UM. Številka.
Trst, v četrtek 20 julija 1SU<).
leča j XXIV.
..Edinost"
imhajn dvakrat liti dan. ntr.im ne.lelj in praznikov, r.jutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ,/haja oh f». uri zjutraj.
Nitratnimi /naša : Ohe i/.<lanji na teto . . . d;1<1. Za Kitnio večerna izdanje	li' —
V,h pol letu Četrt let« in iih meneč razmemo.
Naročnino je plačevati naprej. Nh na-rnčhe hrez prih>#ene naročnine *e uprav« ne (mira.
Na drohno *e prodajajo v Trulu /.jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trnt« po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «1». H70.
4 nvč.
V cdlnuNtl Je moč!
Oglasi
»e računajo po vrstah v petitu. /,« večkratno naročilo * primernim popustom. Poalana. osmrtnice ir. javne zalivale. ilo-mmM oglaai itd. » računajo po pogoditi.
Vsi ilopmi iih j Mf* poSiljajo iirednislvu, Nel'i a okovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni*! v«. Naročnino in oglase je plačevati loco 1'rat.
llrednHIvo hi tlMkurna se nahajata v ulici Carintia M.v. 1'2. I'pnivnlstvo, ntl-pmvulstto lil sprejemanje Inaeratov
v ulici Moliu piccolo St.v. ."i, II. nailslr.
ti
Isdajatelj in odgovorni urednik K r a n O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „It^inosti".
Natisnila tiskarna kouaorcija lista „Edinost" v Tratu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Dunaj lil. Jutri se objavi v »VViener Zei-tung« tlel nagodbe z Ogersko, in sicer centi ruke naredbe o davku na pivo, alkohol in sladkor.
Cetlnjp 11». (J slavnostih o poroki prestolonaslednika Danila bode kraljico Viktorijo nastopal nje tukajšnji minister-resident, kneza Ferdinanda bolgarskega pa njegov pobornik Nikolajev.
Bruselj 11». Komisija 15 členov, sestavljena, da prouči zakonski načrt o volilni preosnovi, je imela danes v jutro sejo. V odgovor na vabilo vlade, naj komisija povspeši razprave, da bi se zakon* za mogel predložiti zbornici se tekom tekočega zasedanja, so členi opozicije pretili, da odlože svoje mandate kakor členi komisije, ako bi vlada skušala kršiti pravo komisije, da natanko pretresa vprašavni zakonski načrt.
ItcUuTiiri H*. V ponedeljek dne 24. t. m. začnejo se bržkone razprave prekega sodišča.
Carigrad 1!». Otomanska banka v Parizu je brzojavila upravnemu svetu javnih dolgov (dette puhlitpie), da narodna banka plača v soboto za Bolgarijo 21/* milijonov zastalega ruineljskega davka.
ItHIgrad lil. Ministerski predsednik dr. Vlada n Gjorgjevie se vrne jutri iz Murienbada semkaj.
Loildoil lil. Zbornica poslancev je sprejela v drugem čitanju načrt zakona, s katerim se dovoljuje kredit v znesku il, 100.000 funtov šterlinov v popolnitev mornarice na podlagi zakonu iz leta 1895. Chamberlain je izjavil, da se ta kredit razdeli na dva letna obroka.
London 10. »Times« pišejo: Ako so vesti o včerajšnjem sklepu narodnega sveta (Volksraad)
P o n I. I S T E K. ' 2
Ivan in Ljuba.
-—X Spisal Nekdo. >- -
Postal je.
—	Ti, je dejal. Ne bodi hud. Nekaj nervozen sem danes, nič drugega. Saj veš, da imam včasih muhe.
—	Saj se ne jezim, je odgovoril Franjo.
—	Ali imaš kaj časa?
—	Kolikor se ti ljubi.
—	Pojdiva torej v kavarno, da se malo pogovoriva. Saj si imava res kaj povedati.
—	Pojdiva.
Sla sta v kavarno »Slavia«. V drugi sobi pri oknu sta sela. Tam sta bila povsem sama. Nihče ju ni motil. Franjo je naročil črne kave, Ivan pa čašico konjaka.
-- Ti gotovo misliš, da sem neumen, je začel Ivan.
—	Neumen ? Zakaj bi to mislil ?
—	Misliš, misliš. Ne zamerim ti, ako tako misliš. Pa se motiš. Saj priznavam, da mi je bilo začetkoma hudo, a sedaj se mi niti spomin na njo ne pojavlja v glavi.
—	Ali si že toliko miren, tla ti smem oporekati ?
—	Oporekaj, kolikor hočeš. Govorim pa resnico.
Morda si domišljaš, da je to resnica.
v Pretoriji resnične, zamore se smatrati, tla je kriza v razmerju meti Anglijo iinTransvaalom končana. Podelitev volilnega prava inozemeem, ki stanujejo o razglašenju zakona že sedem let v Trans-vaalu, in zastopanje inozemeev v narodnem svetu odgovarja zahtevam Milnerjevim.
Večina pa Jugoslovani.
Pred par dnevi smo govorili o sedanjem razmerju mej posamičnimi skupinami desnice moj seboj in o njih razmerju do vlade. To pa s posebnim ozirom na vedna zatrjevanja, da je večina trdna meti seboj in da so nje skupine povsem svobodne nasproti vladi. V označenje tega dvojnega razmerja, oziroma te zložnosti in svobode, smo rekli, da zlož-nost in soglasje mej skupinami desnice je nepo-rušna vse dotlej, dokler katera onih skupin, ki trpe najhujo krivico, ne zahteva, naj se druge skupine zavzemajo in če treba tudi izpostavijo zanjo; a svoboda vsake skupine nasproti vladi je taka, da jo ista sme povdarjati kolikor hoče, le uveljaviti je ne more nikdar, ker bi jo v takem slučaju vse ali vsaj posamične od ostalih skupin pustile na oedilu ! Ce bi torej katera skupin hotela tudi uveljaviti svojo toliko hvaljeno svobodo, morala bi stopiti v boj ne le proti vladi, ampak tudi proti svojim — zaveznikom. Tega pa zopet noče, ker bi s tem razgnala isto večino, katero hoče vzdržati po vsaki ecni. Ob vsej svobodi nasproti vladi ne ostaja torej skupinam desnice drugega, nego da — glasujejo za vlado. Toliko povderjena svoboda je torej povsem iluzorična, tako, da more biti zadovoljen ž njo tudi grof Thun. Ali je tako stanje zdravo, ali more večina ob takem stanju imponirati vladi ?
