OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxn. — leto xxxn.
cleveland, ohio, thursday (četrtek), JULY 14, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 137
NOVI GROBOVI
frank JERŠAN
Včeraj popoldne ob štirih je Umrl v Glenville bolnišnici Frank Jeršan, star 72 let. Stanoval je na 853 E. 95 St. Doma je bil iz vasi Hudi vrh pri Blokah, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ.
Tukaj zapušča tri sinove; Ed-Ward, Anthony in Henry, dve hčeri Sophie in Mrs. Mildred Mostar, sestro Mrs. Frances Kaučič in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida
m nato na pokopališče Calvary. *
Katarina vlahovic
Kot je bilo včeraj poročano, je umrla v Warrensville sana-toriju, kjer se je nahajala nad leto dni, Katarina Vlahovič, rojena Horvatin, rodom iz Durali-ja na Hrvatskem. Stanovala je na 1381 E. 47 St.
Zapušča sinova Nikolaja in Maxa ter hčer Mrs. Catherine Bukovac, v N. Braddock, Pa., sestro Mrs. Mary Rus in brata v Johnstown, Pa. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary,
KAIOLItANI, KI BI PODPRLI KOMUNIZEM, BODO IZOBČENI
Nov ukaz Vatikana določa, da se morajo katoličani odločiti za Moskvo ali Rim
VATIKAN, 13. julija—Vatikan je danes z namenom, da zastraši katoličane objavil ukaz, po katerem! bodo avtomatično izobčeni iz rimska-katoliške cerkve vsi oni katoličani, ki podpirajo komunizem.
S tem ukazom bo največ pri-
Domače vesti
žalostna vest
Mr. John S am s a iz 10510 Prince Ave. je prejel žalostno Vest iz rojstne vasi Prelož št. 2, da je tamkaj 29. maja umrl njegov ljubljeni oče Martin Samsa v visoki starosti 86 let. Pogreb se je vršil 1. junija. Pokojni zapušča v stari domovini soprogo, dva sina in eno hčer tukaj pa sina Johna. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
Redna seja
članstvo društva "Washington" št. 32 ZSZ se opozarja, da Se redna seja vrši v petek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se na pol-noštevilno udeležbo.
Poroka
V soboto zjutraj ob 10. uri Se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Greta Paulich, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Paulich, 5238 St. Clair Ave., in Mr. Albert Schwartz, sin Mr. Johrf Schwartz, 716 E. % St. Sorodniki in prijatelji so Vabljeni k poročnim obredom. Mlademu p'aru čestitamo in mu Želimo vse najboljše v zakonu!
^eportacijska zasliševanja proti Balintu
Včeraj so se pred. imigracij-skimi oblastmi v Clevelandu začela deportacijska zaslišavanja proti znanemu delavskemu voditelju Davidu Balintu, ki je obtožen, da je pripadal organizaciji, ki "zagovarja nasilno spremembo ameriške vlade." Balint bil baje član komunistične stranke od leta 1933 do leta 1938. BaJintov odvetnik je zahteval, da se zasliševanje zavrže, ker da je akt, na osnovi katerega je vlada dvignila ob-^žbe proti Balintu, zastarel. Balint je bil član stranke le do leta 1938, ko še ni bilo te postave proti prevratnosti.
zadeto na tisoče duhovnikov in na milijone posameznikov v takšnih katoliških državah kot so Italija, Francija, Češkoslovaška, Poljska itd., ki so sicer katoličani, toda obenem podpirajo komunizem. Iz Vatikana pa so sedaj ukazali, da morajo prenehati podpirati komunizem, če želijo še vnaprej pripadsfti rimskokatoliški cerkvi.
Na Češkoslovaškem, kjer je prišlo do ogorčenega spora med cerkvijo in državo, je na primer veliko število visokih vladnih uradnikov, ki so katoličani. Celo mnogi češkoslovaški duhovniki podpirajo vlado v sporu proti cerkveni hijerarhiji.
Izbira med Moskvo in Rimom.
Ukaz je objavilo vatikansko-tajništvo, odobril pa ga je sam sv. Oče. Z njim so katoličani pozvani, naj se odločijo bodisi za Rim ali pa Moskvo.
Z izobčenjem bodo katoličanom zanikani sv. zakramenti, celo umirajoči ne bodo mogli dobiti zadnji blagoslov.
Značilno je tudi, da je v ukazu posebno zabičano katoličanom, da ne smejo čitati komunistične literature, ker jih tudi za ta pregrešek čaka kazen izobčenja.
Papež in njegovi škofje so opozorili katoličane na "smrtni greh," če bi izvajali navade komunizma. Oni, ki so imeli kakšne zveze z obravnavami proti zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu, madžarskemu kardinalu Mindszenty-ju, kakor tudi oni, ki podpirajo na Češkoslovaškem Katoliško akcijo, so že izobčeni.
Grožnja z izobčenjem sedaj velja za vse
Z današnjim ukazom je grožnja z izobčenjem razširjena na vse katoličane brez razlike. Prizadeti bodo vsi, ki podpirajo komunizem. Računa se, da je na svetu okrog 20,000,000 komunistov, poleg njih pa je na milijone in milijone katoličanov, ki volijo ali pa na kakšen drugi način podpirajo komuniste. Samo Franciji je' 2,000,000 članov Komunistične stranke, približno isto število v Italiji, v Češkoslovaški 2,500,000, na Poljskem 600,000. Večinoma se te komuniste smatra obenem tudi za katoličane.
Ukaz je 29. junija odobril tako zvani "sveti urad," ki je nekakšen odbor kardinalov, pooblaščen, da lahko izobča po svoji volji katoličane. Papež je ta ukaz odobril 30. junija. Objavljen pa je bil danes v zapisniku sv. Stolice, v "Acta Apostolicae Sediš."	,
Ukaz je v obliki katekizma, namreč v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanja in odgovori se glasijo:
V.—Ali je prav priključiti se ali pa podpirati komunistično stranko?
O.—Ne. Komunizem je mate rialističen in proti-katoliški.
V.—Ali je prav tiskati, širiti ali pa čitati knjige, periodične publikacije, časopise ali pa letake, ki pridigajo in zagovarjajo
komunistično doktrino in pisati za njih?
O.—Ne.
V.—Ali so katoličani, ki izpovedujejo komunizem in ga bra-rijo ter širijo, avtomatično izobčeni?
O.—Da.
Kako so katoličani lahko zopet sprejeti v Cerkev?
V ukazu, ki je bil objavljen, so tudi ostala navodila. Na splošno se to smatra za zgodovinsko važen vatikanski dokument, za-eno od najbolj drastičnih mer, ki še stoji sv. Stolici na razpolago v njeni borbi proti komunizmu.
Cerkveni izvedenci pravijo, da sta dva načina, potom katerih bi izojjčeni katoličani lahko zopet bili sprejeti v cerkev.
Prvi način je, da osebno zaprosijo, da se izobčenje razveljavi. To pa pomeni, da se morajo odpovedati komunizmu. Drugi način pa je, da sv. Stolica sama
prekliče svoj ukaz.
*
Češki časopis o bogastvu Vatikana
PRAGA, 13. julija—Češkoslovaški mladinski časopis "Mlada Fronta je danes objavil članek, ki obravnava bogastvo Vatikana.
Časopis pravi, da so "finančni mogotci in aristokrati važen element v Vatikanu," da Vatikan ima svoje predstavnike v direktorijih mnogih busineških koncemov in da ima celo delnice igralnic Monte Carla.
Po zagotovilu "Mlade Fronte" Vatikan v obnovitveni industriji Italije zavzema pozicijo mogočnega monopola, njegovi finančni interesi pa se nahajajo tudi v Zedinjenih državah in južni Amreiki.
pijance bodo zdravili
SAN FRANCISCO, 13. julija Mestni očetje San Francisca so danes odobrili, da se potroši prihodnje leto $50,000 za zdravljenje pijancev. Po načrtu se bo kronične pijance zdravilo v klinikah in zdravstvenem zavodu okrožne jetnišnice.
Tito ne pomaga Atenam, pravijo grški partizani
BEOGRAD, 13. julija—Po po-poročilih iz Skoplja, glavnega mesta jugoslovanske Makedonije, so danes ranjeni grški partizani zanikali obtožbe Kominfor-me, da so baje Jugoslovani dovolili grškim monarhistom, da so prišli na ozemlje Jugoslavije ob priliki svojih akcij proti partizanom.
Jugoslovanski časopisi so prir občili poročila o pogovorih z grškimi partizani, kakor tudi več slik.
Belgrajska "Borba" pravi, da nihče ne more verjeti v laži in da sami grški partizani, ki so si nedavno poiskali zavetje v Jugoslaviji, zanikajo ta obrekovanja.
"Grški ranjenci, ki so pribe-žali v Jugoslavijo, so bili sprejeti z dobrodošlico in na bratski način ter so bili poslani v jugoslovanske bolnišnice. Za njih skrbijo jugoslovanski zdravniki. Imajo najboljšo hrano in vse, kar potrebujejo," pravi "Borba."
Sin obtožen, da }e tepel 79 let staro mater
Mrs. Hulda Arendt, stara 79 let, ki je pred petimi tedni prišla v Cleveland iz nekega doma za starce v Nemčiji, je pomožnemu policijskemu prosekutorju Vatru J. Grillu včeraj povedala, da jo je njen lastni sin pretepal, ker mu je očitala pijanost.
Mrs. Arendt je prišla k svojemu sinu, 55 let staremu mizarju Augustu Jahnkeu, toda kratko po svojem prihodu je zapustila sinov dom in odšla živet k svoji hčeri. V nemščini je povedala Grillu, da je njen sin pil žganje.
