strašnem boju ni bila prisojena puški nobena vloga: nož, bajoneti, revolver in ročne granate so bile edino orožje. Pod pritiskom nemških čet. so se morali končno Angleži umakniti na celi bojni črti.
Angleži so napadali po ruskem vzorcu,
Berlin, 27. julija. Major pl. Schrei-bershofen piše v »B. Z.« o položaju na zahodu: Vsa poročila so opozarjala na izredno težke izgube Angležev, ki so posledica načina, kakor so napadali: namreč v giobokovrstnih napadalnih krdelih podobno napadom Rusov na vzhodnem bojišču. Angleži razpolagajo še z zadostnimi rezervami, da lahko tudi v bodoče ponavljajo svoje napade; polagoma se pa bo izčrpala sila zahodnih velesil in izčrpale bodo vse svoje rezerve. Šele potem, ko se bo to zgodilo, bodo izprevideli, da ne morejo doseči uspeha proti postojankam Nemcev. Vojsko na zahodnem bojišču zato de^ jansko, kar je sovražno časopisje vedno naglašalo, znači onemagovalni in iz-črpovalni boj le s tem razločkom, da ne omagujejo Nemci, marveč njih sovražniki.
Francozi razočarani.
Kolin. Posebni poročevalec »Koln. Ztg.« v velikem glavnem stanu poroča, da so opazovali pri obstreljevanju utrdbe Tavannes v utrdbah velike razstrelite. A' Franciji so vedno bolj razočarani radi dosedanjih uspehov angleške
1	ofenzive. Iz Švice došli popotniki pri-! povedujejo, da so Francozi osupnjeni
nad novimi nečuvenimi krvavimi žrtvami, ki jih zahteva ofenziva; vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci, uspehi so pa naravnost malenkostni v primeri z uspehi, ki so jih priborili v štirih tednih. Francosko časopisje iz-kuša pobitost odpraviti in opozarja, da odhajajo na bojno Črto nove, velike sile.
Značilno je, ker angleška poročila ponovno naglašajo, da se je posrečilo vzdržali nuspioli protinapadu Nemcev.
Na Francoskem ne mislijo na mir,
Bern, 26. julija. Neki nevtralni diplomat, izvrsten poznavalec francoskih razmer, se je po svoji vrnitvi iz Fran-: cije izjavil, da sedaj misel na mir v Franciji še ni pognala korenin, ker v resnici upajo na zmago. Sovraštvo proti Nemčiji morda, še nikdar ni bilo tako veliko kakor sedaj.
150.000 do 170.000 mož angleških izgub.
Hamburg, 27. junija. (Kor. ur.) »Ham-burger Fremdenblatt« poroča iz Haaga: Dobro poučeni potniki, ki so došli iz Francije, pripovedujejo, da so Angleži, odkar se je pričela njih velika ofenziva, do srede julija odpeljali 70.000 do 80.000 ranjencev iz Francije. Francozi cenijo izgube Angležev na mrtvih in ranjencih v nekaterih dneh do srede julija veliko nad 100.000 mož. Angleži so nastopili od takrat s še obsežnejšimi silami; izgube so torej morale doseči najmanj 150.000 do 170.000 mož. Povsod se čuje, da je popolnoma ponehala navdušenost moštva, ker se angleškemu vojnemu vodstvu kljub največjim naporom ni posrečilo, da bi neznatni dobiček na prostoru 4 do 5 km smatrali za tak uspeh, ki bi le nekoliko odgovarjal brezobzirnim in strašnim žrtvam.
Angleški težki topovi.
V dolgem bojnem odmoru od spomladi 1915 do sedaj so bili spravUi Angleži na svojo fronto težke topove in jih ondi vzidali. Ti moderni orjaški topovi, katere je povečini dobavila Amerika, so imeli omogočiti predor nemške fronte, kar se jim pa niti oddaleč ni posrečilo.
Izgube Angležev.
Stockholm, 27, julija. (Kor. ur.) » No-voe Vremja« javlja: V zadnjih bojih severno od Somme je obležalo mrtvih nad 14.000 Angležev.
Angleži dezertirajo.
Rotterdam, 27. julija. Londonski list »John Buli« poroča, da se množe nevarni slučaji dezertacij skoraj v vseh angleških polkih. Vojno vodstvo je zapovedalo, naj vse dezerterje, ki jih primejo za bojno črto, pošljejo takoj na egipčansko bojišče.
Nevtralni vojaški atašeji na zahodnem bojišču.
Berlin, 27. julija. (Kor. ur.) Vojaški atašeji nevtralnih držav so se podali na zahodno bojišče.
№Iijon mark — »pokore« za Bruselj.
Kolin, 27. julija. »Kolnische Volks-zeitung« poroča, da je bruseljski guverner Hurt mestu naložil milijon mark kazni, ker je o priliki belgijskega narodnega praznika na večer pri avtomobilu, v katerem se je vozil kardinal Mercier, prišlo do demonstracij, ki so nasprotovale nemškim odredbam.
irsko.
Bo li Gasement pomiloščen ali ne?
Berlin. Iz Londona se poroča, da je izključeno pomiloščenje lorda Case-menta, če ne bo v zadnjem trenutku prosil milosti angleškega kralja, česar Casement dozdaj še ni hotel storiti.
Gen!, 27. julija. »Humanite« javlja: Gotovo je, da bo Casement pomiloščen; če bi ga usmrtili, bi zadali s pestjo udarec v obraz celi Irski.
Položaj na Irskem vedno bolj napet.
Rotterdam, 27. julija. »Manchester Guardian« javlja: Na Irskem se duhovi vedno bolj razburjajo; prehod cele irske stranke v parlamentu v opozicijo ogrožuje delozmožnost zbornice in požrtvovalnost ljudstva.
Spopad bolgarskih in grškib patrulj.
Bukarešt. »Radio Agentura« javlja iz Pariza: Blizu Seresa je streljala bolgarska patrulja na grško.