Grof Thun — v kolikor ga poznamo do sedaj niti ne inisli na to, da bi se v dejanjih pokazal solidarnega z večino, a kraj vsega tega uživa njega vlada od sedanje večine iste dobrote, kakor da je parlamentarna večina! In nb takih nenormalnih in nenaravnih razmerah naj bi kaj dosegli od vlade? Ne! Zlasti velja to za manje skupine. Taka skupina smo mi Jugoslovani. Kaj nam je storiti torej sedaj ?
S tem vprašanjem se bavi zadnji »Slovanski svet* na uvodnem mestu in prihaja do zaključkn, da so Čehi in Jugoslovani storili veliko napako, ko so stopili v sedanjo večino, ali sedaj stoj3 stvari tako, da nam ne kaže družeča, nego tla še počakamo in ostanemo v večini! Ta nasvet pada tembolj na tehtnico, ker o uredniku imenovanega lista ni bilo čuti še nikdar, da bi bolehal na gnjile m oportunizmu in malenkostni politiki. On ne živi od danes do jutri, ampak sodi stvari vsikdar se—slovanskega stališča. Tmli mi moramo priznati, da nas je navedeni nasvet od take strani nekako presenetil. Ali, kolikor poznamo mi slovenskih novinarjev, nima nobeden tako širokega obzorja, kakor ga ima urednik »Slovanskega sveta*. Glas takega moža treba tla čujemo vsi in tudi oni, ki ne oglašajo žnjiin.
Zato beležimo tu nasvet «Slovanskega sveta*.
Ta list priznava, tla so pritožbe Jugoslovanov opravičene in tla je naše položcnje tužno, meni pa, da nas žaganje z izstopom iz večine ne dovede do 1 »oljšega, tudi, ko bi se uresničilo. Jugoslovanska skupina je set laj prešibka, tla bi dosegla kaj ugodnega z opozicijo. Tak korak bi so stvori 1 h eda j prepozno. lTgoden čas za opozicijo Cehov in Jugoslovanov je bil za časa Badenija. Tedaj je bila nemška krščanskt»-socijalnu stranka še samosvoja, in mogla bi se bila združiti z Cehi, s kat.
—	Nič si ne domišljam. Vse vem. Domišljija se igra z nami, dokler prepuščamo srcu pretežen upliv na-se. Kadar je razum dobil svojo pravo veljavo, mora izginiti domišljija.
—	In to se je zgodilo?
—	To se je zgodilo. Jaz nisem več oni sentimentalni Ivan, ki si ga poznal v Zagrebu. Jel sem trezno misliti, Življenje je tako rekoč matematičen problem. Kdor hoče biti srečen, mora znati računati, ali pa vsaj umovati. Pa to je sorodno.
—	A kakšna uloga je v življenju namenjena
srcu ?
—	Kar imenujemo srce, je baš domišljija. Srce ima zgolj fizične funkcije.
—	Ti, Ivan, zofistika ni tvoje pravo polje. Kavno tako bi lahko dejal, tla imajo možgani le fizične funkcije.
—	Eh, kaj! Dlakoeepec nisem. S kratka: ko sem, prišedši iz Zagreba sem, že toliko pretrpel, tla ni bilo moči več trpeti, sem se spametoval in sedaj sem duševno okreval. Spoznal sem, tla so bile vse moje muke neumne. Kadar očutim potrebo, tla bi se ženil, se oženim. Devojko že najdem. Na svetu jih je dosti.
—	Dosti! Ali so pa vse enake ?
—	Ne. Ena ima črne oči, druga modre, tretja mačje. Nekatera je bolj suha, nekatera bolj okrogla. Razlikujejo se že. A kar se tiče sposobnosti za ženitev, so večinoma vse enake. Ono izbiranje, ki se izgovarja z ljubeznijo, je torej povsem neute-
meljeno. Kadar misliš, da je dobro, oženiti se, | vzemi prvo, ki te hoče vzeti, ako ti le splošno ugaja.
—	Ivan, tega ti ne narekuje prepričanje.
—	Prepričanje! Kaj neki drugega? Pa saj jaz nisem prvi, ki bi to trdil.
—	To ničesar ne dokazuje. In če bi pol sveta govorilo tako, vendar ne hi verjel, da prihaja to i/, tvoje duše. Deloma pa razumem, odkod prihaja to v tebe.
—	Trezno razmišljanje me je uverilo, tla je ono čutstvo, katero imenujemo ljubezen, sama domišljija. (Juj me! Vidiš — povsem mirno govorim, niti glas mi ne trepeče. Takrat — saj veš, kdaj — takrat so se zedinile vse bolečine, kar jih svet pozna, v moji demonično trpinčeni duši. Takrat, ko mi je dala slovo, sem mislil, tla se bliža moja zadnja ura. — — Pustimo to. Cemu bi ti opisoval one grozne občutke, katerih ti itak no morem naslikati v vsej realnosti in katerih ti ne bi poj-mil ? Pustimo to. Pozabil sem. One bolečine namreč. Njo?.. Ah, če bi se bil hotel takt) zdraviti, tla bi bil skušal njo pozabiti, bi si bil najhitreje izkopal grob. Ne. Začel sem vse skupaj analizirati. •Jel sem bistro misliti. Tako sem se prebil do spoznanja, da je žena — žena. Ona ali pa kakšna druga. Odpustil sem ji vse. In danes ostaja ob misli na njo moja kri tako hladna, kakor bi razmišljal planetarne zakone. Hazuineš li to?
