Poftnlno olafono v oofuvlnf
Leto XX., št. 2$7
Ljubljana, sobota 4» novembra 1939
Cena t Din
Jprovniitvo. uubiiano, Knafiievo
3122.
name
3123.
d
3124,
— leleton itev 3126 3126. (meratm addeleki Ljubljana. Selen« burgovo ul. - Tel 3492 m 2492 'odružnico Maribor: Grajski trg It. 7
Telefon it 2455 'odružnico Celje Kocenova ulica 2
Feleton it 190. datum on ooši ček. zavodih« Ljubljano št 11.842 Praga čislo 78.180, Wien it 105.241
<zhajo vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din.
Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvoi .(ubliana, Knofljevo ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125 3126i Maribot, Srajski trg štev 7. telefon štev. 2455) Celje. Strossmayerjevo ulica itev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sovjetske zahteve do Finske
Ne more biti dvoma, da so z ekspo-zejem Molotova rusko-finska pogajanja stopila v odločilno fazo. Že dejstvo, da je Molotov smatral za umestno in potrebno objaviti vsebino ruskih zahtev na račun Finske, se soglasno tolmači v tem smislu, da se je s tem rusko stališče poostrilo. Molotov je posebej na-glašal, da so Rusi svoje zahteve skrčili na minimum, a v skladu s tem podčrtavanjem more biti objava sovjetskih zahtev tolmačena samo v smislu grožnje Fincem. Molotov je hotel s svojo objavo prav posebno podčrtati, da se moskovska vlada od svojih zahtev ne misli in ne more odmakniti, pa da ne namerava in noče odnehati. Ker so bile nadalje sovjetske zahteve objavljene prav v trenutku, ko se je finska delegacija nahajala že na potu nazaj v Moskvo, se zdi ruski korak tako, kakor da je z njim izrečen Finski nekak ultimatum, dasi v formalnem pogledu za to ne morejo navesti podkrepila.
Sovjetske zahteve na račun Finske so sedaj postavljene pred vsem svetom in dokaj precizno očrtane. Tičejo se v glavnem treh področij. Prvič gre za ozemlje, po katerem držijo kopni dohodi do Leningrada, drugič za pomorski pristop do Leningrada po Finskem zalivu ter tretjič za pomorski dostop do Finske na severu.
Zelo svojevrstni so sovjetski argumenti glede obrambe Finskega zaliva Leningrad je preblizu meje in zato dosegljiv z velikimi modernimi topovi ze z finskega ozemlja Treba je torej mejno črto odmakniti vsaj za toliko, da mesto ne bo več v dosegu topov iz sosedne države. Drugo moderno orožje so podmornice in sploh pomorske bojne sile. Da te ne bi mogle do Leningrada, mora Finska odstopiti pomorska oporišča ob severnem obrežju Finskega zaliva Ob tem se je treba spomniti še na tretjo vrsto učinkovitega modernega orožja: na bombnike, s katerimi bi bilo mogoče s sosednega finskega ozemlja jako zlahka začeti obstreljevanje druge ruske prestolnice. Toda o letalskih oporiščih za sovjetsko letalstvo na Finskem do sedaj še ni bilo govora, pa je bržčas zaradi tega Molotov svoje zahteve označil kot minimalne.
Koristno je, da ne prezremo tudi onega odstavka, kjer je Molotov dokazoval, da je finsko ozemlje za obrambo Leningrada še bolj kočljivo nego Estija. Gotovo to ni samo govorniška primerjava marveč jako konkreten migljaj, pravi opomin ali grožnja. Zato pa se Rusija napram Finski ne zadovoljuje samo z vojaškimi klavzulami marveč zahteva odstop obmejnega ozemlja v širini »nekaj kilometrov«. Koliko znaša ta širina, ni natančno povedano, pač pa je odločno demantira-na trditev, da bi se zahteva nanašala tudi na mesto Viborg S tem je nakazan približen obseg tega pasu, ki se Moskvi zdi neobhodno potreben za obrambo Leningrada. Podoba je, da zahtevajo Rusi ozemlje med Ladoškim jezerom in morjem Finskega zaliva, tako da bi obrambne postojanke naslonili na tamkajšnja jezerca.
Posebno važna je sovjetska zahteva po odstopu pomorske baze na vhodu v Finski zaliv. Mišljen je vsekakor polotok Hange, ki bi skupno z estonskim Baltiškim portom omogočil popolnoma zapreti dostop po morju do Leningrada, seveda v zvezi z otočki v zalivu samem. Zahteva po pomorskem oporišču v Hange se zdi celo še večjega pomena nego poprave mej v obmejnem ozemlju, kajti z njim bi si Rusi pridobili trdno pozicijo, tako rekoč sredi Finske, pa bi mogli vršiti kontrolo nad velikim delom njenega ozemlja. Saj se mora dandanes pod morskim oporiščem razumeti tudi postaja za zračno bro-dovje. Tu je potemtakem finska občutljivost največja.
Molotov je s poudarkom zavrnil vesti, da Rusija zahteva Alandske otoke. Nasprotno, ne upira se niti več finskemu načrtu, da jih utrdi, toda samo pod pogojem, da pri tem ne sodeluje kaka druga sila, razen seveda, ako bi bila ta sila Rusija. Ker predlaga Moskva Finski obrambno zvezo, je stvar jako preprosta, saj je najkoristneje, da pomaga Rusija utrditi te otoke... Demanti Molotova v tej obliki se seveda od običajnega demantija zelo razlikuje in nič se ni čuditi, da so v Stockholmu začeli meriti, kako daleč je z Alandskih otokov do švedske prestolnice. Aland-ski otoki so ključ do obvlade ne le Finskega zaliva, marveč tudi za vhod v Botniški zaliv, pa za kontrolo nad vsem tem dolgim zalivom, ki teče po njegovem obrežju edina finska železniška zveza s Švedsko.
Končno se zahteve Rusije nanašajo ge na polotok Ribačij Navaja se, da je potreben za obrambo Murmanska Pri tem pa je treba pripomniti, da se nahaja od te luke oddaljen okrog 100 km. Ali gre tu za težnje, odriniti Finsko
AMERIKA DOKONČNO UKINILA
PREPOVED IZVOZA OROŽJA
Velika Rooseveltova zmaga v reprezentančni zbornici - Novi ameriški nevtralnostni
zakon bo dobil v najkrajšem času ustavno sankcijo
Washington, 3. nov. j. V reprezentančni zbornici je bilo snoči glasovanje o ukinitvi prepovedi izvoza orožja. Do glasovanja je prišlo, potem ko je bil zavrnjen amandman poslanca Stanleya. Za odpravo embarga je glasovalo 242 poslancev, proti pa 181.
Obenem je mešani komite delegatov senata in reprezentančne zbornice odobril danes vladni predlog za izpremembo nev-tralnostnega zakona. S tem je odstranjena še zadnja formalnost pred glasovanjem o zakonskem predlogu v reprezentančni zbornici, ki bo istotako nedvomno Izpadlo ugodno za Rooseveltov predlog.
Prvi vtis, ki ga je napravilo glasovanje, je, da so Zed;niene države na pragu dale-kosežnih dogodkov Po mnenju ameriških političnih krogov stopajo Zedinjene države sedaj v novo razdobje, ki bo razčistilo njihov položaj in njihovo nadaljnjo zadržanje napram evropskemu konfVktu Odprava prepovedi izvoza orožja bo nudila ne samo zelo velike nove možnosti, da se bodo vojskujoče se države lahko oborože vale s pomočjo industrije ZerHnjenib držav, marveč pomeni tudi veliko moralno oporo, katere važnosti ne gre podcenjevati. Politi?*»o Domeni glasovanje o ukinitvi prepovedi izvoza orožja z večino 62 glasov nesporno veliko Rooseveltovo zmago.
Analiza skrutinija reprezentančne zbornice po elapovaniu kaže da ie bilo od 242 poslancev, ki so glasovali za ukinitev 220 demokratov 20 republikancev in 2 neodvisna Proti izprememb- zakona je glasovalo 36 demokratov, 143 republikancev in ? progresista.
WaShineton, 3 nov. s Pričakujejo. da bo reprezentančna zbornica sprejela novo obliko nevtralnostnega zakona še noco.i. al' najkasneje jutri. Takoj potem bo zakon
podpisal predsednik Roosevelt. 8 tem bodo kupci orožja v ZedinjenJh državah dobili pravico, da svoje blago takoj plačajo in odpeljejo.
»Newyork Herold Tribune« piše v zvezi z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja v vojskujoče se države, da v tem koraku ogromna večina ameriške nacije ne gleda spremembe sedanje ameriške politike v smeri vmešavanja Zedinjenih držav v sedanjo vojno, temveč samo prilagoditev ameriške politike problemom, Id se sedaj vsiljujejo. Tako je treba tolmačiti glasovanje v senatu in predstavniškem domu
Ameriški bombniki že čakajo na prevoz v Evropo
New York, 3. novembra AA (Štefani). V Zedinjenih državah pričakujejo 2e prihodnji teden za milijardo dolarjev naročil od raznih evropskih držav švedska in Belgija sta že naročili 500 letal, Anglija in Francija pa 7500 letal. Razen tega sta Francija in Anglija naročili v Zedinjenih državah veliko število motorjev, tovornih avtomobilov, eksplozivnih snovi, kirurških instrumentov, mask, ambulantnih avtomobilov itd.
New York, 3. novembra. AA. (Havas) Veliki ameriški bombniki že prihajajo iz tovarn ob obalah Tihega oceana v hangar je angleških letalskih družb in jih polagoma spravljajo v New York, odkoder jih bodo poslali v Evropo, kakoi hitro bo dokončno izglasovan nevtralnostni zakon Čeprav letalske tovarne v Zedmjenih državah za zdaj -ne delajo v polnem obsegu, mislijo strokovnjaki, da bo metoda izdelovanja letal omogočila mesečno produkcijo po več tisoč letal vseh kategorij.
Moralni in materialni
uspeh zaveznikov
Pariz, 3. nov. br. Vest, da je tudi reprezentančni dom z veliko večino izglasoval nekoliko spremenjeni Pittmanov zakon o ukinitvi prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav, je napravila na tukajšnje politične kroge najugodnejši vtis. Odločitev ameriškega parlamenta smatrajo za izredno velik materialni in moralni uspeh zaveznikov. Hkratu naglašajo, da je ameriški parlament pokazal sijajen smisel za pravično stvar, ne da bi se pri tem odrekel osnovnim nevtralnostnim načelom' Zedinjenih držav. Diplomatski opazovalci ugotavljajo, da bo sprememba ameriškega nevtralnostnega zakona, ko jo bo podpisal še prezident Roosevelt, pač največji politični dogodek na svetu, odkar se je pričela vojna v EvropL
Nemčija, ugotavljajo tukajšnji politični krogi, je za ta teden napovedala zelo pomemben, skoraj odločilen dogodek. Splošno so opozarjali da bo to Molotovljev govor. Zgodilo pa se je narobe, da do tega dogodka ni prišlo v Moskvi, marveč v Washingtonu, toda ne v prilog Nemčije, temveč v prilog zaveznikov.
Prezident Roosevelt je 21. septembra otvoril zasedanje kongresa z govorom, s katerim se je zavzel za spremembo nevtralnostnega zakona. S tem se je pričela dolga, toda lojalna, vsestranka parlamentarna debata o tem važnem vprašanju, ki je trajala dobrih 5 tednov. Senat in reprezentančni dom sta proučila vse plati Pitt-manovih predlogov in vse njegove učinke. V reprezentančnem domu je zaključil debato predsednik doma z ugotovitvijo, da je sklep povsem v skladu s politiko Društva narodov, pa tudi z občim razpoloženjem ameriške javnosti, ki bi jo vsak uspeh za-padnih demokracij mogel samo razveseliti. Ves reprezentančni dom se je z njim solidariziral z dolgotrajnim odobravanjem.
Nevtralnostni zakon je sam po sebi pomenil strogo izolacijo Zedinjenih držav. Teoretično je bilo ravnovesje sil v Evropi omajano, čim sta se Nemčija tn Rusija sporazumeli, da bodo Rusi dobavljali Nemcem vse, kar bodo potrebovali za nadaljevanje vojne. S tega vidika pomeni ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Amerike dejansko le teoretično obnovo ravnovesja na evropskem kontinentu, za Anglijo in Francijo pa pomeni Pittmanov zakon ogromno moralno zadoščenje, ker potrjuje njuno pošteno stvar.
Anglija in Francija sta v Zedinjenih državah že naročili ogromne množine vojnih
potrebščin, ki so v ameriških tovarnah deloma že izdelane. V ameriških lukab se sedaj kopiči blago, ki bo takoj prepeljane v Francijo in Veliko Britanijo, čim bo Roo sevelt podpisal Pittmanov zakon.
V Parizu se sedaj sprašujejo, kako bo Nemčija reagirala na ta dogodek Vesti iz nevtralnih držav kažejo, da je Nemčija računala z neuspehom Roosevelta m da se je zaenkrat omejila ie na to, da bi čim bolje organizirala dobave potrebnega blaga iz Rusije. Sele, ko bi se trgovinski promet med obema sosedoma že normalno razvijal, bi se Nemčija eventualno odločila za že napovedano ofenzivo na zapadu.
Odmev v
Milan, 3. nov. z Italijanski Usti so vest o ukinitvi embarga v Ameriki objavili brez Komentarja. V poročilu svojega posebnega poročevalca iz Amerike naglaSa turinska »Stampa«, da je Rooseveltovo zmago v veliki meri pripisati silni angleški propagandi. List pravi, da so se v Zedinjenih državah pojavile tuje struje in vplivi, ki Ameriko odrivajo od njene tradicionalne nevtralnosti.
Roosevelt pripravlja
proglas na narod
Washington, 3. novembra s. Predsedn k Uoosevelt ie v razgovoru z novinarji izrazil danes svojo zahvalo obema zbornicama za odobritev ukinitve prepove-di izvoza orožja. Izjavil je, da ga veseli, da je na ta način vzpostavljena historična pozicija nevtralnosti Zednjenih držav — Roosevelt je nadalje napovedal, da bo po sprejetju nevtralnostnega zakona izdal v
zvezi z novim položajem več pro' lamacij. ★
Mirovna daoziva Majskega pred DN
London. 3. nov. z. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je demantiralo vesti, da bi bila moskovska vlada sklenila zstopiti iz Društva narodov Na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov ki se b<-> pričelo 4. decembra, bo Rusijo zastopal kakor že običajno, njen londonski poslanik Majski Glede na vrstni red bo vprav Majski to-
od obale Severnega morja, ali le za manjšo mejno korekturo, iz dosedanjega še ni razvidno.
Po sovjetski stilizaciji gre pri navedenih zahtevah za zamenjavo obmejnega ozemlja, pri čemer je Rusija pripravljena Finski odstopiti več ozemlja, nego bi ga prejela sama, in sicer v Vzhodni Kareliji. Ta dežela se vleče po dolgem ob vzhodni finski meji, a podrobneje ni označeno, v katerem sektorju nai bi se Fincem odmerila odškodnina.
Predlog za sklep obrambne zveze smatrajo v Helsinkih kot predlog za opustitev nevtralnosti in podreditev ruskemu varuštvu. Ne morejo si predstavljati, da bi vojaška zveza dveh tako neenako vedikai sosedov mogla biti
krat spet predsednik sveta Društva narodov.
V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da bo Majski to priliko izkoristil in ponovno skušal pridobiti obe zapadni velesili za mirovna pogajanja v smislu argumentov, ki jih je že Molotov podal v svojem zadnjem govoru. V presoji ruskega stališča do položaja v Evropi so tukajšnji politični krogi namreč prišli do zaključka, da ruska vlada odsvetuje sleherno ofenzivo na zapadni fronti, ter skuša Hitlerja prepričati, da bo z nekoliko potrpežljivosti zlomil odpor zaveznikov že na diplomatskem področju in jih pripravil k pogajanjem. Na ta način si je mogoče tudi razlagati, zakaj je bila ie napovedana nemška ofenziva doslej že od-godena.
Poslanik Schulenburg prispel v Berlin
Berlin, 3. nov z. Dejstvo, da je nemški poslanik v Moskvi Schulenburg že včeraj prispel v Berlin, je izzvalo ▼ tukajšnjih političnih krogih veliko presenečenje. Splošno so pričakovali da br prišel šele danes ali jutr Berlinski krogi men'jo, da bo ostal v Berlinu dva ali tri dni. Uradno o razgovorih, ki jih je imel danes z odgovorni-
mi političnimi faktorji in ki jih bo jutr! nadaljeval, ni mogoče zvedeti ničesar. Dobro poučeni narodno-socialistični krogi zatrjujejo, da bo Schulenburg poročal o položaju v Moskvi, o ruski nevtralnostni politiki, o stališču moskovske vlade glede na vojno v Evropi, o ruski politiki do Finske in Turčije ter o sedanjem stanju nem^co-ruskih gospodarskih pogajanj.
Moskva, 3. nov. j. V tukajšnji diplomatskih krogih trdijo, da je nemSki poslanik v Moskvi von Schulenburg, preden je odpotoval na konferenco nemških poslanikov v Berlin, izjavil v imenu nemške vlade Molotovu zahvalo za njegov sobotni govor o zunanjepolitičnih vidikih Sovjetske unije.
Trije važni dogodki
New YOrK, 3. nov. s. »Chicago Dafly Newsc piše, Ja sta Molotovljev govor ln sprememba italijanske vlade znaka, da hočeta Rusija ja Italija ostati trdno nevtralna. Ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav pa pomeni, da se nap meravajo tudi Zedinjene države vrniti k svoji tradicionalni nevtralnosti, namesto da bi vztrajale na dosedanjem eksperimentu, od katerega je mogla imeti samo Nemčija koristi. To pomeni, da se razmerje sil počasi obrača proti NamčijL
Usodni dnevi Finske
Rusija zahteva bafe od Finske tudi okrožje Pečengo, da bi imela tako skupno mejo z Norveško
London. 3 nov. s. Po poročilih iz Ko-danja namerava Rusija dodatno k zahtevam ki jib je v svojem govoru objavil že zunanji minister Molotov. zahtevati baje od Finske tudi odstopitev okrožja Petsamo (Pečengaj. To bi dalo Rusiji sKupne meje z Norveško, Finsko pa bi odrezalo od edinega dostopa do belega morja. Pečen&ko okrožje je za Finsko posebne važnosti tudi zato. ker je zelo bogato na rudah. Ru-s.ja baje ponuja Finski v zameno 3000 km2 na severu Ladoškega jezera Iz Helsinkov poročajo, da bi Finska tak predlog, če bi bij res postavljen, sigurno zavrnila.
Finski delegati povabljeni v Kremelj
London, 3 nov. Finska delegacija za pogajanja s rusko vlado je bila povabljena na nadaljevanje razgovorov v Kremelj za danes ob 18.
»Ex<:hange Telegraph« poroča iz Helsinkov, da je finski zunanji minister Erkko za nocoj ob 22. povabil k seb: dopisnike inozemskih listov.
Rusi bodo zavlačevali pegajaia ja ?
Milan, 3 nov. z. »Gazzetta del Popolo« objavlja vest iz Helsinkov, da bo ruska vlada poskusila sedaj zavlačevati pogajanja s Finsko Na ta način bo izvajala nanjo tudi posredni pritisk, ki bo prišel do izraza v finančnih težavah. Finska porabi namreč dnevno 60 milijonov mark za svojo vojsko Ti izdatki pomenijo silno obremenitev finskega gospodarstva.
»Pravda« na naslov finske vlade
London. 3. nov s. Tik pred obnovitvijo rusko-finskih pogajanj objavlja moskovska »Pravda« uvodnik v katerem ostro napada ne samo finsko, temveč tudi švedsko vlado. Pravi, da zunanji minister Erkko grozi Rusiji g vojno ter primerja
Erkka s poljskim zunanjim ministrom i*ec*om, čes da je Beck provociral vojno z Nemčijo, Erkao pa hoče provocirati vojno z Rusijo. (Erkko je pred dvema dnevoma izjavil, da je pripravljena dati Finska Rusiji dalekosežne koncesije, da pa obstoje meje, do katerih more iti. Erkko je tudi kritiziral objavo ruskh zahtev napram Finski v Moiotovljevem govoru.) »Pravda« pravi dalje, da kažejo varnostni ukrepi, ki jih je odredila Finska, da se Finska pripravlja na vojno. Finska in Švedska morata izpolnjevat žeije svojih gospodarjev na zapadu. Švedsko časopisje napada rusko politiko. Švedski zunanji minister Sandler je izjavil, da bi ruska nadoblast nad Finsko pomenila konec neodvisnosti skandinavskih držav. »Pravda« se sprašuje, zakaj naj bi bila ogrožena Švedska sedaj, ko je bila vendar vsa Finska pod nadoblastjo carske Rusije. Sovjetska Rusija bo šla svojo pot ln mi tem odstranila vse ovire ter storila vse za svojo varnost.
Vznemirjenje na
Stockholm, 3. nov. s. Vsi švedski časopisi se še vedno obširno bavijo z rusko-finskimi pogajanji ter naglašajo, da nekaterih ruskih zahtev Finska nikakor ne more sprejeti, zlasti ne onih glede vojaških oporišč in demilitarizacije obmejnega ozemlja. Švedski vojaški strokovnjaki naglašajo, da bi na ta način dobila Rusija kontrolo nad finskim- obrambnim sistemom. S povečanim vplivom Rusije na Finskem bi nastala nevarnost tudi za Švedsko. Kompenzacije, ki jih Rusija po besedah Molotova ponuja Finski, so primeroma brepomembne Stara ruska želja je, da si zasigura dostop do Atlantskega oceana in do luk. ki so pozimi proste ledu.
Finsko obrambno posojilo
London, 3. nov. s. Po poročilih iz Helsinkov je bilo doslej na Finskem zbranih za obrambno posojilo že 500 milijonov finskih mark. Vsota presega vsa pričakovanja in se še veča. Neki veleposestnik je V9e svoje premoženje stavil na razpolago obrambnemu ministrstvu.
Poljake preseljujejo
iz Gdynje in koridorja
Na nJUtova mesta prihajajo Nemci iz baltiških držav Žide naseljujejo ob ruski meji
kaj drugega kakor utrditev prevlade močnejše sile nad slabejšo. Sicer je pa Molotov sam postavil za vzgled sklep obrambne zveze med Rusijo ter baltiškimi državicami...
Moderne oblike orožja so ustvarile nove možnosti napada. Kakor je s tega vidika Finska po mnenju Molotova v sedanjem razmerju nezanesljiv sosed za Sovjetsko unijo, tako pravijo Švedi in Norvežani, da bi bila Finska z ruskimi bojnimi oporišči nezanesljiv sosed za skandinavski svet. Ne more biti dvoma, da se situacija na evropskem severu razvija v smeri nagle poostritve odnošajev. Do kakega rezultata bo dovedla, je še povsem negotovo, vse pa kaže, da je stremljenje Moskve čdm prej izzvati odločitev.
L°nd°n, 3. nov & Iz nemškega dela Poljske prihajajo poročila, ki kažejo, da skudejo nemške oblasti povsod uveljaviti dalekosežne ukrepe za utrditev svoje oblasti na Poljskem. V zaporih je večje število Poljakov in vojno sodišče je baje v mnog-h primerih izreklo smrtno Obsodbo. Zlasti stroge so nemške oblasti v nekdanjem koridorju. Poljaki v Gdyniji so dobili naročilo, da se morajo izseliti, da napravijo prostor za Nemce iz haltižkih držav.
Nadalje poročajo, da so Nemci že pri-
čeli s preseljevanjem Židov v vzhodne predele nemške Poljske Ob rusko meja Doslej je biilo baje preseljenih tja že 20 do 30.000 Zidov.
Pariz, 3. nov. ta*. Gdynia je bila včeraj dokončno evakuirana. Zapustiti so jo morah vsi Poljaki in tujci v trdi urah. Prav tako so bili evakuirani de nekateri kraji na PoanorjanSkem. Nemške oblasti so tok izseljencev usmerile proti Deblinu. Sledel-cu in Lublinu. že danes so se pridedi na* seljevati v zapuščenih hišah Nemci, fciao se preselili iz baltiških držav.
Pogajanja v treh v Ankari?
Berlin. 3. nov. z. Kakor poročajo berlinski listi, se bodo v kratkem v Carigradu ali ▼ Ankari pričela pogajanja z Rusijo in Rumunijo. Rumunski poslanik Stoica, ki se je nekaj dni mudil v Bukarešti, se je danes že vrnil v Carigrad. Kakor zatrjujejo, je
dobfl od bukareške vlade potrebna navodila za pogajanja s Turčijo in Rusijo. Po drugih vesteh pa je smatrati vest o teh pogajanjih le za ruski poskusni balon, ki naj pokaže, kakšno razpoloženje vlada v obeh balkanskih državah za taka pogajanja. Pač pa je zelo verjetno, da bosta turška in ruska diplomacija sedaj spet skušali priti v stik, da bi se turško-ruski od noša j i, ki so se po turški pogodbi z Anglijo in Francijo nekoliko omajali, spet normalizirali.
«
Poglobitev sodelovanja
talilo In Grčijo
Izmenjava ust med obma državama, ki napovedujejo
sklenitev n&všh dogovorov
Rim, 3 nov. AA (Štefani). Listi prinašajo na prvih straneh besedilo not izmenjanih med Italijo in Grčijo, ter p. udarjajo v naslovnih člankih prijatelj, tvo med obema državama in namero, da bosta nadaljevali politiko m.ru in poglobitve svojega sodelovanja.
Nota, ki jo je predsedn k grške vlade Mciaxai pooiai ltaiijan^emu yuS.iiauku v Atenah, se gia&i;
Čast mi je obvestiti vas, da je grška vlaua aprejeia na znan je uki, tu s te mi ga po^an iz. okioora po iviuajjOnnijevem nalogu. Grška viatla to sporočilo nenavadno Vis^Ko cem, ker potrjuje pr.jaieijske namere i tanje do urč.je, kar v celoti ustreza tuOi čustvom Grčije do Italije in ustvarja atmosiero prisrčnosti med obema narodoma in obema državama. Spontana gesta predsedniKa ifetUia^ vlade, ki je bila izvršena z odstranitvijo italijanskih čet z albansuo-grške meje je nenavadno ganila grški narod, ki s kar najbolj živimi simpatijami spremlja ducejevo prizadevanje za ohranitev miru. Nenavadno ganjena od te geste, je grška vlada takoj izdala i lične vojaške ukrepe. Vlada kra.jevme Grčije je srečna, da lahko tudi to pot potrdi svoj namen, da bo tudi v bodoče nadaljevala politiko miru, ki ji je globoko privržena Prav tako je srečna, ko vidi, da se njena iskrena želja po prijateljskem razmerju med Grčijo in Italijo ponovno potrjuje z novim razdobjem prijateljstva in sporazuma, ki se kaže v največjem vzajemnem zaupanju. Prežeta s to politiko, je grška vlada prepričana, da je tudi prijateljska italijanska vlada v celoti istih misli kakor grška vlada, da bo razvoj mednarodnega položaja obema vladama dal v bližnji bodočnosti priložnost da dasta svoiemu razmerju konkretno obliko za rodovitno in med~ebojnega zaupanja polno sodelovanje na vseh področjih. Dotlej je pa grška vlada sklenila inspirirati se z nač=li prijateljstva in sodelovanja. naved°n'mi v pak-tu o prijateljstvu, pomiritvi in arbitraži, podpisanem v Rimu 23. septembra med ItaTjo in Grčijo.
Nota ki jo je italiian^ko poslaništvo v Atenal p^alo Šefu gršk° vlade v<?«b"ie potrdil » sprejema nnte erške vi-1 de in prav tako izražt željo, da bi razvoj med-
narodnega poiožaja v bližnji bodočnosti oirugočii, da dobi razmerje med Italijo in Grčijo še konkretnejšo oblko.
London. 3. nov. AA. Dnevnik »Times« komentira izmenjavo not med Italijo in Grčijo in se pohvalno izraža o itaJjanaki politiki, češ da prispeva k ohranitvi miru v južnovzhodni Evropi
Zadovoljstvo na vse« Balkanu
Bukarešta. 3. nov. br. Izmenjava not med Italijo in Grčijo je vzbudila, kakor kažejo vesti iz vseh balkanskih prestolnic, veliko pozornost v balkanskih političnih krogih, ki so jo hkratu sprejeli na znanje z izrednim zadovoljstvom Tudi tukajšnji krogi so mnenja, da bodo taki uspehi italijanske diplomacije na Balkanu kmalu onemogočili vsako nadalinje rovarenje sovražnih sil med balkanskimi narodi.
Ankara. 3 nov AA. (Štefani) Poročilo o zamenjavi not med italijansko in grško vlado so z zadovoljstvom sprejeli v vseh turških krogih ki poudarjajo da italijan-sko-erško prijateljstvo nomen1 okrepitev varnosti in miru v tem delu Evrope.
F" stop n*vmh ministrov v It^lMi
Rim, 3. novembra. AA. fS*efanO Danes dopoldne so novoimenovani ministri in drža vni podtainiki prevzeli posle od svoiih prednikov. Istočasno je v liktorski palači prevzel posle novoimenovmi generalni tajnik fašistične stranke Mutti od svojega prednika Staraoea Pred temi svečanostmi je novi tajnik Mutti v spremstvu Staracea položaj lavoriev venec v kapeli, zgrajeni na čast v fašistični revoluciji padlim Italijanom Po izročitvi poslov je Starace predstavi' novemu tajniku fašistične stranke ?'ane direktoHia.
Milan. 1 novembra AA (Stkani). »Cor-riere della Sera« se še vednc bavi s spremembami v italijanski vladi ter poudarja, da kažejo te spremembe trdno Mussolini-jevo voljo da v se^aniem resnem mednarodnem času Italija nadaljuje svoio t>ot dela in časti
Med Mozeio In Renom
Na francoski fronti nobenih važnejših dogodkov
Pariz, 3. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 121. vojno poročilo:
Noč je potekla mirno. Le ponekod je bilo nekoliko strojniškega in topniškega streljanja. Včeraj je bilo neko nemško dvo-motorno letalo sestreljeno na francoskem ozemlju. Sestrelilo ga je neko angleško lovsko letalo.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 3. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu le malo topniškega ln izvid niškega delovanja.
Premikanje nemških čet pri Saargemiindu
New YorK, 3. nov. s. Iz Pariza, poročajo, da so danes v bližini Saargeniiinda opazili večje premikanje nemških Čet. Istočasno je nemško topništvo otvorilo zaporni ogenj. Zaenkrat še ni znakov, da bi Nemci nameravali začeti z večjo ofenzivo. vendar francosko poveljstvo v vsakem primeru, kadar začno Nemci z zapornim ognjem, izda vse ukrepe proti morebitnemu napadu.
2 nemška bamkilka sestreljena
London, 3. nov. s. Nad angleškimi postojankami na zapadni fronti sta bila včeraj sestreljena dva nemška bombnika Trije nemški bombniki tipa Henkel so preleteli angleške postojanke. Radi streljanja protiletalskih topov so se kmalu obrnili in skušali zbežati nad nemško ozemlje, a jim je nad angleškimi postojankami zaprlo pot 5 angleških borbenih letal. Eno nemško letalo se je zrušilo v borbi z angleškimi letali, drugo pa je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Tretje nemško letalo, ki se mu je posrečilo pobegniti čez mejo, je bilo istotako zadeto in so opazili, da je spuščalo močan dim.
London, 3. novembra. AA. (Reuter) Včeraj je poslanec Morrison govoril v spodnji zbornici in rekel med drugim Letalska obramba Velike Britanije je tolikšna. da se lahko upre tudi najhujšemu sovražnemu napadu, če bi se pripetil mno-žestveni napad na Veliko Britanijo, je -nožno, da bi se katero izmed letal prebilo skozi letalsko obrambo in prizadejalo škodo civilnemu prebivalstvu, toda to ne pomeni, da bo omajalo njegovega duha in njegovo zaupanje vase Ce bi se pripetil takšen napad smo pripravljeni odgovoriti na isti način.
Odlikovani anglčki letalci
London, 3. novembra. AA. (Reuter) Ministrstvo za informacije sporoča, da je kralj Jurij VI. o priliki svoje dvodnevne inšpekcije letalskih oporišč na severnem in srednjem Angleškem odlikoval pet letalcev z redom letalskega križa za zasluge ..