61 srbskih topov izkopanih,
Budimpešta. Iz Arada se javlja: Na nekem aradskem posestvu, kjer so delali srbski vojni ujetniki, so naprosili častnika, naj jih puste domov, ker so domotožni. Če bodo oproščeni, so obljubili veliko proti-uslugo. Pripovedovali so, da so pri velikem srbskem umikanju zakopali 61 topov, da jih skrijejo pred avstrijskimi četami. Častnik jc to poročal; čez nekaj dni so prepeljali ujetnike v Srbijo, in sicer tja, kjer so rekli, da so pokopani topovi. Res so izkopali v Smederevu 5. na bregu Moravč pa 55 topov. Tudi v Nišu so našli v nekem zasutem vodnjaku 1 francoski težki top.
Nova srbska armada.
Bsrlin, 26. julija. »Novoe Vremja« poroča iz zanesljivega vira. da šteje nova srbska armada skupno 26.500 za boj sposobnih mož. »Ruski Invalid« pravi, da se nahajajo pred kratkim do-
Šle ruske čete v neposredni okolici Soluna; poveljuje jim general Adamanov, ki je imel te dni v glavnem stanu važne razgovore.
Grške volitve.
Amsterdam, 27. julija. (Kor. ur.) »Times« izvejo iz Aten, da se bodo grške volitve vršile zadnjo nedeljo v septembru. Zbornica gre sredi avgusta na počitnice in se zopet snide sredi novembra. Domobilizacija je skoro končana. Železniški promet je zopet normalen. Ententa je vladi dala 800.000 funtov šterlingov predujma.
Govorice o preobratu na Grškem.
Berlin, 27. julija, švicarski listi poročajo: »Morningpost« prinaša iz Rima, da je Zaimis naročil pariškemu poslaniku Romanosu, da naj sporoči Angliji in Franciji, da jc grška vlada sklenila iskati tesnejšo zvezo z entento. To iz-premembo v grški politiki spravljajo v zvezo s petrograjskim potovanjem prineov Andreja in Nikolaja.
Torčija v vojski.
Vstaja v Meki.
Carigrad, 25. julija. (Kor ur.) Pod tem naslovom poroča »Tanin«, da je vstajo v Meki povzročil s svojo nezvestobo prejšnji emir Husein paša. Angleži so ga podkupili. Vstaja je omejena samo na Meko; ostali rodovi niso s Hu-seinom. Upajo, da bo Huseina kmalu zadela pravična kazen.
Preiskava o vojski na Dardanelah ln v Mezopotamiji.
Roterdam, 27. julija. (Kor. ur.) »Ni-euve Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Lorda Cromer in Hamilton sta prevzela predsedstvo komisije Iti vodi preiskavo o vojski na Dardanelah in v Mezopotamiji.
Uspehi Turkov v Perziji.
Kodanj, 27. julija, Petrograjski Usti zdaj prvič poročajo o turških uspehih v Perziji in da so morali zato odpraviti ruske konzulate v zahodni in v južni Perziji.
Merence v Bukarešto.
Kralj in naši poslaniki.
Berlin, 26. julija, »Tageblatt« poroča iz Bukarešta: Kralj se je včeraj vrnil iz Sinaje, Danes sta iz Sinaje prišla avstrijski in nemški poslanik. Nemški polanik vj Busch je imel z Bratianujem daljši razgovor danes, jutri pa pride k njemu avstrijski poslanik grof Czernin,
Ženeva, 26, julija. »Liberte« poroča iz Rima, da Sonnino zelo pospešuje razgovore ruskega poslanika Giersa z rumun-skim poslanikom knezom Ghika, toda Rumunija se še vedno ne odloči. List stavi veliko upanje v novega francoskega poslanika Saint Aulaire, ki ima važno poslani stvo.
Rumunska mobilizacija.
Budimpešta, 27. julija. »Az Ujsag«
poroča iz Bukarešta: Navzlic zanika-vanju od raznih strani se nadaljujejo priprave za rumunsko mobilizacijo. Letnik 1897 je poklican na orožne vaje. — Iiaaški »Het Vaterland« poroča iz Bukarešta, da Filipescu in Jonescu vsako nedeljo prirejata shode za aktivni nastop Rumunije. Pa tudi opozicija proti njima je močna. Vladna »Inde-pendance Roumaine« pravi: Mi lahko potrdimo, da je sveta sloga, o kateri govorita ta dva moža, že davno dosežena in da je pognala globoke korenine v narodu.«
Rumunski cficijozni glasovi in svarila.
Bukarešt, 27. julija. »Independan* ce roumaine« pravi z ozirom na številne govorice, ki zadnje dni krožijo po glavnem mestu: »Nasproti vsem govoricam držimo se tega, kar se je v dveh letih pokazalo kot resnično, da se namreč z enako vnemo dela za utrditev in povečanje vseh sil, ki naj deželi zagotovijo n'eno neodvisnost, čast in hrambo njenih trajnih interesov. Od obeh strani prihajajo napačne in tendenčne govorice. Mi računamo na patriotizem in modrost, onih ljudi, ki znajo resnico ločiti od napačnega in tendenčne laži in in vedo, da stvari pridejo v pravo perspektivo.«
Bukarešt, 27. julija. (Kor. ur.) »In-dependance Roumaine« piše: Navzlic včerajšnjemu obširnemu dementlju o izmišljotinah glede sklenjenih sklepov, razgovorov in izmenjanih podpisov, se še vedno razširja ravno nasprotne vesti. Dogodki, ki so sc menda dogodili, so fantazije tiste domišljije, pred katero smo včeraj svarili. Lahko si mislimo, da nobena stvar ne bo mogla preprečiti širjenja napačnih vesti. Mi tedaj ne moremo storiti drugega, kakor da vnovič izjavimo, da so tiste dozdevne informacije popolnoma neutemeljene. Vladni list se v tem popravku obrača proti vesti ententi prijaiznih listov, da bo Rumunija kmalu posegla v vojno in
v prav bližnjem času sklenila dogovor z entento.
Rumunija in splošna oienziva.