"Zadnji četrtek sem mu brala iz svojega sv. pisma: Ne omenjaj božjega imena brez potrebe. Pograbil je sv. pismo in ga treščil na pod."
Mrs. Arendt se je pritožila, da za njo vojna ni bila tako huda kot pa teh pet tednov, odkar se nahaja v Clevelandu.
Unija jeklenih delavcev preložila stavko za 60 dni
PITTSBURGH, 13. julija. — Predsednik CIO unije delavcev jeklene industrije Philip Murray je danes naznanil, da je izvršni odbor unije soglasno sprejel priporočilo predsednika Tru-mana, da se preloži stavko za 60 dni.
Stavka v jekleni industriji je bila napovedana za petek in soboto zvečer.
Murray je izjavil, da nima nobenega komentarja v zvezi s stališčem U. S. Steel Corp., ki ni hotela sprejeti predsednikov plan. Truman je apeliral na Murraya in šest vodilnih korpo-racij, naj preložijo stavko za 60 dni. Ena od korporacij, Jones & Laughlin, je takoj pristala na predlog, toda U. S. Steel je naznanila, da ne želi imeti nič skupnega s preiskovalnim odborom, ker da je predsednik prezrl Taft-Hartleyev zakon, po katerem bi moral najprej proglasiti stanje državne nujnosti in šele pozneje imenovati preiskovalni odbor, ki pa ne bi bil pooblaščen, da daje priporočila.
Pogajanja med unijo in U. S. Steel ter ostalimi korporacija-mi so bila prekinjena zadnji teden, ker korporacije niso hotele sprejeti zahteve za zvišanje mezd in za pAizijski ter zavarovalni program, ki naj bi ga v celoti financirale korporacije.
Tmman meni, da se dmla ne nahaja v depresiji in da je menda tudi ne bo
Indijski premijer napaden v Calcuti
CALCUTA, 12. julija—Danes je tu prišlo do večjih nemirov, tekom katerih je bilo ranjenih najmanj dvajset oseb, aretiranih pa približno isto število. Nemiri so v zvezi z obiskom indijskega ministrskega predsednika Jawaharlai Nehrua, ki je prišel proučevat težak politični položaj v provinci zapadnega Ben-gala.
Nehrua so prebivalci napadli s kamni, ko se je peljal z letališča. Slišali so se kliki: "Pojdi nazaj, Nehru, mi te ne maramo!"
V provinci se je vsled razdora v Vseindijskem kongresu pojavilo splošno nerazpoloženje ljudstva proti kongresu in Nehru-ju. Posebno aktivni so indijski komunisti, ki so pozvali delavstvo na splošno stavko in javni bojkot shoda, na katerem bo govoril Nehru. ^
Policija je podvzela stroge varnostne mere, da v četrtek zaščiti ministrskega predsednika pred možnimi novimi demonstracijami in nemiri.
Neki Indijci so sicer prijateljsko pozdravili Nehrua, ko se je vozil po ulicah Calcute, toda drugi so na njegov avto metali celo čevlje, kar je po indijskem običaju znak skrajnega nespo-štovanja.
Policija dolži za nemire izključno le komuniste, ki so Neh-ruovi najbolj ogorčeni nasprotniki in ga označajo za "indijskega Ciangkajšeka."
WASHINGTON, 13. julija—Predsednik Truman je v svojem nocojšnjem radio govoru izjavil, da se dežela ne nahaja v depresiji in da depresije sploh ne bo, če bo dežela zavzela pravilno pot.
Truman je v svojem govoru napadel tudi "sebične interese,"
ki da so se 16 let borili proti "Roosevelt-Truman politiki,"
danes pa zagovarjajo znižanje vladnih izdatkov.
Po predsednikovem mnenju mnogi ljudje, ki danes pravijo, da je depresija že tu, bi jo želeli "radi političnih vzrokov."*'
Kar se tiče naraščajoče brezposelnosti, ki se je približala številki 4,000,000, pa je predsednik dejal, da je "nekaj, kar vliva skrbi in nekaj, kar mora biti zdravljeno."
določil naši deželi največjo nalogo v zgodovini človeštva in da nam bo on dal modrost in moč, da to nalogo izpolnimo," je zaključil Truman.
rusija se izogiblje vojni, pravi senator
WASHINGTON, 13. julija. — Senator Elmer Thomas, demokrat iz Oklahome, je danes izjavil, da se Rusija izogiblje vojni in da bi to moral biti dovolj močan razlog za znižanje stroškov za armadne sile.
"Mislim, da se bo vsak strinjal, da Rusija sedaj ni v stanju, da bi začela vojno. Pred nedavnem nam je bilo rečeno, da nas lahko bombardirajo vsak čas", je rekel Thomas.
Thomas je izjave podal na tajni seji senatnega pododbora, ki je razmotrival o izdatkih za armado, letalstvo in mornarico za prihodnjih 12 mesecev.
Glasovanje o paktu preloženo radi Taftove opozicije
WASHINGTON, 13. julija. — Vsled odločne opozicije, ki jo vodi ohijski senator Robert Taft, so zginili izgledi, da bo senat še ta teden glasoval glede Severno atlantske vojaške pogodbe.
Majhna skupina opozicijskih senatorjev se zoperstavlja paktu na osnovi zagotovila, da je z njim povezana zahteva predsednika Trumana za začetno vsoto $1,450,000,000 za oboroževanje žapadne Evroje.
Demokratski voditelj v senatu Scott W. Lucas je izjavil, da bo senat zasedal tudi v soboto, da bi se odločilo glede vojaške zveze med dvanajstimi država mi.
Novi republikanski senator John Foster Dulles, ki je zamenjal demokratskega senatorja Wagnerja, je včeraj zagovar jal pakt in priporočil njegovo odobritev. Rekel je, da vojaška pogodba ne vsebuje nobenih obvez za oboroževanje zapadne Evrope.
niemoeller se zanima za nemške tovarne
CHICHESTER. Anglija, 13 julija.—Nemški pastor Martin Niemoeller, ki je nekoč bil proti Hitlerju, za časa vojne pa se je zopet hotel boriti za njega, je danes pozval protestante sve ta, naj ustavijo razkosavanje nemških tovarn. Rekel je, da je to razkosavanje "zločin proti človeštvu."
"Če bi se mi nahajali v depresiji, bi jaz bil prvi, ki bi vam to povedal in apeliral na vse vire dežele, da se jo ustavi," je rekel predsednik.
Vladne izdatke se nikakor ne sme znižati
Truman je opozoril, da se nikakor ne bi smelo storiti napako in drastično znižati vladne izdatke. Kajti to bi po njegovem mnenju pospešilo opadanje ekonomske moči dežele.
"Ljudje, ki nespametno svetujejo znižanje vladnih izdatkov so po večinoma isti ljudje, ki so se dolgo zoperstavljali našim socialnim programom in programom za ekonomski razvoj. Zoperstavljali so se od samega začetka takšnim stvarem kot socialni varnosti, stanovanjem, zakonom o minimalnih mezdah, javnim delom. Zoperstavljali so se vsakemu zboljšanju teh programov.
Truman je priporočil, da se ojača ekonomijo dežele z moderniziranjem tovarn in novimi investicijami businessmenov, sodelovanjem businessa in delavstva za višjo produkcijo in zaposlenost, nadaljevanjem visoke poljedelske proizvodnje, vladnimi programi za namakanje, iz-suševanje, razvoj rečnih dolin in ostalimi programi, da se razširi programe za socialno varnost, izobrazbo, zdravje in stanovanja itd.
Novih davkov ne bo
Dalje je predsednik priporočil, da se ohrani sedanje izdatke ?.a obrambo in mednarodne programe in izjavil, da za sedaj ne priporoča novih davkov, ker čeprav ne želi vladni deficit, še manj želi "prizadeti ekonomsko zdravje dežele."
Truman je opozoril, da visoki budžet izvira iz mednarodnega položaja in da bi želel, da bi zginila današnja dejstva na svetu, kar bi omogočilo, da "bi zopet imeli mali budžet."
Po predsednikovem mnenju bi znižanje vladnega budžeta povzročilo še večjo brezposelnost. Priznal je, da od tega budžeta v znesku $42,000,000,000 gre $32,-000,000,000 bodisi za preteklo vojno ali pa "napore, da preprečimo novo vojno." Samo za državno obrambo in mednarodno pomoč je predvidevano $21,-000,000 ali pa več kot polovico vkupne^a budžeta.
Pri koncu govora je predsed nik izrazil prepričanje, da bo dežela v stanju rešiti tako mednarodne kot domače probleme
"Nad vse imam zaupanje, ker .verujem, da je vsemogočni Bog
Stavka v Avstraliji "skuhana v Moskvi," pravi minister
SIDNEY, Avstralija, 12. julija—Avstralski delavski minister Edward Holloway je danes izjavil, da je 16-dnevna stavka premogarjev bila "skuhana v Moskvi."
Minister je podal izjavo istočasno, ko se je vlada pripravila, da bi z zakonsko predlogo o "za-rotništvu" strla Komunistično stranko, pod pretvezo, da je stavka njeno delo. Vsled stavke je ostalo brez dela 700,000 Av-stralijcev.
Halloway je izjavil, da se bo verjetno uporabilo mornarico in vojaštvo, da se prepreči zastoj v osnovnih industrijah.
Stavke se je udeležilo 24,000 premogarjey. iRkoro vsa industrija je vsled te stavke parali-zirana. Voditelje stavke so oblasti vrgle v ječo, jih izpustile, jim naložile globo in jih sedaj gonijo po sodnijah.