Seja francoske vlade
Pariz, 3. nov. br. Danes dopoldne ob 10 se je v Elizejski palači sestala francoska vlada pod vodstvom prezidenta Lebruna O seji je bil v popo'danskih urah izdan komunike, ki pravi, da je ministrski predsednik Daladier spočetks podal daljši eks poze o diplomatskem in vojaškem položa ju države. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato je pravosodni mmister Bonnet predložil ministrskemu svetu nekaj dekretov v odobritev. Med drugimi se je dekret z dne 1. septembra razširil na Alžir. Sedaj
t lam arzena! neomejenih virov, v kolikor bft
> želele, da iz tega arzenala krijejo svoje potrebe.
Ukrepi proti sabotaži v Angliji
London, 3. nov. s. Ameriški vrhovni državni tožilec Mersey je danes sporočil, da bo vlada po-vzela posebne ukrepe proti sabotaži v tovarnah orožja in municije. Nekaj primerov sabotaže je bilo ugotovljenih že doslej.
Izpraznitev belgijskega obmejnega ozemlja
Bruselj, S. nov. a Uradno javljajo, da je belgijska vlada odredila evakuacijo nekaterih obmejnih belgijskih predelov, ki bi bili v primeru sovražne invazije prvi ogroženi. Uradno poročilo izrecno ugotavlja, da gre samo za varnostni ukrep in da neposredna nevarnost še ne obstoja.
Dopoldne je imela vlada sejo na kateri so razpravljali o omiljenju nekaterih ukrepov, ki so bili izdani iz varnostnih razlogov. Tako je bila do nadaljnjega ukinjena odredba, po kateri so bili v mestih vsi lokali ob 22. uri zaprti.
Stroga nevtralnost Belgije
Bruselj, 3. nov. s. Danes se je ses*al zunanjepolitični odbor senata. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da je izmena misli pokazala, da vlada skrbno sledi različnim spremembam položaja, ki bi utegnile nastati. Komite je izrazil soglasno upanje ,da se bo Belgija mogla izogniti zapletu v vojno. Neodvisna pol tika in nevtralno stališče Belgije ne moreta dati vojujočim se državam povoda za kritiko.
iz Belgije izgnani novinarji
Bruselj. 3. nov. s. Trije nemški in en holandski novinar so bili izgnani iz Belgije.
Anglija In dominioni
London, 3. nov. a Včeraj so se vršile v Londonu konference zastopnikov domini-onov in angleške vlade. Na dopoldanskem zasedanji) so bila obravnavana vprašanja letalstva ji ladijskega prometa, na popoldanskem pa strateška vprašanja angleškega imperija v celoti. Opoldne so bili zastopniki dominionov, kakor tudi minister la domnione, Anthony Eden, na kosilu pri londonskem županu.
Danci obstreljevan
neznano letalo
Kodanj, 3. novembra. AA. (Havas) Danske protiletalske baterije so včeraj popoldne streljale na letalo neznane narodnosti, ki je letelo preko Esbjerga v višini okoli tisoč metrov. Letalo je izginilo nato v smeri proti Skalingenu in Severnemu morju.
I
je za vse ozemlje Francije in Alžira urejeno vprašanje kompetenc in delokroga vojnih sodišč. Spremenjen je bil tudi dekret o sodnem postopku proti mobiliziranim vojnim obveznikom
Kakor poročajo nocojšnji listi je Daladier v svojem ekspozeju podrobno obeležil pogajanja med Finsko in Rusijo, naglasi! pomen papeževe enciklike, opozoril na vtise, ki ga je Molotovljev govor napravil v raznih evropskih glavnih mestih ter podrobno ocenil ogromni pomen spremembe ameriškega nevtralnostnega zakona.
Obsedno stanje na Nizozemskem
Amsterdam 3. nov or Davi ie n;zo-.simska vlada 'zdala nov uradni komunike, v katerem obeležuje pomen obsednega stanja ki ie bilo proglašeno v nekaterih obrne jnin in obmorskih pokrajinah ter zanika vse vesti, po katerih naj bi se na Nizozemskem pripravljala proglastev vojaške diktature. Dejansko, pravi komunike bodo civilne oblasti še nadalje opravljale svoje funkr.je. a vojaškim oblastem bodo poverjene le nekatere kompetence glede na organi/acijo in pr prave za državno obramba ter borbo proti vohunstvu
LOn "->n, 3 nov z. »Daily Telegraph« poroča, d& je ukrepom o obsednem stanju v nekateHb nf-^zemskih pokrajinah vendarle le z zunanjepolitičnega viika pr'p;sati velik pomen. Metode, po katerih je Rusija uredila svoje odnošaje z ba^iškimi državami kjer si je pridobila celo vrsto letalskih in pomorskih oporišč 90 vzbudile v Nemčiji veliko pozornost in privlačnost. Izkazalo se je da bi mogla Nemčija dosegi nasnrot' zap3dn;ma zaveznikoma velike prednosti, ko bi ji =;pelo pogoditi se z Nizo^em^ko in Belgijo za let^'<=Vf> in pomorske baze na njunem ozemlju. V Bprlimi se zavedajo, da bi zasedba obeh držav izzvala proti Nemčiji preveliko reakcijo Zato misMjo, da bodo morda tudi brez invazije dosegli svoje cilje. S te?a vidite so ukre-pi nizozemske vlade, ki očitno ne mara pod nobenim pogojem pristati na kakršna koli pogajanja v tem smislu povsem utemelj-ni.
Evakuirani lon*o*tski' otroci se vračajo
London, 3. nov br Listi že nekaj dni kritizirajo ukrepe, ki so bili izdani za zaščito civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. »News Chronicle« je sedaj objavil nekaj zanimivih podatkov o evakuaciji otrok lz Londona. List ugotavlja, da evakuacija ni niti malo uspela. Iz Londona so spravili le 50 odstotkov otrok, a še ti so se pričeli spet vračati domov. Doslej j se jih je vrnilo že 10 odstotkov. Ce se bo to nadaljevalo, bo v Londonu kmalu 90 procentov vseh otrok.
M mil" j*rd za nove
municijske tovarne
London, 3. nov. s. Minister za oboroževanje Burgin je izjavil danes v govoru, da 1 je doslej ministrstvo izdalo 110 milijonov funtov (24 milijard dinarjev) za ustanovitev novih tovarn in razširjenje starih obratov. Ukinitev prepovedi izvoza orožja v i Zedinjenih državah zahteva, da Anglija i premotri svojo lastno produkcijo in ugoto-j vi, katere predmete naj dobavi iz Amerike. Ang^ja bo rabila pr-dvsem nekatere surovine, stroje in miv"'cix>. Nemorcče je predvideti, kako velike bodo te potrebe, i mogoče pa je rrči, da je ukinitev prepove- 1 I di izvoza orožja odprla za$>adnim velesi- i
Maršal G:er'ng pride v torek v Rim ?
London 3. nov. s. Mussoltotjev list »Po-polo d" Italia« poroča danes, da dospe v torek v Rim maršal Gorirg.
London, 3. nov. s. Iz Berlina poročajo, da je nocoj izjavil tajnik maršala Goringa, da nI ničesar resničnega na vesti rimskih listov, da bi maršal Goring prišel prihodnji teden v Rim. Nemška vlada bo poskusila ugotoviti, Itako je ta vest prišla v italijanske liste.
CJkritj^ Zaleskega
Pariz, 3. nov s. Današnji »Petit Pari-sien« objavlja interview s poljscim zunanjim ministrom Zaleskim, v katerem Za-leski odkr.va podrobnosti o svoječasnih nemških predlogih za nemŠko-poijsKo sodelovanje proti Rusiji in v kolomjskem vprašanju Za^eskl pravi, da poljska vlada teh podatkov doslej m hotela objavljati, stori pa to sedaj po govoru nemškega zunanjega mnistra Ribbentropa v katerem je ta obujal razne spomine. Predlog za sodelovanje proti Rusiji je stavil Rib-bentrop poljskemu poslaniku dne 11. marca 1939. predlog za postavitev skupnih zahtev po koionijah pa v oktobru lanskega leta. Poljska vlada je oba ta predloga od-klonla to je stavila druge predloge, tako da so razgovori o nemških predlogih prenehali
Madžarska odklonila ne-napadalni pakt z Romunijo
London. 3 nov o. Agencija Radio poroča. da je madžar ka viada aefinitivno odklonila rumunski predlog za zakijučitev pakta o nenapadanju. V angleških pol tič-nih krogih poudarjajo, da ie Madžar-Va zavzela to stališče, ker je še vedno Bu-dimpešt: premočen vpliv Berlina.
lisžsia ASi"ka tr*m na strini Anglije
London, 3 nov s V Bloemfoim^alnu v Južni Afi_ki se je danes vrš la seja vo diinega komiteja južnoafriške »Unii&ke stranke« Komite je z 28 p:oti 18 glasovi odobril vojno polit ko geneiala :3mutsa in odklonil nevtralnost no politiko gencra'a Hertzoga. Po tem glasovanju je •osedanjl predsednik st:anke general Hertzog podal ostavko na svoj po^žaj, 9e z vsemi rokoval in zapustil sejo komiteja. rComl-te je generalu Hertzogu izrazil zahvalo za njegovo delovanje kot predan k stranke in predsednik južnoaf^ške vlade.
Predsednik južnoafriške vlade general Smuts je imel popoldne govor pred 2000 svojimi pr staši. Izjavil je, da bo Južna Afrka d:žala obljubo, da bo bran-la vsako angleško dežele v Afriki ki bi jo poklicala na pomoč. Kritiziral je ostro pol-tiko generala Heitacga ln nekatere govore, ki jh je v zadnjem času ta imel, kakor tudi stališče bivšega južnoafr škega vojaškega ministra Pirowa. Slednji je nedavno izjavil, da se bo Južna Afrika uprla če b vlada poskusila poslati južnoafriške čete izven dominiona. General Smuts je poudaril da je min'ster P:row o priliki svojega obiska v Londonu lansko leto sam dal ar.glešk vl-ndi zagotovilo, da bo Južna Afrika vedno podpirala Anglijo, če bo to potrebno. Se^ai namerava on, gene -sj1 Frmts, '>ip~ln!iti oH;ubo, ki jo ie dal min ster Pirovv. P row lahko menja svojo politiko tako. kakor svojo srajco, Južna Afrika pa svoje politike ne bo menjala.
Gospodarska vojna
Angleži o dosedanjem rezultatu blokade
London, 3. nov. AA. (Reuter). V osmih tednih vojne je Velika Britanija zaplenila nad 400.000 ton tihotapskega blaga. Od začetka vojne je zaplenila vsega skupaj 87.540 ton petrofejskih proizvodov in 12 milijonov sodov petroleja. Mnogo večji odstotek predstavlja ono zaplenjeno blago, ki ga je možno uporabiti neposredno v vojaške namene. Tako je bilo zaplenjeno 38.500 ton manganove rude 21.500 ton aluminija in boksita. V zadnjih 14 dneh so Angleži zaplenili 7500 ton bakra in bakrene rude 11.000 ton olja, ki se uporablja kot gorivo, 10.600 ton olja za mažo itd. Fran coske nadzorstvene oblasti so zaplenile do 12. oktobra 150.000 ton tihotapskega blaga.
VVashlngton, 3. nov. br. Državni depar-tement je davi objavil seznam ameriških trgovskih ladij, ki so bile od priče tka vojne do 1. novembra med potjo na morju ustavljene in preiskane. Seznam vsebuje imena 27 trgovskih parnikov.
Kje je „City of Flint"
London, 3. nov. s. Angleška admiraliteta objavlja sledeči komunike: Manjše edini ce angleške vojne mornarice so opazile ameriško ladjo »City of Flint«, ko je plula tik
ob norveški obali v norveških teritariataali vodah v južni smeri. Spremljajo jo tri norveške vojne ladje. Obstoja možnost, da ostane v norveških in švedskih teritorialnih vodah, dokler ne dospe v Baltik.
London, 3. nov. s. Neka ribiška ladja je izkrcala v neki škotski luki 3 nemške mornarje, ki jih je na odprtem morju v rešilnem čolnu našla angleška vojna ladja. TI mornarji so v noči tajno zbežali z neke ladje, ko je bala ta v preiskavi radi kon-trabande.
London, 3. nov. AA. (Reuter). Angleška ladja »Mervin« je trčila na Atlantskem oceanu z neko drugo ladjo, in se potopila. Danes sta se izkrcala kapitan in del posadke, usoda ostalih pa je še negotova.
Nevtralci brez moči
Bruselj, 3. nov. AA. (Štefani). List »Metropol« razpravlja v svojem uvodniku s pravne strani o blokadi, ki jo izvajajo vojskujoči se tabori v sedanji vojni ter prihaja do zaključka, da nevtralne evropske pomorske države pod sedanjimi stvarnimi okolnostmi nimajo nobene izbere, pač pa se morajo pokoravati obstoječemu stanju na morju.
Pogreb profesorja dr. Gavra Manojloviča
Zagreb, 3. nov. o. Popoldne je bil na Mi-rogoju pogreb pokojnega univ profesorja dr. Gavra Manojloviča, bivšega predsednika Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti. Na pokojnikovo krsto so bili položeni mnogoštevilni venci, med njimi zlasti lepa venca Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu ter Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu. Pogreba se je udeležil tudi zastopnik Nj Vel. kralja Petra II., polkovnik Dean Djurkov;č. ki je pokojnikovi družini dražil sožalje v imenu Nj Vel. kralja Petra Nj. Vis kneza namestnika Pavla in vse kraljeve rodbine Vlado je zastopal pri pogrebu minister za trgovino in industri-
jo dr. Ivo An dres, bansko oblast podban ; dr. Krbek in predstojnik prosvetnega oddelka banske oblasti prof. Škorjač, Srbsko akademijo znanosti in umetnosti pa njen član univ. prof. dr. Stepan Ivšič.
V pogrebnem sprevodu so biM tudi vsi člani Jugoslovenske akademije s predsednikom dr. Bazalo na čelu, ogromno števi-i lo javnih delavcev, kakor tudi mnogo biv-! ših učencev pokojnega profesorja dr. Manojloviča. Ob grobu se je od zaslužnega pokojnika poslovil v imenu Jugoslovenske akademrje njen predsednik dr. Bazala, v imenu Srbske akademije prof. dr. Ivšič, v imenu zagrebške univerze in filozofske fakultete pa profesor dr. Grga Novak.
Zdravniška služba pri bolniškem zavarovanju
Zagreb. 3. nov o. V veljavo je stopila nova kolektivna pogodba zdravnikov delavskega bolniškega zavarovanja. Pogodba določa povečanje števila zdravnikov v delavskem zavarovanju za več ko 100. Posebne važnosti je določba nove kolektivne pogodbe, da imajo odslej tudi zdravniki, uradniki socialnega zavarovanja, pravico do pokojnine in da morajo piačati od 1. septembra t. L dalje v pokojninski fond 8 odstotkov svojih plač, odn. honorarjev. Ta prispevek se bo takoj odbil od njihovih plač. Najmanjša plača zdravnikov, uradnikov socialnega zavarovanja, bo znašala po novi kolektivni pogodhi 30.360 din na
Sovjetski vrhovni svet zaključen
MoSKva, 3. novembra. AA. Včeraj so na seji sovjetskega vrhovnega sveta slovesno pr ključili zapadno Belo Rusijo k Sovjetski uniji. Seje sta se med drugim udeležila Stalin in Molotov. Med diplomati so opazili člane fnske delegacije, ki se je vrnilaf v Moskvo. S to sejo se je obenem končalo peto izredno zasedanje vrhovnega sveta Sovjetske unije.
Ankarska pogodba pred turško zbornico
Carlrrad. 3 nov. br. V ponedeljek se se-staneta zunanjepolitični in vojaški odbor velike narodne skupščine v Ankari. Proučila bosta zakonski načrt, s katerim bo ratificirana nova turSko-francosko-angleška pogodba o medsebojni pomoči. Takoj zatem se bo sestala še velika narodna skup-Vina. da tudi ona odobri ta zakonski načrt
Nov an*»f aški poslanik v Franciji
London, 3 nov. AA. (Reuter). Po določenem običaju je bil v končni in službeni obliki objavljen danes ukaz o postavitvi dosedanjega angleškega poslanika v Beogradu sir Roralda Campbella za britanskega veleposlanika v Parizu.
J p^nska politika
Tokio. 3. nov br. Ministrski predsednik sreneral Abe je imel danes dopoldne daljši iazgovor z bivšim ministrskim predsednikom knezom Konojem, ki sedaj vodi mika-dov privatni svet. Razgovor se je nanašal na zakl lučke vladne komisije za kitajska vpraSanja in priprave za ustanovitev nove centralne vlade na Kitajskem, ki bo vladala pod vodstvom znanega kitajskega politika Vanečingveja na vsem kitajskem področju. kolikor ga je sedaj pod japonsko oblastjo.
Po tem razgovoru je ministrski predsednik general Abe dal novinarjem nekaj zanimivih izjav. Predvsem je dejal, da bo treba urediti vprašanja interesov tujih velesil na Kitajskem, pri čemer se bo mogoče poslužiti več metod. Ali se bo treba separatno pogajati z vsako Izmed prizadetih sil ali pa bo morala Japonska prevzeti vso odgovornost za pravice in interese teh sil na Kitajskem.
Glede Molotovljevih Izjav, v kolikor so se nanašale na Japonsko, je izjavil, da jih je treba spričo bMžnlega prihoda novega ruskega poslanika v Tokio tolmačiti v tem smislu, da bodo Rusi sedaj Japonsko povabili k novi ureditvi trgovinskih odnošajev z Rusijo. V tej stvari pa so se pojavile težave, ki jih bo težko mogoče premostiti.
Novo letalo Sikorskega
Washington, 3. novembra. AA. Znani konstrukter letal Igor Sikoiski je izjavil pred odborom za civilno letalsi.o, da je izde'al načrte za letalo, ki lahko brez pristanka leti iz New Yorka v Francijo. Letalo bi letelo čez Atlantik s povprečno hitrostjo 150 milj na uro, bencinske rezerve bi pa imelo 1500 litrov. Letalo bi lahko pristalo na morju kakor tudi na suhem.
f leto. Oni zdravniki, ki so pristali na staro kolektivno pogodbo in ki ne pristajajo na novo, bodo obdržali vse pridobljene pravice po individualnih pogodbah, če so prekoračili 65 leto starosti, jim bo služba odpovedana.
Važna je tudi določba o pokojninskem zavarovanju kontraktualnih zdravnikov socialnega zavarovanja na področju Slovenije in Dalmacije, ki jiim je zdravniška služba pri delavskem zavarovanju glavni vir dohodkov. Ti bodo plačevali 60 mesecev po 6 odstotkov svojega honorarja v pokojnin-. ski fond, 6 odstotkov pa bo plačeval Su-1 zor.
Sprememba vodstva Rdečega križa
Beograd, 3. novembra. AA. V Imenu Nj. Vel. kralja ln z ukazom kr. namestnikov je na predlog predsednika ministrskega sveta razrešen dolžnosti prvega podpredsednika Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije državni svetnik v pokoju in bivši senator Svetozar Tomič.
V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za prvega podpredsednika Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije univerzitetni profesor iz Beograda dr. Ivan Djaja.
Upokojitve v trgovinskem ministrstvu
Beograd, 3. nov. AA. Upokojeni so Mom-čilo Bojic, načelnik splošnega oddelka v trgovinskem ministrstvu; dr. Milan Lazare-vič, načelnik oddelka za obrt in industrijo v trgovinskem ministrstvu; Jakov Grga-ševič, upravnik oddelka za tujski promet v trgovinskem ministrstvu, in Velimir Bu-jič, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi v Novem Sadu.
\kcija beografskih
državnih upokojencev
Beograd, 3. nov. p. Vzpodbujeni po akciji upokojencev v drugih krajih države so imeli tudi beograjski državni upokojenci sestanek, na katerem so se sporazumeli o korakih, ki bi jih bilo treba storiti za zboljšanje položaja. Zlasti se pritožujejo nad uredbo iz leta 1935., 8 katero so jim bile ukinjene doklade za ženo ter osebne doklade zmanjšane za skoro 10 odstotkov. Zato zahtevajo, naj se v najkrajšem času skliče izredna skupščina udruženja državnih upokojencev, na kateri bi se sprejela spomenica, ki jo bodo nato Izročili predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. Mačku in finančnemu ministru dr. šuteju.
Jesenska umetnostna razstava v Beogradu
Beograd, 3. nov. p. Pod pokroviteljstvom beograjskega župana dr. Djuričiča bo v nedeljo 5. t. m. otvorjena v umetniškem paviljonu na Kalemegdanu XII. jesenska umetnostna razstava na kateri bo razstavilo svoja dela 79 umetnikov iz vse države.
Poplave v Hercegovini
Beograd, 3. nov. p. Iz Banjeluke poročajo, da v Hercegovini in Dalmaciji že več dni močno dežuje, zaradi česar so mnoge reke ln potoki prestopili bregove ter poplavili obširna polja, škoda je zelo velika. Zlasti mnogo škode je napravila Neretva, ki je na mnogih krajih poplavila obširna ozemlja.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno la megleno vreme. Ponekod dež, toplota se M bo dosti spremenila.
*
i
Naši kraji in ljudje
Načrt slovenskega naselja v Kočevju
Stavbna zadruga »Lastni dom" v Kočevju bi potrebovala kredit za zgradbo stanovanjskih hišic
Kočevje, 3. novembra
V	zvezi z razdelitvijo zemlje v Mestnem logu po agrarni reformi je bila v Kočev- j j« ustanovljena prepotrebna stavbna zadruga »Lastni dom«. Ko so agrarni interesenti dobili zemljo, so se morali obvezati. da si bodo v določenem roku zgradili . na njej stanovanjske hiše. Večina njih ali skoraj prav vsi seveda nimajo sredstev, da bi to izvedli. Iskali so izhodov in slednjič ■ prišli na misel, da bi po stavbni družbi in i organizirani le na kak način prišli do last- j nih hišic.
Stavbna zadruga »Lastni dom« si je postavila v svojih statutih nalogo postaviti svojim članom domove oz. preskrbeti jim stavbne načrte, proračune in material ali kredite za zgradbo domov. Člani so si izvolili delaven odbor iz vrst pristašev različnih političnih struj oz politično sploh nevtralnih in neaktivnih Domove bi si postavili člani na zemlji v Mestnem logu, ki so jo dobili kot agrarni interesenti.
V	Mestnem logu še pred slabim desetletjem ni bilo nobene hiše. Cigani so tam nemoteno gospodarili in taborili. Sčasoma pa je nastajala hišica za hišico, tako da imamo sedaj tam že kar celo majhno naselje z domovi, ki so last slovenskega malega človeka. Prejšnji »šahen« je nato dobil novo ime Mestni log, ki je šele nekaj le! staro. Tam si je kupil svoj svet tudi znani nacionalni in prosvetni delavec g. Figar. Slična naselbina na še svežem terenu je v teku let nastala tudi pri Corpus Christi, nedaleč od rudniškega naselja Trdnjave.
Stavbna zadruga »Lastni dom« v Kočevju ima sedaj nad 60 članov, ki bi si želeli zgraditi svoje domove. So to sami slovenski uradniki in delavci, večinoma že upokojenci Zadruga bi rada pripomogla k zgraditvi 46 pritličnih enodružinskih hišic, 8 dvodružinskih in 6 večdružinskih. Za dosego svojega cilja bi potrebovala nekaj nad 2 milijona dinarjev kredita. Posamezniki bi potrebovali po svojih premoženjskih razmerah in obsežnosti stavb le od kakih 10 — 40.000 din kredita, nekateri še manj od 10.000 din.
Odbor zadruge je sklenil koncentrirati
svoje delo v to smer. Preskrbeti si hoče kjerkoli brezobrestno posojilo, za katerega bi jamčili graditelji s svojimi hišami, dokler ga ne bi izplačali. V prvi vrsti bi prišla tu v poštev banovina s svojimi sredstvi, ki bi lahko te hiše tudi sama zgradila na podlagi lastnih načrtov. Nato bi bile njena last, dokler si jih ne bi posamezni interesenti s postopnim odplačevanjem dolga prisvojili. Zadruga in njeni člani bi se zadovoljili z vsako sprejemljivo rešitvijo, samo da bi prišli do lastnih^ domov. Delegacija zadruge je bila svoj načrt osebno razložila g. banu za časa njegovega letošnjega obiska v Kočevju. G. ban se je zanimal za stvar, si ogledal teren in obljubil 200.000 din podpore od strani banovine. Odbor je pismeno s posebnimi vlogami zainteresiral bansko upravo samo m različna v poštev prihajajoča ministrstva. Tudi osebno so se delegacije mudile na merodajnih mestih, a do danes zadrugarji še niso dosegli ničesar.
Iz nacionalnih in socialnih razlogov bi bilo nujno, da banovina ali katera koli kredita sposobna institucija priskoči s potrebnimi sredstvi na pomoč naši stavbni zadni-gi in njenim lepo in tudi realno zamišljenim načrtom. V Kočevju samem kljub novim stavbam še vedno vlada stanovanjska tesnost in bi bile že zaradi tega nove hišice potrebne. Poleg tega bi na zdravem terenu v najprimernejšem delu mestne okolice nastala lepa naselbina slovenskega malega človeka, uradnika in delavca. Stroški, kakor je razvidno iz gornjih številk, ne bi bili veliki. Zadrugarji so prepričani, da bi lahko prišli do svojih domov če bi !e našli malo razumevanja pri merodajnih. Vedo, da se v južnih krajih naše države grade z javnimi sredstvi cela naselja in da so se tudi v Sloveniji slične akcije že posrečile Zakaj to ne bi šlo v Kočevju, kjer govore za to še posebno tehtni razlogi?
Vsa kočevska javnost s simpatijami spremlja delo stavbne zaflruge »Lastni dom« in ji želi, da bi čimprej uresničila svoje prekoristne in lepe načrte. Merodaj-ne oblasti naj bi se zganile in čimprej priskočile zadrugi na pomoč s potrebnimi gmotnimi sredstvu
Novo železniško postajališče
Dne 15. oktobra Je bilo otvorjeno novo železniško postajališče Janžev vrh-Rem-Snik na progi Mari-bor-Dravograd. Novo žeL postajališče — V katerega bližini je tudi novo otvorjeni brod preko Drave, je relikega gospodarskega (lesna industrija), pa tudi narodno-kul-tnrnega in turističnega pomena za naselbine Vuhred, Janžev vrh, Remšnik in Podvelko.
Vse obsodbe vreden zločin zavistneža
S petrolejem je neznanec pokvaril 25 hI mošta
Kostanjevica, 3. novembra
V Gor. Pirošici, občina Sv. Križ, je pred dobrim letom prevzel Vintar Franc posestvo svojega očeta. S tem prevzemom so razen najstarejšega brata, ki se je že pred več leti preselil v Ljubljano, soglašali vsi domači, ker je Franc kazal veliko razumevanje za svoje ljudi in gospodarstvo. Te razmere so se pa kmalu začele obračati v nasprotno smer in so postajale čedalje hujše, ko se je bil mladi gospodar oženiL Da so te razmere podpihovali nekateri vašča-ni, se po sebi razume. Ker so postajale razmere neznosne, so se brata in sestTa izselili od doma in tako pustili mladega gospodarja z ženo samega.
Na deželi pa vladajo težavne razmere glede delavcev. Vse, kar more, gleda za lažjim zaslužkom. Mnogo dobrih delavcev se preseli v mesta, kjer dobe zaposlitev
pri raznih obratih in tovarnah. Zato je zlasti za večje posestnike življenje na deželi dokaj neprijetno V takem položaju sta tudi Vintar in njegova žena skoz vse leto pridno delala in skrbela za to, da bi se čim prej otresla neprijetnih plačilnih obvez. Letos se je kljub precej neugodnemu vremenu v poletju zlasti vinstvo dobro obneslo in Vintarjeva sta se že veselila, kako bosta plačala enega dediča.
To veselje pa se je čez noč spremenilo v veliko žalost, kajti neki nepridiprav je na še nepojasnjen način zhi v 25 hI mošta v sodu petrolej in tako napravil pijačo nerabno. Pri kuhanju tega mošta v žganje je bil efekt še slabši, ker smrdi žganje po petroleju še bolj, kakor je smrdelo vino. Zadevo je javil orožnikom, ki pridno zasledujejo zločinca, ki bi zaslužil za tako dejanje pošteno kazen. Kdor bi znal sve-
tovati Vintarju, kako bi se smrdeče vino in žganje popravilo, bi mu storil veliko dobroto. Dolžnost ljudi pa je, da pomagajo orožnikom izslediti zločinca, ker je treba takim nepridipravom temeljito priškrni-ti prste 1
Karol Bervar
- 75 letnik
Danes bo dopolnil mestni organist m skladatelj g. Karol Bervar v Celju 75. leto svojega življenja in praznoval obenem tudi svoj god.
Jubilant se je rodil 4. novembra 1864 v Motniku pri Kamniku. Ko je dovršil cerkveno glasbeno šolo v Ljubljani, je dobil namestitev v Gornjem gradu. Ker se je pa želel v svoji stroki čimbolj izpopolniti, je odšel na cerkveno glasbeni konservatorij v Regensburg na Bavarskem in ga obenem s pokojnim skladateljem Ignacijem Hlad-
nikom odlično absolviral Pozneje je obiskoval tudi razne glasbene tečaje na Dunaju in v Gradcu.
Leta 1895. je prevzel službo mestnega or-ganista v Celju. Tu se je pričelo njegovo uspešno udejstvovanje na področju cerkvene in posvetne glasbe. Poučeval je petje na takratni slovenski nižji gimnaziji in vodil petje pri Celjskem pevskem društvu. Leta 1899. je osnoval v Celju cerkveno glasbeno šolo in jo vodil z vso vestnostjo in velikimi uspehi vse do L 1937., ko je bila ta šola premeščena v Maribor. Iz te njegove ustanove je izšlo nad 800 glasbenikov, med njimi mnogo priznanih skladateljev. pedagogov in zborovodij. Karol Bervar je svoj cilj, da vzgoji cerkvi sposobne poklicne glasbenike, narodu pa kulturne delavce, dosegel v največji meri.
Kot odločno naroden mož je kmalu izrinil iz cerkve nemško petje, ki je do takrat prevladovalo. To mu je nakopalo mnogo neprilik z avstrijskimi oblastvi in takratnimi narodnimi nasprotniki. Mnogo se je udejstvoval in se tudi še sedaj udejstvu-je kot skladatelj nabožne smeri, v zadnjih letih pa se posveča tudi pesnikovanju. G. Bervar je soustanovitelj Podpornega društva organistov. Kot dolgoleten odbornik in predsednik je bil vedno odločen borec za socialne pravice svojega stanu.
V Gornjem gradu se je poročil z gospo Josipino iz ugledne rodbine Matkovih. Ta zakon je bil blagoslovljen s 6 otroki, ki so vsi dobro preskrbijeni. Z ženo je vzgojil svoje otroke v odločno narodnem duhu. Leta 1923. mu je vzorno ženo ugrabila smrt V Celju se je pozneje poročil z go. Anico iz Jagričeve rodbine v Kozjem.
Simpatični m splošno priljubljeni jubilant je še vedno čil in zdrav, a tih in skromen opravlja svojo službo in se udejstvuje skladateljsko. Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo še mnogo let krepkega zdravja, zadovoljstva in uspešnega javnega udejstvo-vanjal
Miloš Meža
ne bo pozabljen
Ptuj, 3. novembra
Že dvajseto jesen pada velo listje na zo-puščeni grob Miloša Meže. ki počiva na pokopališču Hajdine pri Ptuju Skromen spomenik še znači, kje počivajo ostanki moža, čigar spomin je drag vsem, ki so ga poznali. Meža je imel mnogo prijateljev kot prijeten družabnik, narodnjak in poštenjak!