»Frankfurter Zeitung« z dne 25. t. m. prinaša daljše poročilo iz Bukarešta. Pri vesteh iz Rumunije je treba razločevati med časopisjem, ki je večinoma pod vplivom entente, in pa merodajnimi krogi, namreč vlado. Časopisje res piše, da se sedaj Rumuniji ponuja zadnja prilika in zato strašno pretirava ententine uspehe. — Nemški dopisnik priznava, da bodo odločitev Rumunije končno res odločili vojni uspehi obeh sedanjih vojnih skupin. Iz vlade je težko dobiti točnih informacij, ker je Bratianu zelo molčeč, zato mu je opozicija dala ime »sfinga«. V resnici pa je vladna politika silno enostavna. Čim več hoče doseči za najmanjšo ceno. Obstoja države pa noče postaviti v igro. Bratianu bo menda tudi sedaj ostal pri svoji politiki, zato ni verjetno, da bi Rumunija kmalu udarila proti Ogrski, s čimer pa še ni rečeno, da je to izključeno. Vojni dogodki bodo to odločili. Končno se lahko reče: S svojimi čustvi je Rumunija na strani Francije. Njene želje po Sedmograški jo vlečejo k ententi. Vsled politike resničnosti, kakor jo vodi Bratianu, bo Rumunija nevtralna, dokler ne pade jasna odločitev na bojišču. Samo nevarnost, da je blizu mir, bi znalo to izpremeniti.
Na morili.
Kralj Ljudevit o nemški vojni mornarici.
Monakovo, 27. julija. (Kor. ur.) Ko je obiskal kralj Ljudevit nemško bojno mornarico v Willielmshavenu, je brzo-javil cesarju Viljemu: Vtisi, ki sem jih tu dobil, so iznova utrdili v meni zaupanje v nepremagljivo moč nemškega orožja na vodi in na suhem in mojo trdno vero, da bo Tvoja mornarica, ki jo prešinja krepak duh, v zadnji bitki na morju priborenim uspehom uvrstila nove zmage nad našimi sovražniki. Ljudevit. Cesar Viljem je odgovoril med drugim: Odkritosrčno me veseli, ker si obiskal bojno mornarico in dobil tam tako dobre vtise. S Teboj upam na to, da bo mornarica tudi v bodoče storila svojo možato dolžnost. Viljem.
Boj ob škotski obali.
Amsterdam, 27. julija. »Handels-blatt« javlja iz Dimuydena o morski bitki pri škotski obali. Bojevalo se je več podmorskih čolnov in poizvedovalne ladje »Nelly«, »Nutten«, »Onvvard« in »Eoa«; zadnja ladja je bila potopljena; 3 možje so mrtvi; ostalih 11 so rešili; o ostalih dveh ladjah se nič ne čuje; sodi se, da sta se potopili z vsemi vojaki. Med 11. rešenci so trije pozneje umrli na dobljenih ranah.
ЈВ1ШП(Г.
Prerekanje med Angl!jo in Združenimi državami zaradi »Deutschland«.
Newycrk, 24. julija. (K. u.) Wolff javlja iz Washingtona: Anglija je naznanila, da bo zahtevala, da mora biti ameriška vlada odgovorna za izgube, ki bi jih po-povzročila angleški trgovini nemška podvodna trgovinska ladja »Deutschland«, Z uradne strani se potrjuje, da je ameriška vlada prevzela odgovornost. Vladni krogi Bodijo, da poizkuša Anglija glede na »Deutschland« resno rešiti vprašanje. Dognali so, da vztraja Anglija: 1. »Deutschland« je bistveno vojna ladja, ki lahko rabi topove proti angleški trgovini; 2. Amerika naj določi, da sc »Deutschland« ne sme dovoliti, da bi 3 obmejne milje smela prepluli pod vodo. Znano je, da sodijo Združene države glede na ta vprašanja drugače kot zavezniki. Sodi se, da bodo obvestili zaveznike, preden bo odplula »Deutschland«, da Amerika ni upravičena vmešavati se v vprašanje, kako bo preplula. »Deutschland« 3miljni obvezni pas. Državni oddelek pričakuje, da nastane vprašanje, če je dopustno, da se zbirajo vojne ladje zaveznikov z namenom, da ujamejo -Deutschland«. Mornariški oddelek potrjuje, da bodo mogoče morali pomnožiti pomorske bojne sile, ki bodo stražile obmejni pas 3 milj, da se da »Deutschland« prosto spremstvo.
Washington, 27. julija. (K. u.) Reuter: Iz Baltimore: Križarka »Nord« in 2 rušil-ki sla odpluli pred prednje utrdbe Virgi-ne, da skrbe za to, da ne bodo kršili ameriške nevtralnosti, ko bo odplula Deutschland.
ЛМшу o vojni in miru.
Berlin, 27. julija. »Lokalanzeiger«: Voditelj madžarske opozicije grof An-drassy je v Berlinu izjavil Ackermanu, zastopniku ameriške »United Press«: Dopisnik je vprašal Andrassyja, ali je z ozirom na dva meseca rastočo znatno opozicijo proti grofu Tiszi in z ozirom na izstop Ivarolyja in njegovih, pri-
kovati kake bližnjo izpremembe v ogrski vladi. Grof je odgovoril: Ne verujem. Sedaj ni čas za notranjo krizo. Sedaj je najvažnejša zunan|a politika.
Najvažnejše mesto ima sedaj baron Bu» riau in mi se moramo kolikor je le mogoče izogibati vsem notranjim sporom, da smo složni za zunanjo stvari.
Dopisnik je vprašal, ali je grofovo berlinsko potovanje v zvezi s kakršnimkoli mirovnim stremljenjem, na. kar je Andrassy gladko odgovoril : Ne! Med vojno moramo priti v tesnešjo zvezo s svojimi zavezniki in jaz sem prišel na razgovor. Sedaj ni čas, da bi govorili o miru. Ententa je sedaj dobila upanje, da nas stre in zato se nikdar ne bo spustila v mirovna pogajanja. O miru bomo mogli govoriti šele tedaj, če bomo vrgli Ruse nazaj. Tedaj to poletje mir ne pride še v pošte v V pripomni dopisnik. Prav gotovo ne, če mi v tem poletju ne zmagamo, je odgovoril grof An-drassy.