(Pride še.)
ljudsko stranko in i. Jugoslovani. Tudi ni hilo nemoćno, da bi luli zmernejši notavorerni veleposestniki pomagali sestaviti večino s temi elementi, naj hi bili pristopili Poljaki ali ne. Dane* je pa vse drugače. Krščansko-soeijalna stranka je stopila v kolo nemških radikaleev, in vprašanje je, ali izleze kmalu i/ tega kolobarja. Drugih elementov pa se« I a j ni. ki t»i s pošteno voljo hoteli sestaviti večino, pravično najbolj zatiranim in šibkim slovanskim narodom. Cehi so jo od začetka, ob nastopu Badenija, zapazili, zvezali so se s poljskim «Kolom«, v naglosti odl>aenidi krščanske loeijalee, in sedaj ne vedo, ne naprej, ne nazaj, i'oljsko «Kolo* je tako lepo solidarno, da prepušča !>oj z Nemci Cehom samim! Taki prijatelji in «obči poroki* so poljski plemiči. Isto taktiko utegnejo Poljaki izvrševati nasproti Jugoslovanom, in ti naj si potem pomagajo! To pa je bilo jugoslovanskim politikom vse ze naprej znano, ali bi bilo vsaj moralo znano hiti.
Ivaj hočejo sedaj Jugoslovani stvoriti ? Ali hočejo zares zapustiti od začetka slabo slavljeno ladijo ? Kaj nastane potem ? Večino morejo porušiti; ti kdo se ho veselil? Cehi bi bili prisiljeni stopiti tudi v opo/.ieijo, in Poljaki bi se kakor si bodi združili zopet z Nemci. Cehi hi potem ne bili le tam, kjer so hili pred Badenijem, temveč mnogo na slabšem, ker so se poslabšale nemške stranke in so postavile hujši program, nego so ga, razun Schotiererjancev, imele kodaj. S takimi strankami naj hi potem vlada pogajala se preko Slovanov in proti njim!
Ako hočejo Jugoslovani stopiti v opozicijo, potreba je, da se dogovorč z Cehi, a za te ni še ura odbila, ker se nadejajo se vedno, da napravi vlada konec nemški ohstrukeiji. Se-le v slučaju, da h; se Cehi prevarili do skrajne mere, napoči trenutek za dogovarjanje med Cehi in Jugoslovani, da bi ukrenuli skupne korake.
Sedaj treba čakati drugih momentov, ki so važni za vnanjo in notranjo politiko. Taki momenti niso daleč. Pouk, ki so ga dobili Cehi, je drag, ali od postopanja Poljakov se moremo naučiti marsikaj, pred vsem pa moramo želeti, da bi poljski narod kmalu izpodkopal kolikor le možno sedežev sedanjih poljskih plemskih zastopnikov, kajti s poljskim plemstvom se Slovani ne smejo družiti. Od tu jim ne pride pomoč.
Iz vsega tega sledi, da morajo čakati sedaj tudi Jugoslovani. Z izstopom iz večine hi sedaj več pokvarili, nego koristili; vprašanje o izstopu pride ali ne pride na vrsto v trcnotku, ko pokaže vlada svojo moč ali pa onemoglost nasproti nemški ob-strueiji. Ako bode vlada močna, bode to znamenje, da so zgorej ugodnejših misli j ; ako bode vlada Šibka, ho to doka?, da nemški irredententizem ni se dovolj poučil tistih, ki imajo vzrok, da se mu u prejo. Torej še nekoliko potrpežljivosti za napako, ki so jo stvorili Cehi in Jugoslovani tedaj, ko so stopili v večino, kjer odločuje neslovansko «Kolo» poljskega plemstva.
Politični pregled.
TKST 11». julija 1899.
Zopet glas o našem občinskem svetu.
V »Information« pišejo »od spoštovane strani«: Občinski svet tržaški je povodom smrti gospoda Konstantina Ressmanna sklenil izjavo žalovanja. Gosp. Ressmann je bil italijanski državljan in italijanski poslanik v Carigradu in Parizu. Ali on je bil rojen v Trstu in to je zadoščalo tržaškim Italijanom, da so priredili demonstracijo, s katero so slavili pokojnika zlasti zato, ker je deloval za dobre odnošaje med latinskimi narodnostmi. Z drugimi besedami: gosp. Ressmanu je bil na glasu, da je kakor italijanski poslanik v Parizu za zve/.o med Italijo in Francijo in proti trozvezi, radi česar je bil tudi umirovljen. Trojna zasluga pokojnikova — da je svojemu rojstnemu mestu in svoji domovini že v rani mladosti obrnil hrbet, d a je neprestano delal proti Avstriji in da je bil vrhu vsega še nediscipliniran uradnik in diplomat — mu je morala še po smrti prinesti priznanja od take korporacije, kakoršuja je občinski svčt tržaški. Ressmannovo slavje v Trstu, Bisinarckov trg v Gradcu, Bismarckova ulica, ki naj osreči Celovec, to vse so jasna znamenja na steni, za katerih raz-rešenje ne hi trebalo ravno kakega Danijela. Ali k <1 o r n o č e videt i, p a ne vidi!