Zapuščen je sedaj njegov grob na Haj-dini, a ne vedno! Vidim ob njegovi gomili
Kulturni pregled
Drama vsakdanjega življenja
Kdor je videl katero koli dramatsko delo A. P. Cehova v tisti nepozabni obliki, ki jo je prva skupina Hudožestvenikov prinesla v naše kraje kot pravo razodetje ruske igralske umetnosti, je tudi po dolgih letih ohranil v spominu nekaj, kar bi lahko imenovali: vonj ruskega družabnega ozračja. Ce bi čas zabrisal posamezne prizore ali to ali ono odrsko prikazen, ki je z vso svojo umetniško lepoto pretresla dušo, ne more v nas zabrisati celotnega vtisa, tistega neizmerljivega občutja, da smo doživeli kos umetniško zgoščenega ruskega življenja. Ne more nam uničiti tistega »vonja stvari«, ki je zbudil v duši svojsko slovansko otožnost in nostalgijo. Noben ruski avtor ni tako kot Čehov zvezan prav s takim učinkom celotnega vzdušja, ki obdaja vse njegovo delo in ki so ga moskovski Hudožestveniki dognali do tiste končne stopnje, za katero ni gledalcu ostajalo nič več nego samo str-menje in sodoživljanje. Prav zato je Ce-hovljevo delo v ustvaritvi MHT stopilo v zgodovino ruskega gledališča kot »gledališče atmosfere«
»Uprizarjati Cehova,« je pisala ob neki priliki igralka Knipper Cechova, »je zelo težko Ni dovolj, da si dober igralec in da mojstrsko odigraš svojo partijo. Cehova je treba občutiti, vzljubiti, treba je umeti vsrkati vase vse ozračje, ki obdala ta življenjski krog. predvsem pa je treba ljubi-
ti človeško bitje, kakor ga je ljubil Cehov, z vsemi njegovimi slabostmi in napakami ...«
»Striček Vanja«, ki je imel v četrtek premiero v ljubljanski drami, je posebno izrazita stvaritev Cehova, delo, ki ima na vsem svojem površju, kakor tudi v globini, v svojem notranjem svetu, polno flui-da Cehovlje duše. Delo preveva pisateljevo svojsko zaznavanje življenja, njegova melanholija in neutešljivo hrepenenje za nečim minulim in bodočim, njegova prikrita groza pred resnico o človeku in vesolj stvu, prav tako kot njegova ljubezen do vsakdanjega življenja in sočutje s slehernim trpečim človekom. Sama vsebina drame je kaj preprosta (in prav v tej preprostosti je ves njen smisel in notranja veličina). Dejanje je zgoščeno okrog epi-zodnega pojava v življenju ruske podeželske inteligence na koncu prejšnjega stoletja, inteligence, kd je dandanes ni več. Rodbinski konflikti, življenjska razočaranja, dolgčas, naveličanost, neutešene želje, vse, kar se nabere skozi leta. se zgosti okrog nekolikih dramatsk'h orizorov. zgosti se, vzplamti. zabnči kakor tista nevihta, ki'gre skozi sooarno in naoeto n^č nad graščino Serebrjakova. Počasi se vse pomiri, poprime zopet vsakdanje oblike; odpoved premaga čustva in kmalu se zdi. kakor da se ni zgodilo nič velrkega, čeprav so se prelomile duše in zaključile usode.
prijatelje: solnce je pravkar zatonilo, rdeče je obzorje, zadnji voz pelje kmet s polja, žanjice so požele in postavile zadnje snope ajde; njegovi prijatelji ob grobu in-tonirajo življenja večerno pesem, koje ubrani akordi se zlivajo z večernim zvonom hajdinske cerkve: »Vigred se povrne... al* prijat*lja sem nazaj — nikdar več ne bo.« — Tri žanjice slone na kamenitih grobnih spomenikih v bližini groba pokojnega Miloša, žanjice z ostrimi silhuetami srpov v polmraku, one žanjice, ki takoj nato raznes6 vest po Hajdini, da so prijatelji prišli počastit pokojnega Meža in da so mu lepo zapeli...
Ni vedno zapuščen ta grob; danes je na njem šopek vrtnih rož, skrbno spleten, drugič je posuto navzkriž zelenje, nabrano med potom iz Ptuja do hajdinskega pokopališča, kar znači, da se ga spominjajo prijateljice.
Na mesto trhlega, lesenega križa — pred leti smo mu postavili kamenit nagrobni spomenik, skalo z marmornato ploščo in kratkim napisom: »Narodnemu delavcu Milošu Meži, nadkomisarju v Ptuju! — 9. IX. 1920.« (Spodaj na robu plošče: »... aH prijaflja sem nazaj — nikdar več ne bo!«)
Prijatelji! Prijateljice! Bilo Vas je mnogo, ko je bil Miloš Meža še med nami. Pokažite, da znate ceniti spomin prijatelja!
Nagrobni spomenik je plačan, grob odkupljen do 1. 1940 in odkup bo treba obnoviti, da ne bo grob prekopan in da bodo gorele svečice na njem.
Prispevke — vsak kovač pride prav — pošljite pod: Nagrobni spomenik Meža pod št 232 na Posojilnico v Ptuju.
Dr. H.
Spomin na Petruško
Pesniku Radivoju Peterlinu-Petruški
bodo jutri ob pol 11. v Kamniku odkrili spominsko ploščo
Pred dobrimi petdesetimi leti, v ranem jutru, ko se je bilo zaznalo na grebenih Kamniških planin mlado, zlato jutro, so hitele skozi dolino, kjer se vije kristalno čista Bistrica, tri bele žene. Mudilo se jim je, ker niso smele zamuditi rojstva. Zvedele so, da se rodi v Šutnji pri Kamniku deček.
Iz vaških lin je brnel zvon in izlival čudno pesem v planinsko pokrajino. Le to in naglica posvetovanja je bilo povsod, da so bile žene hitro in brez premisleka sklenile: »Pesnik, popotnik naj bo! Dajmo mu mehko, nežno dušo. Pel bo žaloval bo, toda dotrpel bo kakor vsak drugi'...«
Ko je odzvonilo, so se bele žene vračale v planino.
Kje se je šolal, kje je hodil, kaj je pisal, so napisali že drugi.
Spoznala sva se kmalu po vojni. Pa sem že bral iz oči, glas njegov pa mi je bil povedal, kdo je Petruška. Bila sva si takoj prijatelja.
Njegova pesem ni bila nič drugega, ka-kot izliv iz srca, ki je dal uteho duši. Nikdar si ni domišljal, kaj je ustvaril Stva-ril je po čustvih, morda podzavestno in to zaradi tega, ker ni znal računati. Vprav zaradi tega pa je njegova pesem čista kakor valček pojoče Bistrice!
Zaradi velike resnicoljubnosti je trpel. Najbolj pa ga je bolela krivica, ki jo je trpel narod.
Kako pomagati narodu?
Sešla sva se spet v Udruženju četnikov. Kaj naju je bilo prignalo, ni težko uganiti! Bi! nam je vedno zvest in odkritosrčen drug. Saj je bil bližji drugim kakor sebi!
Kar ni zmoglo premehko srce, je dosegla beseda, zlata beseda ljubezni do naroda, ki je tolikokrat vzpodbujala brate k čistemu, nesebičnemu delu za domovino.
»Ptički brez gnezda« v filmu
Pred leti smo videli v Ljubljani uspeli sovjetsko ruski film iz življenja «brezpri-zornih» «Pot v novo življenje*. Podobno, lz življenjske resničnosti posneto snov obravnava senzacionalni film «Brezdomci», ki ga predvaja kino Union. Film je delo ameriške produkcije, zato tem pri-jetneje preseneča po svoji globoki etični vsebini, visoki humanistični noti in odlični režiji. Ameriški film je dal doslej kaj malo del, ki bi jih odlikovala poleg vseh filmskih vrlin in mikavnosti tudi tako globoka človečnost.
cBrezdomci* — to so ruski cbrezprizor-ni» na dnu velemest, v senci nebotičnikov, ptički brez gnezda, kakor jih je imenoval naš Milčinski. Dejanje filma je zgoščeno ! okrog osebe patra Flanagana, plemenitega duhovnika, ki se ves žrtvuje propadli mladini, trdno prepričan, da na svetu sploh
m slabih dečkov. Pater Flanagan je resnična oseba, ki živi v Ameriki (Zedinjene države), kjer je pred 26 leti ustanovil <Mesto dečkov* (Boys Town). V tem mestu se je vzgojilo okrog 4000 dečkov, ki jih je požrtvovalni Flanagan pobral na ' ulici in napravil iz njih poštene, delavne ljudi. Film produkcije Metro-Goldwin-Mayer prikazuje to njegovo človekoljubno delo in doseza pri vsakem gledalcu nepozaben učinek. Prav kakor uvodoma omenjeni sovjetski film, je tudi ameriški film o brezdomnih dečkih zgrajen na prepričanju, da lahko dobra vzgoja, odločnost in dobrota rešijo mlade ljudi, ki so jih socialne razmere vrgle na dno človeške družbe. Z napetostjo sledimo posameznim prizorom, ki po svoji dramatičnosti večkrat ne zaostajajo za kriminalnimi ali pustolovskimi filmi. Toda za razliko od plehke in fantazijske cnapetosti» nas tu mika in vleče za seboj velika borba med dobrim in zlom ▼ človeški naravi Naposled vendarle tn« v najtežjih primerih zmaga dobro. Tak film je posebna tolažba v današnjih časih, ko je veri v dobro potrebno več opore kakor kdaj koli.
«Brezdomct», ta visoka pesem dobrote, usmiljenja ln ljubezni, pomenijo v vsakem pogledu ogromno dejanje ameriškega filma in morda bo ta film ostal med trajnimi pričevanji o našem času. Povsod, kjer so ga doslej igrali, je dolgo časa polnil hiše in o njem so zanosno govorili profesorji za katedro in pridigarji na prižni-cah, kakor tudi preprosti ljudje na ulici. Njegova osnovna misel je občečloveška, neodvisna od ver ali sekt. Gre za veliki vzgojni problem človeka. Izmed igralcev se posebno odlikujeta Spencer Tracy in Mickey Roony, dve vlogi, ki ne prideta zlahka iz spomina. Spencer Tracy je za svojega patra Flanagana upravičeno prejel prvo nagrado Ameriške akademije za filmsko umetnost. Tak film je vreden najtoplejšega priporočila.
Zbor šoštanjskega Sokola
Šoštanj, 3. novembra
Nedavno Je bdi v dvorani Sokolskega doma l«po obiskan redni oibčali zbor šoštanjskega Sokola. Starosta br. Janko Rozman je ob otvoritvi pozdravil župnega starosto br. Smrtnika in mu čestital k imenovanju za saveznega podstarešino. V svojem otvoritvenem govoru je starosta razvil lepo idejno poročilo o sokolstvu in se spomnil tudi umrlih članic in članov.
Nato so sledila poročila funkcionarjev. Vsa so bila skrbno sestavljena, vsa so razodevala rast in razmah društva v minulem poslovnem letu na kulturnem, te-lesmovzgojnem in narodnostnem področju. Društvo ima sedaj 114 članic in članov, telovadni oddelki pa štejejo 155 telovadcev; močna sta zlasti oba oddelka dece. Glavna prireditev je bil letni nastop, združen z razvitjem dečjega prapora, ki je privabil v šoštanj množice prijateljev in pripadnikov sokolstva. Prosvetar je zabeležil 7 gledaliških iger, 12 lutkovnih predstav, 3 akademije m nekaj gostovanj in družabnih prireditev. Razveseljivo je bilo tudi poročilo blagajnika. Z vztrajnim delom je upravi uspelo razpršiti vse temne oblake, ki so se v zadnjih letih zbirali nad streho. Sedaj je položaj društva trden in ima poleg doma tudi urejeno letno telovadišče ob Cankarjevi cesti. Ob koncu odborniških poročil je povzel besedo župni starosta br. Smrtnik. Izrazil je priznanje delu društva, zatem pa spregovoril klene besede o današnjem času in o nalogah sokolsbva v bodočnosti. Njegova izvajanja je članstvo sprejelo z odobravanjem.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starosta Janko Rozmaai, podstarosta Kozlevčar Jože, tajnica Lucija Rainerjeva, blagajničarka Marija štrauso-va, načelnik Dvornik Maks, načelnica Breda Kraigherjeva, prosvetar dr. Jože Gorv-čar, matrikar Milan 2nideršič, gospoda« France Ferovec, gospodinja Gusta Janeži-čeva, zdravnik dr. Korun Ferdo, predsednik razsodišča dr. šuc Stane; uprava: Rai-ner Milko, Karba Drago, Senica Ivan, Pi-bernik Angela, Kraigher Anton Danica Natek, Šumer Ivan, Macaroi Rudolf, Tro-bej Cilka, Vrabič Olga, Plaoer Janez, Movh Tone. Nadzorni odbor: Potočnik Antox% Novak Tone in Simerl Jožef.
juii m a r m h 11 m u»i n n i n uulul
Poneverbe v sarajevski železniški Kurilnici. Generalna železniška direkcija je odredila komisijo, ki raziskuje neke čudne manipulacije, ki so se dogodile v sarajev* ski kurilnici. Preiskava je ugotovila, da je iz skladišč izginil raznovrstni material, ki predstavlja vrednost kakih 100 tisoč dinarjev. Ekonoma kurilnice so suspendirali in že nekajkrat zaslišali. Osumljenec se zagovarja, da ne more biti kriv primanjkljajev, ker je opravljal ekonomsko službo samo nekaj mesecev. Zaslišali so zdaj tudi nje« govega prednika, ki pa se sklicuje na zapisnike o pravilni predaji vseh poslov. Kakor vse kaže, bo treba revidirati poslovanje za dolga leta nazaj.
Ljudje čutijo samo potrebo, da se odpočije j o in da nastane okrog njih tišina. Za vsem dogajanjem zaznavamo rusko pri-rodo, ki je sama taka: plane, pokaže svoj divji obraz, nato pa se voljno vdaja veličastnemu miru stepne ravni, daljav in belih oblakov na obzorju. Tišina, enoličnost,
neizmeren svet: Rusija.
*
V »Stričku Vanji«, prav kakor v »Treh sestrah« ali »Cešnjevem vrtu«, ni dramatičnost zasnovana, kakor dobro pravi eden izmed prvih kritikov teh del Baluhatij, na »dogodkih«, marveč zgolj na »življenjskih izkušnjah« posameznih oseb. Izkušnja Ivana Vojnickega ali »strička Vanje« je razočaranje s Serebrjakovim, učenim profesorjem. ki »pet in dvajset let predava in piše o umetnosti, a sploh ne ve, kaj je umetnost«. Razočaranje ju nujna posledica oboževanja in oboževanje posledica podeželske puščobe in vse svojevrstne družabne atmosfere na graščini. Toda motiv njegovega konflikta s Serebrjakovim utegne biti globlji, psihoanalitično doganljiv, bi lahko rekli dandanes. Tudi Vanja najbrž ne ve, kaj je umetnost. Toda Vanja zamrzi profesorja, ker se zaljubi v njegovo mlado ženo: zavist, da ima ta nadležni starec tako lepo in hkrati celo krepostno ženo, vzburi vso njegovo živčno naturo. Ljudje njegove vrste pa niso za boje in osvajanja Dolgoletno življenje na ruskem podeželju jih je napravilo za čudake, kakor dobro opaža zdravnik Astrov. ki se prav kakor Voin^ckij in Sonja naposled vda oni melanhol;čni resignaciji. za katero čutimo vso tipično bo'ehavost in nemoč ruske inteligence v zadnjih desetletjih pred usodnimi revolucijskimi viharji. Ljudie modrujejo o svetu, kakršen bo čez dve sto tet, niso pa zmožni drug drugega osrečiti
in dvigniti. Po vseh konfliktih jim ostaja samo potreba, da si oddahnejo, močno oddahnejo...
»Striček Vanja« je čehovljevsko značilna drama vsakdanjega življenja. Ustvariti ji ustrezajoče vzdušje, dati ji tisto umer-jenost in resničnost, ki jo ima v takih okoliščinah vsakdanja stvarnost in vendar razliti preko nje melanholije, sočutje in prizanesljivo ljubezen do človeka — to je zares težka naloga. Režiser stoji tu pred večjimi, četudi na videz preprostejšimi problemi, kakor pri režiji, postavimo, Shakespeara z njegovim monumentalnim okoljem in patetičnimi junaki. Treba je pričarati pravo čehovljevsko atmosfero in le-ta ne izpuh teva samo iz dogajanja, iz dramatske vsebine, marveč tudd iz samih oseb, celo onih najmanj pomembnih, iz njihovih kretenj, gest, iz barve njihovega glasu, iz številnih malenkostnih sestavin.
Te težavne naloge se je polotil dramaturg naše drame g. Josip Vidmar, ki je v »Stričku Vanja« debutiral kot režiser. Nihče mu ne more odreči intimne j šega poznanja ne le ruske literature, marveč ruskega življenja sploh; »Striček Vanja« je v njegovem prevodu prišel na naše deske. Na premieri pa se je zdelo, da uprizoritev vendarle ni bila dognana do vseh tistih višin, ki so sploh mogoče ob razpoložljivem ansamblu Zlasti v prvih dveh dejanjih se je vsaj piscu teh vrstic zdelo, da še ni bila dosežena tista značilna čehov-ljevska atmosfera, ki bi ustvarila ▼ pozornem gostu ustrezajoč nastroj. Znano je. da so Hudožestveniki sila mnogo vadili in da je bilo včasi treba osemdeset skušenj. preden je dozorela umetniško absolutno enovita uprizoritev. Serebrjakova (g. Skrbinšek) in zlasti Se Vojnickega (g. Le var) bi si predstavljal as nrtmUta
tonov bolj umerjenega Tudi ti dve osebi, posebej še Vanja, morata vzbuditi v gle~ galcu ljubezen in simpatijo, saj sta obe na svoj način tragični, obe po svoje nesrečni, in Cehov je v obeh sočutno do-gledal nemoč ruskega inteligenta, njegov dramatična razkol med voljo in močjo. G. Levar je bil kot Vojnicki nekoliko preveč živčen, skoraj bi dejal: glembajevskn, to se pravi: analitik in racionalist. Svojo bolest izživlja čez mero v gestah in glasu, tako da smo preveč imeli pred seboj Levar j a in premalo zbeganega, in trpečega strička Vanjo, tega v bistvu čustvenega človeka, ki zaman hrepeni po sreči. Zdravnika Astrova je igral g. Kralj, dobrodušnega prisklednika Teljegina pa g. Dane š. Vse vloge, prav kakor ženske (ge. Danilova, V. Juvanova, Gabri-jelčičeva,Rakarjeva) so bile igralsko na višini, vendar le-to še ne zadošča za ustvaritev prave čehovljevske atmosfere. Morda je bilo največ te atmosfere še v četrtem dejanju, ki je sicer samo prijeten dramatski dodatek, saj se v bistvu drama zaključi že ob koncu tretjega dejanja; toda v tem pomirjenem ozračju, ko se življenje zopet vrača na stari tir, se je razlil preko igralcev na odru neki fluid sočutja in simpatije, zaživeli smo tudi mi bolj po Čehovljevo. Očitno je, da je tu ansamblska uravnovešenost, bi je eden izmed osnovnih pogojev za odrski uspeh Cehova, dosegla tisto stopnjo, ki smo jo v prejšnjih dejanjih, ko so bili igralci preblizu duhu zapadne dramatike, nekoliko pogrešali Ne glede na te opazke, ki so kajpak subjektivne, pa zaznamuje uprizoritev »Strička Vanje« lep uspeh in z njo se je dramaturg in kritik Josip Vidmar uvrstil med one slovenske režiserje, ki od njih še ooogo pričakujemo.	a.
iomače vesti
*	Narodne pesmi na gramofonskih ploščata. V mnogih naših zamejnih krajih in izseljenskih postojankah obstoji živa želja naših rojakov, da bi imeli svoje pevske zbore, ki bi jih povezali med seboj in jim pripravljali vsaj nekaj radosti v teh hudih dneh. Pevovodij nimajo mnogo in zato bi jim posebno prav prišle tudi naše narodne pesmi na gramofonskih ploščah. Kdor ima take plošče in jih lahko pogreša, naj jih podari za navedene svrhe. Odda naj jih preko podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda ki jih pošljejo na vodstvo, ali pa naj jih pošlje naravnost vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Beethovnova ulica 2. pritličje.
*	Zahvala. Za svojo 701etnico sem prejel toliko čestitk, da se vsakemu posebej res ne morem zahvaliti, zato storim tona tem mestu. Prav vsem moja najtoplejša zahvala. — V Ljubljani, 28. oktobra 1939. Mrak Ivan.
30
vrst kolonjske vode, odličuo parfumi ranih — toči v vsaki količin
In po nizkih cenab Parf umeri ja »VEN IS«. TvrSeva
» Društvo Narodni dom v Zagrebu priredi v soboto 4. t. m. v društvenih prostorih, Berislavičeva 11, čajanko na katero vabimo članstvo in prijatelje društva. Za izvrstno plesno glasbo in dobro vino smo poskrbeli. Pričetek ob 8. uri.
* SOk»lsko društvo v Litiji vabi na otvoritev prenovljenega doma, ki bo dre-vi ob 20. Sodeluje prvovrstni orkester iz Ljubljane. (—)
Vsaka očala po ttmru
lato dobrusec/pča in
iaspnpogled pri
* Selitev žeiezniške direkcije v Novi Sad. Železniška direkcija, ki je imela dolga leta svoj sedež v Subotici, je dobila v zadnjem času umesten vzdevek »potujoča direkcija«. Iz Subotice so jo preselili v Beograd, čeprav so proti selitvi protestirale vse gospodarske in druge organizacije Subotice in vsega okraja. Zaradi železniške direkcije so bile v Beogradu neštete intervencije in deputacije, med njimi ena, ki je štela več sto udeležencev. Vse prošnje pa so bile zaman in se je železnišika direkcija morala preseliti v Beograd. Ko se tam še ni dobro namestila, pa jo zdaj selijo v Novi Sad in bo baje vsa selitev izvršena že do 1. decembra. Novi Sad bo dobil izdaten prirastek prebivalstva z novo železniško ustanovo, a ko je bilo v Subotici dovolj poslovnih prostorov za direkcijo in tudi dovolj stanovanj za uslužbence, vlada v Novem Sadu veliko pomanjkanje stanovanj. Uradniki direkcije pa se morajo naseliti v Novem Sadu še tekom meseca in je zdaj no-vosadska občina odpovedala stanovanje vsem uradnikom banske uprave v poslopju, ki je bdlo od občine pred 8. leti zgrajeno za banovinske uslužbence. V tem poslopju bodo zdaj nastanili železniške uslužbence, kam bodo šli uslužbenci banovine, pa zaenkrat še ni znano. Tako je pač potovanje železniške direkcije združeno z najrazličnejšimi težavami in vznemirjenjem.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo po) kozarca naravne »Franz-Josefov®« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefeva« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. ceg. S. bt. 50474/35.
*	ReKtorat univerze v Ljubljani je razpisal natečaj za mesto asistenta-priprav-nika za anatomijo in asistenta-priprav-nika za fiziologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani.
*	Ženska vodi zadružno pekarno. V vasi Pribilcu blizu Kruševca so vaščani ustanovili in uredili zadružno pekarno, v kateri se peče kruh za vse vaščane. Pekarno so ustanovili zaradi tega, da gospodinjam olajšajo delo. Ko ni treba doma peči kruha, se lahko v miru posvečajo ostalemu delu doma in na razsežnih njivah okrog vasi. Na vaškem zborovanju je bilo vodstvo skupne pekarne izročeno neki vaščanki, ki zdaj že precej časa opravlja svojo službo v veliko zadovoljstvo vseh prebivalcev.
*	O čudnih razmerah na Trgovski akademij v Bitolju. Pred bitoljskim sodiščem je bila ves teden razprava o nenavadni aferi bivšega ravnatelja, enega profesorja m dveh slug Trgovske akademije v Bitolju. Ravnatelj in profesor sta bila obtožena poizkusa posilstva neke dijakinje, oba uslužbenca pa sta prišla pred sodišče žaradi tega, ker sta baje po naročilu bivšega ravnatelja izvabil v klet dijaka, ki je grozil z ovadbo, ter ga tam pretepla. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Zaslišani so bih skoraj vsi dijaki in dijakinje, a tudi mnogi starši dijakov in ostali profesorji. Po sedemdnevni razpravi je bila zdaj razglašena sodba. Bivši ravnatelj akademije Gospavič je bil obsojen na štiri, profesor Petrov s ki pa na dva meseca zapora. Oba obtožena služitelja sta bila obsojena samo pogojno.
*	pustolovec Aleksander Stehi ali Ste|-ner. Poročali smo že, da so v Sarajevu zaprli 641etnega moža, ki se je v najrazličnejših sarajevskih krogih predstavljal za srečnega dediča velike zapuščine v Ameriki ki naj bi znašala kar kakih 700 milijonov dinarjev. Ljudje, ki so verjeli njegovim pripovedkam in ga zavidali zaradi velikanske sreče, so mu v svoj lahkovernosti in zavidljivoeti dajali denar, kadar je imel — recimo — kake važne telefonske pogovore s svojimi odvetniki v Parizu ali pa kake druge opravke zaradi svoje bajeslovne dediščine. Dajali so mu tudi tisočake, da bi mu pomagali iz trenutne zadrege, a ker tisočakov naposled ni bilo nazaj, so ga ovadili policiji. Policija je kaj kmalu dognala, da je Aleksander Stein ali Steiner ravno tako sleparil tudi v raznih drugih mestih in da je bil zaradi vsakovrstnih sleparij že mnogokrat obsojen V Ljubljani je bO obsojen dvakrat: enkrat na 9, drugič pa na 4 mesece. Slepar se je po Sarajevu hvalil, da bo za komunalne potrebe mesta ki mu je tako zelo všeč, investiral kakih 500 milijonov takoj ko dobi dediščino. To obljubo je tudi prav ljubeznivo ponovil na policiji, o sleparijah ki« mu jih dokazali pa je malomarno menil, da so to prave malenkosti pri bajeslovnem bogastvu ki ga čaka Mož zatrjuje, da je doma te okolice Zemuna in da je bil polkovnik v avstriiski voiski a še to ni do-gnano. katero njegovo ime je pravo.
D revi ob 20. v Trgovskem domu v Ljubljani
plesna vaja JASO
Najnovejši ples »Boomps a Daisy«. Vesela tekma za gospode: derby na stoleh.
JENKO	ADAMIČ
*	Na plug je padla. Nenavadna nesreča se je pripetila te dni posestnikovi ženi Grutovi na Kamenščaku. Stikala je pod streho šupe za jajci. Pri tem pa je stopala tako neprevidno, da je skozi neko odprtino padla s podstrešja na plug, ki so ga bili malo poprej sklepali, da bi bilo železc ostrejše in delo z njim lažje. Priletela je na plug tako nesrečno, da si je skoro odsekala nogo nad gležnjem. Po prvi zdravniški pomoči so ponesrečenko prepeljali v ormoško bolnišnico. Zaenkrat ji noge še niso amputirali, najbrž pa se bo to moralo naposled zgoditi.
*	Sokolska efektna loterija v Slovenjem Gradcu. Zaradi izrednih prilik, ki so vladale v zadnjem času. je Sokol v Slovenjem Gradcu preložil efektno loterijo, za katero je bilo iolo^eno žrebanje 29. oktobra, nepreklicno na 31. decembra ob 14. uri v Sokol skem domu. Izid žrebanja bo objavljen 6. januarja L 1940. v dnevniku »Jutru«.
*	Cena motornega goriva in maziva je višja. Z A-ZET kompasom za din 20 si boste prihranili marsikakšen ovinsk, mar-sikakšen km, mar si kakžna vožnja bo cenejša. Prednaročilo na A-ZET, Ljubljana p. p. 350. (—)
Iz LJubljane
u— Otvoritev sezone v Šentjakobskem gledališču, šentjakobčani bodo Imeli dre-vi ob 20.15 krstno predstavo izvirnega domačega dela, Metke to Danila Bučarja tri-dejanske igre s petjem in godbo »Kurent«. Igra je skrbno pripravljena in povsem na novo opremljena. Lepe pesmi in godba poživljajo dejanje. V vodilnih vlogah nastopajo: Bučarjeva, Grgurevičeva, Vidiceva, Bernot, Kuntar, Lavrič, Moser, Plevel ln drugi. Režijo vodi Metka Bučarjeva. Pri predstavi sodeluje orkester Sokola I pod vodstvom Danila Bučarja ln mešani pevski zbor. V nedeljo 5. t. m. ob 20.15 se Igra ponovi. Ker je za predstavi veliko zani-
„Ta film bi moral videti vsak &ovek
Tako so pisali kritiki vseh ljubljanskih listov ln enako govore tudi vsi navdušeni obiskovalci natega kina, ki so si te film
ogledali----SPENCER TKACY in MICKEY ROONEY.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, teL 22-21
BREZDOMCI
Prekrasna filmska umetnina, najlepše delo zadnjih desetih let!
DEMONSKA SIMFONIJA
ALEXANDERS RAGTIME BAND
PREMIERA DANES V KINO MATICI, teL 21-24 ob 16., 19. in 21. uri.
Muzikalna drama najlepših kompozicij in Jan melodije slavnega komponista
IRVING BERLINA
TYRONE POWER — ALICE FAYE DON AMECHE
JOSEFINA BAKER, očarljiva, prikupna, edinstvena žena, kateri se je klanjal ves Pariz, nastopa taka, kot je v naravi prvič v zvočnem f * « . f * « CECTD A «12 T Ttf Df T A	JE AN GABIN in mis
filmu:	LOUm itOU 9t9 InA ail L. J UDltA »Rumunija« Popesco.
Film razkošja, pikantnih prizorov in mojstrske igre, film v katerem poje in pleše idol Pariza, lepa mulatka J. Baker v krogu dražestnih balerin — najlepših žena Pariza. FIlm je za mladino izpod 16 let neprimeren! Nabavite si vstopnice v predprodaji!
KINO SLOGA, teL 27-30, ob 16., 19. in 2L uri.
manje, kupite vstopnice že danes in v nedeljo od 10 do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— Pogreb ge. Minke dr. Sortijeve roj. Gaspertn, katere truplo je bilo prepeljano iz Maribora v Ljubljano se bo vršil danes v soboto ob 15. iz kapele sv. Križa na zadnje počivališče.
Akademska Jadranska Straža Vas vljudno vabi na današnjo
PLESNO VAJO
KAZINA.
u Društvu za zaščito in podporo revne uece v Šiški so darovali v počastitev spomina blagopokojnega g. Nandeta Tušarja g. Josip Rebek 100 din, Neimenovan 200 din ter prijatelji Nabavljalne zadruge drž. železnic 100 din. Istemu društvu je daroval g. Josip Rebek 100 din za blagopokoj-no g Albino Bahar. Iskrena hvala. Posnemajte! » (—) o_ Danes nabiralni dan ljubljanskih podružnic Družbe sv. Cirila ln Metoda za bo-žičnice revnim Obmejnim šolarjem. Ne odklanjajte nabiralk, ker tudi najmanjši dar je dobrodošel_______
Posteljne In konjske odeje
ter rjuhe, barhent in velvetin za domače halje _ dobite v veliki Izbiri in po nizkih cenah pri manufakturni trgovini
CESNIK JANKO
L3UBL3ANA L1NG&R3EVA
u_ v članku o krstni predstavi »Kurenta« na Šentjakobskem gledališkem odru, ki smo ga objavili včeraj u v katerem so bila navedena Imena domačih avtorjev, kar jih je bilo v zadnjih .etih na tem odru zastopanih, sta pomotoma lao stali imeni Milar.a Skrbinška !n Ivana Mraka, ki sta vsak s svojim dramatskim delom prav tako v dobršni meri pripomogla k zaslugam Šentjakobskega odra za prospeh izvirne dramatike.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 čopič za britje,	x
1 aparat za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30*~*
Ako telite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnlno na ček rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourlst LOJZE SMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— JASO. Plesne vaje. Danes ob 20 redna plesna vaja. Vodi g. Jenko, igra Adamičev orkester. Prejšnjo soboto so bile zopet izžrebane smuči, ki jih je poklonila cenj. tvrdka Kmet. Obiskovalci naj tudi topot spravijo vstopnice, ki veljajo kot srečke.
nija
Nov zvezek Ljubljanskega zvona
V te dni izišlem 9.—10. zvezku prinaša «Ljubljanski zvon* na uvodnem mestu pesem ruskega pesnika Sergija Jesenjina «Pismo materi* v odličnem prevodu pesnika M. K1 o p č i č a. Je to značilna Izpoved «barda ruske vasi* v dobi njenega prehoda iz starega reda v novega: topla in iskrena v svojem kontrastu med sinom pesnikom in kmečko materjo. Pisatelj Juš Kozak se zopet oglaša s prozo iz cikla «Mask»: cikla, ki utegne biti ena najznačilnejših originalnih stvaritev naše povojne proze in veliko literarno pričevanje o našem času. To pot obravnava grozo časa, ki se skozi plinske maske drami v svojo življenjsko stvarnost. V neposredno, živo aktualnost sodijo tudi nekateri lirični prispevki: predvsem Iga Grudna udarni pesmi «Mrtvim vojakoma in «Vojna» in Iva B r n č i č a pesniška izpoved mladega vojaka naših dni: «Matere, ljubice in žene.* Tudi prva izmed treh pesmi Jerna Ledine »Prijateljem* izraža tesnobni nastroj mladega človeka:
Zdej je vse prazno. Sence mladosti so utonile v noč težko med nami. Ob grobovih vseh sanj ostali smo sami: Kdo bo prvi nase položil roko? pripovedna proza našega mladega pisateljskega pokolenja je zastopana v dveh nadaljevanjih: v cViragovi Veronik mladega rrekmurskega pripovednika Ferda God i ne in v Toneta Sifrerja «Mla-dosti na vasi*. Iz sodobne ruske literature je prevedla V. S. dva prizora lz šolohov-ljeva romana «Preorana ledina*.