Ogrska letina je izvrstna in vseh živil bo v izobilju je končal grof An-drassy.
ш тш urne m voinem leio.
Dunaj, 27. julija. (C. kr. koresponden-čni urad.) »Wiener Abendpost« piše med drugim: V teh dnevih se končava drugo leto najsilnejše vojske, kar jih je svet ke-daj videl in čutil. V zadnjih dneh drugega vojnega leta stoje Avstrija in Nemčija, kakor tudi njuni hrabri zavezniki Bolgari in tudi Turčija z vso svojo obrambno silo v v boju proti premoči sovražnikov. Neupogljivo gledajo vsakemu sovražnemu navalu, naj pride od vzhoda ali zahoda, od severa ali juga, brez strahu in odkrito nasproti. V junaški roki drže neomadeževani meč enako onemu hrabremu možu, katerega vstrajnost je svoiečasno opeval Ho-rac.
Marsikako žalostno poglavje je že zapisala zgodovina te vojske. Tudi mi smo že čutili marsikaj neprijaznega od te »železne igre s kockami«. Zvesto, plemenito kri smo morali žrtvovati, strogo važnost v gospodarstvu življenja smo si morali naprtiti, ali brez tožbe, polni zaupanja v bogati vrelec ljudske sile prenašamo vse nevarnosti. Resne, pobožnega zaupanja v Boga polne besede, s katerimi je naš cesar pred dvemi leti poklical naše narode k orožiu in Najvišji manifest, ki nam je v maju 1915 po verolomstvu Italije napovedal nov boj, živi v vseh naših srcih. Gotovo čustvo, da nismo povzročili svetovnega požara, da nam je edino le ljubezen do naše domovine, sveta dolžnost, boriti se za njena tla in pravico, potisnila orožje v roke, nam daje trdno zauoanje na končni uspeh in mir, ki se nam bliža iz dalje.
Razna poročilo.
Nemški profesorji.
Berlin, 27. julija. »Vossische Zeitung« poroča: Rektor berlinske univerze in z njim več drugih profesorjev je izdalo oklic, ki poziva javnost, da naj vzdrži. Pravijo: Nemčija ne sme meča prej vtakniti v nožnico, dokler ji ni zagotovljen mir, katerega bodo prisiljeni držati tudi njeni sovražniki. Do tega miru pa ne moremo priti, če ne razširimo svoje oblasti, v kateri bo naša volja odločevala o vojski in miru. Naši nasprotniki nam tega nočejo priznati, in zato hočemo vzdržati in zmagati — kajti če nočemo sami sebe pogu-biti, drugega nam ne preostane.
Za zvezo nevtralcev.
Ženeva, 27. julija. Glede misli za zvezo nevtralcev zahteva »Journal de Geneve«, da naj se po vzoru skandinavskih držav čimprej začne z ločenimi pogajanji. Naglica je potrebna. Dosedaj je bila nevtralnost nevtralcev preveč pasivna. Sedaj je prišel čas, da si zavarujejo svojo bodočo svobodo. Naj bi bile trgovske koristi zveze z entento še tako velike vendar Švicarji ne bodo nikdar privolili, da bi skupni obstoj bil odvisen od trgovskega preračunavanja.
Amerika in črni seznami.
Amsterdam, 27. julija. (K. u.) »Times<< poročajo iz \Vashingtona, da se je posvetovalo ministrstvo o črnem seznamu. Angleški veleposlanik se je nato dolgo posvetoval z držav, podtajnikom Polkom. Obljubil je, da se bo podala v angleškem parlamentu izjava, ki bo pojasnila nastale nesporazume. Trgovinska prepoved namreč tiče le tiste tvrdke, ki zaslužijo največ vsled trgovin s sovražnikom.
Hud spor med Anglijo in HoJandsko.
Angleška je zaplenila več holand-skih ribiških ladij, češ da ribarijo v prepovedanih vodah in da večino slani-kov prodajo Nemčiji. List »Ilet Volk« poroča, da ho iz vseh holandskih pristanišč odpluli vsi parniki na slanike. Gre se zato, da sc spor z Anglijo konča v najkrajši obliki in počaka, ali si bodo Angleži upali zapleniti tudi te, več 100 tonske parniko.
Velika železniška nesreča. — 2 mrtva, 25 ranjencev.
Kolin, 27. julija. (Kor, ur.) Uradno: Popoldne ob uri 32 minut je skočil iz tira osebni vlak ši. .119 Herbostal— Kolin, ko je vozil skozi kolodvor Kolin —Ehrenfeld; zadnji 4 vozovi so se prekucnili; 2 potnika sta mrtva, 25 jih je ranjenih, med njimi nekaj nevarno. Vzrok še ni jasen; uvedli so preiskavo.
Fovzdiija šolstva na španskem.
Frankobred, 26. julija. »Frankfurt. Ztg.« poroča iz Madrida: Državni proračun obsega za 1. 1917 izdatke za 5000 novih ljudskih šol; najnižja plača učiteljem se določa s 1000 peseti.
Dnevne novice.
-f Cesar pokrovitelj c, kr, avstrijskega vojevciškega kova. Njegovo c, in kr. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odlokom z dne 8. julija t, 1. blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo nad c. kr. avstrijskim vojniškim korom.
Ministrski svet z daljšim razgovorom se je vršil včeraj.
+ Cesar je sprejel 27. t. m. opoldne nedavno došle štiri dame ruskega »Rdečega križa« in aamske gospode, ki so jih spremljevali.
Ukrajinski narodni svet je te dni imel dvadnevno plenarno zborovanje, ki je v gospodarskih in narodnih vprašanjih odobrilo vse dosedanje korake načelnika dr. Konstantina Levvickega.
—	»Krona kulture in vsega stvarstva«. V ponedeljek smo priobčili pod tem naslovom, kar se je pripisovalo monakovskemu profesorju Stengelu. Ta sedaj izjavlja, da ocl haaške proti-vojne družbe ni prejel nobenega vprašanja in zato niti odgovoriti ni mogel. »Baseler Naehrichten«, ki so prinesle ta članek iz pacifistične revije »Die Menschheit«, to potrjujejo, povedo pa, da je pisec tiste neumnosti — iz Dunaja in da se piše F. H. Stengel. »Berliner Tageblatt« pravi, da je zloraba imena profesorja Stengla bila le zato mogoča, ker je znan kot hud nemški nacionalist in zato svari te vrste ljudi, naj bodo previdni in zmerni v svojih besedah.