V svoji izjavi, s katero je razkačeno napadel Rusijo, je delavski minister med ostalim izjavil, da je ta stavka "poskus Rusije, da svojo tiranijo in diktaturo vsili svobodnemu ljudstvu sveta, ne da bi šla v vojno."
(Angleški uradniki so tudi podali podobne izjave za stavko pristaniščnih delavcev v Londonu).
acheson proti znižanju sklada
WASHINGTON, 13, julija. — Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da odločno nasprotuje vsakemu predlogu, da se zniža vsoto v vladnem programu za oboroževanje zapadne Evrope. Po tem programu bo vlada zahtevala začetno vsoto od $1,450,000,000. Acheson je izjavil, da je to najmanjša vsota, ki je potrebna za zapadno Evropo in ostala* področja.
guverner texasa umrl
AUSTIN, Tex., 12. julija — Danes so tu pokopali 56 let starega guvernerja Texasa Beau-forda Jesterja, ki je včeraj umrl vsled srčnega napada.
Z bingom je slab business
Mestni poverjenik za licence Stanley P. Nemec je včeraj naznanil, da je 5 igralnic binga bilo prisiljeno, da prenehajo obratovati zadnjih par tednov, ker je bingo bil slab business in so samo gubile denar.
Nemec je izjavil, da se ljudje zdaj manj zanimajo za bingo, ker nimajo več denarja.
V Clevelandu je okrog 35 li-censiranih igralnic binga, toda le 18 delujejo redno. Nekatere katoliške cerkve tudi prirejajo igranje binga za svoje vernike.
stran 2
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece)_______
For Canada, feurope and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months-—(Za tri mesece)_
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
_$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
CERKEV IN REVOLUCIJE
(Liberalno mnenje o sporu na Češkoslovaškem)
Urednica liberalne revije "The Nation" je za tekočo izdajo revije spisala sledeči članek o sporu med cerkvijo in državo na Češkoslovaškem: Ena je stvar, ki bi se jo moralo zapomniti pri vsaki diskusiji glede trenj med cerkvijo in državo v vzhodni Evropi: revolucija in Rim sta osnovno, zgodovinsko in vedno nezdružljivi. Če se nekdo ne bo jasno zavedal tega dejstva, ga bodo zavedle manj bivstvene reči: značaj in rekord kardinala Mindszentyja ali pa nadškofa Berana ali pa točne obtožbe proti njima; kompromis, ki ga nudi država ali pa razkol med duhovščino; protfesti Mr. Achesona ali pa obsojanje Vatikana, da ne omenimo zagotovila mnogih komunističnih režimov, da želijo mir s cerkvijo, da pa kaznujejo le sovražnike države. Vse to so potankosti, ki jih moramo vpoštevati v luči stalne vojne, katere tekmovanja v posameznih državah so le ločeni boji.
To ne pomeni, da na Češkoslovaškem ne more priti do premirja ali da se ne more preložiti končni obračun Beran je še vedno svoboden in praška vlada očitno skuša doseči nekakšen kompromis. Mindszenty je bil pripravljen na poravnavo z madžarsko vlado in bi mogoče uspel, da se ni prepozno odločil. Vse komunistične vlade so obravnavale cerkev s precejšnjo previdnostjo. Njihova strategija je bila, da so konsolidirale svojo politično moč, izvedle zemljišne reforme in ostale osnovne revolucionarne mere, dočim so čeprav nelogično in začasno obdržale obstoječe odnošaje z rimsko-katoliško hijerarhijo. Ker so se zavedale, kakšen vpliv ima cerkev na miselnost ljudi, posebno v zaostalih področjih, so premišljeno preložile akcije, s katerimi bi se to lojalnost postavilo na preiskušnjo.
Na splošiy),-y-in to velja za Češkoslovaško, kakor za druge dežele—se je vlada zadovoljila, da je aretirala par "političnih duhovnikov," ki so agitirali proti vladi, ali pa kakšnega cerkvenega dostojanstvenika, ki je bil v tajni zaroti z "zunanjimi imperialisti"; toda župnijske šole so še vedno bile dovoljene in do nedavnega je verski pouk bil vključen v šolski program, cerkvena imovina—z izjemo veleposestev—je bila zaščitena, državne sklade pa se je še vedno rabilo za podpiranje verskih ustanov in za plače duhovnikom. Navadna proti-verska propaganda očividno ni obstojala in še vedno je ni. Na obravnavi proti Mind-szentyju vlada ni hotela predložiti nobenih "verskih" izjav kardinala, vključno serije izzivalnih pastirskih pisem, in se je popolnoma opirala na dokaze, s katerim je hotela do kazati "posvetne" aktivnosti proti državi.
Poleg te želje, da se izognejo nasprotovanju pobožni večini, vsaj dokler socialna revolucija ne bo zgotovljena, je verjetno, da so komunistične oblasti po vzgledu na Rusijo nameravale položiti temelje za cerkev, ki bi bila pod nadzorom .države, ko bi končno prišlo do neizogibnega spopada z Rimom. Da se to stori, je potrebno ohraniti ustanove in ustroj, celo izključne pravice vsidrane vere, da se jih postopoma spravi pod komunistično kontrolo. To se lahko zgodi, toda ne brez zatiralne vojne ali pa izobčenja, kakor je to že v teku.
Kajti neovrgljivo zgodovinsko dejstvo, omenjeno začetku tega članka, stoji na poti miroljubnem soobstoju rimske cerkve in revolucionarne države in tudi miroljub nemu "gleichschaltungu" med obema. Rim prav gotovo ne more zapustiti svoje sovraštvo napram socialnim revolucijam. V deželah, v katerih je rimsko katoliška cerkev na oblasti, v katerih ima vpliv nad šolami, kontrolira do brodelnost in lastuje zemljo in v katerih jo država podpira osnovne socialne spremembe jasno ogrožajo njen sam ob stoj. Nikoli revolucija v eni katoliški deželi ni bila mogoča brez spopada s Cerkvijo—ne v Franciji, ne v Mehiki, ne v Španiji (kjer je fašistična proti-revolucija obnovila oblast cerkve, ki v zameno ščiti diktaturo) ter prav tal^o danes ne v vzhodni Evropi.	\
(Konec jutri)
UREDNIKOVA POSTA
Apel za zbiranje raznih otroških potrebščin
Tukajšnji krožek naše mladine "Juvenile Circle 3 SNPJ," kateremu načeljuje naša zelo aktivna ameriška Slovenka gdč. DoriB Pike, se je zavzel, da bo poleg drugih aktivnosti v okviru naše mladine, storil nekaj za osi-
rotele otroke v Sloveniji, kateri so bili močno prizadeti v »adnji svetovni vojni, ko so izgubili svoje roditelje in za katerih vzgojo sedal skrbi tamkajšnja Ijudr.kn vlada potom raznih otrrš]:ih zavodov.
Gdč. Pike me je naprosila za sodelovanje in ker sem smatral, da je ta humanitaren korak naše mladine organizirane pri SNPJ res potreben, sem se odzval. Obljubil sem, da bom storil vse, kar mi bo mogoče, da bi akcija ZQ, osirotele otroke v Sloveniji bila uspeSna. Gdč. Pike je želela imeti naslove otroških domov v Sloveniji, da bi jim naši otročički, fantje in dekletca pri krožku št. 3 SNPJ, pošiljali razne zbrane igrače, šolske potrebščine itd.
Prvič sem se obrnil glede teh naslovov na glavni urad SANSa, ki pa mi ni mogel ugoditi prošnji. Priporočili so mi, naj kar sam pišem na kakšno pristojng mesto v Sloveniji glede teh naslovov. Obrnil sem se na uredništvo "Slovenskega Poročevalca" v Ljubljani, in sem končno dobil odgovor od glavnega urednika C. Kranjca. Pismo je potovalo nad mesec dni. V pismu so sedaj na razpolago naslovi in imena otroških domov v Sloveniji, katerih je precejšnje število in je radi tega še posebno pohvalna akcija naše mladine pri krožku št. 3 in njene voditeljice. Sedaj jim bo omogočeno, da tudi oni iz svojega srca nekaj priložijo za pionirčke v Sloveniji,
Kaj vse je potrebno in kako lahko pomagate, da bodo naš; mali ameriški Slovenci izpolnilj svojo plemenito nalogo? Kot je rečeno v omenjenem pismu, potrebujejo otročički v Sloveniji razne stvari, kakor na primer igrače, katerih je veliko spravljenih na podstrešjih v naših domovih, in ki so še v dobrem stanju. Te igrače vam niso več potrebne, ker so vaši otroci odrasli. Na primer, gumijaste žoge, punčke, živali iz guma, nogometne žoge, celuloze itd., bi vse zelo razveselilo malčke v Sloveniji. Poleg tega pa ^udi šolske potrebščine, kakor barve, svinčniki, čopiči, skicirke, zvezki itd.
V pismu je rečeno, da bi mladina Slovenije bila zelo hvaležna za darila naše tukajšnje mladine in da bi se želela z njo dopisovati. V zameno jim bodo vrnili z raznimi fotografijami, pokrajinskimi slikami, razglednicami, ročnimi deli itd.
Zato apeliram na vse rojake in rojakinje, da skušamo sodelovati z našo tu rojeno mladino; pomagajmo ji zbirati stvari, ki jih bo poslala po krvi sorodni mladini v Sloveniji, raznim deč-jim zavodom, ki jih vzdržuje ljudska oblast Slovenije. Vsi vemo, da/ je tam še veliko pomanjkanja tudi v drugih ozirih. Mladini pa nedvomno primanjkuje šolskih potrebščin in igrač.