Iz esejske, publicistične ln kritične vsebine te številke je prvi po vrsti članek Borisa T u š k a «Posestne razmere in delovne prilike na naših vinskih goricah*.
Nadaljuje se razprava Vladimirja Pav-š i č a «Pogled na slovensko povojno dramo*. Tokrat obravnava pisec dramatsko delo Antona Leskovca, Angela Cerkveni-ka in Slavka Gruma. Svojevrstno zanimiv in značilen je esej F. Ks. Salde «Zadnji jasni dnevi* (v prevodu B. Borka). Marijan Lipovšek je prispeval članek «Pred novo glasbeno sezono*, Fr. K1 e m u c pa zaključuje svojo polemično kritiko knjige prof. Vebra o krščanstvu in nacionalizmu. B. Borko je v «Zapisld ob črnem morju« strnil nekatera svoja opazo-zovanja iz današnje Bolgarije, Bratko Kreft ugotavlja v članku «Ob Kidričevem Prešernu* značilnosti in odlike velike življenjeplsne študije o Prešernu, ki jo je prof. Kidrič spisal za Tiskovno zadrugo. O. Javer je poslovenil Maksima Gor-kega «Govor o literaturi*, ki bo v prihodnji številki zaključen. Nov svet odpira Dragotin Cvetko v prispevku «Sodobna ruska glasbena tvornost*, ki obravnava vpliv ruske revolucije na glasbo in seznanja bralca z malo znanimi sodobnimi ruskimi skladatelji, izmed katerih so zlasti tisti, ki stalno žive v Sovjetski zvezi, z eno ali dve izjeme pri nas docela neznani. France B e z 1 a j se v članku «Nekaj vzrokov .. .* razgledano bavi s katastrofe Poljske in ugotavlja nje socialne vzroke, Boris Merhar pa nadaljuje svoje «Misli in pomenke*. Dr. K. Dobi d a je prispeval nekroiog slikarju Francetu Koširju in poročila o novih razstavah v Ljubljani (Stiplovšek, Neodvisni). V rubriki Med knjigami in dogodki sta izšli dve oceni: Ivo Brnčič se bavi z romanom Prežiho-vega Voranca «Požganica» ln ugotavlja njegove kvalitete in tehtnost njegovega doprinosa v slovensko lepo prozo, B. Borko pa poroča o češkem zborniku študij o K. H. Mjdchu. V prilogi je objavljen M. K.
bibliografski pregled: «Russica v Ljubljanskem zvonu 1917—1939»; kazalo pričuje, koliko pozornosti je prav ta naš obzornik posvečaj ruskemu kulturnemu življenju in posebej še sodobni ruski književnosti.
«Ljubljanski zvon* bo s prihodnjim zvezkom zaključil 59. letnik in tako stopil na prag svoje šestdesetletnice, kar je nedvomno pomenljiv jubilej v slovenskem revialnem slovstvu. V redakciji pisatelja Juša Kozaka se bliža svojemu jubileju ves mladosten ln prenovljen, ter smemo upati, da bo prihodnji jubilejni letnik vsem trdim ln težkim časom nakljub pričeval o nezlomljivi življenski sili najstarejšega slovenskega literarnega obzornika.
Zapiski
Štiri in dvajset zvezkov »Črnogorcev u pričama i anegdotama«. Mičun M. Pavi-čevič v Zagrebu Je pravkar izdal 24. knjigo svoje znane zbirke »Črnogorci u pričama i anegdotama«. Predgovor tej knjigi je spisal prof. dr. Laao M. Kostič. Ob koncu knjige so nekateri interesantni podatki o rasnem poreklu nekdanje črnogorske dinastije Petrovičev-Njegošev. Po dokazovanju italijanskih znanstvenikov bi Njegoši prav kakor abesinski »Negosi« potekali iz Salamotiovega rodu. Začetnik črnogorskih Njegošev je bil baje beneški žid. Od L 1515 se Njegoši Imenujejo kot črnogorski cerkveni dostojanstveniki — vladike s pravico dednosti, kar naj bi tudi ustrezalo sistenri Aaronidov.
Kreglmlr Kovači«, znani hrvatski humorist in novinar, glavni urednik prenovljenega humorfstičnega lista »Koprive«, je izdal pri Vasiču v Zagrebu knjigo »Zapfcd u dokoHcl«. x
— 4. t. m. prirede ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda zbirko, ki jo bo uporabila glavna družba v delno kritje stroškov za božičnice, ki jih prireja vsako leto revnim obmejnim otrokom. Naše šole na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem so nujno potrebne naše pomoči, ker je revščina v teh krajih zelo velika ln otroci premraženi, slabo oblečeni in skoraj bosi prihajajo v šolo. Pomagajmo naši mladini, katera bo, ko odraste, zvesta čuvarka našega obmejnega ozemlja.
u— Filozofsko društvo bo imelo drevi ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje prvo predavanje. Predavala bo docentka ga dr. Alma Sodnikova o temi: Filozof F. S. Karpč in »Academia operosorum«. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
NOGE
negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din.
u— Josefina Baker v Ljubljani. Ime
slavne mula tke Josefine Baker je imelo po vsem svetu magičen čar. 2ena. ki si je osvojila Pariz in nato ves svet, žena kateri se je klanjal večer za večerom moški in ženski svet. žena, ki je žela triumfalno oboževanje navdušenega sveta, edinstvena Josefina Baker pride končno tudi v Ljubljano in prepričani smo, da si bo s svojim neodoljivim čarom na mah osvojila tudi našo Ljubljano. Res je sicer, da slavna umetnica ne pride osebno v naSe mesto, zato pa jo bomo videli v filmu in to prvič v Izvrstnem francoskem filmu »Sestra ali ljubica« (»Zou-Zou«), v filmu, v katerem Je mogla podati Bakerica vse svoje znanje, svoie sposobnosti. V tem odličnem filmu bo nastopila slovita umetnica v družbi izvrstnega francoskega filmskega zvezdn;ka Jeana G a b i n a in lepe miss Rumunije E Popesco ter v krogu francoskih elrlsov nailepSih žena Pariza. Nepozaben užitek bo gledati pikantne plesne In baletne prizore, izvedene v razkošnem revij skem miljeju, očarljiv groteskni ples J Bakerice in poslušati lepe, nove popevke, ki jih bo zapela Josefina s svojim melanholičnim, zamolklim, tuž-nim glasom. Ves čar slovite umetnice, čar, ki je opajal milijone ljudi, bo omamil gledalce filma »Zou-Zou«. Poleg dobre vsebine ima film tudi vse druge vrline dobrega francoskega filma. Tri popevke: »Haiti«, »Cest lui« ln »Oh pipino« bodo ostale gledalcu tega razkošno pikantnega filma nepozabne! Film je imel vsepovsod velik uspeh in tudi Ljubljančani, ki bodo sedaj prvič v'deli z lastnimi očmi slavno Josefino Baker, o kateri so že toliko sli-šali bodo atrakcij slavne umetnice zelo veseli. Cenzurna komisija je izjavila in odredila, da je film za mladino izpod 16 let neprimeren, zato se bodo pa odrasli ljudje, moški kakor tudi ženske, tem bolj vdajali čarom edinstvene umetnice. Film ima na sporedu kino Slo-?a. Premiera bo danes. Glede na izredno zanimanje in povpraševanje po vstopnicah priporočamo cenjenemu obč'nstvu, da si nabavi vstopnice že v predprodaji in se na ta nnffin izogne navalu nri b'aea*nl. (—)
u— Brucovskl večer JNAD Jugoslavije. Vsi bruci in bruculje naj pridejo danes Ob pol 20. v društvene prostore, odkoder bodo od '-Hi pod bnicmajorjevim vodstvom v zeleno carstvo. Potrebščine, katere non-jo prinesti s seboj so zabeležene v dopisni knjigi.
o— JNAD Jugoslavija. Cenj gg. starešine starešinske organizacije »Jadrana« vabimo na današnji brucovsld večer, ki bo pri čadu pod Rožnikom. Odbor.
o— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahč'r> Marjan, Korytkova 18 telefon štev. 36-34.
o— Halo, na Martinovo gos! Zavedni ljubljanski rodoljubi, ne pozabite na Martinov večer ki ga priredi šentpetrska podružnica CMD v soboto 11. t. m. ob 20. uri pri Banku na Smartinsld cesti. Brez vstopnine. Na sporedu bodo petje, godba, šaljiva pošta maček v žaklju, amerikanska ženi tev itd. Rodoljubi, pridite!
u— Oglejte si zalogo najnovejših pleteni po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg štev. 18. (—)
Iz Maribora
a— življenjski jubilej. Te dni obhaja 60-letnico rojstva g. Ferdo Leskovar, proku-rist Ljuds'cc samopomoči. Uglednemu ln obče spoštovanemu slavljencu iskreno čestitamo!
a— V počastitev spomina pok. gospe O. Balonove so darovali ženski podružnici CMD v Mariboru gospa Antonija Dev 100 din, inž. Saks 50 din, ravnatelj jetnišnice Ant. Hohnjec 200 din.
a^- Smrt vrlega mota. V častitljivi starosti 83 let je preminul znani veleposestnik Andrej Janžekovič, oče bivšega narodnega poslanca g. Janžekoviča. Rajni je bU vzoien gospodar in dobričina. pokopali so ga ob velikem spremstvu i Tjred kapele na pob reškem pokopališču. Pokojniku trajen spomin, žalujočim svojcem nate globoko sožalje!
a— Azil ca jetMae bolnike. V septembru je dosegel protltuberkulomi dinar vsoto 532 699,45 din, ki so namenjeni zgradbi azila za jetične bolnika.
Sokol Zgornja štška
otvarja svoj oder
Ljubljana, 3. novembra
NedeJja 5. t. m. bo spet mal praznik Sokola Ljubljana Zgornja Šiška, saj otvarja po daljših, vsestranskih pripravah svoj novi oder v lastnem domu z Jurčičevo narodno igro »Deseti brat« v De lak avl priredbi. Dramska družina Sokola v Zgornji Šiški beleži že lepe uspehe, ko je še prirejala predstave v dvorani pri čarmanu, odnosno pozneje pri bratu Martincu, pravi razmah pa ji bo mogoč šele v lastnem domu in na lastnem odru, ki je lepo in praktično urejen predvsem pa velik in visok. Vso sce-nerijo za otvoritveno predstavo je izdelal mojster Magolič, ki je s tem na res sodoben način opremil novi oder. Režija »Desetega brata« je v preizkušenih rokah brata Rihe agilnega društvenega podstaroste, glavni vlogi K rjavi ja in »Desetega brata« bosta podala naša stara znanca brata Janko in Bago, toda tudi ostale vloge so dobro zasedene, d asi je pri igri zaposlenih tu<fl nekaj novincev.
Takoj po vprizoritvi »Desetega brata« prične dramska družina s študijem »Pesmi s ceste«, nadalje z eno m adinsko igrico, kateri bo po novem letu sledila Capkova utopistično-fantastična drama »R. L. R«. Dramski odsek bo skupno s prireditvenim in tehničnim odsekom pripravil tudi Silvestrov©, tako, da bo dvorana Sokola v Zgornji šiški postala res zbirališče narodnega občinstva ob nedel;ah. Ker je namen prireditev ne samo kulturnega značaja ampak da društvo tudi vir dohodkov iz katerih krije stroške za svoj novi dom, je društvena uprava uverjena da bodo prijatelji Sokola vedno radi prihajali na društvene prireditve.
a— Šolska vest. Na lastno prošnjo je stopila v zasluženi pokoj gospa Olga Ju-vančičeva, upravitelj ica druge d-kliške osnovne šole v Mariboru. 36 in pol let je posvetila svoje odlične sposobnosti razvoju našega šolstva. Med svetovno vojno je bila kot mlada učiteljica internirana, ker je neustrašeno izpovedovala svojo nacionalno zavest. Po prevratu je prevzela upravi-teljstvo II. dekL šole, ki jo je ves čas vzorno vodila. Njeno ime bo trajno p vezano z mariborskim narodnim šolstvom. Trajen spomenik si je postavila s svojim vzornim delom v srcih svojih učenk Želimo ji v zasluženem pokoju čim več zadovoljstva in zdravja!
a— Iz gledališke pisarne. Drevi bo prva repriza Beneševe operete »Navihanka« Na vrsti je red B Jutri popoldne bo dru^a letošnja popoldanska predstava. Upri7ori se Finžgarjeva »Veriga«, in sicer ob znižanih cenah. Jutri zvečer druga ponovitev »Na-vihanke«.
a— Stara katoliška cerkev. Jutri v nedeljo se starokatoliški verniki spominlalo vseh narodnih žrtev. V ta namen je služba božja ob 9. Poje moški zbor »Jadran-Nanos«.
a— Smrt blage žene. V Mariboru je preminila blaga žena, gospa Marijana Lega-tova. Vsi, ki so poznali plemenito, srčno dobro pokojnico, jo bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim globoko sožalje!
a— Letošnji oktober v Mariboru. Kakor kaže vremenski pregled v letošnjem oktobru, je bil najtoplejši dan v Mariboru 18. oktober, ko smo imeli 26 8 stopinj C. Najhladnejši je bil 31. oktober, ko je kazal toplomer zjutraj 1.8 stopinj pod tvčlo. Spričo tega ie bil lanski oktober povprečno toplejši. Povprečno je deževalo vsak dan za 4.1 nun, skupno v vsem oktobru za 126.1 mm. Tako se je izlilo na površini 1 kv. m 126.1 litrov vode. Najbolj je deževalo 28. oktobra. Lanski oktober je bil manj deževen.
a— Dr. Rudolf LOvrec, zdravnik spet oruinira redno Maribor, SLrossma^eijeva 8. (—)
a—Slavnostna otvoritev SofcoisKega pla ninskega doma na Pohorju bo v nedeljo, dne 12. novembra 1939 ob 11. uri. V proslavo otvoritve priredi mariborsko sokol-stvo prijateljski večer v sredo, dne 8. novembra 1939 ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Mariboru. (—)
a— Falski uboj. 6. avgusta t L je nastalo v Smonikovi gostilni na Fali pravcato krvoprelitje. Kakor smo tedaj poročali, je obležal na bojišču smrtno ranjen delavec Jernej Lampreht. Včeraj dopoldne se je moral zaradi tega zagovarjati pred tukajšnjim malim kazenskim senatom 231etni Franc Zaje iz Ogulina, ki je bil obsojen na 4 leta in 2 meseca strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Razen tega bo moral Zaje plačati tudi pogrebne stroške in mesečno 150 din pokojnikovi vdovi za otroka.
a— Tajd v Mariboru. V preteklem mesecu je posetilo Maribor 1206 tujcev, ki so imeli 3862 nočnin. Med njimi je bilo 256 Nemcev s 641 nočninami.
a— Konec lOletne kozjaške pravde! 2e več ko 10 let trajajoča pravda za par km takozvane Prekove grabe je zaključena. Pri včerajšnji razpravi, na kateri so bile zaslišane zadnje priče, je izjavil sodnik, da bo sledila sodba pismeno. Za sodbo je po vsem Kozjaku veliko zanimanje.
a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je mariborska obrtna oblast izdala v Mariboru 15 novih obrtnih pravic, črtala pa Jih je 7.
ar- lOKrat Je ari smrti v obrat. 351etni brezposelni elektrikar Rudolf Paveu je vztrajen v svojih samomorilskih poizkusih. Desetič je hotel sedaj v smrt. Prislonil je kolo k nekemu drevesu v Metelkovi ulici ter se na njem obesil. Pred tem pa je de v zadnjem hipu sunil kolo stran. Paveu, ki Je lani skočil v Dravo, pa je Ml rešen, tudi ob svojem desetem poizkusu ni imel sreče. V naslednjem hipu so prišli namreč mimo ljudje, ki so mu reših 'življenje. Paveu Je dejal stražniku, da je hotel doelej že desetkrat v smrt, kar se mu pa do sedaj ni posrečilo.
a— Cene kvišKu. Krompirju je cena spet poskočila. Pravijo, da se bo v teku zime dvignila na 3 din za kilogram. Kilogram masti stane sedaj 20 din, cena milu je narasla pri kilogramu za 1.50 din.
a— Maščevanje. Zidarski preddelavec Martin Kramar iz Spodnje Dobrave se je peljal ponoči na motornem kolesu skozi »Laponce pri Poljčanah. Na nekem ovinku pa je zavozil v bruno, ki je ležalo preko ceste. Kramar je priletel tako nesrečno na tla, da si je zlomil roko in se močno poškodoval na čelu. Kmalu nato se je pojavil na cesti neki moški, ki je ponesrečencu dejal, da mu je nekdo nastavil hlod iz maščevanja. Kramarja so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Orožniki razčiščujejo zadevo.
a— Divji lovci. Pri Bohovi so zajeli orožniki dva divja lovca, in sicer nekega Antona P. in Alojzija K. Se pred tem pa sta ustreljene fazane skrila v stranišče ter ju pomešala z blatom. Pod težo obremenilnih okolnosti sta vse skesano priznala.
a— Iz davkarije. V smislu razglasa davčne uprave za mesto Maribor je treba v času od 1. do 30. novembra vložiti davčno napoved za vsako poslopje, ki je v smislu predpisov zavezano zgradarini. Napoved se mora vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan zasebno, četudi bi imel dve hišni številki.
I
lz Cella
e— Občni zbor starešinske organizacije Sloge v Celju je zaradi tehničnih ovil preložen na poznejši čas.
e— Opereta »Na ihan»a« na celjskem odru. Mar borsko Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 10. t. m. ob 20. v celjskem gledališču učinkovito opereto češkega skladatelja Jare Beneša »Navihanka« v režiji g. Harastoviča. Sodelovali bodo Marica Brumen-Lubejeva, Anatoi Mano-fievski. Starčeva, Vida Zamej c-Kovičeva Gorinšek, Verdonik. Košuta, Rasberger. Košič, Pavie Kovič m drugI Predstava bo za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjgarni.
e— Nagiadno strelsko teKmovanje, ki ga Je nameravala prirediti Strelska družina jutri, je zaradi slabega vremena odloženo. Dan tekmovanja bo pravočasno objavljen.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela Je bilo 1. t. m. v ev.denc. 267 brezipos !nih (168 moških in 99 žensk) nasproti 260 (162 moškim in 98 ženskam) dne i'0. oktobra.
e— Redna sokolska telovadba oddelka
starejših Sester se bo pričela v ponedeljek 6. L m. v telovadnici mestne narodne šole. Telovadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. Sestre, ki so doslej ob skovale telovadbo, prosimo, da povabijo in opozorijo na našo telovadbo tudi druge sestre, da nas bo v jubilejnem letu našega društva kar največ zbranih. Telovadba nam ne nudi samo prijetnega razvedrila, utrjuje nas tudi v zdravju. Sestre, odaovite se polnoštevilno in privedi-te v naš krog še nove.
e— Izpiti v°začev motornih vOz.il za kandidate iz celjskega, gornjegmjskega, konjiškega in šmarSkega sreza se bodo pričeli v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj dostavijo zadevne prošnje čimprej sreske-mu načelstvu v Celju.
e— Boiničarski tečaj. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju obvešča vse, ki so se prijavili zr. boiničarski tečaj, da se bo tečaj pričel v ponedeljek 6. t. m. ob 19. Zglasite se v predavalnici v Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici, I. nadstropje. Predavanja bodo trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih .sredah in petkih od 19. do 20.30. Pridite točno vsi!
e— Zdiavniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Pi em-šak na Cankarjevi cesti.
e— Kanalizacija Vodnikove nlice. Mestno poglavarstvo je zaradi kanalizacijskih del zaprlo Vodnikovo ulico v odseku med Strossmayerjevo ulico in Kralja Petra cesto za vsak vozovni promet.
e— Umrla je v četrtek na hribu sv. Jožefa pri Celju 65-letna žena cinka, niške-ga delavca Neža Rojčeva. Istega dne je umrla v celjski bolnišnici 47-letna Antonija Godčeva, mati lz Trnovelj pri Celju.
e— Tri nesreče. V Podgori pri šmart-nem ob Paki je padel 13-letni posestnikov sin Ivan Koprivnikar doma s kašče in se močno poškodoval po glavi. Na Rečici ob Paki je stroj za mletje sadja zgrabil 28-letnega cfainarja Evnesta Čvana za desno roko in mu pre rezal več prstov. Na Zg. Hudinji pri Celju se je šestletni posestnikov sinček Danijel Turnšek polil s kropom in se močno opekel po desni roki Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Samo danes do 18. je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal danes v soboto ob 20. in jutri ob pol 16., pol 19. in pol 21. veleflilm »Ali Baba«. Kot dodatek filmski žurnaL
j— Spominska svečanOgt v Straišču. V zatišju temnih gozdov leži v Strnišču popolnoma osamljeno vojaško pokopališče, na katerem trohnijo kosti več tisoč vojakov. Le enkrat na leto, na praznik Vseh svetnikov, to pokopališče dobi večje število obiskovalcev. Tudi letos se Je vršila tu spominska svečanost pod okriljem Rdečega križa 2e več dni prej so vojaki pod vodstvom podporučnika g. Poliča čistili grobove, šolska mladina iz Hajdlne pa jih je krasila s cvetjem in na vsak grob zataknila svečioo. Letošnji spominski svečanosti Je prisostvovalo mnogo ljudi. Zastopana so bila tudi vsa narodna društva. Na spomenik so obesili lep venec, katerega je dal steg ptujskih skavtov. Ob pričetku svečanosti je pevski zbor »železničar« zapel ža-lostinko »Oj Doberdob« in »Pomladi vse se oživi«, p. Štefan Lesjak pa se je v pretresljivem govoru spominjal hudih borb in velikega trpljenja, W so ga morali prenašati vojaki v svetovni vojski. Po obrednih molitvah je častna četa vojakov oddala salvo, za zaključek pa so pevci zapeli še pesem »Poljana toži«.
Gospodarstvo
Likvidacija centralnih fondov
V sporazumu, ki je bil sklenjen med dr. Cvetkovičem in dr. Mačkom, je med drugim določeno, da se likvidirajo in razdelijo tudi centralni fondi. Prvi tak fond, ki se sedaj likvidira, ker še ni pričel poslovati, je fond za gradnjo in nakup objektov po sklepu ministrskega sveta od 4. maja t L V »Službenih novinah« je namreč objavljen odlok, bi ga je ministrski svet sprejel na predlog finančnega ministra dr. Suteja 31. oktobra. S tem odlokom se razveljavi odlok ministrskega sveta od 4. maja t. L in pravilnik od 26. junija t. L, ki je bil izdan na podlagi tega odloka. Gre za fond. ki «e je letos v juliju rodil iz kaldr-minskega fonda. Iz tega fonda je bil vzet znesek 6 milijonov din; nadalje pa je bilo določeno, da se bo skozi osem let stekalo v ta novi fond 25 odst skupnih kaldrmin-skih dohodkov, dokler se ne doseže vsota 40 milijonov din. V pravilniku, ki je bil izdan za poslovanje tega fonda, je med drugim rečeno, da se bodo sredstva porabila za gradnjo poslopja ob Ulici admirala Geprata in Novi ulici v Beogradu za
uradne prostore finančnih uradov, nadalje za izdatke v zvezi z gradnjo tega poslopja, za izplačilo anuitet za posojilo, ki bi se v ta namen najelo pri Državni hipotekami banki ter končno nakup neke motorne ladje.
Posledica ustanovitve tega novega fonda na breme kaldrminskega fonda bi bila ta, da bi se znatno skrčili dohodki kaldrminskega fonda za gradnjo carinskih objektov in cest k tem objektom, kajti občine naj bi iz kaldrminskega fonda v bodoče dobivale namesto 70 odst. le še 49 odst. Ker se sklep ministrskega sveta od 4. maja glede porabe dohodkov tega novega fonda še ni pričel izvajati, je ministrski svet lahko izvršil likvidacijo fonda brez težkoč z enostavnim razveljavljenjem prejšnjega sklepa ministrskega sveta in pravilnika.
Pričakovati je, da bodo v smislu sporazuma prišli kmalu na vrsto tudi številni drugi centralni fondi, ki so bili ustanovljeni zlasti v zadnjih
Afsra zaradi Električne zadruge v siskt zavzema vedno večji obseg
Afera zaradi Električne zadruge v Šiški zavzema vedno širši obseg. Doslej se je razv jala borba v okviru same zadruge in je bilo nasilje, k1 ga izvaja nelegalno na-čelstvo zadruge, interna zadeva zadruge. Navzlic temu borba ni zgolj lokalnega pomena. temveč je — kakor smo že enkrat poudarili — načelno va*na za vse slovensko zadružništvo Ksjti obstoja nevarnost, da se tudi drngsm prenesejo metode nasilja maniš ne z izkiiučevaniem članov, ki načelstvu niso po volji, ker drugače mislijo in se Doslužuiejo pravic ki jih dajeta *s>knn in pravila
Afera sama pa ie radnli? dn' »ud' prekorači okvir interne zadeve EPektrične zadruge Orpani mestne elektrarne «o v četrtek prišli predelovati števce v Šiški in so po nemsnem naineu oon^arjali 'trarke da bodo morale od^pi plačevati ^ektrični tok po cen 5 dm za kw uro S ♦em so oreani mestne elektrarne -v^epl' v borbo na strani nelpeplrtem nafpMva in vsa naša 1avno«t se upravičeno vpra-3u1e kdo V dal oreanom mpi*>fcf»-ar-ne naloff. da dajejo strankam take Informacije M^tna elektrarna mora to vprašanje čim prei ra-^lstiti. te it1' s takim postopanjem izvajajo oreani mestne elektrarne fflede na novo ekrani izredni občni zbor pritisk na način, kakor se lovijo Valfni.
Eioktr^a »art™i«»a v ^trt 1e «k"<*s1a iov izredni oh?m* rhr,r na tej nen^vi da se ?e postavla na staK5?e. češ. občni zbor preteklo nedeljo ie šele prvikrat sklepal o likvidaciji in sk^nanie ni bilo veljavno, ker po pravilih m"°ta bili navzoč' dve tretjini zadružnikov Vsa naša javnost pa ve. da je bil prvi občni zbor za katerega je veljal prednis, da morata bit1 za sklepanje o likvidaciji navoJH dve tretjini članov, že 12. marca t. 1 Na tem občnem zboru je bilo tudi ufotovlieno. da se ne more sklepati o likvidaciji, ker ni zadostne udeležbe članstva Za naslednji občni zbor. ki je bil oreteklo nedeljo, pa po pravilih' ni več veljal predpis o udeležbi članstva in bi lahko s trfetrtincko ve?'no navzočih zadružnikov sklenil likvidacijo.
Načelstvo zadruge pa se postavlja na stališče, da se na občnem zboru v marcu o likvidaciji ni sklepalo (sklenanle M bilo odveč ker ni bilo zadostno število nawzo-*ih1 in da je zaradi tega smatrati nedeljski občni zbor kot prvi občni zbor tn se bo šele na novo sklicanem občnem zboru lahko glasovalo s tričetrtinsko večino ne glede na število prisotnega članstva.
Sedai pa se vpro?Mjemo, kako naj novo ^aktako načelstva zadruge spravimo v
sklad s sklicanjem novega občnega zbora. Ce vprašanje likvidacije po mnenju načelstva zadruge še ni rešeno, potem po njihovem mnenju tudi še ni padla pogodba z mestno občino. Načelstvo zadruge pa zatrjuje — četudi brez vsake osnove — da bodo člani zadruge dražje plačevali električna tok, če bo razveljavljena pogodba. Iz vsega tega je razvidno, da gre za enostaven trik s katerim skuša načelstvo izvajati pritisk na zadružnike za prihodnji občni zbor.
Sedaj pa se nam vsiljuje vprašanje, kdo je organom mestne elektrarne dal nalog, da iznašajo take informacije pred strankami? Ne moremo verjeti, da bi organi dobili tak nalog od mestne elektrarne, kajti doslej ni bil običaj, da bi mestna elektrarna sporočala take važne odločitve preko svojih uslužbencev, ki pregledujejo števce. Zato je treba še pred občnim zborom z uradno preiskavo ugotoviti krivce to Jih kaznovati. Ce bi imela fhestna elektrarna kaj sporočiti odjemalcem električnega toka, potem bi jim to gotovo sporočila pismeno ali javno preko časopisja.
Drugo pa je vprašanje, ali bi bila v primeru razveljavljenja pogodbe mestna elektrarna sploh upravičena poviševati ceno električnemu toku odjemalcem, ki prenehajo biti njeni odjemalci. Ce smatra mestna elektrarna, da je pogodba glede prevzema električnega omrežja v Šiški razveljavljena, potem je po zdravi pameti pričakovati, da se vzpostavi prejšnje stanje, to je, da dobe stranke v šiškl električni tok zopet od Električne zadruge, kakor so ga dobivale prej. Ceno električnega toka, ki ga oddaja'Električna zadruga, pa ne določa mestna elektrarna, temveč zadruga sama.
Upoštevati pa je še drug važen moment, namreč ta. da likvidacija Električne zadruge nima nič skupnega z ugodnostmi, ki so zajamčene onim strankam, ki so prej dobivale tok od Električne zadruge, kajti te pravice ln ugodnosti so bile prebivalcem Šiške zajamčene z obveznim sklepom mestnega sveta Se preden so se pričela prva pogajanja za odkup omrežja Električne zadruge v Šiški. Vprašanje je torej čisto jasno in vsako iznašanje drugačnih trditev moramo smatrati kot zavestno zavajanje javnosti v zmoto z namenom, pomagati nelegalnemu načelstvu Električne zadruge do glasov. Dolžnost mestne elektrarne je, da čim prej to stvar razčisti, sicer bomo morali smatrati, da 90 organi Mestne elektrarne postopali z vednostjo in po naročilu odgovornih činiteljev ne elektrarne.
Povečanje produkcije je omogočila okol-nost, da se je s sladkorno peso posejana površna povečala od 29.000 hektarjev v anskjm letu na 46.000 hektarjev v letošnjem letu. Prizadevanje gre sedaj za -m, da se pridelek sladkorne pese v prihodnjem letu še poveča, ker moramo doječi stalno rezervo v višini 3000 vagonov ■ladkorja. Da se doseže povečanje produkcije, je z najnovejšo uredbo pridelovalcem ladkorne pese za prihodnje leto zajamčena odkupna cena za sladkorno peso na 22 din za 100 kg.
Znatno nazadovanje naših klirinških terjatev v Nemčiji
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom z dne 31. oktobra zaznamuje ponovno znatno zmanjšanje naših klirinških terjatev v Nemčiji. Saldo našh klirinških terjatev v Nemčiji je znašal ob koncu septembra 15.13 milijona mark (preko 200 milijonov din); do 22. oktobra je nazadoval na 10.08 milijona mark, v zadnji četrtini oktobra pa se je nadalje znatno skrčil na 6J57 milijona mark (preko 87.5 milijona din). Tako so naše terjatve v Nemčiji v teku enega meseca nazadovale za preko 112 milijonov cFn V nasprotju z nemškim kli-ringom pa kaže klirinški račun s Ceško-moravskfm protektoratom nadaljnje povečanje salda naših terjatev, in sicer za 1.3 na 46.3 milijona Kč Dne 2. novembra je Narodna banka izplačala iz tega klirinškega računa klirinške nakaznice do številke 9450 od 15. septembra.
Naše klirinške terjatve v Madžarski. Id so v zadetku oktobra narasle na 40 milijonov din, kar je povzročilo težkoče v medsebojnem trgovinskem prometu, so zadnje tedne pričele v večjem obsegu nazadovati. Sredi oktobra je saldo popustil na 34.7 milijona din, v tretji četrtini oktobra na 25.7 milijona din, ob koncu mesca pa je znašal le Se 21.8 milijona din. Narodna banka ie v četrtek Izplačala iz madžarskega klirinškega računa klirinške na-kamice do številke 2178 od 12. sept. letos.