»Liberalizem v propadanju*. Naš »član-čič«, ki smo ga priobčili pod tem naslovom dne 14. t. m., je dal »Slovenskemu Narodu« povoda, da je odprl zatvore svoje ironije, in mogočna reka sarkazma je preplavila in podrla nasprotnike liberalizma. S težavo srao se postavili zopet na noge, da se ozremo po opustošene m polju.... Ali dragi »Narod«, nam se dozdeva, da si se moral še le nekako umetno spraviti v dobro voljo, da si sam sebi še le moral sugerirati neke ideje, katerih v našem »člančiču« ni, in na katarih si potem zgradil veličastno stavbo uvodnega članka. Tistega liberalizma v pravem zmislu besede, liberalizma, ki pomenja resnično svobodno misli, liberalizma, ki pomenja napredek na vseh poljih: »Edinost« ni menila. Kdor nas pozna, ni mogel o tem dvomiti niti trenotek. Pač pa smo govorili o tistem talini- i liberalizmu, katerega je židovstvo vzelo v zakup, da žnjim kali življenje narodov, da zamore v motni vodi laže ribariti svojo korist. Tisti paevdo-libera-lizem srao mislili, ki je karikatura svobode, ki je vol, uprežen v voz kapitalizma, ki je prostitucija pravega liberalizma. Tisti liberalizem smo mislili — ki pod krinko svobode kuje narode v gospodarsko in dušno suženjstvo, tisti liberalizem, ki ima tudi na Dunaju svoje taborišče na neznansko škodo in nesrečo narodov avstrijskih. Ako se potemtakem čuti »Narod« še kako prizadet, mi ga obžaljujemo ; pomagati pa mu ne moremo.
X atentatu na rasltralja Milana. Iz
Belcgagrada poročajo, da kani Milan kolikor le možno «krivnev» dovesti do višal, samo da hoče čuti poprej, kaj da poreče «Evropa*. No, nekaj malega so že čuli v Belemgradu, kako sodi »Evropa* o najnovejem «atentatu* na Milana. In večina tega, kar so čuli, si najbrže ne uttiknejo za zrcalo. Že danes lahko ved6, da kolikor toliko vsa «Evropa» sodi o »atentatu*, kakor so sodili pametni ljudje sploh o vseh politiških akcijah Milanovih ; skoro jedina izjema so znana židovska uredništva aa Dunaju in v Budimpešti. Gospodom v belemgradu : dober tek. Sosebno glasno je postalo tudi italijansko novinstvo v zatrjevanju, da ne veruje v tu atentat. Nekaj glasov i/, novin v kraljestvu smo že naveli. Sedaj se je pridružila istim še »Agenzia italiann*, ki pripoveduje, da so zastopniki vseh vlasti svarili kralja Aleksandra, naj ne napenja strune preveč; kajti utegnila hi nastati velika nevarnost za Srbijo in dinastijo Ohrenovi-čev, ako bi se pokazalo, da mnogoštevilna areto-vanja radikalnih prvakov niso opravičena po dogodkih in da kazensko postopanje ni pravilno! Rečeni list pravi, da glasom obvestil, ki j i h je dobil, dipl o maci j a j a k o d v o m i n a resnosti atentata in da nikakor ne misli molčati k neopravičenim p r o -g a n j a n jam, ki h o d o s 1 e d i 1 a.
To hi bila precej krepka zaušnica, ako diplomacija dvomi na resnosti atentata in na pravičnosti srbske justiee.
l)a pa je ta dvom opravičen v polni meri, kaže fakt, da so l'ašiđti zaprli samo zato, ker so pri njem našli posnetek pisma Milanovega, s katerim je poslednji, ko je bil Pašič še poslanik v Petrogradu, zahteval <»<1 carja 4 milijone proti teinu, da se ne povrne več v Srbijo. Sedaj pa vprašamo : kaj ima Milanovo pumpanje in njega obljube, katerih — ni držal, opraviti z najnovejim atentatom?! In človek naj hi ne dvomil na poštenosti srbske justiee ?!
Najhuji moralni poraz pa je došel gospodom v Belemgradu od ruskega carja samega. Sedaj se doznaju namreč, da car ni niti z jedno besedo izrazil svojega sočutja oziroma zadoščenja na »rešitvi« Milanovi. A da ne ho nobenega dvoma, kako misli car o vsej tej komediji in kako sodi o sedanjem besnenju proti radikaleem, je podelil visoko odlikovanje — red sv. Ane — istemu generalu Grujiču, katerega je Milan ravnokar spodil iz državne službe kakor kakega hlapca. Milan je seveda že dospel do tja, da mu je vsejedno, kako sodi o njem Rusija in ves ostali svet — vsikdar izvzemši, to se ume, petične žepe na Dunaju in v Budimpešti —, ali o narodu srbskem ne hi mogli verjeti, da hi mu bilo vsejedno, kako sodi o njega »generalissimu« vladar one države, ki je prilivala potoke krvi za osvohojenje balkanskih narodov, vladar države, na katero je navezana Srbija po krvi in veri. In tako si razlagamo tudi •
stoično mirno pismo, ki je je pisal Pašič v zaporu svoji soprogi: »Jaz sem zdrav, ne skrbi za-me!«
Domače vesti.
Ithii vite/, Trunki, ta pesnik-prvak hrvatski, nam piše:
Vsem bratom Hrvatom in Slovencem, ki so v Vašem kolu, tem davnim prijateljem svojim, ki so me o priliki moje HO-letnice odlikovali z brzojavnimi čestitkami, prisrčna hvala in bodite prepričani, da sem Vaš in božji, ter da, dokler sein živ, ne spremenim te zvestobe in da se hočem ponašati se svojimi hrvatskimi in slovenskimi prijatelji v Trstu.
S pozdravom s plitviskih jezerov Vaš iskreni spoštovale«'	Ivan T r n s k i.
Admiral Dewey. Ves včerajšnji dan smo ga pričakovali, a pričakati ga nismo mogli. Na Rivi in na pomolih se je trlo občinstva, novinarji so prežah na svojo žrtev in kedar je svetilnik naznanjal prihod kakega neznanega parni ka, hajd »Olvmpiji« nasproti! Fotografi so se postavili v poziture; s hfttela de la Ville je vihrala zastava z zvezdami; vse je povpraševalo: zakaj ga še ni, velikega admirala? — Ob sedmih zvečer vendar, hvala Bogu, so začeli na »Pelikanu« streljati. Iz-vestno pozdravljajo »Olvmpijo« ! — Pa občinstvo se je razočaralo tudi to pot. Poveljnik naše mornarice, admiral Spauu, je namreč zapuščal * Pelikana«, da se poda z hrzovlakom na Dunaj. Njemu so veljali streli!