-j- Izvedba dopolnilnih volitev v trgovske in obrtniške zbornice. Na vprašanje, ali je dopolnilne volitve v trgovske in obrtniške zbornice, ki so bile leta 1914. in 1915. odložene, izvesti koncem leta 1916. ali pa jih je z ozirom na razmere, ki jih provzročajo vojni dogodki, zopet odložiti, je c. kr. trgovinsko ministrstvo odgovorilo, da do nadaljnega tudi letos ni pričeti s pripravljalnimi deli za izvedbo dopolnilnih volitev v trgovske in obrtniške zbornice.
4- Mariborski 26. dom. pešpolk na bojišču. V »Marburger Zeitung« čitamo: Povodom smrti narednika Gaisserja smo prejeli od njegovega mnogomesečnega stotnijskega poveljnika na slednji dopis: Dnevi 11., 12. in 13. julija so bili za naš domači domobranski pešpolk št. 26 skoraj najtežji, pa tudi časti in zmag bogati dnevi cele vojske. Zopet pa tudi žalujemo za mnogimi izmed najvrlejših. En sam dan je skušal sovražnik po 12urnem bobnečem ognju enajstkrat, da bi prodrl naše postojanke, a vselej se je moral prepričati, da znajo Štajereci pač umreti, a svojih postojank ne zapuste. Kar nam je še pustila lastna artiljerija, smo hitro opravili; živih Italijanov se je le malo vrnilo in smrt naših vrlih je moral sovražnik plačati z nad tisoč mrtvimi. V teh težkih bojih, v katerih so našli junaško smrt od vseh spoštovani stotnik Luger, potem poročnik Ferk, praporščak Erhatič in kadetni aspirant Ji-ront, jepadel tudi naš vrli »mali Gaisser«, Redek je podčastnik, ki bi si znal tako pridobiti ljubezen celega polka. Njegova junaška smrt je za naš polk težka izguba.
+ 32 vojaških zdravnikov, ki so bili v ruskem vojnem ujetništvu, je došlo čez Švedsko v Berlin; odtam bodo potovali v Avstrijo.
—	Vojnoskrbni urad c. kr. ministrstva za notranje zadeva je izdal srečke nove efektne loterije, ki bodo izžrebane dne 18. avgusta in imajo pri 20.000 srečkah 2383 dobitkov. Srečke se dobijo po 50 vin. v Katoliški Bukvami kot službeni poslovalnici vojnoskrbnega urada.
—	Fotografiranje, risanje, slikanje v armadnem območju prepovedano. Vsled razglasa c. in kr. 5. armadnega poveljstva (Stan. odd. z dne 9. julija 1916, Z. K. Nr, 8839) je fotografiranje, slikanje, risanje važnih vojaških objektov, mostov, železniških naprav in utrdb, postojank, hranilnih naprav, taborov, transportov vojakov in ranjencev itd. v armadnem območju c i -v i 1 n i m osebam prepovedano. Na ozemlju zapadno sprednje kordonske črte civilne osebe na prostem sploh ne smejo napravljati nikakih posnetkov. Izjeme teh prepovedi dovoljuje na pismeno prošnjo v posebnih slučajih 5. armadno poveljstvo, stan. odd., vojna pošta 503. Izven armadnega (elapnega) območja je vsled odredbe vojnega nadzorovalnega urada z dne 19. junija 1916, št. 67.945. fotografiranje na ko-
lodvorih in z vlakov med vožnjo prepovedano. izjemoma d;; dovoljenje za fotografiranje civilnim osebam za proge državnih železnic pristojno ravnateljstvo državnih želcznic sporazumno z železniškim linijskim poveljstvom (vojno transportno vodstvo), za zasebne železniške proge linijsko poveljstvo (vojno transportno vodstvo). Enaka načela veljajo za dovoljenja naprave kinematografičnih slik.
Draginjska doklada vpek. učitelj-stvu. Deželi odbor vojvodine Kranjske je dovolil enkratno draginjsko podporo vpokojenim učiteljem, učiteljicam in tudi učiteljskim vdovam. Interesiranci se vljudno prosijo naj čimpreje pošljejo po dopisnici svoj n a t a n č e n n a-slov tajniku »Društva vpokojenega učiteljstva« g. Simonu Punčahu v Ljubljani Marmontova ulica št. 18, da jim deželni odbor lahko pošlje dotični znesek na dom. Članom društva pa ni treba naslova pošiljati, ker jih že ima. tajnik.
—	Zaplembo premoženja je odredilo graško deželno sodišče proti bivšemu uredniku Jožetu Messner, nazadnje črnovojniški narednik v Trbižu, ki je pravomočno obsojen radi vohunstva.
—	Poročil se je gospod dr. Ernst F i -s c h e r , rezervni nadporočnik, z gospodično Milo Jazberjevo. Bilo srečno!
—	Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 7. julija v rez. bolnico v Litomefice sledeči invalidi: Inf. Kopač Peter, 17. pp., 3. s.; inf. Edelmayer Ivan, 17. pp., 6. s.; inf. Modic Ivan, 17. pp., 7. s.; patr. Kres Ferdinand, 8. lov. baona, 4. s.; inf. Počkaj Alojzij, 97. pp., 3. odd. stroj, pušk; inf. De-dordo Ivan, 5. dom. p., 12. s.; lovec Veldin Franc, 20. lov. baon, 2. s.; inf. Rabernik Karel, 47. pp., 2. s.; inf. Rott Franc, 97. pp., 11. s.; inf. Bastič Franc, 26. dom. p,, 5. s.; inf. Petelin Alojzij, 97. pp., 2. s.; inf. Sedla* Franc, 27. dom. p., 8. s.