Od ostalih aktivnih kllringov beleži klirinški račun s Slovaško zmanjšanje salda naših terjatev od 4.4 na 3.8 milijona Ks, saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa se je povečal za 0.18 na 1.16 mrlijona din.
Med pasivnimi kllringi zaznamuje klirinški račun s Italijo prvikrat občutno zmanjšanje našega dolga. Saldo se je namreč skrčil od 136.1 na 118.5 milijona d'n. Nasprotno pa je ponovno narasel saldo našega klirinškega dolga v Rumuniji od 32.0 na 33.7 milijona din. Naš klirinški dolg v turističnem kliringu z Bolgarijo je ostal skoro nespremenjen na višini 1.8 milijona din. Kliring s Turčijo, kjer smo bili dolgo vrsto let visoko aktivni in so morali naši '^vozniki zaradi visokega salda čakati na vrstni red izplačila tudi poldrugo leto, je prešlo, kakor smo že poro-
čali do popolnega preokreta Saldo našega dolga je v zvezi z uvozom večjih količin turškega bombaža v zadnjih dveh tednih naglo nazadoval in najnovejši izkaz zaznamuje že naš klirinški dolg v turškem kliringu v višini 0JB milijona din. Likvidacijski klirinški račun s 8vico se je v zadnjem tednu oktobra ponovno skrčil za 0.11 na 0.59 milijona švicarskih frankov.
Naša produkcija sladkorja
Vsej naši javnosti so dobro znane težkoče, ki smo jih imeli zadnji dve leti zaradi nezadostne domače produkcije sladkorja 2e v avgustu lanskega leta je prišlo do popolnega izčrpanja zalog in smo komaj prebrodili dobo do nove sladkorne kampanje, kri so jo tvornice pričele prej nego običajno. Ker pa tudi lanska produkcija ni zadostovala za kritje potreb, smo bili letos primorani uvažati inozemski sladkor za čas, dokler ni prišel na trg sladkor letošnje produkcije. S posebno uredbo sta bili državni tvornicj sladkorja na Belju in Cukarici pooblaščeni, da brez carine uvozita 1200 vagonov sladkorja V resnici pa je znašal uvoz le 482 vagonov v vrednosti nekaj manj nego 18 milijonov din, zato pa ob koncu avgusta in v začetku septembra skoro nI bilo dobiti sladkorja.
Glede na izkušnje prejšnjih let so bile domače tvornice letos prisiljene organizirati povečanje produkcije sladkorne pese, da se zajamči kritje domače potrošnje do prihodnje kampanje in da si ustvarimo vsaj malenkostno rezervo. Letošnja sladkorna kampanja je še v teku In bo verjetno trajala do konca mesca. Po prvih cenitvah, ki so bile iznešene v začetku kampanje se je računalo s produkcijo 11 do 12 tisoč vagonov sladkorja. Potek sladkorne kampanje pa je pokazal, da s tako visoko produkcijo ni računati. Zaradi deževnega vremena v zadnji vegetacijski dobi se je kvaliteta sladkorne pese nekoliko poslabšala in so kmetovalci vrhu tega imeli težkoče pri spravljanju pridelka. V strokovnih krogih računajo sedaj, da bo letoSnja produkcija dosegla 10.506 do 11 tisoč vasronov sladkoria, kar na bo dovolj do prihodnjega leta, kajti celoletna potrošnja se pri nas ceni na 9000 vagonov. Ce se v tekočem letu potrošnja ne bo nadalje dvignila, bomo ob koncu avgusta prihodnjega leta imeli še rezervo v višini okrog 1500 vagonov.
Gospodarske vesti
3 Za izvoz kolonijalnega blaga Je potrebno izvozno dovoljenje, tudi če gre za majhne pošiljke do 1000 din. Devizna direkcija Narodne banke je obvestila carinski oddelek finančnega ministrstva, da je za izvoz kave, čaja, kakaa, popra in drugih začimb, nadalje riža, čokolade in podobnega blaga delno ali povsem inozemskega izvora potrebno predhodno dovoljenje odbora za izvoz pri Narodni banki, in sicer ne glede na količino in vrednost. To velja tudi za izvoz v poštnih pošiljkah. Z ozirom na ta sklep bodo carinarnice dovoljevale izvoz gornjih predmetov v poštnih zavitkih samo v primeru, če se pošiljkam predloži predhodno dovoljenje od bo ra za izvoz pri Narodni banki in če je vrednost takega blaga manjša kakor 1000 dinarjev. Kar se tiče blaga, ki je či=to d" mačega izvora, bodo carinarnice dovoljevale njegov izvoz v poštnih zavitkih brez predhodnega dovoljenja odbora za izvor, pa čeprav se na to blaeo nanaša odlok finančnega ministra o izvoznih omeiitvah če vrednost blaga ni večja kakor 1000 din
<= Pobiranje trošarine na bermet vino.
Zbornica za TOI v Novem Sadu se je pri-! tožila na bansko upravo dravske banovine j zaradi pobiranja visokih občinskih trošarin na bermet vino. Banska uprava je vprašanje proučila in je poslala vsem občinam in mestnim poglavarstvom okrožnico. ki pravi med drugim naslednje: Po | dosedanjih razpisih je pobirati občinsko ' trošarino na bermet vino po postavki za j likerje, rum. konjak, šumeča vina in druge luksuzne pijače, ker je to vino smatrati za fino vino. Zaradi ponovnih pritožb proti takemu načinu zaračunavanja trošarine je banska uprava prosila finančno ministrstvo za odločitev, ali je bermet vino fino vino ali navadno vino Finančno ministrstvo je nato z razpisom od 25 junija t L odločilo da je smatrati za fino vino ono bermet vino. ki vsebuje preko j 15% alkohola in preko 5% sladkornega ekstrakta. Vsako drugo vino pa je navadno vino in se nanj pobira občinska trošarina po postavki za navadno vino. Zato naroča banska uprava vsem občinam in mestnim poglavarstvom, naj se pri pobiranju občinske trošarine ravnajo po navedenem navodilu finančnega ministrstva in naj pobirajo občinsko trošarino po postavki za likerje in luksuzne pijače, samo od onega bermet vina. ki vsebuje nad 15% alkohola in nad 5% sladkornega ekstrakta, od vsakega dmgeea bermet vina pa po postavki za navadna vina.
= Uradni tečaji za november. Finančni minister je zaradi pravilnega plačevanja taks po taksnem zakonu določil za november naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, turška lira 398.30, 1 angleški funt 220, ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 54.70. 1 nemška marka 14.30, 1 poljski zlot 8.30, 1 belga 9.30, 1 pengO 8.60, 1 brazilski milrajs 2.80, 1 egiptski funt 228, 1 palestinski funt 225, 1 urugvajski pezos 18.50, 1 argentinski pezos 12.50, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 124.50, 100 švicarskih frankov 1233, 100 italijanskih lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2917.50, 100 bolgarskih levov 46, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1113, 100 švedskih kron 1285, 100 norveških kron 1250, 100 španskih pezet 240, 100 grških drahm 40, 100 čeških kron 150.50, 100 finskih mark 108, 100 letonskih latov 730, 100 Iranskih (perzijskih) rijalov 100 din.
Borze
3. novembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po
33.1250 in v Beogradu po 33.25. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem eiektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 438.50 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 438—439). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, pač pa je prišlo do zaključka v delnicah Trboveljske po 200.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 176.75—179.95, Pariz 99.95—102.25, New York 4408—4468. Curih 995—1005, Amsterdam 2348.50—2386.50, Bruselj 737.50—749.50. — Tečaji na svobodnem trgu: London 218.33—221.53, Pariz 123.52—125 82, New York 5480—5520, Curih 1228 18— 1238.18, Amsterdam 2900.55—2938.55, Bruselj 910.86—922.86.
Curih. Pariz 10.11, London 17.8350. New York 446, Bruselj 74.25. Milan 22.50. Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobenhavn 86.10.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438.50 bi., 4*/o agrarne 54 bi., 4°/« severne agrarne 54 bL, 6°/o begluške 82 bL, 6% dalm. agrarne 74 bi., 6°/« šumske 74 bi., 7*/« stabiliz. 90 den., 7% invest. 98 bi., 7*/t Blair 87 den., 84/. Blair 92.50—94.50; delnice: PAB 200 den.. Trboveljska 200—210 (200), Gutmann 41—50. Sečerana Osijek 90 den., Osječka ljevaonica 151 den.
Beograd. Vojna škoda 438—439, 4 •/• agrarne 53.50 den.. 6% begluške 81—81.50, 6°/« dalm. agrarne 75.50—76 (75.50), 6®/* šumske 73—74.50, 7*/o invest. 99 den.. 7®/* Seligman 99 den. (99.50), 7%> Blair 89.50— 90.50 (89.75\ 8®/o Blair 93 75 d°n.. Narodna banka 6950 den., PAB 204.50 den.
Blagovna tržišča
Sto
+ Chicago, 3. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 86 50, za maj 85.875, za julij 84: koruza: za maj 52.425.
+ Winnlpeg. *3 novembra Začetni tečaji. pšenica: za maj 70, za julij 74.875.
-{- Novosadska blagovna borza 3. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okoL Novi Sad 162 — 163; gor. b. 163 — 164; srem.. Slav. 160 — 162; rž: baška 128 — 130. Oves: baški. sremski in slavonski 144 — 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 147.50 — 150. Koruza; baška 126 — 128: banatska 123 — 125; pariteta Indija 124 — 125 Moka baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 255; »2« 230 — *35: »5« HO — 215; »6« 185 — 195: »7« 157 50 167 50: »7« 122 50 - 125. Fižol: baški. sremski beli brez vreč 330 — 335. Otrobi: baški in sremski 105 — 106 natski 103 — 104.
Zmanjšsale števila lokalnih telefonskih razgovorov
Zagreb, 3. nov. o. Po uveljavljanju uredbe o omejitvi telefonskih lokalnih razgovorov, so ugotovili, da so Zagrebčan telefonirali meseca oktobra za 25 odstotkov manj kakor prej. Preden je stopila v veljavo ta uredba je po statističnih podatkih govoril vsak telefonski naročnik v Zagrebu po svojem aparatu na dan 10.5-krat. Ker je v Zagrebu okoli 8.800 tele-fonsSc h naročnikov, je dalo to na dan 92.400 razgovorov. Pretekli mesec je bilo samo okoli 69.300 razgovorov na dan, torej za 23.000 manj kakor običajno.
Trčenje dveh vlakov v Srentn
Sremska Mitrovica, 3. nov. o Včeraj popoldne sta na železniški postaji v Martin-cih pri Sremski Mitrovici trčila skupaj dva tovorna vlaka, ker je kretničar prekasno prestavil kretnico. Ker pa sta oba vlaka vozila zelo počasi, ni bilo hujše nesreče, kakor da je lokomotiva prvega vlaka vrgla s tira dva vagona drugega vlaka.
Potres v Varaždinu
Varaždin, 3. nov. o. Ob 1.20 ponoči so čutili v Varaždinu in okolici lažji potres, ki je trajal kakih 7 sekund. Smer potresa je bila od severo-vzhoda proti jugu.
ZANE GR E Y
slavni ameriški pisatelj pionirskih romanov, mojster ki ga bralci »Jutra« dobro poznajo, neprekosljivi ribič, ki je s trnkom iztrgal Pacifiku prenekatero morsko velikanko (tako pred nekaj leti 1300 funtov težko mečarico!) — Zane Grey je umrl! Ta novica je šla pred dnevi skozi vse svetovno časopisje. Koliko src je pač užalostila, koliko navdušenih bralcev je neki z bolestjo pomislilo: »Našega ljubljenca ni več!?...«
Ni ga več. Vrnil se je v materinsko krilo narave, ki jo je ljubil, poznal in razumel kakor le malokdo v teh zmehaniziranih dneh. Toda njegova dela ostanejo. Teh del je mnogo, mnogo, med njimi lepo število takšnih, da mu bodo čez čas, ko bodo njegovi vrstniki pozabljeni, zagotovila mesto v vrsti nepozabnih imen. »Jutro«, ki je pripravilo svojim bralcem z romani Zana Greya toliko lepih ur, pa čuti ob njegovi smrti dolžnost, da znova poseže med te zaklade. In tako bo
naš novi roman Zana Grejra
ZAKON ZAPADA
Naši prijatelj In častilci pokojnega mojstra oodo v tej povesti spoznali Zana Greva z dokaj nepričakovane strani »ZAKON ZAPADA« ni dolg roman, a I»«k smo jim, da ga bodo dolgo ohranili v spominu. »ZAKON ZAPADA« je ena Lsmed naj-lepših, najnaravnejših. občečloveško zmerom veljavnih ljubezenskih povesti, kar jih poznamo.
PRICETEK V NEDELJO, DNE 5. NOVEMBRA !
NE ZAMUDITE!
Riviera brez gostov
Niča in Cannes bosta zopet oživela
Zaklonišča proti bombnim napadom
V Londonu najdeš skoro tik vsake hiše zaklonišče za primer napadov iz zraka
V utrdbi na bojišču
Kako poteka življenje na drugi nemški črti — Krompirjeve pojedine pri kmetu — Pošta, največje veselje
vojakov
»Kolnische Zeiutng« priobčuje dopis nekega vojaka iz utrdbe v drugi črti na zapad-ni fronti, ki daje vpogled življenje današnjega frontnega bojevnika. Doslej je tam sicer še vse mirno, le tu pa tam se sproži kakšen strel iz protiletalskega topa. Če bi ne bilo večinoma nevidnega nasprotnika na oni strani, bi moral misliti, da si na mirni dvomesečni orožni vaji.
Včasih se mora v teh okoliščinah pojaviti občutek dolgočasja. Proti njemu je pa mnogo pripomočkov, kakor reševanje ugank, debate o političnem položaju, radio s svojimi koncerti knjige, ki jih pošilja zaledje na fronto, karte in vsakovrstne druge igre.
Obrtniki in profesionalni delavci med vojaki imajo vedno dovoli dela s tem, da napravijo bivanje v utrdbi čim udobnejše. Nastajajo stojala za časnike in kuhinjsko posodo, omare za knjige, okvirji za slike, zavetne stene proti prepihu, stezice in ruše pred utrdbo, ki jih vsi ljubosumno čuvajo, in kar je še takšnih stvari, ki jih zmorejo spretne roke in ki delajo življenje prijetnejše.
Veliko popularnost uživa med posadko kmet, ki leži njegovo posestvo sredi utrjenega pasu. Doslej še ni bilo potrebe, da bi ga evakuirali. Kmetič mirno nadaljuje svoje delo in mnoge oči iz utrdb ga pri tem z zanimanjem opazuje. Ko se je pa nekoč pripravljalo k nevihti in je baš pospravljal žetev, je posadka krepko prijela za delo ter mu v trenu naložila snope na vozove. Mož se je oddolžil s tem, da je zvečer iz vsake utrdbe povabil po dva moža na pojedino pečenega krompirja, slanine, jajec in dobrega žganja. Odtlej se je udomačila
navada, da se shajajo vojaki ob prostih večerih pri kmetu na krompir.
Hrana, ki jo dobivajo od države, je sicer zadostna in dobra, a marsikdo se rajši odpove večerji v utrdbi, da si lahko pri kmetu za 15 pfenigov privošči pečenega prompirja z drugimi dobrotami in pred vsem z malo nadomestila za življenje v normalnih časih. Vojaki pa se tudi radi ponujajo kot pomočniki pri delu tega in drugih kmetov, ki so vztrajali na svoji grudi.
Pranje spodnje obleke je možem enako v spremembo kakor krpanje ln šivanje. Kuhanje perila na veliki peči v utrdbi, pranje, ožemanje, razobešanje in druge takšne stvari opravljajo sami. Pri tem se zgodi včasih kakšna smešna, n. pr. če mora kdo na suhem kosu perila naknadno ugotoviti, da je pozabil oprati levi ali desni rokav. Ko je poveljnik odseka pred kratkim inšpiciral moštvo v položajih, se je nemalo začudil, ko je zagledal med sivo belim vojaškim se perilom, ki se je sušilo na vrvi, mičen, rožnat kos ženskega perila...
Drugače je največji dogodek v tej vsakdanjosti tedaj, kadar prispe pošta in jo delijo med moštvo. Prej je trajalo osem do dvanajst dni, da je dospela do moža, sedaj jo prejemajo po dveh, treh dneh. Te pošiljke delajo može najbolj srečne, pa naj si bodo navadne karte ali zavitki s skromnimi dobrotami. Edino straža, ki za dve uri ne sme niti sesti, niti se vleči ali kje nasloniti, ki sme v tem času dajati samo službena pojasnila ln ne sme sprejemati nobenega daru in tudi ne pošiljk zase, ima tedaj dve trnjevi uri.
0 ta nesrečna ločenka!
V nevednosti je zavrnila milijone
V tovornem oddelku železniške postaje v Kimberleyu v Južni Afriki je ležal že kakšnih 20 mesecev zaboj s pripombo, da ga ni mogoče dostaviti. Nekega dne so položili na zaboj težak kovčeg, pokrov zaboja se je vdrl in prikazal se je paket z napisom »Moja zadnja volja«.
Po bližjem pregledu se je izkazalo, da so v zavitku bankovci, in sicer v vrednosti kakšnih šestih milijonov v naših dinarjih. Našli so tudi več pisem in o stvari so obvestili neko ločeno gospo, ki bi bila mo-
ral zaboj prejeti. Svoječasno je bila sprejem zaboja odklonila, ker so se ji zdeli tovorni stroški, to je približno 400 Din, previsoki.
Zaboj ji je bil poslal nje bivši mož, ki je kmalu potem umrl. Od njega pa je pričakovala vse mogoče, samo ne kakšne dediščine. Iz nekega pisma je bilo razvidno, da jo je določil za edinega dediča. Seveda je bila sedaj takoj pripravljena plačati to-vornino...
Osemnajstkrat pomerjena — nikoli ranjena • •.
Psihologija
in poštenost
Neki ameriški profesor psihologije je dognal na nenavaden način, da sta skoraj dve tretjini washlngtonskih meščanov pošteni. To velja vsaj za tiste meščane, ki razpolagajo s svojim telefonom.
Profesor si je v telefonski knjigi izbral sto naslovov in je na vsakega izmed njih poslal po en dolar. 2e po nekoliko dneh mu je 63 naslovljencev poslalo dolar nazaj a pripombo, da gre gotovo za pomoto. Eksperiment je veljal psihologa 37 dolarjev in stroške za nakazovanje.
Koliko Je vredno človeško življenje
Neko angleško sodišče se ie moralo ba-viti z odškodninsko tožbo po neki smrtni nezgodi. Sodišče je priznalo tožeči stranki 3000 funtov šterlingov odškodnine in je v utemeljitvi navedlo, da so pri izračunanju odškodninske vsote upoštevali, da bi bil lahko ponesrečenec isto take postal tudi žrtev vojne ali zračnega napada.
Časopis v apnii
L. 1889, torej baš pred pol stoletja, ie neki rudar v južnem Harzu zavrgel časnik, v katerega si je bil zavil malico, v neki kot rova Tam so ga te dn> spet našlL 50 let je voda neprestano kapljala na papir in ga polagoma prevlekla s tenko, prozorno toda kakor kamen trdo kožico iz apna. Na ta način se je časnik tako izvrstno ohranil, da ga je mogoče še danes brati, kakor tedaj, ko je bil nov. Nenavadno najdbo so uvrstili v neko zasebno zbirko.
Rekonstrukcija
italijanske vlade
Zvonec ne poje več...
Iz Londona poročajo, da se sloviti zvonec ladje »Lutine« v vežni dvorani poslopja zavarovalne družbe Lloydsov do nadaljnjega ne bo več oglašal. Njegov glas je bilo slišati, kakor znano, vselej tedaj, kadar se je na morju potopila kakšna ladja, ki je bila zavarovana pri tej družbi. V zelo redkih primerih se je oglasil dvakrat, to je pomenilo, da se je kakšna ladja, ki so jo smatrali že za izgubljeno, nenadno spet pojavila.
Fregata »Lutine« se je potopila 1799. v Zuiderskem morju z vso posadko in ž njo se je potopU tovor zlata v vrednosti več sto milijonov dinarjev. Večji del tega zaklada počiva še danes na dnu, a ladijski zvonec so pozneje z nekaterimi drugimi pred meti dvignili in visi danes v ogromni dvorani Lloydsov med sidri in ladijskimi verigami.
Vettk uspeli švicarske razstave
Iz Curiha poročajo, da se more tamkajšnja deželna razstava, znamenita curiška »Landi«. letos navzlic abnormalnim časom ponašat* z velikim uspehom. Še sredi preteklega meseca so našteli vsak dan preko 150.0000 obiskovalcev Prejšnji teden so našteli od otvoritve dalje okrog deset milijonov obiskov.
Dr. FaasOdvi, vodja finskega odposlanstva, Id se že tretjič mudi v Moskvi zaradi ureditve odnofiajev z Rusijo
ANEKDOTA
Vojvodinja de Maine, žena enega izmed sinov Ludovika XIV., v čije salonu so se shajali umetniki, politiki in znanstveniki, je vprašala nekoč nekega svojega gosta: »Ali veste, kakšna razlika je med mano ki uro?- — »Ura nas spominja na čas, pred vašim obličjem pa pozabimo nanj,* se ji je polaskal gost
V Angliji so srečno izpraznili vsa večja mesta ter odstranili iz njih otroke, ženske in starce. Ta slika prikazuje skupino otrok, rajajočih v parku neke graščine, kjer so
nastanjeni
Potegavščina lažnega kuharja
Kako se je slepar okoristil s kuhinjskim orodjem
V neki trgovini z železnino v Turtnu se je pojavil te dni možak, ki je dejal, daje kuhar doktorja Piacenze, katerega stanovanje je natančno navedel, in je naročil večje število kuhinjskih priprav, stroj za izdelovanje ledu, strgala, nože i. t. d. Te stvari naj bi poslali doktorju na dom, kjer jih bodo ob dobavi takoj plačali.
Ko je sel trgovine z železnino prispelv označeno hišo, je v svoje presenečenje opazil »kuharja«, ki je čistil stopnee. »Ne morem lenariti,« je izjavil možak,
»kadar nimam opravka v kuhinji, se zaposlim kje drugje. Postavite stvari sem, ker pojdejo itak z gospodarjem na deželo, in stopiti k doktorju, da vam plača račun.«
Sel je storil po naročilu pa je potem po h ši zaman iskal stanovanja dr. Piacenze. še z manjšim uspehom je iskal potem kuharja, ko mu je v glavo šinila zla slutnja. Mož je bil izg;nil s predmeti, ki so predstavljali precejšnjo vrednost, brez sledu.
Maršal Graziani, bivši podkralj Abesinije, novi načelnik generalnega štaba italijanske vojske
S 76 leti Je napravil izpit
Med mladimi dijaki znanega italijanskega tehničnega zavoda v Vicenzi je prišel te dni k izpitu vitez Luigi Tiberto, 76 let star gospod. Vedno se je zelo zanimal za radijsko tehniko in da bi svoje znanje v tem področju poglobil, se je bil vpisal za slušatelja omenjenega zavoda Njegova vnema je dosegla velik uspeh Izpit je opravi tako sijajno, da so mu podelili diplomo radijskega tehnika z »najvišjim odlikovanjem«.
Gosi so se umaknile vojni
Zavoljo vojne, ki je divjala na Poljskem, so se velike množice divjih gosi preselile iz poljskih močvirnih ozemelj na Madžarsko. Hortobagyjska pusta ni imela še nikoli toliko divjih gosi. Nadaljnja posledica vojne je bil tudi množestveni pojav žerjavov, ki so prileteli s severa na Madžarsko.
Italijanska podmornica 107 ni globoko
Iz Taranta poročajo, da se je te dni po-greznila italijanska podmornica »Liuzzi« 107 m globoko. Na dnu merja je ostala pol ure, nakar je brez najmanjše motnje zopet izplavala na površino.
Ameriški narodni dohodek
Po neki uradni statistiki je znašal ameriški narodni dohodek v 1. 1937. 322 milijard dolarjev. To število predstavlja »srednje število«. Minimum je znašal v zadnjem desetletju, to je 1. 1932., 287 milijard, maksimum pa 1. 1929. 353 milijard dolarjev.
Predsednik francoske vlade Daladier je prejel, kakor poročajo iz ženeve, v zadnjem času številne pritožbe, da so Modro obalo, posebno Cannes in Nico, podredili istemu stanju pripravljenosti kakor mesta v vojnem pasu. Modra obala je ostala zavoljo tega skoraj brez gostov in treba je storiti ftim prej, kar je mogoče, da se dotok tujcev usmeri spet nanjo.
Na te pritožbe je ministrski predsednik pred vsem odredil, da se zatemnitev ob Modri obali odpravi, tako da se bo mogel promet v gostilnah in zabaviščih razvijati v normalni razsvetljavi. Največji francoski provincialni Bet, »Eciaireur de Niče«, je objavil pismo ministra za javna dela, ki ga je prejel ravnatelj tega lista V tem pismu sporoča minister, da se bo z 19. t m. obnovil promet s spalnimi vozovi na
Iz zgodovine ur
Vodne, sončne in peščene ure
Prvo ljudstvo, ki si je dan razdelilo v določene dele. so bili morda Asirci V času Sardanapala II. so upoiabljali že ure na vodo, valjaste posode iz kovine, ki so jih napolnili z vodo in je potem voda kapljala tako, da so morali vsako posodo v enem dnevu šestkrat napolniti i novo vodo
Vse vodne ure v Ninivah so polnili istočasno na znak čuvaja v nekem stolpu in trop izklicaicev je poedine jddelke dneva naznanjal po vsem mestu Vodna ura je bila poleg solnčne ure, ki men čas po dolžini sence, mnogo stoletij edini merilec časa. V Aleksandriji sr. vodno uro izpopolnili s časovno razpredelnico in kazalcem, v dobi helenizma je bil Egipt veliki trg za ure tedanjemu sveiu svoje izdelke te vrste je prodajal po najvišjih cenah v vse dežele.
Ob zmagoslavnem Pompejeverrt pmratku v Rim I 62 pred na<im stc.em so k 't nui dragocenejši plen nosi! v spi v •in -y uro iz zakladnice pont;j?k.ga kra la Ta ogromna post><la ki so io nan •ln'n le en krat na dan je bila vsa iz zlata kazalci so ji bili posuti z majhnimi rubini in vseh 24 dnevnih ur je bilo vdelanih s safiri. Naval
radovednežev, ki so si hoteli v Rimu oglodati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji
Staroveške ure so bili v prvih stoletjih srednjega veka popolnoma pozabili, dokler ! ni bagdadski kalif Harun el Rašid Karlu Velikemu podaril dragoceno vodno uro. To tehnično čudo tedanjega časa je bilo iz brona z vdelanim zlatom, imelo je kazalnik in bilo. Ustrezajoče število krogel je padalo v kovinsko posodo in oznanjalo ure. med-i tem ko se je istočasno odprlo 12 vrat, pri-! kazalo se je 12 jezdecev in spet izginilo. 1 V istem času je menih Liutprand, ki je bil na novo odkril izdelovanje stekla, izde-j la? peščeno uro in Karel Veliki si je dal napraviti veliko uro te vrste, v kateri so bile ure dneva označene z rdečimi črtami Vsakih 12 ur so »o veliko uro obrnili. Na Kitajskem ki se ponaša s toliko starimi iz-"tiv. pa ie bil že dosti prej zvezdoslovec Hang sestavil uro. ki je kaznla tudi mesece, dneve, tedne, tek <onca, meseca in petih premičnic ter druge pojave na nebesnem svodu. Te ure so se v srednjem veku počasi udomačile.
VSAK DAN ENA
»Na žalost vam moram sporočiti, da tukaj . ni nikogar doma, če pa morem vam kaj pomagati, sem prav rad na razpolago...«
(«Everybodys weekly«)
Finski delegat v Moskvi
progi Niča—Basel—MIlan—Rim, oziroma Niča—Basel—Milan—Budimpešta. Minister izraža tudi svoje začudenje, da so skoraj vsi tujci zapustili Nico in Cannes kakor da bi tema mestoma kdaj mogla pretiti nevarnost.
Artist Aleksis Linton prireja v sedanj vojni dnevno po štiri predstave za dobre živce. V desko, pred katero stoji živa ženska, vrže vsako pot po osemnajst bodal — in s
nobenim ne zadene v živo..*
Prevarani pingvini
V londonskem živalskem vrtu imajo trenutno težave z dobavo rib za prehrano cele vrste tamkajšnjih živali. Posebno tolšča-ki pa so zavračali trdovratno vsako drugo hrano. Bistroumen mož si je potem izmislil, da bi surovo meso, ki jim ga dajejo kot hrano, pomočili prej v ribje olje — in odtlej se pingvini ne upirajo več spremembi svojega jedilnega lista.
se o Izselitvi Nemcev 1 b Hv,ienia na d«zei?
--- —• w » • • V waaaww f	nemn/in nnnAn< M»A D^H.__^
Glavno glasilo naše nemške manjšine pravi, da izselitev Nemcev iz Jugoslavije še ni aktualna
Pod naslovom »Zaključna beseda k vprašanju preselitve« je objavil novosadski »Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo v Jugoslaviji živečih Nemcev, svoje informacije o momentanem stanju te zadeve. V uvodu pravi, da je nemško načelo o preselitvi aemških narodnih manjšin v Nemčijo izzvalo najrazličnejše razlage in domneve, ki so dovedle do neutemeljenega vznemirjenja pripadnikov nemške narodnostne skupine. Ugodilo se je celo, da so »neodgovorni elementi izrabljali to vznemirjenje v spekulativne in druge nelepe svrhe« List pravi, da se je zaradi tega obrnil na pristojno nemško mesto in da lahko na osnovi tam dobljenih informacij sporoči to-le:
»Vprašanje preselitve Nemcev iz Jugoslavije še v nobenem pogledu ni aktualno.
Zaradi tega so brez predmeta tudi vse
javne razprave o taki preselitvi. Zlasti lahko tudi ugotovimo, da so netočne vesti, po katerih sta nemška in jugoslovenska vlada že stopili o tej stvari v stike. Poudarja se, da ima zamisel preselitve namen prispevati nov in pomemben doprinos k pomirjenju Evrope s tem, da se odstranijo vsi momenti, ki bi lahko dovedli do trenj med državami. Kakor pa smo že omenili, Izvedba preselitve iz Jugoslavije ta čas ni aktualna. Ako bodo postali taki ukrepi kdaj potrebni tudi tukaj, je razumljivo, da se bo ta akcija izvedla samo v sporazumu z jugoslovensko vlado ln na osnovi svobodne izselitve.«
Na koncu pravi »Deutsches Volksblatt« da s tem zaključuje v svojih predalih razpravo o preselitvenem vprašanju.
Beležke
Minister dr. Budisavljevič pri Miši Trifunoviču
Iz Beograda poročajo, da je nvnister dr. Srdjan Budisavljevič v svojem svojstvu predsednika Samostojne demokratske stranke včeraj obiskal poslevodečega podpredsednika Narodno radikalne stranke Mišo Trifunoviča. Obisk predstavlja nadaljevanje obiskov, ki jih dela dr. Budisavljevič po svoji izvolitvi za predsednika SDS pri predstavnikih vseh ostalih strank, ne glede na to, ali sodelujejo v vladi, ali pa so v opoziciji
Kulturno in politično delo
»Nova pravda«, glasilo slovenskega narodnega delavstva, objavlja uvodnik o nalogah slovenske inteligence. Uvodnik prihaja do zaključka, da slovenska inteligenca posveča premalo pozornosti ljudstvu na deželi, in piše:
»Preglejmo sezname profesorjev ljubljanske univerze in vidimo, da je zelo, zelo skromno število onih, ki so s svojim delom v najožjih stikih z deželo. Slovensko gledališče omejuje v veliki večini svoje delo samo na mesto. Umetnostne razstave na deželo ne pokukajo. Povprečen slovenski človek jedva ve, kaj je likovna umetnost. Usodna slovenska razvada je, da na našn tleh poganjajo kakor gobe razne politične smeri, zbrane v posameznih političnih skupinah. '.Pe skupine se krase z lepimi nazivi in hočejo biti najbolj ljudske, najbolj demokratske in najbolj edino zveličavne. Če pa pogledamo niih stvarni stik z ljudstvom, pa vidimo, da ni sledu o njem Tako prhaiajo v ljudstvo razne ljudske fronte, trejt' tabori in mnoge osamele politične skupine, ki komaj vedo. da delavec živi od težkeea dela v tovarni, kmet pa od truda na njivi.«
S seje vodstva JRZ
Kakor smo že poročali, je bila v četrtek v Beogradu seja predsedstva Jugosloven-ske radikalne zajednice. Seji je predsedoval predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je poročal o političnem položaju in delu vlade. Na konferenci so. kakor pravi službeni komunike, razpravljali o razpisu občinskih volitev in o izvedbi splošne državne preureditve v krajih izven banovine Hrvatske. Ta preureditev bi se imela izvršita po načelih popolne enakopravnosti in narodne samouprave ter v duhu narodnega sporazuma.
(Jredba o prenosu kreditov na banovino Hrvatsko
Objavili smo že vsebino uredbe o prenosu postavk iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko. Včeraj je bila ta uredba objavljena tudi v Beogradu obsega 14 členov in ne vsebuje nobene važnejše določbe razen onih, ki smo jih v »Jutru« že navedli. Na banovino Hrvatsko se z njo prenašajo krediti v skupnem .znosu okrog 300 milijonov dinarjev.
»Slovenski gospodar4* je nepoboljšljiv
Mariborskemu »Slovenskemu gospodarju« moramo priznati, da zna tako vztrajno lagati, da na koncu menda celo sam verjame svojim debelim lažem. Ponovno smo ga že pozvali, naj vendar dokaže svojo trditev, da so napredni Slovenci med pogajanji za sporazum ponuja'i Slovenijo Zagrebu, kjer pa so to ponudbo odklonili. Vsi naši pozivi so naleteli na gluha ušesa.
Kljub temu pa »Slovenski gospodar« v zadnji številki zopet pogreva to svojo staro laž o prodajanju Slovenije Zagrebu in se povzpenja celo do trditve, da so pričeli naprednjaki ravno zato fvojo akcijo proti banovrnskim samoupravam, ker so bili s svojimi ponudbami v Zagrebu odbiti Kakor je zlagano, da bi naprednjaki ponujali Slovenijo Zagrebu, ravno tako je seveda zlagano, da bi bili slovenski naprednjaki začeli kako »akcijo proti banovin-skim samoupravam.«
Napad in odgovor
»Straža v viharju« se je strahovito zaletela v glasilo krščanskih socialistov »Delavsko pravico«, kateri očita, da je objavila zadnjih šest let celo vrsto marksističnih zablod in boljševiskih simpatij, zabe-ljenih s krščanskimi resnicami. Obtožuje jo tudi. da je svoje čase smešila papeževo socialno okrožnico in da so voditelji Jugoslovanske strokovne zveze skupaj s svojo organizacijo sprejeli Marxov social-no-gospodarski program.
»Delavska pravica« in vodstvo Jugoslo-venske strokovne zveze odgovarjata sedaj mladim gospodom pri »Straži v viharju« in med drugim ugotavljata, da je Zveza združenih delavcev nedavno prestopila v Jugoras, ki je kot vsedržavna organizacija nacionalnega delavstva v Jugoslaviji versko povsem indiferentna. Mladi gospodje pri »Straži« — pravi dalie odgovor — naj se zato najprej pomenijo s prijatelji v Zvezi združenih delavcev in ko bodo ta razgovor uspešno končali, pa naj se brigajo za prilike v Jugoslovanski strokovni zvezi , ki je ostala zvesta svojemu ustanovnemu programu.
Razmejitev Merkurja
V Beogradu se mudita komisar osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Su-zor) Jurij Gašparac in pomočnik generalnega direktorja Jezič. Po informacijah zagrebških listov je njun beograjski obisk v zvezi z uredbo o prenosu poslov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje na ban sko oblast v Zagrebu. Uredba je že sestavljena, vsebovala pa ne bo nove ureditve delavskega bolniškega in starostnega zavarovanja, ker bo ta kočljiva zadeva urejena s posebno uredbo, za katero pa so potrebni še nekateri študiji.
Ravno tako bo po zagreDških informacijah tudi vprašanje teritorialnega delokroga za bolniško blagajno zagrebškega Merkurja rešeno šele naknadno. Baje hoče minister počakati, da se razčistijo razmere med člani Merkurja samega, ker so sedaj člani razdeljen: v dveh skupini, od katerih prva zahteva, da bi obsegal delokrog Merkurja še naprej vso državo, druga pa se strinja z njegovo omejitvijo na ozemlje banovine Hrvatske.
Deput»e~je v Zagreb in v Beograd
Kakor poročajo snočni zagrebški listi, je prispela včeraj v Zagreb deputacija 120 kmetov iz obeh sremskih srezov Šid in Ilok ki sta bila na novo pripojena banovin; Hrvatski V deputaciji so bili poleg Hrvatov tudi Srbi, Slovaki in Nemci. Odposlanci so obiskali v Zagrebu se mude-čega podpredsednika vlade dr. Mačka, podpredsednika in tajnika HSS inž. Ko-šutiča in dr Krnjeviča ter bana dr. Šu-bašiča Vsem so spo^-ofMlj svoie zadovoljstvo in svojo zahvalo, da sta prišla sreza v okrilje Hrvatske.
Po pisanju zagrebšk'h listov so prebivalci. šidskega iloškega sreza odposlal"' to deputacijo zaradi tega. ker je odšla večja deputacija tudi v Beograd, tja pa s prošnjo. naj bi ostala oba sreza še dalje pri dunavski banovin', kateri sta pripadla doslej, in naj se ne bi pripojila Hrvatski.
Smrt
političnega atentatorja
Kakor poročajo zagrebški listi, je umrl v kaznilnici v Lepoglavi Stevo Pejnovič. ki je pred tremi leti ustrelil v Liki radičev-skega poslanca Karla Brkljačiča. Pejnovič je bil zaradi svojega zločina obsojen na dosmrtno ječo ter je sedaj podlegel jetiki.
Izgube iti pl?n Sovjetske Rusije na Poljskem
Predsednik sovjetske vlade Molotov je na seji boljševiškega parlamenta dne 30 oktobra poročal tudi o rusk;h izgubah v vojni s Poljsko ter o vojnem plenu, ki je padel v roke sovjetskim četam. Po njegovih podatkih so sovjetske čete v beloruskem odseku imele 24f mrtvih in 503 ranjene j ostala v obratu. Kupna cena znaša 70.000 na u* ajlnskem odseku pa 737 mrtvih in ' ««« 1862 ranjenih Skupne izgube na mrtvih in ranjenih znašajo tedaj 3348 vojakov. Zato pa je sovjetski vojski padlo v roke baje 900 topov, 10.000 strojnih pušk, 300.000 pušk, 150 milijonov patron, več ko milijon strelov topovske municije 300 letal itd. Zasedeno ozemlje obsega 196.000 kv. km. z blizu 13 milijonov prebivalcev. Beloruskih ta! je zasedenih 110.000 kv. km s 4,800.000 prebivalci, ukrajinskih pa 86.000 lov. km z okrog r nrlijor v duš Od teh 13 milijonov jih je preko 7 milijonov Ukrajincev, več ko 3 milijon' 8elorusov. preko en milijon Poljakov in en milijon 2idov. Po starih poljskih statistikah so te številke bistveno druge in so sovjeti zasedli ozemlje na katerem živi nad 5 milijonov Poljakov.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes, jutri v nedeljo in v ponedeljek ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) češki velefilm »Križev pot župnika« po romanu J. 6. Baara. Med dodatki tudi kulturni film »Arttoti dela« in Untverzum avočni tednik. — Sledijo »Divne laži Nine Pe trovne«. (—)
POLJCANE. Nepričakovano je umrl te dni bivši delavec na Magerlovl žagi 27 letni fierbel Franc lz Poljčan. Čeprav je že dalje časa bolehal, vendar nI nihče pričakoval njegove smrti tako naglo. Ko Je zadnjič prišel iz Maribora, kjer se je mudil na orožnih vajah, čez noč domov, ga je zadela kap in ga je žena zjutraj našla mrtvega. Pokojni šerbel, ki se je pred dobrim letom poročil, zapušča mlado vdovo, mater ter brate in sestre. Tovarna Magerl, kjer Je bil pokojni šerbel svoječasno zaposlen, Je poklonila ob priliki prenagle smrti mladega delavca vdovi znatno podporo. Podjetju, ki je s tem plemenitim činom najlepše pokazalo sočustvovanje do delavstva, zasluži vso pohvalo. — Zaradi izdaje dovoljenja gradnje vodovoda v Stu-denicah pri Poljčanah bo 6. novembra na licu mesta komisija, kamor so vabljeni mejaši in interesentL
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. prekrasen film »Vivere« (živeti). Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
TRžIC. Kino predvaja danes ln Jutri v nedeljo veseli film »Nasainareni svadljiv-cl« (Prevarani prepirijivci). (—)
LJUTOMER. Zvočni kno Sokolski dom predvaja drevi ob 20. isi jutri v nedeljo ob 4. popoldne ln ob 8. zvečer film »Beg v srečo«. (—)
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Havajski zvoki«, ki je poln havajskih napevov in je sneman v naravi Običajni dodatek z Disneyevo kolori-rano šolo. (—)
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes m jutri novodobni film »Zastrupljena mladost«. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo. ob 4. (po končani tomboli) ln ob 8. zvečer mojstrovino italijanske filmske produkcije »Beli eskadron«. Pose ti te! (—)
Z Jesenic
Preureditev poštnega poslopja na
Jesenicah. Jeseniško poštno poslopje služi svojemu namenu že okoli 33 let. Kakih 20 et je povsem ustrezalo prometu, toda zadnja leta, ko je število prebivalstva močno naraslo ln ko se je število poštnega osebja skoraj potrojilo, ni več zadoščalo stalno naraščajočim potrebam. Poštna direkcija Ljubljani je spoznala, da to stanje ne more trajati naprej. Priskrbela Je denar za preureditev notranjih prostorov in pred kratkim se je začelo delo. Levo krilo poslopja bo Vse premenjeno. Vrata na skrajnem kriiu poslopja so zazidali. Zdaj bo vhod za stranke skozi glavna vrata. Pri vhodu na desno bodo telefonska celica, velika veža za stranke in velika soba za poslujoče uradništvo. Za poslovanje s strankami so določena štiri blagajniška okenca (zdaj sta samo dve). Bolj na desno bo imel poštni upravnik svoje prostore, ki bodo zvezani z oatplmi uradnimi prostori. Za pismonoše so določeni posebni prostori. Poštno osebje bo prihajalo v urad s kolodvorske, stranke pa • cestne strani. Za potujoče osebe je na kolodvorski strani pošte narejeno okence, kjer se bodo lahko hitro reševale nujne zadeve. Ta preureditev poštnega poslopja je le zasilna. Prostori so sicer smotrno urejeni, vendar pa spričo naraščajočega prometa ne bodo dolgo zadoščali. Poslopje se bo moralo prej ali slej dvigniti za eno nadstropje.
Iz Ljutomera
lj— Izprememba posesti. Učitelj Franc Zacherl je prodal svojo hišo na Miklošičevem trgu gdč. Belčevi za 50.000 din in svojo vrtno parcelo dr. Cirilu Porekarju za 20.000 din, sam pa si je prezidal hišo pok prleškega pesnika Petra Skuhale v prijazen Tuskulum. — Posestnik Ivan Rako-vec je prodal svojo hišo na Podgradju v kateri je znana gostilna po domače »Janka pusta« vodji električnega podjetja Edvinu Vrbnjaku. Gostilna, ki je priljubljena izletna točka, bo menda še nadalje
Sokolsko delo v Celju
Razgiban občni zbor Sokolskega društva Celja-matica
Pouk na nemških visokih šolah
Pred štirinajstimi dnevi smo po informacijah nemškega konzulata v Ljubljani objavili pregled onih visokih šol v Nemčiji, ki poslujejo tudi sedaj med vojno in prihajajo v poštev za inozemce. Medtem so bila obnovljena predavanja še na nekaterih nadaljnjih visokih šolah, tako da so sedaj odprte naslednje visoke šole:
a)	univerze: Berlin, Munchen, Dunaj, Leipzig. Jena, K8nigsberg (razen medicinske fakultete), Vratislava, Gottingen, Er-langen, Marburg (samo medicinska in pri-rodoznanstvena fakulteta).
b)	tehniške visoke šole: Berlin. Munchen, Dunaj, Gdansk, Vratislava, Braunschweig, Dresden.
c)	druge visoke šole: živinozdravniška visoka šola Hannover. gozdarska v. š. Eberswalde, gospodarska v. š. Berlin, kmetijska v. š. Tetschen—Liebwert, trgovski visoki šoli Konigsberg in Leipzig v okviru tamošnjih univerz ter visoki šoli za poljedelstvo in za svetovno trgovino (eks-portna akademija) na Dunaju, tudi v okviru dunaiske univrae. Dalje nadaljuje G6t-hejev zavod pri Nemški akademiji v Miln-chenu svoje znane »nemške tečaje za inozemce«. Nemško proavetno ministrstvo v Berlinu napoveduje, da bo kmalu obnovljeno normalno delo še na nekaterfli drugih visokih šolah.
din.
lj._ Nova hiša. železničar Roman Bra-tuša si je zgradil blizu Kranjčeve opekarne lično enodružinsko hišo za približno 50.000 din. To je edina stavba, za katero se je Ljutomer povečal v tem letu. O projektiranem Zdravstvenem domu se nič več ne govori. Menda bo Žadeva popolnoma zaspala.
lj— Premestitev. Sreski načelnik dr. Farčnik je premeščen v Ptuj. Na njegovo mesto pride g. Otmar Skale iz Kočevja. Dr. Farčnik je služboval v Ljutomeru nad sedem let in si je kot uradnik in zasebnik . pridobil povsod odkrite simpatije. Odločen ln obenem koncilianten je načeloval srezu v precej burnih časih, skrbel vedno za korist ljudstva in čuval hkratu ugled obla-stev. Zglednemu uradniku želimo na novem mestu mnogo uspehov in zadovoljstva!
b 9Cran*a
r— Dijaška kuhinja in dijaki državne tekstilne šole v Kranju. Pred dnevi je upravni odbor Dijaške kuhinje sklenil, da dijaki državne tekstilne šole ne bodo več dobivali znižane hrane. Prizadeti se zdaj prehranjujejo v ljudski kuhinji. Po tem odloku dobivajo znižano hrano samo tisti dijaki tekstilne šole, ki spadajo v kranjski srednješolski okoliš* to so dijaki, katerih, starši oivajo v srezih Kranju, Radovljici in škofji Loki. Iz teh srezov pa so na tekstilni šoli samo trije dijaki, za katere morda niti ne bi prihajalo v poštev to vprašanje. Ob izstopu tekstilnega diiaštva iz Dijaške kuhinje, ker noče plačevati cele hranarine, se je reklo, da je bil ta korak napravljen zaradi protesta. Temu pa ni tako. Cela hranarina v Dijaški kuhinji znaša mesečno sicer 210 din ali 7 din dnevno, medtem ko morajo v Ljudski kuhinji plačevati 8 din dnevno, toda v Dijaški kuhinji bi morali tekstilni dijaki plačevati 210 din mesečno ne glede na to, kolikokrat v mesecu bi dobili kosilo in večerjo. Tako bi morali plačati lOmesečno hrana-rino v skupnem znesku 2100 din, in v tej vsoti so zaračunana tudi kosila in večerje, katerih sploh ne bi dobili, in to v času božičnih in velikonočnih počitnic, ko bi odšli domov. V Ljudski kuhinji pa bodo plačevali samo dnevno in bodo tako v času počitnic prihranili toliko, da bo skupni letni iznos plačila manjši kakor v Dijaški kuhinji. Ker Je ta dijaška podporna institucija velike socialne važnosti, bi samo
Celje, 2. novembra
Sokolsko društvo CMje-matica je imelo v ponedeljek zvečer svoj 50. redni letni občni 5bor v veliki dvorani Narodnega doma.
Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec je v začetku pozdravil zastopnika so-kolske župe podstarosto br. Cepina in zastopnika tiska. V svojem" poročilu Je ome-^il, da bo slavilo Sokolsko društvo Celje matica prihodnje leto 50le trtico svojega obstoja ter svojega izredno pomembnega in uspešnega delovanja. Nato se je spomnil starešine Saveza SKJ Nj. Vel kralja Petra n., češkega in poljskega sokotetva ter bratov Sokolov v banovini Hrvatski Zborovale! so počastili spomin letos umrlih društvenih članov br. Franja J oš ta in br. Vinka Kukovca ter staroste ljubljanskega matičnega društva br. Kajzelja. Društvo je letos uvedlo obrambno in stražno službo, katere duša je bil prejšnji poveljnik 39. pp. generalštabni polkovnik lwr. Dragoljub Mi-hajlovič, ki mu je bil poslan z občnega zbora topel sokolski pozdrav. Starosta se je zahvalil vsemu prednjaškemiu zboru za požrtvovalno delo. Sokolsko društvo Celje matica se je udeležilo raznih sokolskih zie-tov in sodelovalo tudi na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji. Društveni načelnik br. Konrad G rilec je na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi zelo častno zastopal jugoslovenske barve. V Parizu si je priboril drugo, v Varšavi pa prvo mesto. Vprašanje sokolskega letnega telovadišča bo morda kmalu rešeno. Občina namreč namerava prepustiti Sokolu in SK Celju namesto Glazije zemljišče ob Stritarjevi ulici ter ga preurediti v športni ln tele-vadni prostor. Starosta se je iskreno zahvalil tisku za podporo, ki jo izkazuje društvu. Z večjimi zneski sta društvo gmotno podprli le Celjska posojilnica in mestna občina, banovinski prispevek pa je izostal. Vse društveno telovadno orodje uporablja ▼ mestni telovadnici tudi vsa mladina mestna narodne šole. Vladni svetnik br. Emilijan Lilek je poklonil društvu na dan občnega zbora 3.000 din za narodno obrambo. To obvestilo so sprejeli udeleženci z živahnim odobravanjem.
Tajnik br. Hočevar je poročal o podrobnem društvenem delovanju. Društvo Je priredilo komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem, organiziralo predavanje br. polkovnika Mihajloviča o proboju solunske fronte, priredilo idejni tečaj za nove člane, proslavilo kraljev rojstni dan, češkoslovaški narodni praznik in naš praznik zedl-nienja priredilo božičnico za revne pripadnike, Silvestrov večer, otroško mažka-rado, interno maškarado za članstvo, predavanje za članstvo in naraščaj, priredilo 4. junija povorko po mestu in javen telovadni nastop v Celju, se udeležilo župnega zleta v Murski Soboti in odkritja spomenika kralja Aleksandra L v Trbovljah, okrožnega zleta v Laškem, otvoritve Sokolskega doma v Žalcu in Zleta jadranskih žuip na Sušaku in junaškega zleta v Sofiji, uprizorilo v celjskem gledališču burko »Zadrega nad zadrego« ter ustanovilo društven jazz in ofkester. Društveni načelnik br. Konrad Grilec ln
želeli, da upravni odbor seznani javnost s pojasnili, zakaj ne bi smeli biti vsi tekstilni dijaki deležni znižane hranarine.
Iz Krškega
žrtev- fantovskega poboja. V obupnem stanju leži že od prejšnje srede 25. oktobra v krški bolnišnici 201etni kmečki delavec Lojze štamfelj z Golka pri Leskov-cu. Na glavi je dobil smrtnonevarno poškodbo najbrž s kolom v bitki nič manj kakor desetorice kmečkih fantov iz Selc in z Golka. Obe vojski sta se že prej večkrat spopadli, vendar se je končalo zmerom brez hujših posledic. Tokrat je bilo drugače. Plačilo prejmejo pretepača pred kazenskim sodiščem v Novem mestu.
kr— Samomor. V glavo se je ustrelil pri mostu v Brežicah Lojze Vrtiha iz Viher. Obležal je mrtev. Vzrok ni znan.
kr— Ogenj v zidanici. Pred dnevi je začela goreti skoro nova zrdanica posestnika Antona Bogolina v Spodnjih Dulah. Kakor kaže, se je vnelo seno v podstrešju in je požar uničil že streho kakor tudi postrešje in vso krmo. Pravočasno so prihiteli ljudje in preprečili nadaljevanje požara, ki bi bil sicer gotovo uničil poleg poslopja tudi 35 hektov vina. škoda bo delno poravnana z zavarovalnino.
kiv— Tatinsld hlapec. Pri veleposestniku Vinku Bonu v Krškem se je vdinjal kot hlapec komaj dobra dva tedna neki Ska-licki. Te dni pa je izginil. Odnesel je vrtnarju iste hiše razno obleko perilo in obutev ter gotovine v vrednosti preko 2000 din. Orožništvo ga zasleduje.
kr— Spomin na umrle vojake. Kakor vsa povojna leta je bila tudi letos za Vse svete na bolniškem pokopališču skromna počastitev vseh tamkaj pokopanih. Po blagoslovu so pevci zapeli žalostinke, gasilska godba pa je zaigrala žalne koračnice. Na tem pokopališču počiva 32 vojakov, tel so umrli med svetovno vojno v bivših krških vojnih bolnišnicah.
kr— Novo vino. Vinogradniki so že pričeli ponujati nove vino. Ugotovljeno je. da letošnja kakovost novega vina zelo presega lansko. Zadnje dni se je zglasilo z Gorenjskega nekaj vinskih trgovcev. Nakupili so precej novega vina. Letos pa je na razpolago poleg izvrstnega rdečega tudi belo vino. za katero vlada med kupci posebno zanimanje.
kr— Kupčija z živino, v našem okolišu se je kupčija z živ no živahno razvila. Trgovci so pokupili večje število lepih voiov in jih odpremili na Sušak. Cena Je bila 4.75 do 5.50 din za kg žive teže..
Iz Murske Sobote
ms— Šolski vlak ujcinjen. Po novem voznem redu bo prenehal voziti vlak, ki prihaja v Mursko Soboto okrog poldne in s katerim se vozijo dijaki iz Ljutomera v so-boško gimnazijo k popoldanskemu pouku. Zaradi pomanjkanja prostora ima namreč 7 razredov popoldne pouk, vozi pa se s tem vlakom okrog 45 dijakov, med katerimi je ogromna večina takih ki ne bodo mogli nadaljevati šole, ker 90 prerevmh staršev. Prav tako je ukinjen jutrnji vlak iz Murske Sobote do Ormoža s katerim se vozijo učenci v meščansko Sok) v Ljutomer.
ms— Tekme moškega naraščaja. Moški naraščaj Sokolskega društva Murska Sobota je nedavno tekmoval y dveh oddelkih.-Višji oddelek je tekmoval iz sledečih 4i-' sciplin: poznavanje sokotetva, drog, brad-
načelnica s. Mimica Lojkova sta poročala podrobno o tehničnem delovanju. Telovadilo je 171 pripadnikov moških mladinskih -oddelkov, 58 članov, 137 ženske dece, 58' naraščajnic, 46 članic in 26 starejših sester. Blagajnik br. Svet je poročal, da so znašali društveni dohodki 49.745.87 din, izdatki pa 47.500.94 din, prebitka v blagajniškem prometu je torej 2.244.93 din. Po poročilih predsednika gospodarskega odseka br. Dolžana in blagajnika gospodarskega odseka br. Jožeta Pečnika je prejela uprava na predlog člana nadzornega odbora br. Čira Sadarja razrešnico, blagajniku pa je bilo izrečeno priznanje s pohvalo. Matrikar br. Miro Modic je poročal, da ima društvo 372 članov, 124 članic, 86 moškega in 68 ženskega naraščaja ter 130 moške in 143 ženske deoe. Predsednik lutkovnega odseka br. Baša je navedel, da je priredil lutkovni odsek v pretekli sezoni 6 lutkovnih iger. Lutkovni oder bodo premestili sedaj iz Sokolskega doma v Ga-berju v mesto, najbrž v Celjski dom. Nato je še poročal br. Hočevar o delovanju odseka za sokolsko Petrovo petletko in odseka za nabavo krojev.
župni podstarosta br. Cepin je pozdravi občni zbor v imenu celjske sokolske župe in v lepem govoru pozval sokolstvo k podvojenemu delu za proslavo 501etnioe celjskega Sokola. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec se je zahvalil vsem sodelavcem v upravnem odboru, prednjaštoem zboru in gospodarskem odseku za požrtvovalnost ter Celjskemu pevskemu društvu za sodelovanje pri sokolskih prireditvah.
V novi upravi so naslednji bratje in sestre: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Nendl, tajnik Janko Hočevar, za. pdsnikarica Mimica Lojkova, blagajnik Svet, matrikar Miro Modic, proevetar Cepin. knjižničar Selevšek, načelnik Konrad Grilec, L podnačelnik Koncilija, H. podna-čelnik Gala, načelnica Nada Delakordova, I. podnačelnica Zdenka Cergolcnra, H. pod-načeJnica Anica Pfef ene r jeva, odlborniki Matko šmid. Baša Dolžan, Jože Pečnik in Zofka Debelakova, orodjar Tratnik, garderoberka Valda Inkretova, praporščak Go-ručan, referent za tisk Cepin, referent za sokolsko Petrovo petletko Dolžan, referent za župni socialni odsek Anton Baša, društveni zdravnik dr. Flajs. Revizorji: Ciro Sadar, Bernard Wltavsky in Drago Na-prudnik. člani častnega razsodišča: dr. Nemfl kot predsednik ter dr. Požar, dr. Dolničar, dr. Milko Hrašovec in dr. Orožen. Predsednik gospodarskega odseka Je br. Dolžan.
Ob zaključku je sprejel občni Zbor Se naslednja dva predloga uprave: 1. Vsi člani do 50. leta starosti in krojaši brez ozira na starost so brez izjeme dolžni udeležiti se redovnih vaj. na katere jih pozove načelnih tvo v večjih skupinah. 2. V pretiJijaški zbor so dolžni vstopiti vsi oni bratje in sestre, ki jih na predlog načelništva, ki bo upoštevalo starost, prilike in sposobnost, k temu pozove društvena uprava. Ce dela ne sprejmejo in se za to zadostno ne opravičijo. se pregrešijo proti prvemu odstavku sokolske prisege in se proti njim postopa disciplinsko.
Ija, konj na sir brez ročajev, skok v višino, met diska tek na sto metrov. Izostalo je streljanje. Tekmovalci so dosegli sledeča zaporedna mesta: Šumak, Droč, Desko-vič, Krčmar, Gomboši. V nižjem oddelku so iz disciplin poznavanje sokolstva, krogi, koza, skok v daljino, tek na 60 m in met žoge s pentljo, dosegli mesta po vrstnem redu: Urek, Intihar, Rusanov, Samec, Gre-gorič, Lah, Gorčan. Sodili so: Aleksander Veble, Jože VeJner, Štefan Benko in Franc Bračko.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 4.: Striček Vanja. Red B. Nedelja, 5. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: številka 72. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 6. ob 15.: Antigona. Predstava za Klasično gimnazijo.
Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili Jutri v nedeljo popoldne po znižanih cenah priljubljeno mladinsko igro »Snegulčica« v stihih Pavla Golie. Starši, razveselite svoje malčke ter jih pripeljite k igri, ki bo ostala otrokom v najlepšem spominu.
»Številka 72« je Langerjeva »gra, katere dejanje se godi v ženski kadilnici, kjer igrajo kaznjenci od neke jetmee napisano zgodbo zločina, v katerega je bila zapletena. Dejanje in nepredvidene oikolnosti dokažejo njeno nedolžnost. V glavni vlogi Mira Danilova. Cene znižane.
OPERA
Sobota, 4.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 5. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Ero z onega snreta. Znižane cene. Ponedeljek, 6.: zaprto.
Noooj bo prva reprfaga izvrstno uspele operete »Pri belem konjičku«, katere poslednja predstava je bila priča, da ima dobro operetno delo vedno svoje občinstvo. Razen Zupana, Fečka, M. Sancina, B. San-cina, Poličeve in Barbičeve bo nocoj nastopila tudi gdč. Bankartova, ki se je že večkrat izkazala pri produkcijah dramatične šote. Cene znižane. Opereto bodo ponovili jutri v nedeljo popoldne. — V nedeljo »večer bodo peli nadvse priljubljeno Go-tovčevo opero »Ero z onega sveta« z g. Franclom v naslovni vlogi Oene znižane.
Ob 150letnici Linhartovega odrskega dela »VeseBi dan ali Matiček Se ženi«, bo drugi teden v operi premiera Mozartove »Figarove svatbe«, v kateri bodo nastopili: VidaMjeva, Kogejeva, Heybalova, Polajnarjema, Janko, Betetto, Marčec, Zupan, Orel ln Rus oz. Sladoljev, Ta izvrstna. Mozartova opera še danes velja za eno najboljših komičnih oper vse svetovne literature. Libreto je prirejen po znani Beoumardhai-sovi komediji, ki Je služila za podlago tudi prvemu našemu odrskemu delu^ Linhartovemu »Matičku«.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE " Začetek ob 20.16 Sobota, 4.: Kurent. Otvoritvena predstava. Nedelja, 5.: Kurent.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
4. : itfavihanSra- Red B. Nedelja, 5. ob 15.: Veriga. Znižane Ob 20.: Navfbanfca.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 8.—• za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Pri »Pntrichu«
danes in jutri ples. Vljudno vabljeni.
29448-18
Službo dobi
Mlajšo postrežnico
sprejmem. Sp. Šiška, Jezerska ulica 4.
29446-1
Plačilno natakarico
inteligentno, čedne zunanjosti, dobro moč, staro do 30 let sprejme takoj restavracija »Peterček«, Kranj.
29439-1
Dobro idoča
cvetličarna
v Sloveniji, sprejme starejšo dobro izvežbano prodajalko in vezalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cvetje«.	29456-1
Postrežnico
m snaženje sob, sprejmem v Dukičevem bloku, Gajeva 8, III. nadsr., vrata 9. Od pol 7. do 11.
29450-1
Konfekcijsko delo
boljše, moško in damsko na dom dobe krojači. Naslov v vseh posl. Jutra.
29471-1
Eksistenco
nudim moški ali ženski osebi, katera ima na razpolago 3 do 5 isoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 3000—5000«
29470-1
Službeišče
Fant z malo maturo
in enoletnim trgovskim tečajem ima veselje do trgovine, priden in deloven, — želi mesto v trgovini manu-fakture, galanterije, spece-rije, kot volonter (prakti-kant). Za hrano in stanovanje po dogovoru, plača oče. Poštenost zajamčena od očeta. Cenj ponudbe pošljite na Alojza Fabjana, trgovina usnja in čevljev v Črnomlju.
29359-2
Pridno dekle
t večletnimi spričevali išče službo sobarice, kuharice ali v točilnico. Reflektira samo na službe v boljših hotelih. Cenjene dopise na naslov: B. Praznik, pri Šerbaku, Slovenjgradec,
29440-2
Absolvent
trgovske šole
vešč madžarskega in nemškega jezika išče primerno službo v pisarni ali trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jezik«.
29468-2
Krojaški pomočnik
mlad, dober delavec, išče stalno službo. Nastop takoj Juratovac Tomo, Vel. Podlog 41, pošta Leskovec pri Krškem.	29472-2
Mesarski pomočnik
dober prekajevalec, mlad in deloven, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in pošten«.
29471-2
Natakarica
stara 27 let želi premeniti službo v boljšo gostilno ali restavracijo s 1. decembrom Zna kuhati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na-takarca«.	29473-2
Prodam
Vagon
lepih jabolk na prodaj. — Prinčič, Laško.
Vinske sode
skoraj nove, od 50 do 1200 lirov. 75 para, prodam. — Hotel Paar, Jesenice, Gorenjsko.
29398-6
Ceplje- o trsj«
sadno drevje, divjake nudi Žiher Franjo, ZamoSani, Sv. Marjeta, Moškacjci. — Zahtevajte ceniki 1	923-«
Pouk
Visokošolka
žel poučevati dijaka, dijakinjo realne gimnazije. Posveča vso pažnjo uspehu učenca. Naslov v vseh posloval. Jutra.	29402-4
Angleščina in
francoščina
Visokošolec iz ugledne rodbine, z osemletnim študijem daje inštrukcije v francoščini, angleščini in nemščini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »English lessons.«
29379-4
Kapital
Vlogo 250.000 din
»Kmetske«, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Takoj denar«
29426-16
Razno
Za slabo vreme so snežke-galoše,
katere dobite pri znani veletrgovini čevljev
Aleksander
OBLAT,
SV. PETRA C. 18. Telefon 24-35 TRGOVCI POPUST!
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
Hubertns
>iašči a din 250. vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
Ujetnika v deželi lam
Tisti mah je John zagledal pred se-boi velikega lamo. V preprosto opravljali sobi, kjer ni bilo nikakega pohištva razen kadilnic in dveh visokih stolov, je sedel častitljiv starec v dolgi halji in z zlato mitro na glavi. Prijazno se je nasmehnil dečku ter ga povabil, naj stopi bliže.
»Prijatelj mladi,« je izpregovoril v dobri angleščini, »jaz in vsi, kar nas je tukaj v svetem mestu, smo te že dolgo pričakovali.«
Fant sam ni vedel, čemu bi se čudil, temu, kar je govoril stari mož, ali načinu, kako je govoril. Vsekako se mu je zdelo, da starcu angleščina nič slabše ne teče kakor učitelju v šoli, ki jo je bil nedavno zapustil.
Knjige
Popolnoma zastonj
dooite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, 6e de danes pišete upravi »Družinskega tednika«. Ljubi J a na, Miklošičeva 17
28933-8
Zdravstvo
OKAMA
mazilo a zdravilnih zelišč Čudovit aspeb pn ranih, opeklinah, ožnlienjib (vol ku), turih, vnetilh itd., z* oego dojenčkov pn kož nem vnetja, izpuščajih in krastah as temena, ta tu pokane pisne bradavice Glavna zaloga lekarna Mi J. Oblak. St Vid nad Ljub liano.	I87-4T
Tri do štirisobno
stanovanje
komfortno išče za takoj mirna stranka, po možnosti v centru ali bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i pod »Tri odrasle osebe«, j 29436-21 a
Dvosob. stanovanje
s ha1"" in vsem komforom ali trosobno brez hala isto s komfortom, v centra ali t bližini iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje takoj« 294l8-21a
Stanovanje
Trisob. stanovanje
s kopalnico, oddam na Cesti 29. oktobra it 23 za 1. februar. Ogled od 10. dalje.	29429-21
Stanovanje
soba, kabinet, kuhinja, klet in pritikline oddam takoj ali za december. Naslov v vsen posloval. Jutra.
29405-21
Sobe iste
Majhno sobico
s štedilnikom iičem sa takoj Naslov v vseh posl. Jutra.
29420-23«
Posest
Iskoristite priliko!
Prodam poceni 460 jutrov mladega gozda s dom. Naslov v vseh posl. Jutri.
292)0-20
Pridelk
3
Kuhani vampi
8 din, samo debeli 10 din kg, na veliki stojnici Zaje, Vodnikov trg.
29430-33
Hi
26. — Čakam Te
11. t m. zvečer pred m o- j jim stanovanjem.	j
29414-24
Informacije
4. novembra 1938 IIL pokalni brzo-turnir moštev SSZ.
Na željo nekaterih klubov | je odbor Slovenske šahovske zveze sklenil, da se III. kalni brzoturnir moštev ! ki je bil prvotno določen za 5. november, preloži na I nedeljo 12. novembra t 1. j Podobnosti bodo objavljene j kasneje. Odbor Slovenske šahovske zveze.
ŠPORT
Veliki dogodek ligaske tekme
Jutri ob 14*45 Gradjansld—LJubljana s predtekmo Gradjansld Jon.—Ljubljana jun. ob 13-30 na igr. Ljubljano
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje nenadomestljive soproge, drage sestre, zlate mamice, tašče, stare mame, gospe
Marije Klede roj. Rijavec
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim. ki so z nami sočustvovali, jo obiskovali In tolažili v njeni mukepolni bolezni. Končno se zahvaljujemo vsem onim, Id so blagopokojno spremili v tako častnem Številu na njeni zadnji poti ln posuli njeno gomilo a cvetjem.
Gorica, Krmin, D. M. v Polju, Ptuj, Split, Beograd, Palmanova, Sevnica, S. novembra
1939.
Rodbine: KLEDE, OGORELEC, Ing. TERČIC, BERGINC, VIMPOLSEK.
Dobaua speč
za ooisho
V ministrstvu vojske in mornarice, ekonomski oddelek, se bo sklenila neposredna ustmena pogodba na dan 10. novembra 1939 ob 11. uri za dobavo in naročilo 75.000 kg sveč.
Interesenti morejo ponuditi vse vrste sveč (stearinske, parafinske, voščene in lojeve) tudi v manjših količinah kot je predvidena.
Kavcija 5% od ponudene vrednosti se mora položiti pri blagajni Državne hipotekarne banke.
Pogoji so na vpogled in se dobe proti vplačilu predpisane takse v garnizonskem odseku vsak delavnik ob pisarniških urah«
B. G. br. 12430/39. Ministrstvo vojske ln mornarice. <
Mestni aogrebn. zavod Občina Ljubljana
f
Javljamo žalostno vest, da je danes, dne 3. novembra t. L ob 9.30 uri preminula naša ljubljena mama, stara mama, prababica in teta, gospa
URŠULA KALIN
roj. LUTERŠEK
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Veliki štradon 6, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. novembra 1939.
Žalujofi ostali
Jutri bo gostoval v Ljubljani zagrebški Gtadjanski, gotovo eden naših najboljših nogometnih klubov. Naši publiki se bo torej nudila edinstvena prilika za ogled enaj-storice »purgerjev«, onega moštva, ki je preteklo nedeljo v Zagrebu naprtilo državnemu prvaku Hafiku nič manj kakor sedem golov.
Gradjanskemu gre za prvo mesto v hr-vatsko-slovenskl ligi. Doslej je prejel v svojo mrežo, — red in piši — samo dva strela. Zato hoče tudi jutri doseči kar se da časten rezultat. Ali se mu bo to posre-
Domača prvenstvena nedelja
Jutri se bo še enkrat zavrtelo prvenstveno kolo v območju LNP za novih osem rezultatov v letošnji prvenstveni sezoni. Kolikor bolj se prvenstvo bliža koncu, tem bolj se klubi zavedajo važnosti vsake tekme, kar velja letos še posebno zaradi tega, ker bo od končnega plasmaja posameznih moštev odvisna tudi njihova pozicija v bodoči slovenski nogometni ligi. Med jutrišnjimi tekmami odpadejo štiri na ljubljansko, po dve pa na celjsko odno-sno mariborsko skupino.
Izmed štirih tekem v ljubljanski skupini bosta dve v Ljubljani, in sicer:
Hermes—Reka
V tej tekmi, ki bo ob 10. na igrišču Ljubljane, se bosta srečala dva stara borca iz podsaveznega tekmovanja. Obe moštvi se v letošnji sezoni ne moreta ponašati z najboljšimi uspehi, kar gre pri enem na račun pomanjkanja igrišča, pri drugem pa na račun znatnih izprememb v moštvu.
V	zadnjih tekmah pa sta obe moštvi že Dokazali precejšnjo homogenost in zdi se, da bo šla zdaj njuna pot krepkeje navzgor.
V	prvi tekmi Je Reka tesno zmagala. Moštvi sta zdaj precej Izravnani in bo ta borba vsekakor precej huda in zelo zanimiva.
Jadran—Svoboda
Jutri bo na igrišču Jadrana zadnja letošnja prvenstvena tekma. Oba nasprotnika sta znana po lepi igri, in tehničnih potezah, imata pa enako nepopravljivo hibo: ne znata streljati v odločilnih momentih. Spremlja ju nezaslišana smola, ki se je nočeta otresti vsaj to nedeljo, ter si tako »sigurati boljši položaj v prvenstveni tabeli Jadran se v primeru nedeljske zmage lahko približa vodilni skupini, ki bo sodelovala v slovenski ligi. Svoboda pa oei-°rura še nadaljnl obstoj v I. razredu. Za ->ba partnerja je ta tekma odločilnega po-nena.
V	predigri nastopita junlorski moštvi Ljubljane in Jadrana. Pričetek glavne te-rme bo ob 10.15, pred tekme pa ob 9.15.
V	celjski skupini bosta odigrani dve termi, med katerima bo vsekakor najbolj Hvlačna tale:
Celje—Hrastnik
Jutrišnja prvenstvena tekma med ime-vanima kluboma bo poslednja v letošnji sezoni v Celju. Ljubiteljem nogometa v Celju bo dana prilika, da prisostvujejo važni tekmi za točke, za katere se bosta borila dva enakovredna kluba. Kolikor imajo Celjani plusa v svojem tehničnem znanju, toliko bolj bodo hoteli to nadoknaditi Hrastničani s požrtvovalno igro. Pričakovati je ostre, zanimive borbe, ki bo nudila vsem obilo športnega užitka. Tekma se bo oričela ob 14.30 na Glaziji. Sodil bo g. Ko-Mč iz Maribora.
Razen tega se bosta za točke v tej skupni borili tudi enajstorici Amaterja ln \ tleti ka, in sicer na igrišču prvega v Trbovljah.
V	mariborski skupini bodo prav tako ab-solvirali dve prvenstveni srečanji, in sicer v Maribora med Rapidom in CSK, v ča-kovcu pa med Gradjanskim in Mariborom.
V nekaf vrstah
»tanovitev slovenske nogometne odgodena
zveze
Kakor posnemamo iz »Službenega vestni-«a LNP«, sta izredni občni zbor LNP zaradi likvidacije in ustanovni občni zbor slovenske nogometne zveze zaradi tehničnih ovir preložena za teden dni, ln sicer od 12. na 19. novembra. Cas, kraj in dnevni red bo še objavljen. Predlogi glede reorganizacije, ki jih je LNP prejel od vseh treh okrožnih odborov, so bili izročeni odboru za sestavo pravil, ki morajo biti Obvezno izdelana do 13. novembra tL
Na protest SK Slavije je bil razveljavljen neodločni rezultat v prvenstveni tekmi Adrija—Slavija (4:4) in je bila ta tekma verificirana s 3:0 v korist Slavije. Velika zmaga SK Brežic v prvenstvu V nedeljo sta odigrala posavska rivala v Brežicah prvenstveno tekmo, ki se je končala z visoko zmago 6:0 (1:0) Brežičanov. Tekma kljub temu, da je bila prvenstvena, ni nudila najboljšega nogometa. Igra je bila sprva precej mrtva in šele v 30. min. je uspelo Kdnigu zabiti vodilni goL Do odmora je ostalo pri tem. V drugem Dolčasu so Krčani podvojili napor in že se je zdelo, da bodo tudi izenačili, ko je sod-
čilo ali ne, je odvisno od naših fantov, ki so doslej skoraj zmerom odpravili renomi-ranega gosta s porazom iz Ljubljane. Gra-djanski bo prispel v Ljubljano kompleten. Verjetno bo tudi v domačem moštvu nekaj izprememb, tako da smemo pričakovati res zanimivo in ostro borbo.
Nadalje bomo v nedeljo gledali tudi najboljše naše juniorje v prijateljski borbi z juniorji Gradjanskega, O juniorjih Gra-djanskega trdijo, da so. nekateri med njimi pravi talenti, ki bi lahko že sedaj zamenjali svoje kolege iz ligaškega moštva.
nik prisodil proti njim enajstmetrovko, iz katere so nato zabili drugi gol za svoje barve. Ta dvomljiva sodnikova odločitev je tako vplivala na igralce, da je vse moštvo izgubilo glavo in so v zadnjih 15. minutah padli še štirje goli. Brežičani so zmago zaslužili, vendar ne v takem razmerju, temveč bi bi! bolj ustrezal rezultat z dvema ali trema goloma v njihovo korist. V ostalem pa je treba obema enajstorica-ma še mnogo treninga, če bosta hoteli uspešno zastopati dolnje Posavje. Tekmo je sodil g. Doberlet iz Ljubljane.
V	nedeljo 19. novembra bo imel Zagreb dve reprezentančni tekmi, in sicer prvo proti reprezentanci Bratislave, drugo pa proti reprezentanci Sušaka. Slovaki so za to gostovanje nudili zelo ugodne pogoje. Od dohodkov te tekme bo polovica čistega razdeljena med najbolj potrebne klube v podsavezu.
V	Budimpešti so sprožili načrt, naj M se ustanovilo novo nogometno tekmovanje — namesto tekmovanja za srednjeevropski pokal — v katerem naj bi sodelovala najboljša moštva Madžarske, Jugoslavije in Rumunije ter morda še Italije in Švice. Za to konkurenco, ki naj bi se imenovala tekmovanje za podunavski pokal, so Madžari že pripravili osnutek pravil, o katerem se bo dalje razpravljalo v Beogradu o priliki mednarodne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo na dan 12. t. m.
V	jesenskem prvenstvu Zagreba, ki je bilo končano preteklo nedeljo, je prišlo na prvo mesto moštvo Ferrarije. Favoriti Sparta, Železničar in tudi Viktorija so se morali zadovoljiti z mesti od tretjega navzdol.
Iz LNP. (Službeno). V štev. 40 »Službenega vestnika LNP«, z dne 2. t. m. je v sporedu prvenstvenih tekem pod »Ljubljano« izostala naslednja objava: Igrišče Ilirije ob 9.: Mars—Slavija jun., službujoči g. Tozom.
SK Reka. Jutri ob pol 10. naj bo I moštvo v garderobi Ljubljane. Postava na običajnem mestu. Oprema se dvigne od 8 do 9.
SK Mars. Vsi igralci, ki so naveden! na Oglasni deski in pojdejo jutri na Jesenice, naj bodo točno ob 11. na glav. kolodvoru. V ponedeljek dne 6. t- m. ob 20. bo redna seja odbora v gostilni Finžgar. Prosim vse odbornike za točnost. Tajnik.
SK Ljubljana. Rezerva igra v nedeljo dopoldne na igrišču Jadrana, juniorji pa predtekmo z juniorji Gradjanskega. Danes ob 20. obvezen sestanek ligaškega moštva v tajništvu. Postave in vse ostale podrobnosti so na običajnem mestu.
I
Sobota, 4. nOvCmbra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav plošče.
—	7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče za uganke.
—	12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Poročala. — 17: Otroška ura: Račko in Laja ter lutkovna igrica Pavliha in njegova druščina. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Nekaj starih in nekaj novih, o prividih in strahovih. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za konec tedna igra. radijski orkester.
Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 20.10: Trgatveni večer. — 22.10: Lahka godba.
—	Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz gled. — Praga 20: Zabaven večer. — 23: Lahka godba. — S«fija 18.20: Kvartet mandolin. — 20: Večerni koncert. — 20.45: Zborovsko petje. — 21.20: Lahka godba. — 22.30: Zabaven spored. — Dunaj 17.10: Lahka gladba s plošč. — 20.15: Iz dunajskih operet. — 22.50: Lahka glastoa. — Berlin 20.15: Umetniški večer. — 22.30: Nočni koncert. — 24.10: Orkestralni koncert.
Iz Hrastnika
h— Knjige Vodnikove dražbe se narode pri poverjeniku g. Jožetu Benetku, rudniškem nameščencu. Kdor jih še ni nar ročia, naj ee čimprej oglasi pri poverjeniku. Knjige bodo spet zelo lepe in vsakomur bo lahko žal, 6e jih ne bo pravočasno naročil
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa
IVANA VRHOVNIK roj. Rotar
GOSTELNICARKA V KAMNIKU
Pogreb bo v nedeljo žalosti, šutna št 29.
ob pol 4. uri popoldne iz hiše
KAMNIK, dne 3. novembra 1939.
Žalujoči: PAVLA, MINKA por. RAKOVEC, hčerke; ZORICA, vnukinja; CIRIL RAKOVEC, zet In ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravjjeo, — izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno riab^rm> <1,-4, kot tiakarnarja Fran Jeran. _ Za tntmtni dat Js otiffmr— Novak. — Vtat v '
se o izselitvi Nemcev '"»"t**! Naša poročna po potno«
Glavno glasilo naše nemške manjšine pravi, da izselitev Nemcev Iz Jugoslavije še nI aktualna
Pod naslovom »Zaključna beseda k vprašanju preselitve« je objavil novosadskl »Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo v Jugoslaviji živečih Nemcev, svoje Informacije o momentanem stanju te zadeve. V uvodu pravi, da je nemško načelo o preselitvi nemških narodnih manjšin v Nemčijo izzvalo najrazličnejše razlage in domneve, ki so dovedle do neutemeljenega vznemirjenja pripadnikov nemške narodnostne skupine. Zgodilo se je celo, da so »neodgovorni elementi izrabljali to vznemirjenje v spekulativne ln druge nelepe svrhe«. List pravi, da se je zaradi tega obrnil na pristojno nemško mesto in da lahko na osnovi tam dobljenih informacij sporoči to-le:
»Vprašanje preselitve Nemcev iz Jugoslavije še v nobenem pogledu ni aktualno.
Zaradi tega so brez predmeta tudi vse javne razprave o taki preselitvi. Zlasti lahko tudi ugotovimo, da so netočne vesti, po katerih sta nemška in jugoslovenska vlada že stopili o tej stvari v stike. Poudarja se, da ima zamisel preselitve namen prispevati nov in pomemben doprinos k pomirjenju Evrope s tem, da se odstranijo vsi momenti, ki bi lahko dovedli do trenj med državami. Kakor pa smo že omenili, izvedba preselitve iz Jugoslavije ta čas ni aktualna. Ako bodo postali taki ukrepi kdaj potrebni tudi tukaj, je razumljivo, da se bo ta akcija izvedla samo v sporazumu z jugoslovensko vlado in na osnovi svobodne izselitve.«
Na koncu pravi »Deutsches Volksblatt« da s tem zaključuje v svojih predalih razpravo o preselitvenem vprašanju.
Beležke
Minister dr. Budisavljevič pri Miši Trifunoviču
Iz Beograda poročajo, da ie nvnister dr. Srdjan Budisavljevič v svojem svojstvu predsednika Samostojne demokratske stranke včeraj obiskal poslevodečega podpred sednika Narodno radikalne stranke Mišo Trifunoviča. Obisk predstavlja nadaljevanje obiskov, ki jih dela dr. Budisavljevič po svoji izvolitvi za predsednika SDS pri predstavnikih vseh ostalih strank, ne glede na to, ali sodelujejo v vladi, ali pa so v opoziciji.
Kulturno in politično delo
»Nova pravda«, glasilo slovenskega narodnega delavstva, objavlja uvodnik o nalogah slovenske inteligence. Uvodnik pri ha j a do zaključka, da slovenska inteligenca posveča premalo pozornosti ljudstvu na deželi, in piše:
»Preglejmo sezname profesorjev ljubljanske univerze in vidimo, da je zelo, zelo skromno število onih, ki so s svojim delom v najožjih stikih z deželo. Slovensko gledališče omejuje v veliki večini svoje delo samo na mesto. Umetnostne razstave na deželo ne pokukajo. Povprečen slovenski človek jedva ve, kaj je likovna umetnost. Usodna slovenska razvada je, da na naš:m tleh poganjajo kakor gobe razne politične smeri, zbrane v posameznih političnih skupinah. Te skupine se krase z lepimi nazivi in hočejo biti najbolj ljudske, najbolj demokratske in najbolj edino zveličavne. Ce pa pogledamo njih stvarni stik z ljudstvom, pa vidimo, da ni sledu o njem. Tako prihajajo v ljudstvo razne ljudske fronte, trejti tabori in mnoge osamele politične skupine, ki komaj vedo, da delavec živi od težkega dela v tovarni, kmet pa od truda na njivi.«
S seje vodstva JRZ
Kakor smo že poročali, je bfla v četrtek v Beogradu seja predsedstva Jugosloven-ske radikalne zajednice. Seji je predsedoval predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je poročal o političnem položaju in delu vlade. Na konferenci so, kakor pravi službeni komunike, razpravljali o razpisu občinskih volitev in o izvedbi splošne državne preureditve v krajih izven banovine Hrvatske. Ta preureditev bi se imela izvršiti po načelih popolne enakopravnosti in narodne samouprave ter v duhu narodnega sporazuma.
Uredba o prenosu kreditov na banovino Hrvatsko
Objavili smo že vsebino uredbe o prenosu postavk iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko. Včeraj je bila ta uredba objavljena tudi v Beogradu obsega 14 členov in ne vsebuje nobene važnejše določbe razen onih, ki smo jih v »Jutru« že navedli. Na banovino Hrvatsko se z njo prenašajo krediti v skupnem iznosu okrog 300 milijonov dinarjev.
»Slovenski gospodar" je nepoboljšljiv
Mariborskemu »Slovenskemu gospodarju« moramo priznati, da zna tako vztrajno lagati, da na koncu menda celo sam verjame svojim debelim lažem. Ponovno smo ga že pozvali, naj vendar dukaže svojo trditev, da so napredni Slovenci med pogajanji za sporazum ponujali Slovenijo Zagrebu, kjer pa so to ponudbo odklonili. Vsi naši pozivi so naleteli na gluha ?še-sa.
Kljub temu pa »Slovenski gospodar« ▼ zadnji številki zopet pogreva to svojo staro laž o prodajanju Slovenije Zagrebu in se povzpenja celo do trditve, da so pričeli naprednjaki ravno zato rvojo akcijo proti banovinskim samoupravam, ker so bili s svojimi ponudbami v Zagrebu odbiti Kakor je zlagano, da bi naprednjaki ponujali Slovenijo Zagrebu, ravno tako je seveda zlagano, da bi bili slovenski naprednjaki začeli kako »akcijo proti banovinskim samoupravam.«
Napad in odgovor
»Straža v viharju« se je strahovito zaletela v glasilo krščanskih socialistov »Delavsko pravico«, kateri očita, da je objavila zadnjih šest let celo vrsto marksističnih zablod in boljševiških simpatij, zabe-ljenih s krščanskimi resnicami. Obtožuje jo tudi. da je svoje <5ase smešila papeževo socialno okrožnico in da so voditelji Jugoslovanske strokovne zveze skupaj s svojo organizacijo sprejeli Marxov social-no-gospodarski program.
»Delavska pravica« in vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze odgovarjata sedaj mladim gospodom pri »Straži v viharju« in med drugim ugotavljata, da je Zveza združenih delavcev nedavno prestopila v Jugoras, ki je kot vsedržavna organizacija nacionalnega delavstva v Jugoslaviji versko povsem indiferentna. Mladi gospodje pri »Straži« — pravi da!ie odgovor — naj se zato najprej pomenijo s prijatelji v Zve zi združenih delavcev in ko bodo ta razgovor uspešno končali, pa naj se brigajo za prilike v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je ostala zvesta svojemu ustanovnemu programu.
Razmejitev Merkurja
V Beogradu se mudita komisar osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Su-zor) Jurij Gašparac in pomočnik generalnega direktorja Jezič. Po informacijah zagrebških listov je njim beograjski obisk v zvezi z uredbo o prenosu poslov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje na bansko oblast v Zagrebu. Uredba je že sestavljena, vsebovala pa ne bo nove ureditve delavskega bolniškega in starostnega zavarovanja, ker bo ta kočljiva zadeva urejena s posebno uredbo, za katero pa so potrebni še nekateri študiji.
Ravno tako bo po zagrebških informacijah tudi vprašanje teritorialnega delokroga za bolniško blagajno zagrebškega Merkurja rešeno šele naknadno. Baje hoče minister počakati, da se razčistijo razmere med člani Merkurja samega, ker so sedaj člani razdeljeni v dveh skupini, od katerih prva zahteva, da bi obsegal delokrog Merkurja še naprej vso državo, druga pa se strinja z njegovo omejitvijo na ozemlje banovine Hrvatske.
Depuiacije v Zagreb in v Beograd
Kakor poročajo snočni zagrebški listi, je prispela včeraj v Zagreb deputacija 120 kmetov iz obeh sremskih srezov Sid in Dok. Id sta bila na novo pripojena banovini Hrvatski. V deputaciji so bili poleg Hrvatov tudi Srbi, Slovaki in Nemci. Odposlanci so obiskali v Zagrebu se mude-čega podpredsednika vlade dr. Mačka, podpredsednika ln tajnika HSS inž. Ko-šutiča in dr Krnjeviča ter bana dr. §u-bašiča. Vsem so sporočili svoje zadovoljstvo in svojo zahvalo, da sta prišla sreza v okrilje Hrvatske.
Po pisanju zagrebških listov so prebivalci šidskega iloškega sreza odposlali to deputacijo zaradi tega, ker je odšla večja deputacija tudi v Beograd, tja pa s prošnjo, naj bi ostala oba sreza še dalje pri dunavski banovini, kateri sta pripadala doslej, m naj se ne bi pripojila Hrvatski.
Smrt
političnega atentatorja
Kakor poročajo zagrebški listi, je umrl v kaznilnici v Lepoglavi Stevo Pejnovič, ki je pred tremi leti ustrelil v Liki radičev-skega poslanca Karla Brkljačiča. Pejnovič Je bil zaradi svojega zločina obsojen na dosmrtno ječo ter je sedaj podlegel jetikL
Izgube in plen Sovjetske Rusije na Poljskem
Predsednik sovjetske vlade Molotov je na seji boljševiškega parlamenta dne 30. oktobra poročal tudi o ruskih izgubah v vojni s Poljsko ter o vojnem plenu, ki je pa-deJ v roke sovjetskim četam. Po njegovih podatkih so sovjetske čete v beloruskem odseku imele 246 mrtvih ih 503 ranjene, na ukiaflnskem odseku pa 737 mrtvih in 1862 ranjenih. Skupne izgube na mrtvih in ranjenih znašajo tedaj 3348 vojakov. Zato pa je sovjetski vojski padlo v roke baje 900 topov, 10.000 strojnih pušk, 300.000 pušk, 150 milijonov patron, več ko milijon strelov topovske municije. 300 letal itd. Zasedeno ozemlje obsega i96.Q00 kv. km. z bUza 13 milijonov prebivalcev. Beloruskih tal je zasedenih 110.000 kv. km s 4,800.000 prebivalci, ukrajinskih pa 86.000 kv. km z okrog 8 milijon tv duš. Od teh 13 milijonov jih je preko 7 milijonov Ukrajincev, več ko 3 milijoni Belorusov, preko en milijon Poljakov in en milijon Zidov. Po starih poljskih statistikah so te številke bistveno druge in so sovjeti zasedli ozemlje, na katerem živi nad 5 milijonov Poljakov.
Pouk na nemških visokih šolah
Pred štirinajstimi dnevi smo po informacijah nemškega konzulata v Ljubljani objavili pregled onih visokih šol v Nemčiji, Id poslujejo tudi sedaj med vojno in prihajajo v poštev za inozemce. Medtem so bila obnovljena predavanja še na nekaterih nadaljnjih visokih šolah, tako da so sedaj odprte naslednje visoke šole:
a)	univerze: Berlin, Miinchen, Dunaj, Leipzig, Jena, Konigsberg (razen medicinske fakultete), Vratislava, Gottingen, Er-langen, Marburg (samo medicinska in prl-rodoznanstvena fakulteta).
b)	tehniške visoke šole: Berlin, Miinchen, Dunaj, Gdansk, Vratislava, Braunschvveig, Dresden.
c)	drage visoke Sol©: živinozdravniška visoka šola Hannover, gozdarska v. S. Ebersvvalde, gospodarska v. š. Berlin, kmetijska v. š. Tetschen—Liebwert; trgovski visoki šoli Konigsberg ln Leipzig v okviru tamošnjih univerz ter visoki šoli za poljedelstvo in za svetovno trgovino (ekspertna akademija) na Dunaju, tudi v okvir ni dunajske univerze. Dalje nadaljuje GSt-hejev zavod pri Nemški akademiji v Mttn-chenu svoje znane »nemške tečaje za inozemce«. Nemško prosvetno ministrstvo v Berlinu napoveduje, da bo kmalu obnovljeno normalno delo še na nekaterih frugih visokih šolah.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes, jutri v nedeljo in v ponedeljek ob 8. zvečer (v nedeljo tudi Ob 3. url pop.) češki velefilm »Križev pot župnika« po romanu J. S. Baara. Med dodatki tam kulturni film »Artisti dela« in Univerzam avočni j tednik. — Sledijo »Dtvne laži Nine p«. | trovne«. (—)
BLED. Zvočni kino predvaja danes in j jutri film »Havajski zvoki«, ki je poln havajskih napevov in je snemari v naravi. Običajni dodatek z Dianeyevo koicci-rano šolo. (—)
POLJ C ANE. Nepričakovano Je umri te dni bivši delavec na Magerlovi žagi 27 letni Serbel Franc iz Poljčan. Čeprav je že dalje časa bolehal, vendar nI nihče pričakoval njegove smrti tako naglo. Ko je zadnjič prišel iz Maribora, kjer se Je mudil na orožnih vajah, čez noč domov, ga je zadela kap in ga je žena zjutraj našla mrtvega. Pokojni Serbel, ki se je pred" dobrim letom poročil, zapušča mlado vdovo, mater ter brate in sestre. TavarhaJiagerl, kjer je bil pokojni Serbel svoječasno zaposlen, je poklonila ob priliki prenagle smrti mladega delavca vdovi	pod-
poro. Podjetju, W je s tem plemenitim činom najlepše pokazalo sočustvovanje do delavstva, zasluži vso pohvalo. — Zaradi izdaje dovoljenja gradnje vodovoda v Stu-denicah pri Poljčanah oo 6. novembra na licu mesta komisija,, kamor so vabljeni mejaši in interesenti.
RIBNICA. Sokolsld zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. prekrasen film »Vivere« (živeti). Za doda-j tek Paramountov zvočni tednik.
TRŽIČ. Kfrid predvaja danes in jutri v nedeljo veseli film »Nasaanareni svadljiv-cic (Prevarani prepirijivci). (—)
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne ln ob 8. zvečer film »Beg j v srečo«. (—)
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes In jutri novodobni film »Zastrupljena mladost«. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol predvaja drevi ob 20. ki Jutri ▼ nedeljo, ob 4. (po končani tomboli) in ob 8. zvečer mojstrovino Italijanske filmske produkcije »Beli eskadron«. Poaetite! (—)
Iz Kranja
r— Dijaška Kuhinja ln dijaki državne
tekstilne šole v Kranja. Pred dnevi je upravni odbor Dijaške kuhinje sklenil, da dijaki državne tekstilne šole ne bodo več dobivali znižane hrane. Prizadeti se zdaj prehranjujejo v ljudski kuhinji. Po tem odloku dobivajo znižano hrano samo tisti dijaki tekstilne šole, ki spadajo v kranjski srednješolski okoliš, to so dijaki, katerih starši rnvajo v srezih Kranju, Radovljici in škof jI Loki. Iz teh srezov pa so na tekstilni šoli samo trije dijaki, za katere morda niti ne bi prihajalo v poštev to vprašanje. Ob izstopu tekstilnega dijaštva iz Dijaške kuhinje, ker noče plačevati cele hranarine, se je reklo, da Je bil ta korak napravljen zaradi protesta. Temu pa ni tako. Cela hranarina v Dijaški kuhinji znaša mesečno sicer 210 din ali 7 din dnevno, medtem ko morajo v Ljudski kuhinji plačevati 8 din dnevno, toda v Dijaški kuhinji bi morali tekstilni dijaki plačevati 210 din mesečno ne glede na to^ kolikokrat v mesecu bi dobili kosilo in večerjo. Tako bi morali plačatl"10mesečno hrana-rino v skupnem znesku 2100 din, ln v te j vsoti so zaračunana tudi kosila in večerje, j katerih sploh ne bi dobili, In to v času božičnih in velikonočnih počitnic, ko bi od- | šli domov. V Ljudski kuhinji pa bodo plačevali samo dnevno in bodo tako v času počitnic prihranili toliko, da bo skupni letni iznos plačila manjši kakor v Dijaški kuhinji. Ker je ta dijaška podporna institucija velike socialne važnosti, bi samo želeli, da upravni odbor seznani javnost s pojasnili, zakaj ne bi smeli biti vsi tekstilni dijaki deležni znižane hranarine.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 4.: Striček Vanja. Red & Nedelja, 5. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. laven. Znižane cene od 201 din navzdol. Ob 20/t Številka 72. laven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 6. ob 15.: Antigona. Predstava za Klasično gimnazijo.
Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili ju tri v nedeljo popoldne po znižanih cenah priljubljeno mladinsko igro »Snegulčica« v stihih Pavla GoBe. Starši, razveselite svoje malčke ter jih pripeljite k igri, ki bo j ostala otrokom v najlepšem spominu.