No, došel pa je slavni mož danes oh (i. in pol uri zjutraj. In še le potem smo izvetleli, da se je »Olvmpija« zakasnila, ker je zašla na pesek. De\vey izgleda prav dobro, torej ni tako bolan, kakor so trdili. Takoj po prihodu so pričela vspreje-manja na »Olimpiji«. Popoludneje admiral Dewev vračal obiske* Tudi danes je bilo na obrežju veliko občinstva, ki jc radovedno opažalo prihajanje čestilc.ev ameriškega admirala.
Za slovensko besedo v cerkvi. Pišejo nam : Prav imajo oni, ki nam očitajo, da mi primorski Slovani na Primorskem ne branimo dovolj energično svojega jezika — v cerkvi. Povsodi po Soški dolini je pri zadnji maši le latinsko petje. To moti ljudstvo v pobožnosti in kali harmonijo. Na knjigo in venec moli ljudstvo slovenski, a petje je v jeziku, katerega ne ume. To žali uho in^. srce. Celo starodavno, lepo uglasbeno in majestetično »Pred stolom Tvoje milosti« so opustili popolnoma.
Popoludnc je božja služba po polovici slovenska, po polovici latinska. Litanije matere Božje po slovenski, istotako »pod Tvojo pomoč pribe-žimo sv. božja Porodnica«. Potem pa Tantum ergo — po latinski. Ljudstvo ne ve dati odgovora in je tiho. Sledi Deus eni nobis suh saeramentum, a konečno zopet: Častimo Te! Ali je to primerno? Mnogo se dandanes — in po vsej pravici - zgražajo nad gibanjem »Proč od Rima!s Toda roko na srce, velečastiti gospodje : ali tako postopanje res navaja zavedno ljudstvo do Rima ? Ne zatiskajte si svojih oči in verjemite, da tudi to povspešuje verski indiferentizem ! To boli v srce onega, ki se zaveda, da je verski čut ona vez, ki spaja človeško bitstvo in ki dela človeka res — človeka !
Iztiskanje narodnega jezika iz hramov božjih je postalo pereče vprašanje, s katerim se bodo morali baviti zastopniki in predstavitelji naroda. Mi ne tožimo prečastite nižje duhovščine, ker vemo, dn — morajo. Toda naša politična društva hi se morala baviti s tem vprašanjem. Nič se ne plašimo očitanja, da s tem profanujemo cerkev in da jo tiramo v narodne in politiške hoje. Ni naša krivda, ako je vprašanje jezika na bogi »služenj u zadobilo tudi političen in naroden pomen. Saj je le golo dejstvo, katerega ne more tajiti nikdo, da je laško-židovska in nemško-protestantska propaganpa začela siliti v našo katoliško cerkev, kakor drastično kažejo dogodki v Trstu in — god svetih apostolov Cirila in Metoda. A zapomnimo si, da se to godi v prvi vrsti iz narodnih in politiških razlogov. Ako se torej mi dvigamo v obrambo našega jezika v cerkvi, je to le obramba, silobran.
In jaz sem uverjen, da velik del prečastite duhovščine čuti z nami in misli kakor mi. Združimo se torej vsi, ki ljubimo svoj rod in smo zvesti svoji veri, v obrambo teh dveh svetinj našega naroda, da ne bo škode ni za jedno ni za drugo.
tSuj »ti ravno ti dve svetinji, ki *|H>polnjujeti harmonično vse duftno življenje dobrega nanula našega.
Narobe nvet! Pod tem naslovom nam pišejo: Pred časom ste objavili, kako <la na tuk. magistratu nočejo sprejemati slovenskih vlog, ukljiib temu, da jih v to sili naredba ministerstva za notranje stvari od leta 1HH«». št. 420.
Kasneje ste zopet objavili, da so gospoda na pritožbo »DelalsUega podpornega društva« zopet začeli sprejemati vloge v tem toli obsovražljenem slovenskem jeziku.
Sedaj mi pa dovolite, da Vam načrtam še par sličie mugistratove »bnbilonije« v njega »radovanju. Ne dolgo temu je neko tuk. društvo prejelo poziv, naj magistratu poda neko pojasnilo.
Društvo je storilo svojo dolžnost, toda, ko je sluga istega (ki mi je vse to povedal) hotel vročiti pojasnilo na magist.ratni zapisnik, so mu odgovorili: »Ne sprejmemo, ker je pisano v nam nerazumljivem jeziku«. Sluga se je podal od tam na na mestu ištvo, kjer je uročil, kar so mu zavrnili na magistratu.
Cez par dni so dostavili predsedniku dotič-nega društva poziv, vabeči ga, naj se on v najkrajšem času predstavi gospodu koneipistu Lon-ehar-ju (Lončar?) za neko pojasnilo.
Dotični gospod, ki nerad gleda te pristno italijanske magistratovee, je poslal podrejenega moža, naj gre vprašat, kaj da zahtevajo od njega.
Odposlanec — ki istotako ljubi magistratove lahonc kakor njega predpostavljeni — je šel k gospodu Lončarju. Tega je vprašal o uzroku poziva. Gosp. koncipist Lončar, ki je, mimogrede rečeno, prijazna oseba, je povedal odposlancu, da se je svoječasno odposlal odlok temu in temu društvu, ki pa ni še dalo nobenega odgovora 1 Naš mož mu je razložil, kako da je društvo odgovorilo in kako je zapisnikar zavrnil ta odgovor, ter je se povedal, da je ta uloga gotovo še na namestništvu. Gospod Lončar se je čudil, kako da je mogoče, da se slovenske uloge vračajo, koje to postopanje — p r o t i z a k o h i t o! Sel jc k gospodu asesorju Artien, da se prepriča o stvari. Artieo je odgovoril, da se slovenske uloge ne smejo vračati, ter je ukazal naročiti odposlancu, naj v slučaju, da se mu pripeti še kak tak slučaj, pride k njemu, Artien.
Te dni je isti odposlance imel zopet uložiti slovensko ulogo, toda — niso je sprejeli z opazko, identično oni zgoraj navedeni. Pristavili so še in to ironično: Poj te na n a m e s t n i š t v o, nam že ono dostavi!