Zrakoplovni promet med večjimi ogrskimi mesti, Zagrebom in Reko. Zastopnik ogrske trgovske akcijske družbe Pavel Gratz se je obrnil na več mest z vlogo, da naj se ustanovi študijski komite za ustanovitev mednarodne zrakoplovne družbe za prevoz pisem, zavitkov, pošte in oseb. Družba bo imela naslov »Aero Lloyd«. Zračni promet se bo vršil med večjimi ogrskimi mesti in nato tudi med Zagrebom in Reko.
Na račjem lovu utonil. O priliki lova naj race v slovenjebistriški okolici je zašel častniški sluga Pavel Maček pregloboko v ribnik in utonil. Častnik, pri katerem je služil Maček, je skočil takoj za njim, a ga ni mogel rešiti.
Razne novice.
Razni štrajki. Listi poročajo, da v Gradec ni zelenjave, v Budimpešto in Dunaj pa ni prešičev.
Pitanje prešičev na Ogrskem prevzame vlada sama, kj upa na ta način urediti vprašanje mesa in masti.
Krnh s številkami. »Deutsche Lod-zer Ztg.« javlja iz Lodza, da morajo peki peči kruh s številkami, da se ve, kateri pek je pekel kruh, da ga primejo, če je spekel slab kruh.
— Reforma šolstva na Južnem Tirolskem. Okrajni šolski svet v Tridentu je iz šolskih sob, učil in knjinic odstranil vse, kar spominja na »Trentino« ali umetno povzročeno politično nasprotje med nemškim in italijanskim delom Tirolske. Vzgoji bodi namen: »pravi avstrijski državljan«.
Nemški letalec Parschau padel. Iz Ko-nigsberga se poroča, da je padel na zahodni bojni črti v zračnem boju poročnik-letalec Oton Parschau. Parschau je bil večkrat omenjen v nemških uradnih poročilih, a pred kratkim mu je nemški cesar podelil red »Pour le merite«,
»Gazeita Narodowa« v Poznanju. V Poznanju prične s 15. avgustom izhajati novi veliki politični poljski list. List bo izhajal dvakrat na dan, a imenoval sc bo »Gazetta Narodowa« (Narodni list). Ustanovitelji so znani konservativni plemeni-taši, kateri so zložili za to podjetje dva milijona mark.
Slovenca."
onima
Najvišje pohvalno priznanje so dobili: asist, zdravnik 27. dom. p, dr. Zmagomir Schvvartz, nadporočnik Alojzij Samec in nadporočnik Alfred Schierl, pri rez. bolnišnici št. 2 v Ljubljani. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 26. dom. p. Ru-perl Šuta pri dom, div., narednik 26. dom. p. Pintarič Matija, pri kvart. mojstrskem oddelku, narednik 27. črnovoj. pov. Karel Geiluschnigg, pri železniško varstvenem buonu., stražmojstra 7. dež. orož. pov. Nikolaj Martina in Franc Grund, nad, stražmojster 7. dež. orož. pov. Ivan Arzenšek, narednik 27. dom. p. Karel Sevšek, stražmojster dež. orož. pov. Viljem Suda. tit.
ognjičar Avgust Jauernig, pri čmovoj. delavskem oddelku št. 12/1 in stražmojsler 7. dež. orož. pov, Mihael Kustrin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak 157. črnovoj. baona. Češ-novar Ivan, narednika 27. črnovoj. pp. Lu-scher Ferdinand in Lovišček Ivan, — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste častniški namestnik 27. črnovoj. pp. Svoboda Ludvik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Petek Albin, kadet Osternik Oton, četo-vodja Kvandič Alojzij, desetniki Koirtegg Mihael. Kristan Ferdinand, Prem Ivan in Vodušek Ivan, poddesetnika Karlin Štel. in Vrdlovec Henrik, infanteristi Filipčič Anton, Kolar Franc, Robič Ivan in Šuste-rič Edvard, vsi pri 3. dom. p.; poddesetnik Blažič Rudolf, infanterista Мауег Karel in Černelič Ivan, vsi pri 27. črnovoj. pp.; poročnik Winterleiiner Josip, četovodja Bu-oncompagno Franc, desetnik Wojchichow-sky Marijan, poddesetnika Skergat Josip in Gerdoc Ivan, infanterista Wagner Vilj. in Makovac Ivan, vsi pri 5. dom. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četo-voaje Jelašič Josip, Gunstek Franc in Ravnikar Franc, desetniki Grifič Alojzij, Iveč Ivan, Mravlje Josip, Štefanič Franc, Turšič Alojzij, Krivec Ivan in Štrukelj Anton, poddesetniki Škerl Ivan, Jaklič Josip, Stcrmole Ivan, Kolenc Franc, Lončarič Karel in Vehovar Ivan, infanteristi Župančič Ivan, Hvala Ivan, Fortuna Ivan, Je-koš Franc, Žvan Valentin, Klemenčič Fr., Ziherl Andrej, Jurič Ivan, Pohar Iv., Mar-jetič Ivan, Gorišek Ivan, Ujčič Ivan, Divjak Martin in Fakin Leopold, vsi pri 47. črnovoj. pp.
Odlikovanja pri 26. domobr. polku. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotniki Valfried Platter, Viliem Novotny in Edvard Vavpotič in poročnik Avgust Kurz. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili poročniki: Josip Malenšek, Ivan Lorber, Valentin Gorski, Alfonz Zem-ljak. Rudolf Omerza in Adolf Gsellmann. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili praporščaki Klepp Oton, Maier Bogomir in Wabscheg Karel. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: naredniki Mlakar Ivan, Škof Josip in Belec Jakob, rač. podčastnik Jerman Martin, četo-vodje Brezinšek Josip, Cvek Alb. in Horvat Alojzij, desetnik Žagar Ferdinand, poddesetnika Koren Bogomir in Sernec Iv, in infanterist Oman Gabrijel.
Ljubljanske novice.
lj Zadnji rok za oddajo kovin v vojne namene. Vsi obrtniki in zavodi, pri katerih je komisija popisala kovine, se opozarjajo, da je v soboto, dne 29. t. m. in v ponedeljek, dne 31. t. m. zadnji rok za oddajo. Oddajale se bodo na mestnem magistratu, srednja hiša, pritličje, na dvorišču, levo, in sicer od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Obenem se opozarjajo vse zasebne stranke, ki še kovin iz kakršnegakoli vzroka niso oddale, da tudi ta dva dni store svojo dolžnost. Po zaključku bo pričela po hišah poslovati kontrolna komisija, in kdor kovin ne odda, mu jih bodo zaplenili ter naznanili sodišču, kjer ima pričakovati občutne kazni.
lj Oddaja sladkornih in kavinih prejemnic. Nekatere stranke so se razvadile, da prihajajo na magistrat po kavine in sladkorne prejemnice ob poljubnih dnevih in urah. Vsi prizadeti se opozarjajo, da je za oddajo prejemnic določena le vsaka sreda, in sicer od 10. do 12. u r e dopoldne. Le takrat je navzoč v to določen poseben uradnik, ki izdaja prejemnice. Tudi morajo imeti stranke zelene knjige v vseh rubrikah natančno izpolnjene, sicer se ne bo nikomur izdala prejemnica.
lj Prodaja masti pri mestni anrovi-zaciji. Z magistrata nam poročajo: Mestna aprovizacija prodaja v cerkvi sv. Jožefa čisto svinjsko mast 1 kg po 14.40 K. Blago jc od oficijelne »Kranjske aprovizačne družbe« iz inozemstva i m p o rt i r a n o. Domačo mast -— mestna aprovizacija je nima — je mogoče povsod drugod dobiti po maksimalni ceni t. j. 1 kg po 9.40 K. Toliko v pojasnilo, da ne bo ncspovazumljenja.
lj Travniška detelja kot prikuha. V nekem predavanju je višji štabni zdravnik dr. Bonne priporočal travniško deteljo kot. zelo okusno in redilno zelenjad, ki se prav lahko povsod dobi. Tozadevni poskusi v neki častniški kuhinji so to trditev v celem obsegu potrdili. Travniška detelja sc osnaži in opere ter pripravi kot špinača, ki ima svoj posebno prijeten okus. Tudi poskusi s svežim listjem rdeče redkvice so se izborno obnesli. Pri sedanjih razmerah, ko je tako težko dobiti svežih prikuh, utegne poraba travniške detelje marsikomu pomagati iz zadrege.
lj Umrli so v Ljubljani: Stanko Sre-bot, sin čevljarskega mojstra in hišnega posestnika, 5 let. — Josip Wasylyk, pešec. — Marija Štrukelj, delavčeva hči, 6 mesecev in pol. — Nikolaj Šušteršič, čevljar, 42 let. — Fran Mavrič, črnovojniški pešec.
Primorske novice.
Zavetišče za slovenske in hrvaške begunske sirote na Dunaju. »L' eco del
Litorale« poroča, da jc notranje ministrstvo z odlokom z dne 6. julija t. 1. naročilo odboru za begunce na Dunaju, da naj nemudoma pripravi zavetišče za 150 vojnih begunskih sirot slovenske in hrvatske narodnosti, nahajajočih se v taboriščih v Stcinklammu in Brucku o. L.
Slovenci in konvikt za srednješolce begunce na Dunaju. Iz gotovega vira smo izvedeli, da se sprejemajo v konvikt za srednješolcc-begunce z juga, ki ga je vlada ustanovila na Dunaju, XV. Ma-riengurtel 41 (staatlicli. Studentenheim der Zentralstelle) tudi Slovenci in sicer taki, ki so bili doslej na kaki nemški gimnaziji ali so vsaj toliko zmožni nemščine, da morejo nadaljevati svoje študije na nemški gimnaziji na Dunaju. Že sedaj je v omenjenem konviktu 5 slovenskih dijakov. Brž ko jih bo nekaj več, dobijo svojega slovenskega pre-fekta. Šola se prične meseca septembra.
V	pomožnem odboru za begunce z juga na Dunaju IV., Favorilenstrasse 5 pa ni zdaj nobenega Slovenca, vsaj uradnika ne. Zato se prosijo slovenski visokošolci, da bi se za to službo, ki je honorirana, objavili v korist dobre stvari.
Kaj bo z goriškimi učiteljišči? Ali se cdpro v bodočem šolskem letu in kje? Tem
skrbi polnim vprašanjem goriških dijakov in dijakinj (glei beležko med primorskimi novicami pod istim zaglavjem v »Slovencu« z dne 26. t. m.) smo prejeli nastopni informacijski odgovor iz tistih »krogov«, ki so se tudi že doslej pobrigali, kolikor je bilo pač možno v sedanjih težavnih razmerah, da gojenci goriških učiteljišč ne bi trpeli preobčutne škode spričo neotvorit-ve svojih zavodov: Izkušnje, pridobljene v minolem šolskem letu (1915/16) z »z a p o-s 1 o v a 1 n i m tečajem goriških učiteljišč« v Trstu in pa s > p o s e b -no k o m i s i jo«, sestavljeno iz goriških srednješolskih učiteljev v Ljubljani, pred katero so se zvršili meseca msja t. 1. uspo-soblienostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč, so dozorile v »merodaj-nih« krogih tale načrt: Tržaški tečaj, ki se je tako dobro obnese! (vse njega četrto-letnice in četrtoletniki so prebili z dobrim uspehom zrelostni izpit v Ljubljani) naj posluje v sedanji obliki, odobreni po nauč-nem ministrstvu tudi, tudi v bodočem šolskem letu: gotovo bo dobro služil Trža-čanom in bližnjim in daljnim okoličanom, Po njega vzoru pa se bo predlagala ustanovitev sličnega tečaja tudi za Ljubljano, ki je pri sedaniih razmerah goriškim beguncem brez dvoma najbolj pri roki, nekako njih središče in kjer se že izza početka italijanske vojne nahaja ravnateljstvo moškega učiteljišča goriškega. S tem tečajem se bode mogel okoristiti marsikateri begunec, ki na poset tržaškega tečaja iz gmotnih in drugih ozirov ne bi mogel niti misliti. »Ljubljanski zaposlovaini tečaj goriških učiteljišč« pa bode nudil še druge prednosti, Njega učiteljski zbor bo nekaka stalna komisija, pred katero bodo mogli polagat.; gojenci-vojaki svoje predčasne letne in zrelostne izpite (po nekoliko tedenskem posečanju zaposlovalnega teča-jal; oba vili Da bi se pred njo tudi meseca novembra 1916 in aprila 1917 usposoblje-nostni izpiti za primorske učitelje ter ob koncu šolskega leta 1916/17 zrelostni izpiti za primorske gcience in gojenke. Da pristojna oblast odobri ta istotako preprosti kakor praktični načrt, o tem ni dvoma; saj ji ne prizadene niti vinarja troš-kov, ko biva v Ljubljani stalno dovoljno število primorskih srednješolskih učiteljev. Gre samo še za to, d? se naidejo primerni prostori a pri znani naklonjenosti kranjskih oblastev napram primorskim beguncem ni nikakega dvoma, da se dobi v omenjeno svrbo primerno število šolskih sob (3—4). — Da se pa onemu načrtu zagotovi konkretna podlaga, pozivljejo se vsi oni roditelji, ki bi hoteli vpisati svoje sinove in hčerke ra nameravani zaposlovaini tečaj v Ljubljani, da takoj prijavijo ta svoj ukrep »Posredovalnici za goriške begunca v Ljubljani« (Dunaiska cesta št. 38/11,).