»Številka 72« je Langerjeva katere I dejanje ae godi v ženski kanUnid, kjer | igrajo kaznjenci od neke jetniee napisa-j no zgodbo zločina, v katerega Je bila zapletena. Dejanje in nepredvidene okolnosti dokažejo njeno nedolžnost. V glavni vlogi Ml-1 ra Danilova. Cene znižane.
'O P B R A Sobota, 4.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 5. ob 15.: Pri belem konjičku. Iz-1 ven. Znižane ceno. Ob 20.: Ero z one-1 ga sveta. Znižane cene. Ponedeljek, 6.: zaprto.
Nocoj bo prva icprlza izvrstno napele I operete »Pri belem konjičku«, katere poslednja predstava je bila priča, da ima do- [ bro operetno delo vedno svoja občinstvo. Razen Zupana, Pečka, M. Sancina, B. San-1 dna, Poličeve in Barbičeve bo nocoj nastopila tudi gdč. Bankartova, ki se je žel večkrat izkazala prt produkcijah dramatične šole. Cene znižane. Opereto bodo po- [ novili jutri v nedeljo popoldne. — V nedeljo zvečer bodo peli nadvse priljubljeno Go-tovčevo opero »Ero z onega sveta« z g. Fraaclom v naslovni vlogi Cene znižane.
Ob 150letnld Linhartovega odrskega I dela »Veseli dan ali Matiček se ženi«, bol drugi teden v operi premiera Mozartove »FIgarove svatbe«, v kateri bodo nastopili: Vidalijeva, Kogejeva. Heybalova. Polajnarjema, Janko, Betetto, Marčec, Zupan, Orel | in Rus oz. Sladoljev, Ta izvrstna Mozartova opera še danes velja za eno najbolj- I ših komičnih oper vse svetovne literature. Libreto je prirejen po znani Beaumarchai-sovi komediji, ki je služila za podlago tudi prvemu našemu- odrskemu delu, Ltahaito-vemu »Matičku«.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 4.: Kurent. Otvoritvena predstava Nedelja, 5.: Kurent
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4.: Navihanka. Red B. Nedelja, 5. ob 15.: Veriga. Znižane cene
Ob JM«: Navttanka. „ ___
Pred odločilnim
'i — * * j \ • * > < * »%.
glasovanjem v Ameriki
Danes bo izglasovan ie eekrtn* nevtralno*mi nakar ga bo feoosevdt takoj podpisal
Washlngton, 3. nov. br. Glede na to, da je mešani odbor senata In upu imlniifiin ga doma sprejel celotne besedilo zakonskega načrta za spremembo nega zakona, kakor ga Je predložila riika vlada, se je rvečer sestal
da deflnitivno glasuje o tem zaJcon-predlogu. Jutri zjutraj se bo sestala še reprezentančna zbornica, da prav tabo deflnitivno glasuje o njej. Splošno sodijo, da sedaj nI več računati z nlkaklml težavami za uzakonitev
čim bo zakonski načrt v reprezentančnem doma izglasovan, ga bo Roosevelt podpisal ln • tem uzakonil.
London, 3. nov. br. V tukajšnjih političnih krogih je veliko zanimanje za stališče, ki ga bo nemška vlada sedaj zavzela nasproti obema zaveznikoma glede na odločitev Zedinjenih držav v zadevi izvoza orožja. Pri tem ugotavljajo, da je nemška vojska na zapadni fronti v strogi pripravljenosti. Vse čaka le še na ukaz Hitlerja, ki ga pa ni. Hitler je menil, da bi se izplačale žrtve za prodor Maginotove linije. Generalni štab je proučil Hitlerjev načrt, a mu je odsvetoval njegovo izvedbo. Maršalu Goringu je bilo nato naročeno, naj skuša pripraviti množestven napad na Veliko Britanijo, a izkazalo se je, da bi si morala Nemčija zagotoviti za tako akcijo letalska in pomorska oporišča ne samo na Nizozemskem, nego v prvi vrsti v Belgiji, ker bi bila od tam pot v Anglijo najkrajša in M se tako prihranilo mnogo pogonskih sredstev, a bržkone tu-
di mnogo letal ta človeških življenj. Zato so nemški generali proučili tudi vprašanje vdora v "Belgijo. Izkazalo pa se je, da tudi po tej poti nemški načrti niso izvedljivi. Zato je bUa nemška ofenziva na za-padu zaenkrat odgodena. .<
Befn, 3. nov. br. »Baseler Nachrichtea« ugotavljajo v svojem komentarju o ukinitvi prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav, da je ta. sklep ameriškega parlamenta izredno velikega pomena za razvoj dogodkov v današnji Evropi. V Zedinjenih državah so spoznali, da načela o splendid isolation v modernem svetu ni mogoče«Izvajati. Ce bi vojna nastala kjerkoli na svetu, bi se v vsakem primeru njene po-slediee kmalu pokazale na vseh kontinentih, kakor se je to pokazalo tudi že v vojni v Evropi. V Zedinjenih državah so spoznali, da so nujno potrebni razni pi» filaktični ukrepi, da se bolezen res ne razširi.
Berlin, 3. nov. p. Ukinitev prepovedi Izvoza orožja iz Zedinjenih držav je napravila v Nemčiji zelo velik vtis ter poročajo Usti o njej brez komentarjev.
Senat ie sprejel
besedilo v ....
Washlngton, 3. nov. br. Senat Je fanel nocoj kratko sejo, na kateri je pojkrattet razpravi sprejel s 55 glasovi proti 24 besedilo novega nevtralnostnega tak ona, Id ga je sestavila mešana komisija senata ln reprezentančne zbornice. - '•■'< ■
Izselitev narodnih manjšin iz Poljske
Berlin, 3. nov. br. (DNB.) Nocoj je bil objavljen naslednji komunike: Med nemško ln rusko vlado je bil danes dosežen sporazum, po katerem se bodo lahko vsi Nemci s področja poljske Ukrajine ta Betornsfje, ki je pripadlo Rusiji, preselili v Nemčijo, a vsi Ukrajinci, BelorusI ta Rusini s področja dosedanje Poljske, ki je pripadlo Nemčiji, v Rusijo. Odločilna bo za to svobodna volja prizadetih. Oni, ki se bodo odločni za preselitev, imajo pravico vzet! s seboj vse svoje premično premoženje in dragocenosti. Vsa vprašanja, ki se tičejo praktične izvedbe tega sporazuma, bodo urejena v prijateljskem duhu.
Vznemirjenje med nemško manjšino v Rumuniji
Bukarešta, 3. nov. br. V krogih nemške manjšine v Rumuniji so Izzvale vesti o preselitvi Nemcev v Nemčijo Izredno veliko vzemirjenje. Njihovo nezadovoljstvo
prihaja posebno v stari Rumuniji, Transilvaniji ta Banatu do izraza na ta način, da Nemci v vedno večjem števil« Izstopajo iz narodno-soclalističnih organizacij. Oni Nemci, ki so se nekoč preselili v ru-munske kraje iz Alzacije, Lotaringije ta severne JOtlandije, si sedaj skrivaj oskrbujejo dokumente, ki pričajo, da niso iz Nemčije. Kakor se zatrjuje, so bili posebno navdušeni narodni socialisti predvsem mladi ljudje, ki pa gospodarsko ta politično v vrstah nemške manjšine v Rumuniji ne Igrajo nobene politične vloge.
Koncesije ruski manjšini v Rumuniji
Bukarešta, 3. nov. br. Rumunske oblasti so dovolile ruski manjšini na romunskem ozemlju, da se organizira v posebnih društvih s kulturnimi, gospodarskimi in socialnimi smotri.
Berlin in akcija Italije na Balkana
Berlin, 3. nov. p. Izmenjava not med
Italijo ta Grčijo je zbudila v berlinskih političnih krogih veliko pozornost. Menijo, da je ta prijateljska pogodba omilila ostrino angleške propagande, ki je skušala predstavljati položaj na Sredozemskem morju kot nevaren in ki je zbujala v Grčiji skrbi zaradi njenih mej glede na italijansko okupacijo Albanije. Poudarjajo, da je bilo s tem preprečeno prizadevanje Anglije, ki Je hotela na Balkanu zbuditi vznemirjenje.
Nov tip italijanske podmornice
_ Taranto, 3. nov. br. V tukajšnjem zalivu so mornariški strokovnjaki včeraj in da-| nes preizkušali nov tip podmornice. Podmornica se je včeraj popoldne potopila 107 m globoko in je v tej globini ostala pol ure. Seveda tako globoko ni mogla pluti. Zanimivo pa je, da je bil s tem dosežen f nov globinski rekord za podmornice, ki je doslej znašal 105 m. Tudi vsi ostali poizkusi z novo podmornico so popolnoma uspeli
Posredovanje Runtnnije med Turčijo in Rusijo T
Rim, 3. nov. p. Glede na vesti DNB, po katerih računajo v Ankari, da se bodo v kratkem pričela v Ankari trojna pogajanja med Turčijo, Rumunljo In Rusijo, domnevajo Italijanski listi, da bo pri teh pogajanjih skušala Rumunija posredovati med Rusijo ln Turčijo, v kolikor bi se Ji | prte j posrečilo deflnitivno urediti svoje od-nošaje s Turčija
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 3. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj nje 121. vojno poročilo:
Na vsej fronti je ves dan v vladal mir. Le nekaj Izvidniškik čet Je bilo v akciji.
London, 3. nov. s. Italijanski listi pišejo, da imajo sedanje akcije nemške vojske na zapadni fronti namen, da bi zopet zasigurale nemoteno delo v rudniškem ta industrijskem ozemlju v Posaarju.
Seja privatnega sveto kralja Jurija
London, 3. nov. br. Nocoj se Je kraljevi privatni svet. Poleg kralja i nov sveta sta se seje udeležila tudi, ster za dominione Anthony Eden ter komisar Avstralije.
Daladierove konference
Pariz, 3. nov. br. Ministrski predsednik Daladier je imel danes popoldne ^ME" konferenco % ministri za letalstvo, rico ter ministri vseh pnmimiBi*% rov. Na konferenci so obravnavali __ vprašanja ▼ zvezi a sedanjim bojnim 'ožajftm Francije.- —
Dveurni razgovor s Finci v Kramlja
Moskva, 3. nov. br. Razgovor, Id ga je Imela finska delegacija nocoj v Kremi ju z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom in njegovim pomočnikom Po-temkinom, Je trajal od 18. do 20. ure. Razgovoru je prisostvoval tudi finski poslanik iz Moskve. Kolikor je bilo zvedeti iz zanesljivih virov, je finska delegacija Molo-tovu izročila odgovor finske vlade na zadnje ruske predloge, hkratu pa sta Molotov ta Potemkin sporočila delegaciji poslednje minimalne ruske zahteve.
Poostritev odnošajev
med Nemčijo in Turčijo
Berlin, 3. nov. p. Prihod, nemškega poslanika v Moskvi Schulenberga in poslanika Mackensena v Rimu na poročanje v Berlin potrjujejo tudi z uradne strani. V dobro poučenih krogih so mnenja, da je prihod teh dveh poslanikov — nemški po-Blanfl^v "Ahkari je vrh tega še vedno v Berlinu — ki zavzemata v nemški diplomaciji dvoje najvažnejših .mest, v zvezi z zakljtičitvijo francosko-angleško-turške pogodbe, kakor tudi, da žeU dobiti Nemčija jasno sliko, kakšno stališče bosta zavzeli napram njej prijateljsko razpoloženi "Rusija ta Italija glede na položaj, ki je bil ustvarjen z ankarskim paktom. Tu računajo z resnimi reperkusijami, zlasti s poostritvijo odnosov med Rusijo ta Nemčijo na eni strani ter Turčijo ns drugi strani. Nemci, ki žive V Turčiji, so že dobili nalog, naj takoj odpotujejo.
Obvezna vojaška vzgoja mladine v Rusiji
Moskva, 3. nov. br. Ruska vlada je danes izdala uredbo, po kateri bo po vsej Rusiji uvedena Obvezna vojaška vzgoja za vso moško, ta žensk? mladino. Na vseh ljudskih, srednjih to tehničnih šolah bodo že letos priredili posebne tečaje, v katerih bodo mladino vzgajali v vojaških disciplinah. Odredba Se posebej določa, da e mora mladina prt tečajih vzgajati tudi v ljubezni do domovine.
Rusija In Bolgarija
Moskva, 3. nov. p. Uradne bolgarske osebnosti v Moskvi kategorično demanti-rajo vesti, da zahteva Rusija od Bolgarije odstopitev nekaterih oporišč, na Črnem morju.	■ ^ '
Rosi napadli japonski vojaški vlak
Šaaghaj, 3- nov. br. 5*b	a japon-
skih virov so sovjetske vojne Sile itrpadle vlak z japonskimi četami ta vojnimi potrebščinami v btmn Aiguna na meji vzbodn« Sibirije. Aigun leti na zapadnem obrežju Amura. haMUh SO lan južno od Blagovješčendka.
, t tj-,- : ttfilaat w af.i^ ismt
rosozaj Kavomoov v riemciji
London, 3. nov. *. Papeški nuncij iz Berlina je poslal r Vatikan poročilo o novfli
eganjsnjfh katoMcov v Kemčijt. čOaSe nanašajo zlasti na dogodke v i brflcku, St POlteau ln Rottenburga v ai a aadnjo p«pe#ko encikliko,
• Min m ncfl kontoma ali	^
t bližini Sittn sa takoj. Ponudb« m ofL. odi Jate pod »Stanoraaje takoj« 2941S-21*
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par xs besedo, Din 3«— davka ca vsak ogla« in enkratno pristojbino Din 8.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki «6eJo sinih. Najmanj« znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis)
tn ftenltve se zaračunajo po Din 2__sa vsako besedo, Din 3.— davka
■a vsak oglas is enkratno pristojbino Din za fflfro ali dajanje Trisob. stanovanje naslovov. Najmanj« znesek ss enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I-— ss besedo, Din 3^— davka sa vsak oglas- tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanj« znesek ss enkratno objavo oglasa Dta 17._.
Sobe išct B Dopisi
Stanovanje
• kopalnico, oddam na Cesti 29. oktobri Jt 23 za 1. februar. Ogled od !0. dalj«.	29429-21
Pri »Putrichu«
dlOCS in jutri ples. Vljudno vabljeni.
29448-18
Službo dobi
Mlajšo postrežnico sprejmem. Sp. Šiška, Jezer-Ka ulica 4.
29446-1
Plačilno natakarico
inteligentno, čedne zunanjosti, dobro moč, staro do 30 let sprejme takoj restavracija »Peterček«, Kranj.
29439-1
Vinske sode
skoraj nove, od $0 do 12C0 lirov. 75 para, prodam. — Hotel Paar, Jesenice, Gorenjsko.
29398-6
Dobro idoča
cvetličarna
▼ Sloveniji, sprejme starej-io dobro izrežbano prodajalko in vezalko. Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod šifro »Cvetje«,	29456-1
Postrežnico aa snaženje sob, sprejmem v Dukičevem bloku, Gajeva 8, HL nadsr., vrata 9. Od pol 7. do U.
29450-1
Konfekcijsko delo
boljše, moško in damsko na dom dobe krojači. Naslov v vseh posl. Jutra.
29471-1
Eksistenco
nudim moški ali ženski osebi, katera ima na razpolago 3 do 5 isoč din. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Takoj 3000—5000«
29470-1
Službe išče
Fant z malo maturo
in enoletnim trgovskim tečajem ima veselje do trgovine, priden in deloven, — ieli mesto v trgovini manu-fakture, galanterije, spece-rije, kot volonter (prakti-kaat). Za hrano in stanovanje po dogovoru, plača oče. Poštenost zajamčena od očeta. Cenj ponudbe pošljite na Alojza Fabjana, trgovina usnja in čevljev v Črnomlju.
29359-2
Pridno dekle
* večletnimi spričevali išče službo sobarice, kuharice ali v točilnico. Reflektira samo na službe v boljših hotelih. Cenjene dopise na naslov: B. Praznik, pri Serbaku, Slovenj gradeč,
29440-2
Absolvent
trgovske šole
vešč madžarskega in nemškega jezika išče primemo službo v pisarni ali trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jote pod »Jezik«.
29468-2
Krojaški pomočnik
mlad, dober delavec, išče stalno službo. Nastop takoj Juratovac Tomo, VeL Podlog 41. pošta Leskove* pri Krškem.	29472-2
Mesarski pomočnik
dober prekajevalec, mlad in del oren, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in pošten«.
29471-2
> Natakarica
stara 27 let želi premen iti službo v boljšo gostilno ali restavracijo s 1. decembrom Zna kuhati. Ponudbe na ogl. odd. Jute pod »Na-takarca«.	29473-2
Prodam
Vagon lepih jabolk na prodaj. — Prinčič, Laško.
Ceplje o trsjt
sadno drevje, divjake nudi Žiher Franjo, Zamušam, Sv. Marjeta, Moškanjci. — Zahtevajte ceniki
922-6
Pouk
Visokošolka
žel poučevati dijaka, dijakinjo realne gimnazije. Posveča vso pažnjo uspehu učenca. Naslov t vseh posloval. Jutra.	29402-4
Angleščina in
francoščina
Visokošolec iz ugledne rodbine, z osemletnim študijem daje inštrukcije v francoščini, angleščini in nemščini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »English lessons.«
29379-4
Kapital
Vlogo 250.000 din
»Kmetske«, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Takoj denar«
29426-16
Razno
Za slabo vreme so snežke* galoše,
katere dobite pri smani veletrgovini čevljev
Aleksander
OBLAT,
SV. PETRA C. 18. Telefon 24-35 TRGOVCI POPUSTI
Continental
aa ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
PreSernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
Hubertns
">!ašči & din 250. vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega perila Itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
8v. Petra c. 14.
Ujetnika v deželi lam
Tisti mah je John zagledal pred seboj velikega lamo. V preprosto opravljeni sobi, kjer ni bilo nikakega pohištva razen kadilnic in dveh visokih stolov, je sedel častitljiv starec v dolgi hajji jn. Z zlato mitro na. glavi. Prijazno se je nasmehnil dečku ter ga povabil, naj stopi bliže.
»Prijatelj mladi,« je izpregovonl v dobri angleščini, »jaz in vsi, kar nas je tukaj v svetem mesta, smo te 2e dolgo pričakovali.«
Fant sam ni vedel, ččmn M se čad3, tema, kar je govoril stari mož, ali načinu, kako je govoril. Vsekako se mn je zdelo, da starca angleščina nič slabše ne teče kakor učitelja v šoli, Id jo je bil nedavno zapustil.
K nji ge
Popolnoma zastonj
doDlte začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen Španskega častnika«, 6e ie dane* piaete upravi »Družinskega tednika«. Ljubita na. Miklošičeva 17
38033-8
Stanovanje
soba, kabinet, kuhinja, klet in pritikline oddam takoj ali za december. Naslov v vsen posloval. Jute.
29405-21
Majhno sobico
• štedilnikom iičca aa takoj Naslov v vseh pod. Jutra.
29420-23«
26. — Čakam Te
U. t m. zvečer pred ao- J jim stanovanjem.
29414-24
ŠPORT
Posest || informacije
Iskoristite priliko!
Prodam poceni 460 jutrov mladega gozda s dom. Naslov ▼ vseh posl. Jute.
29250-20
Pridelki
Kuhani vampi
8 dm, samo debeli 10 <Ka b. aa veliki stojnici Zaje, Vodnikov trg.
29430-33
Veliki dogodek ligaške tekme
Jutri ob 14*45 Gradjansld—Ljubljana s pred tekmo Gra* djansld jun.—Ljubljana jun. ob 13.30 na igr. Ljubljano
Zdravstvoi
OKAMA
mazilo to tdimls3i zelSČ Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožnltenjih (vol tu), turih, vnetiih it«L, za nego dotenčkov pri kotnem vnetju, izpuščajih in krastah aa temena, ta ni pokane prsne bradavice Glavna zaloga lekarna Mr j. Oblak, fc. Vid nad Ljub liano.	187-4T
Tri do štirisobno
stanovanje
komfortno išče za takoj mirna stranka, po možnosti v centru ali bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«.
29436-21a
4. novembra 1938
m. pokalni brzo- I Jutri bo gostoval v Ljubljani zagrebški turnir moštev SSZ. I Gradjanski, gotovo eden nadih najboljših Na željo nekaterih klubov I nogometnih klubov. Naši publiki se bo to-je odbor Slovenske šahovske rej nudila edinstvena prilika za ogled enaj-S	J storlce »purgerjev«, onega moštva, ki je
ki je Ml prvotno določen I preteklo nedeljo v Zagrebu naprtilo dr-za^v nCT^mber.^pfeloži^ na I žavnemu prvaku Hašku nič manj kakor
odo&orti' bodo objavljene I sedtem gOlOV.
Gradjanakemu gre za prvo mesto v hr-vatsko-slovenski ligi. Doslej je prejel v svojo mrežo, — red ln piši — samo dva ! strela. Zato hoče tudi jutri doseči kar se da časten rezultat. Ali se mu bo to poere-
ncdelji
P-
kasneje. Odbor Slomške šahovske
čilo ali ne, je odvisno od naših fantov, ki so doslej skoraj zmerom odpravili renoml-ranega gosta s porazom iz Ljubljane. Gradjanski bo prispel v Ljubljano kompleten. Verjetno bo tudi v domačem moštvu nekaj izprememb, tako da smemo pričakovati res zanimivo ln ostro borbo.
Nadalje bomo v nedeljo gledali tudi najboljše naše junlorje v prijateljski borhi s Juniorjl Gradjanskega. O juniorjih Gra-djanskega trdijo, da so nekateri med njimi pravi talenti, ki bi lahko že sedaj zamenjali svoje kolege iz ligaškega moštva
Dobaoa speč za ooisko
V ministrstvu vojske In mornarice, ekonomski oddelek, se bo sklenila neposredna ustmena pogodba na dan 10. novembra 1939 ob 11. uri za dobavo in naročilo 75.000 kg sveč.
Interesenti morejo ponuditi vse vrste sveč (stearinske, parafinske, voščene ln lojeve) tudi v manjših količinah kot je predvidena.
Kavcija 6% od ponudene vrednosti se mora položiti pri blagajni Državne hipotekama banke.
Pogoji so na vpogled in se dobe proti vplačilu predpisane takse v garnizonskem odseku vsak delavnik ob pisarniških urah.
E. G. br. 12430/39. Ministrstvo vojske ln mornarice.
Mestni »ogreto* zavod Občina Ljubljana
Javljamo žalostno vest, da je danes, dne 8. novembra t. L Ob 9.30 url preminula naša ljubljena mama, stara mama, prababica ln teta, gospa
URŠULA KALIN
roj. LUTERSEK
Pogreb drage pokojnlce bo v nedeljo, dne 5. t. m, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Veliki štradon 6, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. novembra 1939.
Žalujoči ostali
Mestna Hranilnica v Radovljici
javlja turobno vest, da je umri gospod
VINKO HUDOVERNIK
njen soustanovitelj, dolgoletni ravnatelj in Član upravnega odbora
Velezaslužnega pokojnika bomo spremili k njegovemu zadnjemu počitku na pokopališče v Radovljici v soboto 4. novembra ob S. pop.
ČASTEN MU SPOMIN! Radovljica, dne 2. novembra 1939.
Uprava
Domača prvenstvena nedelja
Jutri se bo še enkrat zavrtelo prvenstveno kolo v območju LNP za novih osem rezultatov v letošnji prvenstveni sezoni. Kolikor bolj se prvenstvo bliža koncu, tem bolj se klubi zavedajo važnosti vsake tekme, kar velja letos še posebno zaradi tega, ker bo od končnega plasmaja posameznih moštev odvisna tudi njihova pozicija v bodoči slovenski nogometni ligi. Med jutrišnjimi tekmami odpadejo štiri na ljubljansko, po dve pa na celjsko odno-sno mariborsko skupino.
Izmed štirih tekem v ljubljanski skupini bosta dve v Ljubljani, ln sicer:
Hermes—Reka
V tej tekmi, ki bo ob 10. na Igrišču Ljubljane, se bosta srečala dva stara borca lz podsaveznega tekmovanja Obe moštvi se v letošnji sezoni ne moreta ponašati z najboljšimi uspehi, kar gre prt enem na račun pomanjkanja igrišča, pri drugem pa na račun znatnih izprememb v moštvu.
V	zadnjih tekmah pa sta obe moštvi že ookazali precejšnjo homogenost in zdi se, da bo šla zdaj njuna pot krepkeje navzgor.
V	prvi tekmi je Reka tesno zmagala Moštvi sta zdaj precej izravnani ln bo ta borba vsekakor precej huda ln zelo zanimiva.
Jadran—Svoboda
Jutri bo na Igrišču Jadrana zadnja letošnja prvenstvena tekma Oba nasprotnika sta znana po lepi igri, ln tehničnih potezah, imata pa enako nepopravljivo hibo: ne znata streljati v odločilnih momentih. Spremlja ju nezaslišana smola, ki se je K očeta otresti vsaj to nedeljo, ter si tako oslguratl boljši položaj v prvenstveni tabeli. Jadran se v primeru nedeljske zmage lahko približa vodilni skupini, ki bo sodelovala v slovenski ligi, Svoboda pa osi-?ura še nadaljnl obstoj v L razredu. Za oba partnerja je ta tekma odločilnega pomena.
V	predigri nastopita junlorskl moštvi Ljubljane ln Jadrana. Priče tek glavne tekme bo ob 10.15, predtekme pa ob 9.15.
V	celjski skupini bosta odigrani dve te-*mi, med katerima bo vsekakor najbolj
*ivlačna tale:
Celje—Hrastnik
Jutrišnja prvenstvena tekma med lme-ovanima kluboma bo poslednja v letošnji sezoni v Celju. Ljubiteljem nogometa v Celju bo dana prilika, da prisostvujejo važni tekmi za točke, za katere se bosta borila dva enakovredna kluba. Kolikor Imajo Celjani plusa v svojem tehničnem znanju, toliko bolj bodo hoteli to nadoknaditi Hrastničani s požrtvovalno igro. Pričakovati je ostre, zanimive borbe, ki bo nudila vsem obilo športnega užitka. Tekma se bo Drl čela ob 14.30 na GlazljL Sodil bo g. Ko-olč lz Maribora.
Razen tega se bosta za točke v tej skupini borili tudi enajstorld Amaterja ln \tlettka, ln sicer na igrišču prvega v Trbovljah.
V	mariborski skupini bodo prav tako ab-solvirali dve prvenstveni srečanji, ln sicer v Mariboru med Rapldom In CSK, v Ca-kovcu pa med Gradjansklm in Mariborom.
nlk prisodil proti njim enajstmetrovko, lz katere so nato zabili drugi gol za svoje barve. Ta dvomljiva sodnikova odločitev je tako vplivala na igralce, da Je vse moštvo izgubilo glavo in so v zadnjih 15. minutah padli še štirje goli. Brežičanl so zmago zaslužili, vendar ne v takem razmerju, temveč bi bil bolj ustrezal rezultat z dvema ali trema goloma v njihovo korist. V ostalem pa je treba obema enajstorica-ma še mnogo treninga, če bosta hoteli uspešno zastopati dolnje Posavje. Tekmo Je sodil g. Doberlet iz Ljubljane.
V	nedeljo 19. novembra bo imel Zagreb dve reprezentančni tekmi, ln sicer prvo proti reprezentanci Bratislave, drugo pa proti reprezentanci Sušaka. Slovaki so za to gostovanje nudili zelo ugodne pogoje. Od dohodkov te tekme bo polovica čistega razdeljena med najbolj potrebne klube v podsavezu.
V	Budimpešti so sprcSM načrt, naj bi se ustanovilo novo nogometno tekmovanje — namesto tekmovanja za srednjeevropski pokal — v katerem naj bi sodelovala najboljša moštva Madžarske, Jugoslavije in Rumunije ter morda še Italije in Švice. Za to konkurenco, ki naj bi se imenovala tekmovanje za podunavaki pokal, so Madžari že pripravili osnutek pravil, o katerem se bo dalje razpravljalo v Beogradu o priliki mednarodne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo na dan 12. t. m.
V	jesenskem prvenstva Zagreba, ki ja bilo končano preteklo nedeljo, je prišlo na prvo mesto moštvo Ferrarije. Favoriti Sparta, železničar in tudi Viktorija so se morali zadovoljiti z mesti od tretjega navzdol.
V neka! vrstah
'tttanovitev slovenske nogometne edgodena
Kakor posnemamo lz »Službenega vestni-ka LNP«, sta Izredni občni LNP zaradi likvidacije ln ustanovni občni zbor slovenske nogometne zveze zaradi tehničnih ovir preložena za teden dni, ln sicer od 12. na 19. novembra, čas, kraj ln dnevni red bo še objavljen. Predlogi glede reorganizacije, ki jih je LNP prejel od vseh treh okrožnih odborov, so bili Izročeni odboru za sestavo pravil, ki morajo hiti obvezno Izdelana do 13. novembra tL
Na protest SK Slavlje je Ml razveljavljen neodločni rezultat v prvenstveni tekmi Adrlja—Slavlja (4:4) ln je bOa ta tekma verificirana s 3:0 v korist Slavlje. Velika zmaga SK BreCie v prvenstvo V nedeljo sta odigrala posavska rtvala v Brežicah prvenstveno tekmo, ki se je končala z visoko zmago 6:0 (1:0) Brežičanov. Tekma kljub temu, da je bUa prvenstvena, nI nudila najboljšega nogometa Igra je bila sprva precej mrtva in Me v 30. min. je uspelo Kdnlgu zabiti vodilni goL Do odmora je ostalo pri tem. V drugem polčasu so Krčanl podvojili napor ln že se je zdelo, da bodo tudi izenačili, ko je sod-
Iz LNP. (Službene ). V štev. 40 »Službenega vestnika LNP«, z dne 2. t m. je v sporedu prvenstvenih tekem pod »Ljubljano« izostala naslednja objava: Igrišče Ilirije ob 9.: Mars—Slavlja juiu, službujoči g. Tozom.
SK Reki, Jutri ob pol 10. naj bo I moštvo v garderobi Ljubljane. Postava na običajnem mestu. Oprema se dvigne cd 8 do 9.
SK Mars. Vsi igralci, ki so navedeni na oglasni deski In pojdejo jutri na Jesenice, naj bodo točno ob 11. na glav. kolodvoru. V ponedeljek dne 6. t. m. ob 20. bo redna seja odbora v gostilni Finžgar. Prosim vse odbornike za točnost. Tajnik. - SK Ljubljana. Rezerva igra v nedeljo dopoldne na Igrišču Jadrana, juniorjl pa predtekmo z Juniorjl Gradjanskega. Danes ob 20. obvezen sestanek ligaškega moštva v tajništvu. Postave ln vse ostale podrobnosti so na običajnem mestu.
I 0
Sobota, 4. novembra
LJubljana 7: Jutra jI pozdrav plošče.
—	7.15: Napovedi, poročila — 7.30: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče za uganka.
—	12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: PoroSJa. — 17: Otroška ura: Račko in Lija ter lutkovna igrica PavKha te njegova druščina. — 17.50: Pregled eporedtL — 18: Za detopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji poUtUd (dr. A. Kuhar). — 2030: Nekaj starih ln nekaj norih, o prividih In strahovih. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za konec tedna *gxa radijski oeto-ster.
Beograd 19.40: Zborovsko petje. — SOJOt Trgatvam večer. — 22.10: T-aMot godba.
—	Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere lz gled. — Praga 20: Zabaven večer. — 23: Lahka godba. — Sofija 18.20: Kvartet mandolin. — 20: Večerni koncert. — 20.45: Zborovsko petja. — 21.20: T-«>*»» godba. — 22.30: Zabaven tpared. — DanJ 17.10: Lafika gladba s plošč. — 20.15: Iz dunajska operet — 22.50: Irfika gteatoa. — BerBn 20.15: Umetniški večer. — 22.30: Nočni koncert. — 2410: Orkestralni koncert.
Iz Hrastnika
h— Knjige Vodnikove dražbe se
če pri poverjeniku g. Jožeta Benetku, rudniškem nameščencu. Kdor jih še ni na-zočffl, naj se čtanjrej oglasi pri poverjeniku. Knjige bodo spet zeSo lepe ln vsakomur bo Lahko žal, če jih ae bo pravočasno naročil
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin fiavJjeo, — Izdaja sa Jsoaaorclj »Jutra« Stanko Vkaau — Za Narodno ^^nn
<L d. kot tiskarnarja Fran Jeraa — Za iaaeratsl dal j» odgovora* Akgt tkmk. — Va} v Ljubka**.