Naš človek je odvrnil, da ne pojde na na-mestništvo, ker da ima lek mnogo bližje in šel je k gospodu Artieu, katerega pa — ni bilo doma! Izročil je torej gospodu Lončarju, ki pa je izjavil, da se ne čuti k o in p e t e n t n e g a za takojšnji odgovor. Konec komedije je bil, da je sedanji županov namestnik Artico ukazal in tla so gospodje molčć sprejeli slovensko ulogo.
Ali ni fletno to?! Danes nočejo vsprejemati slovenskih ulog; jutri priznavajo, da jih morajo vsprejemati, pojutrišnjem jih ni doma, pozneje niso »kompetentni«, pozneje hočejo zopet čast, da jim namestništvo dopošilja slovenske uloge; in pozneje jih vsprejemajo zopet, toda molče, da hi ne rekel svet, da so rekli tako ali tako! Navadno pa odrekajo slovenskemu jeziku vsako pravico na magistratu /, izgovorom, da nočejo imeti — babilonije ! A hočete-li še veče babilonije, nego je to otepanje proti pravici in ustavnim zakonom ?!
Iz Veprlnea nam pišejo: Naša okolica je vznemirjena, ker jo neki naš mornar izginil na tajinstven način. Čestita tukajšnja rodbina Minak-Blažič je pričakovala, da se jej oče, g. Ivan Minak, povrne že koncem minolega meseca junija. Gospod Minak je zapovedoval trabakulu «Nereo» (lastništvo nekega Petronio lz Pirana) in je bil poznan po vsi obali naše Istre in Dalmacije kakor izboren mornar.
Utrujen od trpljenja in naporov mornarskega življenja, hotel je vsaj na stare dni (Minaku jc že 64 let) nekoliko od počiti se; zadnje dni junija je imel izročiti brod njega gospodarju Petronio in potem je namerjal vrniti se k svojcem. Imel je priti iz Trsta že dne 21). junija, ali še danes ni nikake sledi o njem in vsa poizvedovanja o njem so ostala dosedaj brezvspešna.
Govori se, da je imel pri sebi večo svoto denarja (300—400 gld.). Zato se njega zginjenje
tolmači različno, samo ne dobro. Vsakdo si lahko misli, v kakih skrbeh se nahaja njega družina radi te negotovosti.
V nadi, da mu bo laglje priti na sled, pri-občujemo to javnosti, proseči vsakogar, komur je morda kaj znano o njem, naj to, kar ve, prijavi ž u p n e m u u r a <1 u v V e p r i n e u p. I č i 6 i.
/a laglje spoznanje osebe dodajemo, da Minak jc srednje, precej krepke postave; vnanjost njegova napravlja utis zdravega človeka, le desna noga mu je bila bolna ter jo jo imel vedno zavezano na kolenu; brada in lasje so mu Črni. V ostalem tip naših mornarjev. (Opozarjamo tudi slavne oblasti na ta slučaj. lTred.)
i'lviltd Intiiia. Pišejo nam; Sinoči sem bil v prostorih »Delavskega poJp. društvu«, kjer iina svojo sobo tlldi pevsko društvo »Kolo«. Poslušaje mile zvoke kolašie sopranistinj, začul sem z ulice neko lajanje. Pogledal sem in videl dva gosposka šarlatana, sinova avite — hruture, kako sta se najpred rogala in potem pa začela — lajati, ali bolje rečeno, cviliti kakor stekla psa ! Oglasil sera se z ne baš uljudnim pozdravom na račun teh dveh osličev, ki sta jo hitro popihala v stransko ulico.
Sreča je bila, da ni tega dogodka opazil ni-jeden navzočih pevcev (30—40 mož), drugače, gorjč lahonoma !
Sla vno redarstvo naj malce pazi, ker — svaka sila do vremena !
Na slavnost v Pobege. Čujemo, da na slav-nost v Pobege pridrči prihodnjo nedeljo več tržaških kolesarjev, posebno pa da prileze popoltidne novoustanovljeni klub kolesarjev, ki delajo po 2 klm. na uro. Ker je i/. Trsta v Pobege kakih 18 klm. poti, odlazijo »povževci« že celili t> ur pred veselico; seboj bodo imeli tudi sauitetarja, ki vozi na velikem biciklu, imenovanem »carozzatta« in tehta 30 kg.
Tega izleta se udeleži tudi znani »mehani-kar«, ki kani sedaj nastaviti svojo mehaničnico v Skednju ali pa v Ospu.
Iz Toiliaja nam pišejo dne 15. julija: Danes je bil zaključek ljudskih šol v Tomaju. Ali glej razlike: fantini so veselo peli hodeči skozi vas, deklice pa so na potu iz Elizabetišča proti domu točile britke solze. Kaj pa je bilo, da so bile deklice tako žalostne? Učiteljica, sestra Beatrika, se je poslovila od svojih milih učenk. Te pa so mislile, da ne pride več njih ljubeznjiva učiteljica, zato jim je bilo tako britko.
Sestra Beatrika je srčno ljubila svoje učenke : ljubezen pa ljubezen rodi. Zato je pa v tej šoli napredek izvrsten. Pa kaj bi ne bil dober? Učiteljica je poučevala iz ljubezni, a učenke so se učile radi ljubezni. Ljubezen do Jezusa so pa skupno pokazale s tem, da so večkrat po dovršeni šoli tekale počastit sveto Ilešnje Telo v bližnjo župno cerkev.
('udiia bolezen. Včeraj ob 5. uri je prispel v našo luko parnik iz Kopra. Vse je že bilo zapustilo krov, le Terezija Apollonio in nje 8-letna hčerka sta se še obotavljali izstopiti, češ, da je deklica bolna. Dali so bolezen preiskati, pa ne po zdravniku, ampak po finančnem nadzorniku, ki je našel kmalu vzrok : mati in hčerka sta čakali ugodne prilike, da bi zamogli utihotapiti špirita! Špirit so zaplenili.