V	italijanskem ujetništvu se nahaja Fran Mer v i c iz goriške okolice, dom. pešp., in sicer v Forte Ratti v Genovi.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Fon, doma iz Bovca. Ob enem pa povprašuje po svojcih, o katerih ne ve ničesar. Piše da je živ in zdrav, da dela na železnici in cla lc;po pozdravlja svojce. Njegov naslov: Franc Fon, Kanlora T, Distan-cija 4, učastkov na Buharske želez, doro-gi, iemka 338, Rusija. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Rusija p. d. Mal-narjev, iz Skriij pri Ajdovščini. Piše, da ne ve ničesar o svoji družini. Njegov naslov: Franc Rusija Nr. 591. Kancelarja Ohrane, neslo Šliselburg, Pctrogredskaja guberni-ia. Rusija, — Lorenc Peršolja nam piše, da je že 20 mesecev ujet ali ni dobi' od do-
ma še nobene dopisnice, čeprav jih jc sam že pisal nad 100 Povprašuje po svojem očetu in materi; doma iz Sv. Martina 45, Brda. Njegov naslov: Lovrenc Peršolja, Čeljabinsk, Omska žel. doroga kontora 18, Učaslka, gubernija Orenburg, Rusija. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po desetih mesecih Rudolf Purič, Tržačan, pekovski pomočnik. — Oglasil se je iz Rusije Tržačan visokošolec Franjo Pire.
Naš ljubljenfek
se je po kratkem, mukepolnem trpljenju danes ob pol 3 popoldne preselil v nežni dobi б let med nebeške krilatce.
Pogreb nedolžnega deteta se vrši v soboto dne 29. julija ob 5. uri popoldne i7. hiše žalosti Ravnikarjeva ul. št. 15 na pokopališCe k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. jul. 1916.
Alinea rodbina SreDot-ova.
Dijak, ki je dovršil pet gimnazij in s prav dobrim uspehom I. letnik trgovske šole želi za čas počitnic
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega nam'znega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober ^	po 150 K. Kdor
želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
izurjeno v man u fakturi in mešani stroki, k je zmožna nemščine in slovenščino v govoru in pisavi. Ponudbe na upr. lista pod št. 1732
Išče se
dve sobi in kuhinja, ali samo dve sobi, eventuelno meblova.ni za takoj ali pa do septembra 1.1. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1759.
ffflST Išče se lepa
Nalov pri upravi lista pod R. C.
a
1763
z velikim hlevom, pasažirskimi sobami v mestu na Gorenjskem se odda na račun ali v najem. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1758.

m
event. dve, ali s kuhinjo, za stalno mirno osebo. Ponudbe pod »sobo« 25.
ima graščina Lovrečan, pošta Zavr-če. Štajersko, in sicer: 100hI starega vina letnikov 1911, 1914-, in 300 hI letnika 1915 (Ftirkenberger) liter po 1 K 60 h do 2 K. Interesent je naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov ali upravo lista pod št. 1716.
Št. 11.515.
Olajšanje pasjega konfumaca.
Vsled ukaza c. kr. deželne vlade z dne 22. julija 1916, št. 20.752, odslej ni več treba psov voditi na vrvici. — Pač pa morajo nositi še vedno nagobčnik. Tucli ostale, dosedanje odredbe veljajo naprej. Psov ni pustiti samih pohajati; sumljivo obolenje ali če pobegnejo, je takoj naznaniti.
E№@stni mas$r starat ljubljanski
dne 25. julija 1916.
Odbor „Hranilnice in posojilnice" v Žireh javlja pretužno vest, da je dne 26. julija ob 5. uri popolne umrl njen ustanov-nik in načelni gospod
Srgovec in posestnik
Pogreb bo clne 28. julija ob 5. uri popoldne. Žiri, dne 26. julija 1916.

Potrtega srca naznanjamo pretužno vest, da jc vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati s tega sveta dne julija ob 5. uri popoldne po kratki in muCni bolezni, previdenega s tolažili svete vere v 69. letu svoje starosti našega iskrenoljubljenega soproga, brata, svaku in strica, gospoda
trgovca in posestnika, načelnika »Hranilnice In posojilnice Širi«, krajnega šolskega nadzornika, podžupana In načelnika gospodarskega odseka, predprerisednika cestnega odbora, dolgoletnega činu a pri katoliškem izobraževalnem in bralnem društvu, ter člana pri gasilnem društvu v Žireh itd.
Truplo nepozabnega raujkega sc bo preneslo iz hiše žalosti na kraj počitka na DobraCevo v Žireh 28. julija.
Maše zadušnice se bodo brale dne 29. julija v domaČi farni cerkvi.
2iri, dne 26. julija 1916.
r t\™y \
Žainjoca rodbina Lenger