Če kdo ima nekaj gori omenjenih predmetov, ki niso v preveč zanemarjenem stanju in katerih so se otroci naveličali ali pa jih že dolgo hranite, spravite jih skupaj, obvestite našo mladino, ali pa jih prinesite v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Naša mladina bo skrbela
enakopravnost
za ostalo. Sodelujmo z njo, ko nas že prosi!
Raznim krožkom naše mladine po drugih naselbinah bi priporočil, da se zavzamejo za podobno akcijo; da zbirajo šolske potrebščine in igrače za nedolžne otročičke v Sloveniji.
Tudi če nimate kaj takega na razpolago, lahko pomagate na drug način. Lahko prispevate v denarju, koliko pač zmorete, kajti vsak cent bo dobrodošel. Denar je potreben za kritje stroškov pri odpošiljanju, kakor je poštnina itd., poleg tega pa se bo kupilo tudi svinčnike in zvezke.
Torej, poskušajmo nekaj storiti v tem oziru za naše otročičke v Sloveniji. V vseh zadevah se lahko obrnete na voditeljicp krožka Dori Pike, 448 E. 156 St., ali pa na spodaj podpisanega. Kar imate razpoložljivega, lahkp oddaste na omenjeni naslov.
Za vaše sodelovanje se vam v imenu slovenske mladine prisrčno zahvaljujem!
Joseph F. Durn.
P. S. Tukajšnje društvo "Svoboda," št. 748 SNPJ se je že odzvalo in darovalo za ta namen $10. Najlepša hvala!
Izlčt mladine
'Lepo je na deželi, kjer ptičice pojo, po tratici zeleni pa rožice cveto.
Da, res je lepo na deželi, kjer človek lahko vživa svež zrak in krasoto narave. Ako bi človek mogel, bi za vedno ostal na deželi in bi dal slovo smrdljivemu rnestnemu zraku. Toda, nam delavcem ni to mogoče. Le kakšen dan si lahko privoščimo v prosti naravi za razvedrilo.
V nedeljo 17. julija bomo imeli en takšen dan, ko bo Mladinski pevski zbor Slovenskega delay? skega doma imel svoj letni izlet na Vidrihovo farmo, kjer se bo mladina v prosti naravi veselila in rajala po mili volji. To pot bodo imeli tudi godbo za plesa-željne.
Vabljeni so tudi rojaki in rojakinje, da jih pridejo pogledati in se v polni meri razveseliti v družbi mladine.
Kažipot na Vidrihovo farmo je: Iz Chardon City ^e peljete po Rout 6 do Hambden, tam vzamete Rout 166 in se peljete nekaj milj do dotične farme, kjer boste videli napis ali pa bus, s katerim se bodo pripeljali, če bi se pa slučajno kdo odpeljal predaleč, naj se pa, ko pride do križišča Rout 166 in 86 vrne nazaj pol milje proti Chardonu in prišel bo na pravo mesto. Hiša stoji poleg Rout 166.
Od Waterloo Rd. do farme je 28 milj. Ako hoče kdo iti skozi Painesville, naj vzame iz Paines vHle Rout 86 in se pelje do križišča Rout 166 in 86, tam naj krene na desno po Rout 166 proti Chardon in po pol milje vožnji, bo na Vidrihovi farmi.
Na svidenje med mladin,p!
J. Tomšič.
TEDENSKI KOMENTARJI
P. C.
Vseh rastlin ne razihnožujemo enako
Najbolj naravno in razširjeno je razmnoževanje rastlin s semeni. So pa primeri, kp nekatere rastline, zlasti s požlahtnenim cvetjem, ne obrode semena, ali pa je vzgoja iz semena negotova in dolgotrajna. V takih primerih uporabljamo vegetativno razmnoževanje rastlin. To razmnoževanje opravljamo na razne načine.
Najpreprostejše in najbolj je razširjeno razmnoževanje z gomolji. Krompir na primer razmnožujemo skoraj izključno z gomolji. Prav tako razmnožujemo z gomolji dali je, gladijole ^li mlečni,ce, montbrecije, gpmolj-ne begonije in kg#e.
S čebulanji razmnožujemo čebule, šalote, česen, lilije, narcise, fiijancinte, zvončke, žefran, ci-klame in druge.
Vrtne jagode razmnpži^jemo z zarodki, ki rastejo na dolgih vr-
vicah ali pritlikah, ki poganjajo iz starejših rastlin.
Na podoben način kakor pri jagodah odganjajo iz korenin podzemski poganjki. Taki primeri so pri čmarnicah, anemonah, japonski kutini, julijski slivi, češplji in raznih lepotič-nih travah. Poganjke odrežemo in jih na novo posadimo.
Mnoge rastline razmnožujemo z grebenicami. Enoletne poganjke položimo na zemljo in jih na uppgnjenem mestu zasujemo z r^hlo prstjo, da požepo korenine. Vkoreninjene mladike odrežemo in posadimo na npve. Z grebenicami ali obsipavanjem razmnožujemo kutine, dusenjec, paradiževec, lesko in razne lepoti čne grme.
Ribez in kosmulje, vrhe, razue (epotične grme, pa tujii vrtnice, zlasti vzpenjalke, r^^pipžujemp C Dalje na 3. strani j
Neki moški je tožil svojo ženo za razporoko, češ da mu je na poročni večer priznala, da je imela ljubezensko razmerje že enkrat preje z nekom drugim. Sodnik, pred katerega je prišla dvojica, nikakor ni delal časti svoji dostojanstveni službi. Možu je priznal pravico do tožbe za razporoko, potem pa še pristavil tisto prismojeno razlago, ki spada med staro šaro, češ da dočim se splošno smatra, da moški niso "nedolžni," ko vstopijo v zakon, da pa se od žensk to čednost pričakuje in zahteva, če ne pa hajd naj gre k vragu.
Naša prijateljica bi pa rada vedela, če ta sodnik tudi spada med one moške, ki so se poslu-žili te prednosti, in kaj je počela njegova nedolžna nevesta, ko je o tem zvedela na poročni večer. Tudi bi rada vedela, če bi ji mogel kaj ugovarjati, če bi po poroki žena poiskala kakega "nedolžnega" fanta, ker bi se čutila ogoljufano?!
M
Prošli mesec je imel odbor za brezposelnostno podporo v Ohio, na rešetu nekega "steamfitter-ja" iz bližnjega mesta Fremont, ki je pustil svoje delo pri gradbeniku, ker mu je dotično delo škodovalo zdravju, nakar je zaprosil za brezposelnostno podporo, dokler mu ne bi bilo mogoče najti kako drugo delo, za katero bi bil sposoben. Odbor treh mož je z 2 proti 1 glasu sklenil, da se delavcu ne dovoli izplači-t3v brezposelnostne podpore,, ker je brez upravljičljivega vzroka pustil delo, pa magari če je bil pripravljen iskati drugo delo.
Odbor je pronašel, da je delavec v resnici moral ostati nekaj dni doma, ker so mu noge otekle potem, ko je vlagal cevi v zemljo, toda da ga je njegov boss urgiral, da bi vseeno ostal na delu. Na tej podlagi so mu odklonili brezposelnostno podporo.
Človek že ne ve, kako bi razlagal te učene fraze v spisih naših zakonodajcev. Ko dobi delo, mu pravijo, moraš dobiti "social security" karto, da boš dobil "unemployment" podporo, če ne boš delal. Potem ti delodajalec odtrga 40 centov, če zaslužiš $40, itd., proporčno po zaslužku. Nič te ne vprašajo za dovoljenje—hočeš nočeš, enostavno ti odtrgajo, se predno ti izročijo "pedo."
Pa zboliš morda ysled napornega dela ali si se poškodoval in ne moreš na delo. Morda si pa že v letih in ne zmoreš več težkega dela, pa te odslovijo. Greš na "unemployment" ofic in prosiš za brezposelnostno podporo, do katere si uverjen, da si upravičen, ker si v dotični sklad plačeval. Po dolgoveznemu potankem spraševanju, kdo si, kaj si, kje ti je tekla zibelka, %akaj si tu danes, zakaj ne delaš, kani boš sel delo iskati, itd., ti velijo priti naz^j čez teden dni ob določeni uri. Medtem pronaj-dejo, da nisi upravičen do te podpore, ker nisi razpoložljiv za delo, bodisi radi starosti (po domače, prestar si), ali pa radi kakega drugega vzroka, in po določbah tega odbora, kdor je razpoložljiv za delo, enostavno ni upravičen in ne dobi brezposelnostne podpore. Ce si bolan, je nisi upravičen, če ti delo ne ugaja in ga pustiš pa iščeš drugega, je ne dobiš. Križ božji, do česa pa sem neki upravičen—do ?avg?
*
Zares, kar za obupat, je, mi pravi sosed. Pred kratkimi tre-mi-štirjmi leti je bilo nekaj denarja za preostanek, ker sem delal "oyertajm." Kakšen luk-sns bi si človek privoščH, a je vojna, se ne spodobi, štedit je treba, da bodo imeli več orožja na fronti. Pa tudi se ne dobi i tega i onegg, za priboljšek, pa se tolažiš, prebil seija preje, ko nisem zmogel kupiti, bom pa tudi
sedaj počakal in se založil, ko bodo cene upadle po vojni in blaga bo v izobilici. Salamagan, yojna je šla, "oyertajm." je šel v pokoj, v izložbenih oknih vidim prav tisto, kar bi bil tako zelo rad, a moje ne more biti, ker zrastle so peruti mojim prišpa-ranim denarcem pa so šla v goste k "bučerju" in "štormanu," da so želodčki mojih malih siti.
•K
Razlaga dela—V vojnem času je bilo tisto, ka rsi delal, ko bi rad delal nekaj drugega; danes pa je tisto, kar iščeš, a ne najdeš.
-K
Begunci prihajajo v našo sredo. Ni prav, da se kar vsakega od kraja prišteva med one morilce in zločince, ki so pobegnili pred roko postave, ko se je sovražne sile premagalo v njih rojstni deželi.
Med njimi so mladeniči in mladenke—nekateri šele danes stari od 18 do 25 let—ki so bili za časa vojne komaj otroci in se tudi po otroško vedli. Šli so namreč tja, kjer se jim je najboljše in največ dobrega obetalo. Kdo bi jim zameril? Pa tudi stari možakarji in žene, ki niso vedeli, zakaj naj bežijo, so šli, da bi pred neznanim hudim se oteli, ker vojna je vojna in vsakega navdahne hud strah in ga zbega. Pa kdo bi zameril tem ubogin) beguncem, ki niso ničesar slabega storili?
Zameriti je treba onim "zrelim možakarjem," ki nimajo poštenja v svojih srcih, ampak vedno gledajo, kje bi koga in vsak položaj izkoristili sebi v prid.
Zato bi bilo prav, da smo previdni in presodni, ko prihajajo ti begunci. Ne bi smeli novopri-šlece zaničljivo in prezirljivo gledati, boljše bi bilo, da se jim približamo, se ž njimi sprijaznimo in po njih obnašanju in govorjenju napravimo našo končno sodbo, če so bili česa krivi ali ne. Taki begunci, ki sedaj prihajajo sem, so po večini takšni kot so bili naši predniki pred 25, 30 in 40 leti—šli so s trebuhom za kruhom po svetu. Končno pa bodo tudi sami spoznali, kdo je kdo med nami.
M
Pred dobrima dvema meseco-ma smo čitali, da je šel Janko Rogelj na obisk stare domovine. Ker ni bilo obširneje poročano, smo enostavno zaključili, da je šel pogledat svoje domače v Kranj. Vrnil se je v treh tednih. Poročal je potem nekaj o svojeni potovanju, kot pač kdo poroča o svojih počitnicah.
Od tedaj sjno parkrat čitali namigavanja v A. D., da Janko poroča o razmerah v Jugoslaviji, kot mu pač velevajo oni, ki SO n)u rajžo plačali.
V "Proletarcu" od zadnjega tedna smo pa oitali nekakšna očitanja od strani urednika, da čitatelje ne zanima, kako se je Janko vozil in kakšno jed so servirali na potovanju po vagonih, ampak da bi moral povedati kakšne so razmere tam, kaj on misli o režimu, itd.
Rekli bi, da takšna vprašanja zastavlja svojemu podrejenemu bos, ki plača poročevalca za po-tpvanje in preživljanje, ne p^ kar splošna javnost, od katere se ni zahtevalo in ni ničesar pri-speyala k potovanju. Sicer pa nam je znano iz zapiskov neke-yečje slovenske organizacije, da je čikaški slovenski dneVnik imel nameščenega plačanega poročevalca v Sloveniji, ki je živel ? ljudstvom pod vlado, o kateri anjeriške Slovence (posebno okrog A. D. in Proletarca) toliko zanima, pa vkljub temu nismo nikoli čitali iz njegovih poročil, kakšno je njegove osebno mnenje o režimu, itd.
Ce je kdaj bil vprašan za to mnenje »li ne, ne vemo, bilo bi pa prav gotovo bolj na mestu
14. julija 1949.
vprašati onega, ki je plačan za | poročevanje, ki je del prebival- j stva, ki okuša dobrote in slabo- [ te vladanja Titovega režima, ' kot pa človeka, ki gre na obisk i k svojcem in porabi za potova- | nje iz Amerike, za obisk in po- j vratek komaj tri tedne.
Kaj pravite—ali ne čutite, da ; skoro preveč zahtevajo od privatnika, ki gre na svoje stroške na počitnice, pa naj gre v Cali- . fornijo, Florido, Colorado ali daljni Kranj ?
IZ LJUpSKOPROSVETNE-GA ŽIVLJENJA V ISTRI
Dvomesečno prvomajsko tekmovanje je zajelo vse istrsko področje. Namen je bil, poživiti delo prosvetnih društev, razgibati in pritegniti s kulturnimi prireditvami, tečaji in predavanji čim več ljudi in poiskati novih sposobnih kadrov.
V	času tekmovanja je bilo 22 kulturnih prireditev. Najbolj delovno je prosvetno društvo v Vangalenu. Nastopala pa so tudi društva Puče, Malija, Devani, Ankaran, Labor, Portorož, Se-meda, Korte, Sv. Peter, Babici, Pobegi, Koštabona, Nožet. Poleg tega je bila tudi okrajna prireditev v Šmarjah, kjer so nastopali razni pevski zbori. Bilo j® še pet gostovanj Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta ic eno gostovanje prosvetnega društva "Slavko kamperle" iz Sv. Ivana-Trst.
Gostovala so tudi prosvetna društva med seboj. Praznovanje naše zgodovine in kulturne preteklosti so prirejali po vseh krajih predavanja o kmečkih uporih in o drugih obdobjih našs zgodovine, o naši knjigi, o Prešernu in tako dalje.
Na knjižnih razstavah na Škofijah, Dekanih, pri Bertokih, Pobegih, Sv. Antonu, Marezi' gah, Šmarjah, Vandanelu, Sičo-rah, Kortah, Struntanu, Novi Vasi, Krkavcah, Padni, BorštU in Cezarjih so ljudje pridno segali po naših knjigah. NameD razstav je bil dosežen, saj je bilo prodanih 2,186 knjig.
V	Kopru sta bili dve razstavi umetniških del naših slikarjev. Še posebej je bila prirejena spO' minska razstava Alberta Sirka, ki je bila na praznik dela ponovno odprta.
Ustanovili so nov moški pevski zbor na Maliji. Ta šteje 32 člapov, obnovljen pa mešani zbor v Šmarjah, v katerem sodeluje 25 članov. Najboljši • io najbolj aktiven je pevski zbor pri Sv; Antonu. Obnovljeni godbi iz Bertokov so se pridružili tudi godbeniki iz Podbegov, tako da šteje sedaj ta skupina 59 članov. Z vajami sta pričela tudi godbi iz Šmarij in Sičol. Godba iz Kaštela sp je priključi# godbi v Sv. Luciji. Ta skupina šteje sedaj 45 članov in je naj' boljša v okraju. Tudi po ostali!) krajih, v Gažonu, Kortah, Dekanih in drugje so godbe, vendar prešibke, da bi mogle ustrezati vsem zahtevam.
Režiserski tečaj v Portorožu je obiskovalo 15 tovarišev in to-varišic. V tem času so bili še večerni izobraževalni, analfabetski ter pevovodski tečaji v PortorP' žu. Vse te tečaje so organizirali še pred začetkom tekmovanji' ki je bilo pod okriljem Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze.
V	času tekmovanja so v Portorožu ustanovili tudi plesno družino 20 članov, ki je že na' stopHa v Trstu na prvomajskih prireditvah.
iMlM
SECURITY
14. julija 1949.
enakopravnost
stran 3
MAKEDONSKI SLOVANI V GRČIJI
Pred 1300 leti je slovansko prebivalstvo naselilo poleg Var-darske Makedonije, ki je danes samostojna ljudska republika Makedonija v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije, tudi pravo Makedonijo, ki sega do obronkov pogorja Olimpa in Pir}da v severni Grčiji. 2e v 6. stoletju najdemo velike množice Slovanov n a Balkanu. Naselili sp se na Balkanskem polotoku od izliva Donave vse do Peloponesa. V zgodovinskih spomenikih iz 7. stoletja se je ta dežela imenovala "Ta Serblia" ali "Serbia inferior" Spodnja Srbija. V istem stoletju so makedonski Slovani ustanovili mesto Serbija, današnji Serviu na reki Bistrici, ki je oddaljena čez 80 km zračne črte od sedanje jugoslovanske meje.
Na otoku Ailu na Malopre-spanskem jezeru sedaj v Grčiji, je bila prestolnica velikega slovanskega Samuilovega cesarstva. Ta velika država makedonskih Slovanov je propadla, ko je bila njena vojska potolče-na v bitki z Bizantinci na planini Belasici leta 1014. Po tem porazu je Bizant ponovno zago-spodaril nad Slovani in odprla so se vrata krškemu kulturnemu prodiranju med Slovane. Po grški cerkvi so začeli širiti grški jezik in s pomočjo cerkve so izvajali protislovensko grško politiko.
Po objavljenih podatkih ljudskega štetja je bilo v Egajski Makedoniji 1,412,477 prebivalcev. Od teh jih govori 81,984 "makedonsko — slovansko narečje", 16,755 bolgarski, 101,254 turški, 63,200 španski (Židje),
19,703 kucovlažki. Ostalo prebivalstvo pa je po teh uradnih pp datkih v glavnem grško. P o tem štetju uradno priznajo, da je bilo slovanskih Makedoncev in Bolgarov okrog 100,000.
Bolj solidno podlago, kot je grška uradna statistika, nam nudijo podatki o narodnostnem stanju v Makedoniji iz časa pred grško okupacijo. Na temelju zanesljivih podatkov, ki so jih sestavili poznavalci razmer, je še danes v Makedoniji kljub dose-litvi Grkov iz Male Azije in sistematsko izvedenega prodiranja grškega prebivalstva okrog 200,000 slovanskih Makedoncev, in to brez čistih Bolgarov v vzhodni Makedoniji.
Makedonski Slovani prel)ivajo po vsej Solunski raznini in v planinskih predelih vse 4° reke Bistrice. V planinskih predelih se Grki niso naseljevali, ker ti kraji zaradi nerodovitnosti niso bili za Grke preveč privlačni. Helenizirana so predvsem pie-
EARLY CANALS AND ROADS
COUAffSr-THf STAUDARD 0>( CO. OHIO,
Five cents bought a chicken, eight cents a bushel of corn- or $1.25 a barrel of flour in central Ohio in 1824. Transportation difficulties in those pioneer days almost stopped the early development of the frontier country of that day.
The success of the New York State-Erie Canal inspired Ohio to undertake the construction of a canal system to connect the inland areas with the Ohio River and with Lake Erie.
On July 4, 1825, Gov. De Witt Clinton of New York dug the first spadeful of learth on Ohio's first canal at the Licking Summit near Buckeye; Lake just off Route 40 south of Newark. Buckeye Lake, one of Ohio's most'popular water sports attractions of today which is visited by thousands each summer, supplied the water to operate the locks at this point on the
be
Ohio and Erie Canal, for a half century during Ohio's earlier canal era.
This particular section of Ohio was of great importance in the days of the Mound Builders and the Indians alike. The city of Newark is built upon the site of one of the most extensive of the ound Builders' works. It has een estimated that if all' of the mounds in Ohio were gathered into one spot, they would represent some thirty million cubic yards of earth, nearly two and a half tirAes as much earth as was moved by power machinery in building the 14 Muskingum Conservancy dams.
Near Newark is a spot that was of utmost importance to all the Indian tribes of the middle west. Por at Flint Ridge the Indian craftsmen obtained the material for their arrow heads and their flint implements. Today motorists
can visit Flint Ridge State Park on Route 668. This Flint Ridge is just north of where the Shawanese War Trail crossed Ohio from Chil-licothe to Mingo Junction on the Ohio River. To the north, passing through Mount Vernon, was the Indians' Walhonding Trail along which route the Wyandots drove the Moravian Indians from Coshocton to Upper Sandusky.
In Black Hand Gorge, east of Newark, the Indians left many signs and relics of their era. This gorge, cut by the Licking River, is one of Ohio's most scenic spots.
On Route 3, at Centerburg, is the geographic center of the state of Ohio.
Sailing on Buckeye Lake—a dividend from Ohio's early canals.
.
MT. VERNON
CO^HOCTP^
GRANVILLE^.
NEWARK •
13'




£(rffiia8sB*£Ss^'-^v



N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
sta, medtem ko se je slovanski živelj na vaseh bolj obdržal.
Slovansko prebivalstvo v Egejski Makedoniji ne sega do morja. Slovani niso nikoli zavzeli samega Soluna, ki so ga oblegali na primer že leta 596. Ob primorju se razteza ozek pas grškega prebivalstva, ki veže Grke v Tesaliji z onimi v Tra-kiji. Grška kolonizacija si je prizadevala, da bi ta pas, ki je bil razbit po slovanskih naselbinah, čim bolj razširila. Na meji od Soluna do Kostura se Grki stikajo s slovanskim prebivalstvom. Tu je ostra meja dveh različnih svetov, različnih po jeziku, telesni postavi, psiholoških lastnostih in načinu "življenja". Skozi stoletja je bila to najbolj stalna narodnostna meja na Balkanskem polotoku. Od izliva reke Bistrice in preko Ko-sture v Makedoniji živi slovansko prebivalstvo. Sam Kostur je grško mestece, medtem ko je njegova okolica naseljena s slovanskim prebivalstvom.
Makedonci so krepka rasa, so srednje rasti, širokih pleč, močni, tako da jih mali Grki s pravico imenujejo barbare. Žene so jim zdrave, širokih bokov, a vasi-so polne otrok, so varčni kot redko kateri narod na Balkanu, slabo se hranijo ali pri tem mnogo delajo in še več naredijo.
Tudi v provincijskih mestecih ni slovansko prebivalstvo v večini, obdržali pa so se v okolici kot poljedelci in živinorejci.
Celo na pol pogrčeni Slovani so ohranili nekatere slovanske običaje, ki o njih lahko ugotovimo njihovo poreklo. Med temi običaji v prvi vrsti "slava" ali "sveden (svetden)", kakor jih imenujejo makedonski Slovani. Slovani v Grčiji govore makedonsko — slovanski jezik, že Bizantinci so imenovali vsa slo vanska plemena, ki so se naselila v Makedoniji, Slovene a njihovo deželo deželo Sklavinija Slovanska apostola Ciril in Metod sta izbrala slovansko makedonsko narečje ^ kot cerkveni jezik in po njuni zaslugi je to narečje postajo prvi književni slovanski jezik.
Makedonski SloVani kot narodna manjšina ne uživajo nobenih niti političnih niti kulturnih pravic. Njihov jezik je izrinjen celo iz cerkve. Nekaj sto-
tin cerkva okoli Ostrova, Vodena, Meglena, Kostura, Bera, Ku-kuša in Seresa, ki so jih sezidali za časa starih srbskih vladarjev, so danes v razvalinah, nihče jih ne popravlja, da se ne bi na sledeh te stare slovanske kulture ojačil novi slovanski duh.
Slovanska kultura Makedoncev se je ohranila samo v narodnih običajih in v narodnih pesmih. Motivi iz lirskih in junaških pesmih govore o skupnosti ljudstva s Kosovega polja in s Solunske ravnine, bodisi da so to "božičarski, velikdenski (velikonočni, svadbenski ali koledarski pesmi"), kakor jih Makedonci imenujejo po njihovi vsebini.
V narodnoosvobodilni borbi, ki jo vodi grško ljudstvo proti domačim in tujim zatiralcem, v ogromni večini sodelujejo tudi slovanski Makedonci in so dali preko 12,000 borcev naradno-osvobodilni vojski.
VSEH RASTLIN NE RAZMNOŽUJEMO ENAKO
(Nadaljevanje z 2. strani)
s potaknjenci. Od enoletnih po*-ganjkov narežemo po 8 do 12 inčev dolge kose in jih potakne-mo zgodaj spomladi tako globoko v rahlo zemljo, da gleda -iz nje samo vrhnje oko.
Potaknjenci, ki so oveneli, §e slabo ali sploh ne vkoreničijo in ne ozelene. Da to preprečimo, poveznimo čez potaknjence steklene kozarce ali pa pokrijemo lonce s potaknjenci s steklom. Pod steklom je enakomerna toplota in dovolj vlage, kar pospešuje tvorbo korenin in varuje potaknjence, da ne ovenejo. Če je pod steklonk preveč vlage in se na steklu nabere rosa, ga za malo dvignemo, da se zrak izmenja.
Z vršički odganjkov razmnožujemo tudi razne cvetlice, na primer pelargonije, fukgije, hor-tenzije, krizanteme in druge. Od zdravih in bogato cvetočih pe-largonij narežemo že v začetku avgusta potaknjence. Cim krep-kejši in zastavnejši so poganjki, tem lepši bo uspeh.
Najbolje si pripravimo dobre potaknjence, če pelargonije takoj, ko odcveto, v živo porežemo in jih prenesemo na prosto in zagrebemo lonce v zemljo. Od-
gnali poganjki so najboljši potaknjenci. Ko napolnimo primarne lončke s humozno in z mivko pomešano prstjo, narežemo potaknjence in jih pustimo nekaj časa na zraku, da se rezi osuše, na kar jih posadimo v pripravljene lončke. K potaknjencem prst dobro pritisnemo. Posajene lonce postavimo" v toplo gredo ali na kako ne preson-čno okno in jih redno, toda zmerno zalivamo. Glavno je, da se prst toliko ne presuši, da bi začeli potaknjenci veneti. Topel zrak in topla zemlja pospešita ukoreničenje. Ko se vkoreničijo, postavimo lončke na sonce.
Nekatere rastline pa razmnožujemo s tako imenovanimi listnimi potaknjenci, zlasti razne listne begonije. Starejše liste odrežemo, jim narežemo na več mestih listne žile in jih položimo na rahlo zemljo ter pritrdimo z lesenimi kaveljci ali obte-žimo s kamenčki.
Iz "ran" poženo kmalu koreninice in majhne rastlinice, ki jih, ko nekoliko odrastejo, presadimo kot samostojne rastline.
Zelo veliko rastlin razmnožujemo z deljenjem, kar velja posebno za razne trajnice, ki ima-
jo dosti drobnih koreninic. Z deljenjem razmnožujemo zlasti cvetlice trajnice: astre, krizanteme, ostrožnike, plamenice, perunike, pajčolanke, kresnice, rdečo zgago, zlato rozgo in še mnoge druge.
"Naša Žena"
V "Enakopravnosti" dobite )edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Akp vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa mprebitna popravila na njih delu in ga nadomestil t novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov n^lov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.J vhod parno
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi - ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE



O.
Buy an EXTRA U.S. Savings Bond
DURING AMERICA'S
Opportunity Drive
fie a Modern Forty-Niner!
An extra Savings Bond now means extra opportunity in your future. You get four dollars at maturity for every three invested now. And there's no risk to you whatever because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury if lost, stolen or destroyed.
il' ^ v®""" extra p. S.
Savings Bond at ^ i your nearest bank or post office.
TI
ENAKOPRAVNOST
Strulccl:
STRAH NA LJUBLJANSKEM PURFEL MAGACINU
in pomaranče iz Floride
jCNa^alj^vanje)
"Danes boš moj šofer, gremo kupovati jedila v Britenton ^each," ga veselo potrka gospa ^Polar po rami.
Ko sta ona dva šla kupovati, se mi podali po okolici Cor-teza ter občudovali naravno lepoto te okolice.
^rnlvši gp naga j, je nas Albin
že čakal na vrtu ter vprašal, kod se potepamo.
"Drugi dan ne bodo imeli kaj prodajati po trgovinah, ker je gospa špolar jih spraznila, da je komaj pripeljal stvari domov." Komaj dobro to izreče, že zapoje zvonec k večerji.
"Ti prokleti zvonec in tisti, ki gg, je izumil. Še nocoj ga bom
zagnal v morje," se je hudoval Albin.
"Ne boš ga ne! Ta prihrani mnogo dela mojim uslužbencem, meni pa denarja," se odreže hotelir Špolar.
"Na kakšen način?" ga vpraša Albin.
"Fantje, Je pomislite, imam goste, ki mi nekateri naprej plačajo za šest meseqev ter sp večina že vsi zreli za pogrebnika, ki jih čajka že pred vrati. Najmlajša davica ima že 79 let, drugi vsi več. Zahtevali so red in jaz sem ga jim dal. Prej so vsaki čas sedli, kakor se je kateremu
zljubilo in zahtevali jed, ter šno-fali po kuhinji, da niso posli mogli nikdar pospraviti. A sedaj se miza pogrne ter zvonec zapoje. Če nisi prišel k mizi, je amen. Ostaneš do prihodnjega (^nkla-nja brez jedi."
"Tako je prav," se oglasi do sedaj molčeči in izkušeni hotelirjev sin Kondrič, ki je še vedno računal, koliko ham and eggs je moral zapokati v svoj novi Hudson.
Tudi Polde je hvalil njegovo taktiko in diplomacijo, le Albin je preklinjal zyonec.
Med tem pričkanjem smo po-
časi prišli v obednico, ki pa so bile mize že pogrnjene in pri-pravljpiie za drugo jutro. Spogledali smo se ter spoznali, da smo vsi med prepirom pozabili na zvonec, ki je davno odpel svojo pesem.
Naš mušketir Andrej nas žalostno pogleda izpod svojih očal ter ima tudi vedno dober apetit, kar se mu pozna okrog njegovega pasu, nakremži obraz in reče: "Vidite, kam ste me spravili, da sem še ob svojo večerjo nocoj. Kam sem pa vendar mislil, da sem čisto pozabil na zvonec?"
"Ti prokleti zvonec. Rajši sem
brez večerje, ko da poslušam to prokleto žvenkljanje svojega zvonca," se krohota Albin.
Toda Andrej bridko tarna, da lačen ne more zaspati.
Dobra gospodinja je gotovo poslušala ter namignila nam, da naj gremo v posebno sobo, kjer je bila pripravljena miza za tri osebe.
"Kje pa je za gospodarja večerja?" vpraša Kondrič?"
"Za tega mušketirja?" odgovori ona. "On je napravil zakon, da kadar zamudi, se mu več ne servira! Pa mirna Bosna."
Med tem že postavi kuharica
skledo "frišne" solate z jajci na vrhu ter zdirja v kuhinjo in prinese tri steke in postavi pred nas.
Andrej nas opazuje, ki pridno nabadamo solato in stek,"- obenem pa brijemo norce z njega, da prav okusno diši., On se pa junaško odreže:
"Mary, jaz sem hudo lačen."
"Vedno praviš, da zakon je zakon, za vse enak! Torej se ga moraš držati."
"Ce si lačen, pa idi svoj zvonec zopet 'guncat," se krohota Albin, ki mu je vedno naspro-val.	(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
14. julija 1949,
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Kaj bi s spanjem? — je z rahlo nadložnostjo v glasu odgovorila Natalja. In potem je za dolgo umolknila in začela ena-komerneje dihati,
Iljinična je potihoma odšla pred vrata in odprla pot solzam. Z zariplim rdečirri obrazom se je vrnila v izbo, ko se je na vzhodu malo zasivilo svitanje. Ob škripanju vrat je Natalja odprla oči in še enkrat vprašala:
—	Bo kmalu dan?
—	Se že dani.
—	Pokrijte mi noge s kožuhom . . .
Dunjaška ji je vrgla na noge ovčji kožuh, ji popravila ob straneh toplo odevko. Natalja se je zahvalila s pogledom, potem je poklicala Iljinično in rekla:
—	Sedite zraven mene, mama, ti, Dunjaška, in ti, Darja, pa pojdite malo ven, rada bi se pogovorila z. mamo na samem. Sta odšli? — je pobarala Natalja, ne da bi odprla oči.
—	Odšli.
—	Očeta še ni?
—	Kmalu pride. Ti je huje, ali kaj?
—	Ne,, nič ni... Veste, kaj sem vam mislila reči , , . Jaz, mama, bom kmalu umrla . , . Moje srce to čuti: Koliko krvi sem zgubila — groza! Recite Daški, naj pristavi veliko vode, ko bo zakurila v peči , ..Vi sami me umijte, ne maram, da bi drugi , , .
—	Natalja! Ovedi se, ljubica moja! Kaj pa si o smrti jela
"	NAPRODAJ
so nekoliko rabljene peči. Ena je na premog in drva in ima štiri grelce; tri so na olje, na dva in tri grelce. Pripravne za farmarje. Proda se pod ceno. Zglasite se na _23050 IVAN AVE,_
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko
1193 Addison Rd.. UT 1-0396
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave,. HE 5311.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd, — IV 9611
govoriti? Bog je dober, "opomo-reč si,
Natalja je s šibko kretnjo roke poprosila taščo, naj bo tiho in rekla:
—	Ne segajte mi v besedo , , Že težko govorim, pa bi rada povedala . . , Spet se mi v glavi vrti , . , Zastran vode sem vam rekla? Ampak to pomeni, da sem močna . . , Kapitonov-na mi je že zdavnaj to napravila, po južini, precej, ko sem prišla , . . Ona, reva, se je sama ustrašila , , . Joj, sila krvi je steklo od mene ... Ko bi le jutra dočakala . . . Veliko vode segrejte . . . Hočem biti čista, ko bom umrla . , . Mama, oble-cite me pa v zeleno krilo, v tisto, ki ima vložek na gubah . . Griša je imel rad, kadar sem jo oblekla ... in v poplinasto jopico ... v skrinji je na vrhu, v desnem kotu, pod ogrinjalko leži... Otroka pa naj odženo, ko izdihnem, k našim . . . Pošljite po mater, naj pride takoj . . . Posloviti se že moram ... Vzemite izpod mene'. Vse je mokro.
Iljinična je podrževala Nata-Ijo pod križem, izvlekla podlo-žek in nekako podtaknila drugega. Natalja je še mogla zaše-petati:
—	Na stran me . . . obrnite! — In pri priči je zgubila zavest.
Skoz okna je pogledal modri-
HIŠA NAPRODAJ
'v slovenski naselbini; trgovski prostor, 17 sob, štiri zidane garaže, 5 sob spodaj je praznih. Prinaša dobre dohodke. Vpraša se na 1092 E. 11 St.
ŽENE, POZOR!
ŠIVALNE STROJE POPRAVLJAMO IN PRODAJAMO
Se priporočamo
SINGER SEWING MACHINE CO. 748 E. 185 St. - KE 0860

Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.

YOURS' taaf
Farm Bureau insurance IS available to you! City man or farmer—Farm Bureau's insurance services can be yours, too.
LEO F. KAČAR
1233 ADDISON BOAD
EXpress 8798
FARM BUREAU MUTUAL AUTOMOBILE INSURANCE CO, FARM BUREAU MUTUAL FIRE INSURANCE CO, FARM BUREAU LIFE INSURANCE CO.
Horn« Offic«-—Columbui, Ohio
kast dan. Dunjaška je poplakni-la golido in odšla v hlev krave moist, Iljinična je razpahnila okno in v izbo, prežeto s težkim duhom po topli krvi, vonjem po zgorelem petroleju, je udaril po-živilen, čvrst in oster hlad poletnega jutra. Na podoknico je veter s češnjevih listov otresel solzice rose; slišati je bilo zgodnje glasove ptičev, mukanje krav, gosto, osekano pokanje pastirjevega biča.
Natalja se je zavedala, odprla oči, si s končkom jezika ob-liznila Suhe, brezkrvne rumene ustnice in poprosila piti. Zdaj ni več spraševala po otrocih niti po materi. Vse jo je zapuščalo in, kakor je bilo videti, za zmeraj , , .
Iljinična je zaprla okno in stopila k postelji. Kako strahotno se je spremenila Natalja v eni noči! Še prej ta dan je bila kakor mlada jablana v cvetju — lepa, krepka, zdrava — zdaj pa so ji bila lica bolj bela od krede na obdonskih hribih, nos ši-last, ustne so zgubile nedavno živo čvrstost, stanjšale so se in bilo je kazno, da komaj prikrivajo, razklenjeni podkviči zob. Samo Nataljine oči so ohranile nekdanji lesk, toda njihov izraz je bil že drugačen. Nekaj novega, neznanega in strašeče-
ga se je ukradlo v pogled Nata-Iji, ko je poredkoma, kakor da se pokorama neki nepojasnjeni nujnosti, dvigala sinjkaste veke in obhajala z očmi izbo, jih za hipec ustavljala na Iljinični . . .
Ob sončnem vzhodu se je pripeljal Pantelej Prokofjevič. Zaspani ranocelnik, utrujen od neprespanih noči in neskončnega prekarjanja z vročičnimi in ranjenimi, je zlezel z zapravljička, se pretegnil, vzel s sedeža zavoj in odšel v hišo. Pred vrati si je slekel jadrovinašti dežni plašč, se nagnil čez ograjo, si dolgo milil kocinaste roke, izpod čela pogledoval Dunjaško, ki mu je vlivala vodo iz vrča, in ji še cela nekajkrat pomežiknil. Potem je stopil v izbo in se kakih deset minut zadržal pri Natalji, potem ko je poslal vse iz izbe.
Pantelej Prokofjevič in Iljinična sta sedela v kuhinji.
—	Nu, kaj? — je šepeta je poizvedoval starec, brž ko sta stopila iz izbe.
—	Slaba je...
—	Si je to svojevoljno?
—	Sama je umislila ... — se je Iljinična izmaknila neposrednemu odgovoru.
—	Vroče vode, urno! — je velel ranar, ko je pomolil skoz vrata razkuštrano glavo.
Medtem ko so vreli vodo, je
zdravnik stopil v kuhinjo. Na nemo starčevo vprašanje je brezupno zamahnil z roko.
—	Do kosila bo preminila. Strahotno krvi je izgubila. Ničesar ni mogoče napraviti! Gri-gorija Pantelejeviča niste obvestili?
Pantelej Prokofjevič ni nič odgovoril, ampak naglo zašan-tal v vežo. Darja je videla, kako je starec izginil pod napuščem klonice za kosilnico, se zaril z glavo v skladovnico lanskega govejščka in hlipaje zavekal . .
Ranocelnik je počakal še kake pol ure, posedel pred vrati in podremal pod žarki vzhajajočega sonca, ko pa je zavrel samovar, je v novič stopil v izbo, vbrizgnil Natalji kafro, prišel ven in poprosil mleka. Stežka je premagoval zehanje, popil dva kozarca in rekel:
—	Precej me odpeljite. V trgu imam bolnike in ranjence, tukaj pa sem čisto brez potrebe. Vse je zaman. Srčno rad bi ustregel Grigoriju Pantelejeviču a častna beseda: ne morem pomagati. Naša moč je neznatna — samo bolne zdravimo, mrtvih pa se še nismo naučili obujati od mrtvih. A vašo ženko so tako zmrcvarili, da tudi živ6ti ne more več kako . . . Maternico ima raztrgano, prav nobenega
V četrtek in petek
THE MAY GO'S BASEMENT REMNANT DNEVI
Moške po višji cena bele BROADCLOTH SRAJCE
Fine kakovosti boljp, ših vrst. Nekatere so zaprašene. Različne mere.
Moške 1.95 športne Srajce . . . kratki rokavi, lični vzorci. Maj line, srednje,
velike. Prvovrstne kakovosti ________________
Moški 1.69 Union Suits . . . redka kratki rokavi, dolge hlačnice; z 2 gumbi, brez rokav; do kolen; z gumbi spredaj, brez rokav; do kolen. Neregularni. Mere 36 do 50 ____________________L____________________
Moški 6.95 Cabana Jackets ... v vseh zahtevanih barvah, majhne, srednje, velike mere. Vsi prvovrstni ........................
Moški 1.95 Union Suits . . . brez rokav, kratki, bombažni. Ne v vseh merah________
Moški 1.95 "Chilmers" Union Suits . . .
redka tkanina, brez rokav, kratki. Samo
40 do 46. prvovrstne kakovosti________________
Moške liOO Polo Srajce . . . posebna tkanina, okrogli ovratnik, kratki rokavi. Neregularne .........................................
Moški 1.39 "Harvey" Union Suits . . . 2 gumba, combed cotton ribbed. Največ 38 in 40 mere _________________________________________
Basement oddelek z moško opravo
1.29
tkanina,
79c
2.95
79c 1.00
59c
69c
MOŠKE za toplo vreme 5.95 do 7.95 SLACKS
Nekoliko poškodovane. Solidne barve, modre, rjave in sive. Mere 30 do 42. Hladne, udobne, dobro ukrojene.
MOŠKI REGULARNI 2.99 PLASTIČNI DEŽNI PLAŠČI
Se zganejo v majhen paket, da se jih lahko nese. Mere maj- QQ« hne in srednje. t/OC
MOŠKE REGULARNE 15.00 ŠPORTNE SUKNJE
Vse volneno blago ... prijetno ukro- H QQ jene. Mere 35 I •!/»/ do 40.
MOŠKE . 39.95 DO 42.50 TROPIČNE OBLEKE
100% čisto worsted tropične obleke v različnih stilih in merah od 35 do 40.94 QK Izborni pri-hranki!
Basement oddelek z moško oprave^

BIVŠI 2.99 in 3.99 "PARKHILL" CASUALS

Posebnost za Remnant Day po tej najnižji ceni! Prijetni, ^obni in hladni. Platneni, Arrobas, Elk usnjo in Suede v skupini. V zahtevanih barvah, merah 4 do 9. srednje široke.
Basement oddelek s čevlji
MOŠKI 5.95 do 9.95 Cestni in praznični čevlji
3
49
[zvrstna skupina prazničnih in cestnih čevljev. Rjavi, tan cordovan bar-ye. modre v gladkem usnju ali suknjepi jgoraj. Mere SVž do 12. Mnogo med njimi so Good-rear welts.
Moški prejšnji 5.95 do 9.95 Goodyear Welt Saddle Oxfords
Rujavi in beli saddle oxfords za manj kot polovico cene. Zgornji del iz losovega usnja, podplati iz rdečega gumija. Goodyear welt izdelka. Mere 6VŽ do 11, široke mere C.
2
Basement oddelek s čevlji
zdravega prostorčka ni. Kakor se mi zdi, je starulja praskala z neko železno kljuko; Naša zaslepljenost, nič nam ne dopoveš!
Pantelej Prokofjevič je vrgel na voziček sena in rekel Darji:
— Ti odpelji. — Ne pozabi kobilo napojiti, ko prideš k Donu.
Ponudil je ranar ju tudi denarja, a ta je odločno odklonil in ozmerjal starca:
(Dalje prihodnjič)
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št, 5 SDZ iAia sledeče uradnike za leto 1949; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E, 169 St„ tel,: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A, Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor,
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št, 3, staro poslopje Slov. nar, doma na St, Clair Ave.
AKRON, OHIO
DARILA
ZA VSAK DOGODEK
KONČICE ZA
KNJIGE, ČAJNI SETI, POSODICE ZA SOL IN POPER VAZE. URE, ITD.
Dobili smo novo zalogo krasnih figur in soh ter druga darila.
Poslužite se našega načrta, da kupite sedaj in vam shranimo.
NUENAMEL AKRON CO.
28 West Bowery FR 4515
Akron, Ohio
THE SCHAEFER-WILSON CO.
Zemljišča — zavarovalnina — posojila na vknjižbe
JAVNI NOTARJI 485 S. MAIN ST--Tel.: FR 4195 — AKRON. OHIO
HOLUB FURNITURE CO.
1071 S. MAIN STREET — AKRON, OHIO
SAM H. SARBEY, lastnik Fino pohištvo za na dom—cene nizke
PECK'S STUDIO
86 SOUTH HOWARD ST. — AKRON. OHIO — Tel.: BL 5613
Izdelujemo vsakovrstne slike skupin, posameznikov, svatb, itd.
Denholm Candy Tobacco Co.
564-566 GRANT ST. — AKRON. OHIO — Tel.: FR 1913
Prodajamo na debelo cigarete, cljgare, tobak, pipe, slaščice, žvečilni gum, itd.
WEAVER'S SHEET METAL
Vsakovrstno kleparsko delo in popravljanje fornezov in streh 2144 MANCHESTER RD. — AKRON, O. — Tel.: SH 3232
Postavljamo forneze na plin, premog in olje
THE PORTAGE HOTEL
AKRON, OHIO
Lepe, snažne sobe po zmernih cenah Poskusite obede v naši jedilnici
DR. H. H. OESTREICHER
OPTOMETRIST 36 E. MILL ST. ^ WADC POSLOPJE AKRON, OHIO — Tel.: POrtage 4010
Umerimo in predpišemo očala. Dobra in zaneslj^vV posluga.
GRAF LEATHER STORE
853 S. MAIN ST. — AKRON 11. OHIO — Tel.: HE 1827
Vprege, jahalna oprema in usnjeni predmeti Popravljamo usnjene komade.
OHIO CHINA CO.
Posoda za restavracije—steklena posoda in kuhinjsko
orodje. Narodno znani izdelki. 18 S. HOWARD ST.—Akron, Ohio—Tel.: FRanklin. 5517
WILLIAMS GULF SERVICE
LONG IN HIGH ST., AKRON, OHIO — BL 0257
Gazolin, olje in lubrikacija. — Avte umivamo in popravljamo. Vljudna, točna in popolna postrežba.
WHITE HOUSE BAKERY
964 KENMORE BLVD. — SH 6624 — AKRON, OHIO
Obiščite našo lepo urejeno in dobro založeno trgovino s pecivom, grocerijskimi potrebščinami in mesenino.
THE CAUT PACKING (0.
NAŠE MESO JE ZNANEGA CORNDALE PRODUKTA Vprašajte zanj in dobili boste najboljšo mesenino
1472-90 Kenmore Blvd. - SH 1166
AKRON. OHIO