Biciklist je povozil včeraj popoludne 7-letnega Albina Bizjaka iz ulice Solitario št. 4, pred hišo, kjer stanuje. Deček je ranjen na čelu. Spremili so ga na zdravniško postajo, kjer so mu podelili potrebno pomoč.
Nesrečen lovna podgane. Dninar Dragotin Mejut v Skednju si je sinoči nabasal puško, pa šel na lov na podgane. Puška se tnti je izprožila o nepravem času, ter ga ranila na levih laktih in prstih. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno pomoč.
Lov na golobe — surovost tržaške mladina. Nekaj dni je tega, kur so začeli dečaki na velikem trgu nov način lova na golobe. Na trnek, ki ga imajo privezanega za vrvico, natikajo tur-ščiee ter žnjo vabijo nedolžne živalice. Kedar je golob požrl zrno, ga potegnejo k sebi. Golob je ujet in — ranjen. — Takega suroveža so prijeli včeraj redarji v osebici 10-letnega Petra J. Prepustili bo dečaka seveda roditeljem, da ga oni kaznujejo. Ce bo le kaj pomagalo!
Dražbe premičnin. V petek, dne 21. julija ob 10. uri predpolmlne se IhmIo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici S. Spiridion št. 1, hišna oprava; Piazza Casertna št. L', tiskar-nični stroj; Kojan N. P. št. 222, hišna oprava; Piazza Pozzo del Mare št. 1, glasovir in hišna oprava; Kojan št. Hf«, hišna oprava; v ulici Solitario štev. H>, konji; v ulici Galileo štev. •», konji.
Različne vesti.
Nekaj o nemških akademikih. I/ Lipskega poročajo: Na tehniki v Limbachu so zaprli šest akademikov radi — požiganja. To je seveda obudilo velikansko pozornost, toliko bolj, ker so mladi ljudje iz najboljših družin. Kazposajenei so dne '2. junija t. 1. popivali ; o tej priliki jim jc prišla na misel nevarna stava, vsled katere ho tisti, ki po-kaže o požaru največ poguma, smel eno leto dni brezplačno piti na vseh popivanjih. Potem so zažgali velik skedenj grnjščine v Limbachu. Dninar Freitag, ki je spal v skednju, je zgorel. Le z veliko težavo se /.vladali ogenj, ki je postal nevaren tudi bližnjemu kolodvoru.
In to nemško burševstvo daje na Nemškem in —• v Avstriji direktivo nemški politiki! Ne čudimo se torej, da je sedaj vsa nemška politika prav po burševsko cinična in izzivalna.
Delavski nemiri. Kakor poročajo iz Augs-hurg so uprizorili tamkaj dne 1H. t. m. štraj kujoči zidarji nerede pred neko tovarno, v kateri so delali italijanski delavci. Redaistvo si ni vedelo pomagati. Poklicali so po telefonu vojaštvo, kateremu pa ni bilo potrebno resno nastopati. Več udeležencev so /aprli.
Iz Novega Yorka javljajo istega dne : Straj-kujoči uradniki traimvaja v Brooklvnu so včeraj spravili en trarmvajski voz iz tira. Redarstvo je razpršilo izgrednike. — Danes v jutro so poskušali z dinamitom razstreliti nasip tukajšnje visoke železnice ; razletel je en steber.
Hipnoza in želodec. Na neki nemški kliniki so imeli žensko, katere želodec ni mogel obdržati najmanjše količine jedi. Ko so ostala brezuspešna vsa druga sredstva, je poskusil profesor s hipnozo, Hipnotiziral je bolnico ter ji zapovedal, naj je in obdrži hrano. Tudi to ni pomagalo. Profesor je obupal, da bi jo mogel ozdraviti. Neki asistent pa je poskusil drug način hipnoze. Tudi on je spravil bolnico v hipnotično stanje ter ji zapovedal jesti. Ko se je to zgodilo, ji je zaukazal, naj pozabi, da je jedla ; potem jo je vzbudil iz spanja. Bolnica res ni vedela ničesar o tem, da jc jedla; obdržala je hrano ter jo prabavila. Tako so j«> hranili nekaj dni. Sugerirali so ji eelo, da je tako bolna, da ne
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Kosari o žtev. 2.
(solsko poslopje).
Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalili hi slikah. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brotl ali železnico, brez da hi sc za to kaj zaračunalo.
nr»M* ni«Vsnr zavžiti. Sčasoma se je želodec privadil hrani. Sedaj so ji začeli v hipnozi dajati manj« in manje jedi ter ji dajali nekaj maloga, kadar je bdela. Želodec je začel probavljati tudi to hrano. Polagoma so povečali dajatve za časa bdenja in Če* nekaj dni je jedla zopet, kakor navadni, zdravi ljudje.
Potres, izbruh Etne. Kakor javljajo iz Rima, se je tamkaj dne l«.». t. m. <>b 2. uri l'.> min. občutil lahek podzemeljski sunek, kateremu je eno minuto pozneje sledil močnejši. Ob 2 uri I?:"> min. se je zemlja krepko tresla. Prebivalstvo je razburjeno. Kolikor je dosedaj znano, poškodovana je samo ena hiša, ki se še zida. Jetniki v zaporih so bili v velikem strahu. V Rocea di Papa so občutili potres še močneje. Več hiš je paškodovanih, vendar ni nobeden prebivalce ponesrečil. V Ca-stello Gandolfo se je porušil en • el cerkve.
Kakor poročajo iz Aeei Castello dne 19. t. m., se je istega dne ob S. uri zjutraj slišal v Etni strašen podzemski šum. Kmalu potem je švignil iz ognjenika plamen, podoben gorečemu stebru, kateremu je sledila toča gostega peska in pepela.
Brzojavna in telefonična poročila
(Zadnje vesti.) (»orictl 20. Občni zbor »Sloge« sijajna manifestacija Gregorčič - Coronini-jeve stranke. Medvešček.
(Ker nam osebe na Goriškem niso tako dobro znane, bi radi vedeli, da-li je to isti Medvešček, ki je še ne dolgo temu pisal tiste glasovite dopise v »Slovenski Narod«. To bi radi vedeli, da pridemo na jasno, da-li je res že zginila vsa resnost in iskrenost iz političnega življenja Slovencev?! Vsa kako psi nuj vzame g. Medvefček na znanje, da, kakor vsikdar, sodimo tudi o lastnost ili dra. Turne se — svojo glavo. Ured, »Edinosti«,)
Celovec 20. Glasi se, da je iz pisarne nekega odvetnika zginil neki pisar, katerega osebni opis se popolnoma ujema z onim, kakor ga je pred svojo smrtjo podal umorjeni sodni pristav Hallada o svojem morilcu. Govori se, da je bil ta pisar v zvezah z raročnieo Hallade. Isti daje bivši častnik.
Dunaj 20. Zakoni o novih davkih na pivo, žganje in sladkor stopijo v veljavo deloma 1. avgusta, deloma 1. septembra 1899 in deloma 1. jami va rja 1900.
Dllilaj 20. «Wiener Zeitung* objavlja cesarsko naredbo na podlagi i; 14., tičočo se novih določil za olulačevanje piva, žganja in sladkorja.
Budimpešta 20. Zbirka zakonov objavlja potrjene nagodbene zakone o modifikaciji vseh ea-rinarskih tarifov v avstro-ogerskem obsežju in o davkih na pivo, petrolej, sladkor in špirit.
Pet rog rad 20. »Praviteljstveni vestnik« objavlja carski ukaz, po katerem je na podlagi državne zakonodaje velikega kneza Mihaela Alek-sandroviča v vseh slučajih nazivati prestolonaslednikom vse dotlej, dokler car Nikolaj ne bo blagoslovljen z sinom.
Pretorlja (Trans\vaal) 19. Volksrand je v sprejel predlogo o volilnem pravu. Isti zadobi zakonsko moč, čim bo uradno objavljen.
Vabilo.
Odbor kraškega vinogradarskoga društva v Tolminu
daje na znanje in vabi deležnike na
občni zbor, ^
ki se bo vršil
dne 20. avgusta 1899 ob 4. uri pop.
-«*+■:-
DNEVNI RED:
1.	Obisk družbenega vinograda;
2.	Premena S- 42 pravil, ki se ima glasiti : — Ravnateljstvo objavlja oznanila s posebnimi dopisi slehernemu deležniku in v jednein slovenskem časopisu, izhajajočem v Primorju;
3.	Povdarjalo se bo po S- 7, da kdor do trgatve ne izplača svojega deleža, bo iz družtva izključen;
4.	Slobodno bode vsakemu deležniku postaviti kakov važen predlog.
Zborovanje bode v jedni šolskih dvoran v Ellzabetiiču.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz i	i tovarne
Johann Fuch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Colobigf v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: »	Trst, Primorske bi Dalmacijo.
HHHMHMMHHHHHHUHHMH
H Priznano imjimljAi z vuinlml patentiranimi novostmi hiHtiic i/mijillif U-tinićuo iluvrAeiil
glasovirj i
iloiio «e inijlholjc in nujcam'Ji1 direktno pri tnviirrmrju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagateljn,
Trst — Borzni trg številka 9 — Trst
■	IliiKtririini kmaln^i na /ulitflvanjp franko.	[H
Splritus ilnapli compoiitui
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Aiiluc Mori) Piazza gmte TRST
Paziti na ponarejanja.
Kolesa
(bicikli)
„SLAVIJA"
so največji češke znamke. Izvrsten materijal, uaj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teh koles.
Tovarna biciklev in motorov „SLAVIJA"
Lavvrin & Klement
v Mhutf Bo lesi avl. SV Največji češki zavod te vrate.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Znlojra pohištva /« jedilnice. spalnice in »»prejemnice, žimnic in peresu ir, »gledal In le lednih Ubijaj n. po renah, «la se ni bati konkiirenee.
Dve sobi
za polovico avgusta v primerni legi za pisarno išče odvetnik dr. Truden, Piazza Ponterosso št. 1.
d o u
•N
>CQ
<
O
M
rt s 5
0	- 2
m
rt §
1	Z
Konsumna zaloga olja
razpošiljatve iz glavnib pridelkov od
5 litrov naprej (prosto (ioriea).
Olje jedilno fino	,'J2 nvč.
dalmatinsko	36
., istrsko	40
namizno I.a	44
., najfinejše 48 .. extra	66
.. speeijalitetno 1)0 Posebno za cerkveno luč 3H
„A GRICOL"
Patent T. 49/1OO8. Privilegovano mehko kalij ako milo sa uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, I s t r e, G o r i s k e in pri tu k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh pa rasi -karnih in kriptogatuičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limlt&nM Atv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-U v Gorid, Veliki trg Iti, na dvorišču ; pri Petru Oebelich-u y Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Karneto; Cillla. Ponterosso; Cumar, Via Helve-dere ; Jellersitz, 1 Junioru vecchia ; Mlzzan, Han Gia-como; Ongaro. Via deli' Orologio; Petrone, Via Giulia ili Cumar, Općina.
Svetovna kolesa
amerikanski oriiriiiali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vst rajanja, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
AITONU SKERL V TRSTU,
Vla S. Lazzaro Atv. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupea.
Mehanična delavnica Iza vsakovrstno popravo koles in iivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	----M?--CENE ZMERNE.
dkxooc>oo:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk: „THE 6RESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1807...........Kron 159.997,579'_
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 18i)7..... » 38.823,375*_
Izplačana zavarovalnina in obresti tal obstanka društva (1848.) .	» 343.800,067*_
V letu 1807. izdanih 74(i8 polio za glavnico od....... » 07.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljcjo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
JHf- Glavno zastopstvo v Trstu.
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i.
:xx>cxxxxx><>ooo(<xxxxxxoocxxxxx>ooococxxx: