LETO XIV., „i£V. 157 X SLOVENSKI Izdaja tasupisno-za ložo iško podjetje 3/L)L »fMa« tisk« — Direktor: Rudi Janhnba — Odgovorni urednik: Sergej Voinjak — Tilka tis-karna »Slovenskega poročevalca« - Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5. telefon 23 522 do 23 32« - Uprava: Ljubljana, Čopova ■I 50-111.. telefon 22 575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ul. 5 telefon 21-896, ra ljubljanske naročnike 20 463, sa zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodna banke 601-»T«-I63 — Mesečna naročnina 20« din Cena 10 Corona-tion Epsom Derby*. Velikanski naval. Dvor, vlada, gentlemani v ža-ketih in sivih cilindrih, dame v najnovejših toaletah, preprosti svet pa kar po domače. Velikanska napetost pri glavni dirki. Od začetka do konca prote je na čelu znamenita *Pin-za*. ki jo jezdi mali, skoraj pritlikavi, a najbolj izkušeni jockey Gordon Richards. Lastnik kobile je sir Victor Sasoon. Pinza zmaga in odnese velikansko nagrado. Kraljičin >Aure-oh je precej zaostal, vendar je pritekel drugi na cilj. Kraljica je pristopila k Richardsu in mu čestitala. >.V« zamerite, da sem zmagah, se je nekako opravičil mali jokey, yampak kobila je kar sama ušla naprej . . .< Francoski nogometni prvak Reims je pri tekmah za latinski pokal, katerega si je priboril, nekajkrat imenitno zaigral. Pri vseh teh briljantnih tekmah pa se je najbolj izkazal napadalec Kopa. Zlasti so se zanj navdušili Portugalci, ki bi radi na vsak način privabili slovečega internacionalen o svoj tabor. Ponudili so zanj blizu milijon frankov. Toda predsednik kluba v Reimsu je odgovoril: >Za piškavi milijon vam ne bi mogel prepustiti niti ene same Kopove noge.'* m Sir Gordon Richards, nedvomno najboljši jockey v Angliji in na svetu. je nedavno noč doživel presenetljiv obisk. V njegovo hišo so se splazili tatovi, mu ukradli par zlatih ostrog, v gotovini pa /5 funtov šter-lingov in še to in ono. Novinarjem je rekel Richards, da pogreša tudi z\a*o tobačnico, ki mu jo je soojčas podaril kralj Jurij V., medtem ko mu je zlate ostroge poklonilo uredništvo nekega športnega lista. Za tema dvema spominkoma mu je silno žal. zato apelira na >športni duh* neznanega tatu. da bi mn oboje kakorkoli vrnil. In zdaj se bo izkazalo. ali imajo tudi tatovi kaj športnega duha . .. • Staro pravilo higiene zapoveduje: Ne pljuvaj na tla! fPa tudi ne na strop) . . . Novo nogometno pravilo pa pravi: Ne pljnnai v roke! V vouk tole zgodbico: tekma med GAK in Semmeringom je bila tik pred koncem. Stanje 1:1. Le še dne minuti . . . Tedaj pri frči žoga v dolgem loku proti graškim vratom. Smešno dolg strel. Vratar Zrinski/ je krepko pljunil v roke, skočil naproti — in Semmering je zmagal z 2:1 . .. športna disciplina nadvse! Naj vam postrežemo z novim mičnim zgledom? Poslušajte! Jožef Ibermayer je nadarjen srednji krilec dunajskega kluba F C Wien. Nedavno sobotno popoldne je imel čez glavo opravkov. Dopoldne je peljal gospodično Eliza- jubilejno Šahovsko prvenstvo slovenijb beto Vihalovo na poročni urad. In ker je nevesta želela, je moral ob 15 še v cerkev h poroki. Ob 1? pa je že bil pri svojem klubu na igrišču, da je nastopil o tekmi s Semmeringom. Z dvema goloma je pripomogel svojemu klubu k častni zmagi. Krepak odpor mlajših igralcev VaekaTcor zadošča ž© dve petini jasnosti v boju za prvo mesto — turneja, da lahko označimo glav- ali pa tudi nič — utegne morda POLFINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO n« značilnosti jubilejnega šahovskega šampionata Slovenija, ki te dni poteka v Ljubljeni. Menda ni tröba posebej poudarjati. da je to najmočnejše prvenstvo Slovenije sploh, saj sodelujejo vsi trije slovenski mednarodni mojstri, medtem ko od nacionalni* mojstrov manjka le prof. L. Gabrovšak. Razen tega so zbrani na turnirju skoraj vsi najboljši mojstrski kandidati, (sedem), na koncu pa še štirje prvokategor n-ki. ki bi Jim po moči skoraj že pripadal za eno stopnjo višji naslov. Sorazmerno velik odstotek remijev (44 V*) bi nepoučenega gotovo zapeljal v zmotno sodbo, da poteka te šampionat precej miroljubno. Trdit» pa moramo prav nasprotno. Vsaj doslej še nismo zabeležili nobenega »velemojstrskega« r fini j a n nasprotniki so se za delitev točke sporazumeli šele tedaj, ko položaj na šahovski deski ni nobenemu več nudil kot pol točke ali pa sta bila oba v časovni stiski. »Celo točko le zelo težko doseči«, pravi mojstrski kandidat Levačič, s čimer je morda naj točneje označil splošno borbeno razpoloženje na turnirju. Hkrati je zanimiva ugotovitev, da vodijo trenutno v številu zmag čine figure nad belimi v razmerju 14:12, kar se 1© redkokdaj pripeti in da so ostali po 6 kolih samo še trije udeleženci neporaženi in sicer: Piirc. Germek in Krivec. Kot tretjo značilnost pa moramo prav gotovo omeniti odpor mladih igralcev, ki ga le—ti nudijo svojim starejš:m. močnejšim in izkušenejšim nasprotnikom Tako je Kočevar remiziral s Pircem ’n Preinfalkom. Krivec je delil točko s Pre nfalkom in Pucom ter premagal inž. Vidmarja, Grosek pa bi iz odličnih pozicij, ki si jih je ustvaril proti Pircu, Preinfalku in Pucu, prav za prav moral doseči več kot tri remije, seveda če bi razpolagal s tako rutino kot njegovi mojstrski partnerji. Pa tudi sicer se morajo vodeči na tabeli kar temeljito potruditi, da pospravijo celoten izkupiček v svoj žep. Stanje na tabeli po šestem kolu Je naslednje: Germek 5. Pirc, inž. Vidmar in inž. Levačič 4’/*. Kržišnik in Krivec 3*/», PTeinfalk in Grosek 3, Gabrovšek in Šiška 2*/j. Puc in inž. Sikošek 2(1). Kočevar ?m Vavpetič 2. Izvekov V/m in Guzel 1 točko. V prvih šestih kolih se Je torej Že izoblikovala vodilna skupina, ki beži pred ostaTmi za eno točko. Čeprav so možna vsakovrstna presenečenja, se nam vendarle vsiljuje že sedaj mnenje — upoštpvajoč pri tem solidno igro, — da bodo o prvih treh mestih odločali predvsem Pirc. inženir Vidmar in Germek. Nekaj več prinesti že danes derbi sedmega kola inž. Vidmar — Germek. S tem pa seveda ne trdimo, da ne bi mogli ostati kandidati za višja mesta, zlasti inž. Levačič, Puc, Preinfalk. Kržišnik. Kr vec in Grosek pomešati račune gornji trojici. Vsak dvoboj med njimi Je brez dvoma odločilen kakor ] e hkrati važno vsako srečanje s soigralci iz spodnje polovice lestvice ki nikakor ne igrajo podrejene vloge. V nadaljevanju preostali* dveh partij je Krivec premagal inženirja Vidmarja I. LJUBLJANSKI festival Zmagala Ljubljana V nizu prireditev 1. Ljubljanskega festivala je bil v soboto zvečer brzo-turnir slovenskih mest. Te prve tovrstne množične šahovske prireditve se je udeležilo 16 osemčlanskih reprezentanc slovenskih mest. Prav prisrčno so bili pozdravljeni eostje iz Kopra in Pirana, saj ie dobila prireditev z njihovo udeležbo še poseben poudarek. Turnir je bil močno zaseden in je odločiteT o najboljših padla šele v zadnjem kolu. Prvo mesto je zasedlo moštvo Ljubljane (Krivec, Kržišnik, Grosek, Vospernik, Šiška, Kočevar, Izvekov, Kukovec), ki je osvojilo kristalni prehodni pokal. Končni rezultati so tile: I. skupina — Ljubljana 19 in pol točke, Kranj 10 in pol, Celje in Maribor po 9 točk; II. skupina — Domžale 13 in pol, Postojna 13, Noro mesto 11 in pol, M. Sobota 10 točk; III. skupina — Jesenice 17, Trbovlje 12 in pol, Tržič 10 in pol, Ptuj 8 točk; IV. skupina — Lendava 15, Koper in II. Bistrica po 13 in pol, Piran 6 točk. Tak je tudi skupni vrstni red moštev. Prireditev je ob podpori festivalskega odbora in MLO Ljubljana dobro organiziral Mestni šahovski odbor. Turnir tudi v Ljubljani f!CRJ Letošnji polfinalni Ervenstvo FlRJ v jubljani. Tesliču in Cačku. Na vsa- turmrji šahu bodo kem bo igralo 16 udeležencev, 4 Ervoplasirani iz vsake skupine pa odo imeli pravico udeležbe na finalnem turnirju. Na polfinalnih turnirjih bo igralo po 7 igralcev iz Srbije in Slovenije, 9 iz Hrvatske, 3 iz Bosne in Hercegovine, 2 iz Makedonije in 1 iz Crne Gore ter 10 igralcev, ki so si pridobili to pravico na podlagi uspeha na lanskem šampionatu, in sicer Andrič, Ivkov, S. Nedeljkovič, Trajkovič, Puc, Dju-raševič, Matanovič, Rabar, Vukovič in Bogdanovič. Turnirji se bodo začeli 9. avgusta, prijave pa je treba Eoslati do 20. t. m. republiškim ša-ovskim zvezam. KOŠARKA Grčija:Jugoslavija 65:59 Beograd, 5. julija. Sinoči je bila odigrana meddržavna košarkarska tekma med reprezentancama Grčije in Jugoslavije, ki se je proti pričakovanju in tudi po nenavadnem finišu končala z zmago gostov. Naši košarkarji so prvi polčas zaključili z razliko 13 košev (24:37), v drugem delu igre pa so zaigrali taktično slabo, tik pred koncem pa tudi premalo borbeno, tako da so Grki prišli do tega uspeha tako rekoč v zadnji minuti. Trener državnega moštva za evropsko prvenstvo Popovič in še mnogi drugi poznavalci naših najboljših košarkarjev si ne znajo razlagati, kako je mogoče, da je taka ekipa v poslednjem delcu dvoboja izgubila živce in prepustila že dobljeno zmago nasprotniku. Košarkarji Montažnega iz Zagreba so te dni odigrali dve tekmi v Švici in v obeh zmagali. V prvem srečanju so nastopili kot reprezentanca Za- freba in dobili proti reprezentanci iiricha 59:54, v arugem dvoboju pa so obračunali z društvom enakega imena kar z 59:30. V Zagrebu so gostovale košarkarice Blue Stara iz Amsterdama in zmagale nad ekipo Lokomotive 44:29 (13:5). Holandčanke so bile za raz red boljše nasprotnice od domačih. Išazstava Partizana še odprta Jubilejna razstava, ki so jo pripravili marljivi člani najstarejšega telovadnega društva Partizana Narodni dom ob svoji 90-letnici, je še vedno odprta, in sicer bo ostalo tako do konca Ljubljan. festivala. Gostje s festivala si bodo lahko ogledali (vhod je s Prešernove ceste) to zanimivo zbirko telovadnih olimpijskih zma£ v telovadbi in večkrat dosegel najvišja taka priznanja v svetovnem merilu. Prireditelji združujejo 8 to napovedjo zahvalo vsem tistim, ki so pri njej sodelovali in sploh kakor koli pomagali, da je proslava 90-letnice tako uspela. Posebno zahvalo zasluži zastopstvo tv. Singer 8 tov. di- lavorik in spominov dnevno od 15. rektorjem na čelu, ki je dal na raz- do 19. ure. Razstava, ki je pravzaprav ena redkejših te vrste pri nas, lepo prikazuje, kako si je naš mali slovenski narod priboril tudi več ZVEZNO PRVENSTVO PARTIZANA V SKOPLJU Nad 300 udeležencev Letošnje zvezno prvenstvo partizanskih dirušev iz vse države, ki se je začelo pretekli četrtek v Skopi ju in bo končano danes, je prav gotovo letošnja naj večja športna prireditev v državi. Okic/li 4000 tekmovalcev iz vseh republik meri svoje sposobnosti v odbojki, plavönju, ljudskem mnogoboju in v vajah na orodju. Ta velika prireditev je hkrati pomemben izpit ne samo za tekmovalce, temveč tudi za funkcionarje društev, kakrr za organizatorje, ki so vložili ves svoj trud, da bi se prvenstvo končalo z uspehom. V plavanju je nastopilo 159 tekmovalcev. Ekipno je zasedel prvo mesto Ohrid (90.702 točke) pred Zagrebom I. (81-703), Ljubljano (75.80). Akademijske sestave: V kategoriji članov so nastopile 4 sestave: 1. »Borba do zmage«, republiška vaia Hrvatske, avtor Šuligoj, Zagreb. 90.85 točke. 1. »Ritmična vaja devetorice«, člani Novi Sad I., avtor M. Vukad'.noviö, Novi Sad, 89.00 točke. V kategoriji članic &j tekmovale 3 sestave: 1. »Ritmična vaja z žogami«, članice Novi Sad I.. avtor I. Ljubojev, 80-75 točke. V kategoriji mladincev sta tekmovali 2. sestavi: l. »Ples na ledu«, pionirke Ljubljana-Tahor, avtor Marjanca Kralj (Ljubljana) (78.50). Armadno prvenstvo v mnogoboju in atletiki Na stadionu JLA v Beogradu se je v petek začelo VIII. tekmovanje polago šivalne stroje in delavnico za izdelavo lepih enotnih krojev. Vsi ti kroji bi ne mogli biti izdelani, če ne bi bili vodje šivalnic in tečajniki tako požrtvovalno pomagali pri delu. , Odmev zadnje nogometne nedelje v Kranju Kakor bo bralcem &e v spominu, je predzadnjo nedeljo v Kranju vipavska garnizija zmagala uad domačim moštvom Korotana 6:4. V našem poročilu o tej tekmi smo morali nekaj več besed posvetiti sodniku Mi-klušu, češ da je bil zaradi svojih nekritičnih odločitev glavni krivec slabe ravni in vtisa s te tekme. Tov. Vlado MikluS, na katerega meri ta sodba, nam je poslal glede stvari daljše pojasnilo, v katerem pravi med drugim, da se je groba igra v tekmi začela na pobudo domačinov, brž ko so bili gostje za tri gole na boljšem. Sodnik je na-to, tembolj, ker je začela tudi Vipava vračati milo za d<-ago, pozval oba kapetana ter ju glede na prizore na igrišču za prvenstvo Jugoslovanske ljudske opozoril na strožji postopek pri na n n m n Ja m n . I.li l-i In m .. a »/.1\ A I .. Ca J a I In .a n» a a Inn I.. C n.] nil. — - armade v atletiki in mnogoboju. Sodelujejo ekipe garnizije Zagreba, Beograda, Skoplja, Sarajeva, Splita itd. V prvi disciplini — streljanje s pištolo v meto na 25 m (po 10 strelov) _________I 1.__ Tnnl-----L _ «T rt 1---i daljnjem sojenju. Sodnik po njegovem mnenju ne more preprečiti dejanskih obračunov na igrišču, pač pa lahko posreduje, da ne pride do njih. Z drugimi besedami se pravi to, da je zmagal kap. Jankovič z 72 krogi je sodnik samo soodgovoren, ne pa (100 možnih) pred poročnikom Zupanom (Zgb) 71 itd. V ekipni konkurenci so bili najboljši zagrebški strelci pred letalci itd. tudi kriv takih nastopov. Število enajstmetrovk, seveda po nobenem pravilu ni omejeno, od katerih je bilo v tej tekmi vseh 5 upravičenih. Aktualno poglavje: Amaterji in profesionalci Vse pravljice se pričenjajo: »Bilo je nekoč...« Tudi s športom ni bilo drugače — s tisto človeško dejavnostjo, ki je danes takorekoč edina res nevtralna vladarica na svetu. Samo v njenem kraljestvu, ki obsega ves svet, vlada tisto razveseljivo prijateljstvo med narodi, za katero Sj diplomati na političnem in gospodarskem področju zaman prizadevajo. Tudi šport je dal današnjemu materialnemu, včasih kar preveč materialnemu času svoj tribut. Ko se je pred več kakor pol stoletja prebudil iz spanja kakor Trnjulčica, kar je trajalo poldrugo tisočletje (odkar sj se končale stare olimpi-ade), ni ša nihče prav slutil, kako se bo šport v kratkem razbohotil. Nekdanja preprosta lovorjeva vejica danes ne zadostuje več, če hočemo počastiti zmagovalca. Vrhunski športniki na vseh področjih hlepe po zlatu (ne samo po kolajni), po tistem zlatu, ki kaj nese. Večinoma so to poklicni športniki, ki pa si nemalokrat skušajo priboriti zmago in nagrado kot zakrinkani amaterji. Kaj hočemo, boj za obstanek je danes trd in vsakdo stremi za tem, da čim bolj uveljavi svoje posebne sposobnosti. Ce objektivno pogledamo to reč, se ne bomo čudili, da presedla dane’s toliko dobrih športnikov med profesionalce. * Ein se je začelo razvijati ao- vodobno športno gibanje — bilo je to proti koncu minulega stoletja v Angliji — je tudi najbol.jši športnik imel zadoščenje v tem, da je in ostal amater. Danes pa se vrhunski športniki leto za letom selijo v tabor profesionalizma. Najznačilnejše primere za to nam nudi drsaln; šport. Francoska svetovna mojstrica zala drsalka Du Bief je po svojih velikih zmagah, na katerih je osvaj~’a s svojim velikim znanjem, gracioznostjo in šarmom, potrebovala le še majhne operacije na nosu, da je lahko zdrsnila v operetno okolje velike revije na ledu. Kaj hočete, sledila je samo klasičnemu zgledu svoje slavne prednice Sonje Henie, Ane Jrzanove in sedanje najsvetlejše zvezde na ledu Barbare An Scottove. Tudi evi jpski mojster Helmut Seibt, zadnji potcmec nekoč tako slavne avstrijske generacije v umetnem drsanju, je tvegal skok, ki je na ledeni gladin} — preskok v t>vbor profesionalcev. Ker so seveda finančni dohodki te ali one športne discipline prvenstveno odločilni za poklicni šport, je v tem pogledu važen nogomet, ki v Evropi in še marsikod drugo' po svetu najbolj privlačuje široke množice. Zato pi tudi definicija amaterstva ni v nobeni športni disciplini tako širokogrudna, kakor ravno v pro-rtrajoem območju »»njen« žoga, kjer lahko vsaka državna zveza svobodno odloča o vprašanju amaterstva. • Dežela, kjer So potegnili razločno in lahko rečemo pošteno ločnico med profesionali in amaterji, je Anglija. Gotovo bi bilo prav, če bi tudi druge države pokazale \ tem vprašanju pravo barvo. Lahko bi navedli vrsto najrazličnejših inačic navideznega amaterstva. Dovolj je, če omenimo samo prvake tenisa, ki skoraj vsako leto in dan križarijo po svetu na različnih turnejah in žive tako, da tega ne zmore po- vprečen smrtnik, četudi ima kolikor toliko rejen mošnjiček1. Pa vendar veljajo mojstri pletenega loparja vseskozi za amaterje, dokler sami ne izjavijo, da so presedlali med po-Klicn» igralce alj učitelje tenisa. Na Angleškem je občinstvu poglavitno, da je poklicni šport dostojen in na višini. Priznavajo, da mu pripada v vsakdanjem življenju ljudstva velika vloga. Vsako soboto in nedeljo hite tisoči, desettisoči, celo stotisoči na velike nogometna prireditve in črpajo novih spodbud za lastno amater- KOLEDAR Ponedeljek, 0. julija: Dušica, Bogomila. Torek, 7. julija: Manica, Vilibald. 6. VII. 1415 — Sežgan na grmadi voditelj reformacijskega gibanja Jan Hus. 6. Vil. 1835. — Utonil v Savi pri Tomačevem Prešernov prijatelj Matija Cop. 6. VIL 1845. — Rojen v Zavrhu pri Smledniku planinec in glasbenik Jakob Aljaž. * NARTA SPORT KREMA — novost v kozmetiki - NARTA SPORT KREMA. MOTOX Je najučinkovitejše sredstvo proti moljem, ker jih ne preganja, nego jih uničuje. Zahtevajte MOTOX! PETALIN. 2e moljem je znano, da jim je nevaren samo PeTaLin. GLEDALIŠČE FESTIVALNE PREDSTAVE Ponedeljek, 6 julija ob 20.30: Puccini: Madame Butterfly. Gostujejo: V. Heybalova, R. Franci in dirigent Dimitrij 2ebre. Predstava na vrtu Doma JLA, Miklošičeva cesta. Izven. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni.) Torek, 7. julija ob 20.30: Verdi: Tra-viata. Gostovanje A. Dermote. — Predstava na vrtu Doma JLA, Mi-klošičeva^ cesta. Izven. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni.) RADIO SPORED ZA PONEDELJEK 5.30—5.40 Poročila 6.30—6.40 Poročila 7.00—7.05 Radijski koledar. 12.30 Poročila. 13.00 Lahka in zabavna glasba. 13.30 Šahovski pregled. 13.40 Pester spored slovenskih narodnih pesmi izvajajo: B. Strgar, M. Kernjak, A. Stanko in Vaški kvintet. 14.40 Samospeve hrvatskih skladateljev poje altistka Blanka Zec, pri klavirju Pavel Sivic. 15.00 Poročila, 18.00 Iz jugoslovanske solistične in komorne glasbe. 18.50 Okno v svet. 18.40 Narodne in umetni pesmi poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. 20.00 Večerni simfonični koncert — Josef Haydn: Simfonija št. 80 v d-molu — Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru, op. 23 — Blaž Arnič: Pesem planin, simfonična pesnitev. 21.00 Miroslav Krleža: Balade Petriče Kerempuha. 21.20 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.00 Poročila. 22.15 Spored plesne glasbe — Sodeluje Ljubljanski plesni sekstet. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, 6. julija: Lekarna »Studenci., Gorkega 18. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 6. julija ob 20: Čajkovski »Labodje jezero.. Red B. RADIO MARIBOR Ponedeljek, 6. julija: od 12 do 15.30 renos iz Ljubljane; ob 17 igra or-ester Radia Maribor; ob 17.30 poslušajte domača poročila; ob 17.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 18 do 23 prenos iz Ljubljane. KINO MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Brzojav na zahod«. UDARNIK: ameriški film »Koneo sveta.« POBREŽJE in STUDENCI: zaprto. MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: zaprto. VLOŽIM VEČJO VSOTO na sigurno mesto pod ugodnimi pogoji in za službo. Ponudbe poslati SP Krauj pod >400«. 11311-11 UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA TRBOVLJE sporoča, da sprejme v popolno oskrbo dijake za čas šolskega leta 1953/34 Mesečna oskrbo-valnina znaša 5000 din. Točnejša ojasnila se dobe pri upravi doma. rijave je treba poslali do 25. avgusta Dijaškemu domu, Trbovlje, Savinjska cesta 14. 11253-11 V OGLASNEM ODDELKU DVIG-KITE NASLEDNJE PONUDBE: Center 9604, Dobra garancija 10T12, Dva za eno 10863, Do 4,000.000, Dober dresar, Elektromaterial 10129, Eno ali dvosobno 10051, Etaža 9515. Gorenjsko 10827, Gotovina razpoložljiva 10427, Gradbeni korespon-dent 7563, Gotovina 9483, Hiša in vrt 10869, Izvežbana, Krznen 10548, Kavcija na razpolago 10416. Krasna lega 92S6, Kompresor 9293, Klavir 9271, Kotiček 1287, Kralek klavir 1000", Kolo 9626, Lepa lega 10719, Ljubljana — takoj 10811, Ljubljana 10010, Lepo sončno, Ljubljana 9294, May, Miren kotiček, Miren dom, Mirna, Nagrada 10184, Nastop takoj 9924. Odličen 10645, Oskrba v hiši 9879, Ogled 9209, Ohranjeno 9392, Periferija 1179, Plačam takoj. Priložnost, Pošten sko športno udejstvovanje. Smisel in namen športa je zasidran v tisti prastari modrosti: »Mens sana in corpore sano« — zdrav duh v zdravem telesu! Pom’en in namen tega reka je, da bi v zdravi, telesno čvrsti mladini zorel zdrav duh. Vračanje k prirodi, ki ga je svoje dni propovedoval Jean Jacques Rousseau, ne da bi bil slutil, kako se bo vsakovrstno športno izživljanje razmahnilo v naših časih, vabi mlado in staro, da se v vsakem letnem času po mili volji razgiblje, razvedri in okrepi v svobodni prirodi. Od pomladi do jeseni vidimo množice na peščinah ob rekah in na morju, takisto kakor vidimo pozimi množice na smučeh v beli pr:rodi. Vsi ti modernj osvajalci narave oživljajo šport vsak po svojih močeh. Po takem je razumljivo, da velikansko množično gibanje, ki mu pravimo šport, daje v današnji dobi svoj tribut k materialističnemu duhu časa s tem, da prehajajo vrhunski mojstri v najbolj privlačnih športnih disciplinah v tabor profesionalizma, čeprav znajo to vsaj začasno zakrinkati, bolj ali manj spodobno in sramežljivo. Po svetu ne obsojajo velikih športnih prireditev, prirejenih kar v ciikuškem slogu. Pravijo: prireditve poklicnih športnikov vsepovsod piivabljajo občinstvo, četudi ni treba, da bi bili takšnj boji vedno teatralični. Na Angleškem prav -jo: poglejte, vsako soboto se zbere več kakor mP'jon gledalcev k ligaškim tekmam, pri haterj’i aastepajo sami profe- KI N O KINO »UNION«: amer. barvni film »Rudniki kralja Salamona«. Tednik: Filmske novosti št. 27. Predstave ob 18 in 20. KINO »KOMUNA«: amer. film »Festival Ch. QhapMna«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SLOGA«: amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SOCA«: ameriški film »Festival Ch. Chaplina«. — Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17 dalje. L. KINO »TIVOLI«: amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstava ob 20.30. L. KINO »BEŽIGRAD«: amer. barvni film »Rudniki kralja Salamona«. Tednik. Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic v obeh' letnih kinematografih eno uro pred pričetkom. KINO »SISKA«: premiera nem. filma »Imenujem se Niki«. — Tednik. Predstava ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »TRIGLAV«: amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. 'Vojna na Koreji. •— Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. L. KINO DOM LM: franc, film »Ustreljen ob zori«. Tednik. Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO LITOSTROJ: amer. film »Roseana Mc Coy« ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom NOVO MESTO »KRKA«: amer. barvni film »Hofmanove pripovedke« ob 18.15 in 20.15. CELJE »UNION«; — avstrijski film »Eva podeduje raj«. CELJE »DOM«: angleški film »Beli hodniki«. BLED: amer. film »Rebecce«. KAMNIK: nemški film »Glas drugega«. RADOVLJICA: francoski film »Pariz poje«. ŽALEC: - amer. film »Pohod v džunglo«. KRANJ »PARTIZAN«: ameriški film »Zaklad Siere Madre« ob 20.30. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Zaklad Siere Miadre« ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«: amer. ljubavna drama »Rebecca« ob 18 in 20. JESENICE »SVOBODA«: predvaja isti film kot kino »Radio« ob 20. 30. — V primeru slabega vremena predstava ob 16 v kinu »Radio«. JESENICE »PLAVZ«: francoska glasbena rev-iia »V Monte Carlo« ob 16, 18 in 20. 9220, Resno 10119, Sončno 9303, Stalno mesto. Stroji, Takoj gotovina, Tajnik, Takoj, Takoj 10322, UMRLI Izgubili smo nošo zlato JERtro STOJAN. Pogreb bo 7. 7. ob 16.30 iz Janezove mrliške vežice. Žalujoči očka, mamica, sestrici: Marjetka in Nežka ter ostalo sorodstvo. Nenadoma nas 1e zapustil naš dragi oče LEOPOLD DEMŠAR. upokojen/ ključavničar. Pogreb bo 6. julija 1953 ob 15.30 iz Antonove mrliške veže. Zaluioča hčerka Tatjana, por. Gregorič in ostalo sorodstvo ■---1— —i i ......[.j .p ij^ Po težki bolezni nem je umrl v 84 letu starosti naš dobri oče. stan' oče in orast. oče JOSIP FIGELJ, upokojenec. Pogreb pokojnega bo 6. t. m. ob 14 izpred v ške cerkve na Viško pokopališče. — Žalujoči sin Joško, hčerke Veronika, Emilija. Katama, Fani. Daniela in zetje Kogovšek Ivan. Valenčič Alojz. Jovanovič Za-rko in vsi vnuki in vnukinje. Umrla nam je naša ljubljena lzaita hčerkica NEVENKICA KENDA. Pogreb bo v torek, 7. t. m. ob 17 iz Ahacijeve kapele. Žalujoča mamica in očka. sionalni klubi. Zlasti se sklicujejo na finale english-eupa, ki mu prisostvuje pol milijona gledalcev z dvorom vred in se v vsem britanskem svetovnem imperiju sklepajo velike stave. Anglija nj izjema, kajti šport je danes popularen na vseh koncih sveta: vsega tega še pred prvo svetovno vojno nihče ni mogel slutiti. Ne gre samo za tiste, ki nastopajo, marveč tudi za velikanske množice gledalcev, ki se ob športu navdušujejo. Spričo takih dejstev pravijo na Angleškem in drugod, koder je profesionalizem pognal tako široke korenine, da ga ne bo mogoče nikoli več izruvati, da je zaman stresati moralne pridige. Poklicni šport opravlja — pravijo — dokleT je dostojen, velikansko nalogo vzgoje in razvedrila v vsakdanjem življenju narodov. Stotisoči, pravijo, ki se v soboto ali nedeljo razvedrijo pri tekmah poklicnih športnikov, si ne dajo vzetj nedolžne zabave. Naše stališče n? ostane slej ko prej jasno. Dora? ajoča mladina se mor' i Ovijati v najrazličnejših športnih disciplinah, idealno in požrtvovalno. v rvoj lastni prid jr r prid splošnem’’ ljudskemu zdravstvu. Ne podcenjujemo vrhunskih uspehov ki jih dosegajo poklicni *po liki in klubi v dana' njem modernem svetu. Toda zr. vse naše športno udejstvovanje mora veljati slej ko prej staro pravilo, ki ga je iz-I kel heroj Cyrano de Bergerac: »Pa fe s» tudi nisi vzp°l ket hrast. — do koder je, sam rj pogn:.l te v rast!« Profesionalni teniški Igralec Jack Kraner (ZDA) Je zabeležil svojo 49. zmago v dvoboju % dosti mlajšim Avstralcem Sed-gmanoTn ki je pospravil le 31 zmag. Dvoboj mod Seguro in Grog priem je 6X:Z4 v koTlst Segura. — Na -diki: Mc Gregor (le. vo)jv desnem kotu Sedgman v sredini Kramer, poleg njega pa stoji Pancho Sagi'ra. Oba Avs tj.alea sta ob prestopu led profe. sionaKe podpisala v Los Ane«losu pogodb« za 190.M) dolarjev Si P 0 Ü T N ^ * 1 PO Ü 0 < m» L. Proleter Odred: ArSič, Berginc, Piskar, Osrečki, Lesjak, Zumbar, Belcer, Toplak, Brezar, Hočevar, Hader. Proleter: Salaja, Malčič, Majer, Kockar, Medic, Pintarič, Bestvina, Sestak, Vekic, Rnpnik, Brnjevarac. Odred TENISKO PRVENSTVO SLOVENIJE Razboršek že osmič prvak 2:3 (1:1) Ta prizor pred našim uredništvom je bil sinoči ob 19.20 ure, ko je nestrpno čakajoča množica — onih, ki so bili v uredništvu, fotograf ni ufignil »ujeti« — izvedela iz naših posebnih objavt da je v Osijeku zmagal Odred obrambi gostov. V 18 nu-nutl se je uspeh nasmejal tudi domačinom. Sestak je iz prostega strela poslal žogo na vrata, ki jo je Arsič prekratko odbil, nakar je skočil Rupnik in jo potisnil v mrežo. Rezultat je bil izenačen. Ostali del tega dela Drugo delanje štiridejanke »Proleter—Odred—Borac« — ta vrstni red se ni dokončen je pa včeraj dobil nekoliko bolj dokončne in za Ljubljano bolj razveseljive obrise ■ ali z drugimi besedami II. kolo tekem za vstop v I. zvezno ligo v zahodni snupini, ki je bilo včeraj omejeno samo na to tekmo, ker je bila druga med Rabotničkim in Buducnostjo v Skoplju preložena na jutri, je imelo za prizorišče daljni Osijek. Za prireditev je vladalo v obeh taborih skoraj mrzlično zanimanje — v Ljubljani in pred našim uredništvom^ smo bili tega price na lastne oči in ušesa — saj je šlo to pot za prestižni nastop Odreda na igrišču, kjer je moral do sedaj pustiti že marsikatero dragoceno točko. .. .. Po neodločenem izidu prvega polčasa, ki smo ga utegnili najbolj radovednim prijateljem našega vodilnega nogometnega kluba sporočiti s posebnimi afišami v najbližji okolici nase kise, je prišla po naslednjih 45 minutah malone senzacionalna vest, da je ljubljanska enajstorica dobila na osiješkem terenu obe točki. Podrobnosti o poteku tega lahko bi rekli usodnega — dogodka za živahnost in privlačnost cele prihodnje nogometne sezone v Ljubljani m ne nazadnje v vsej Sloveniji boste brali v poročilu našega dopisnika. Za prvo silo pa bo situacijo najbolj razbistrila razpredelnica, kakršna je nastala po sedaj odigranih obeh kolih v tej skupini: in je objavljena na drugem mestu. _ , > Bitka za vstop po teh dveh kolih seveda se m končana ali celo dobljena. Dokončno bo kocka padla v nedeljo 2. avgusta in do tedaj je razpoložljivih za vse tri enajstorice še 8 točk. Delili jih bodo: prihodnjo nedeljo v Banjaluki med Borcem in Proleterjem itd. Velika tekma za sloves Odreda Gole so dali Had er, Brezar, Belcer za Odred ter Bupnik ter Vekič za Proleter ja — Vratar Arsič v II. polčasu ubranil kazenski strel! Osijek, 5. julija. Danes je bila pred 700a gledalci odigrana dolgo pričakovana k> aiifikacijska tekma za vstop v I. zvezno ligo med ljubljanskim Odredom in domačim Proleterjem. Sodniška ekipa z glavnim sodnikom Ne-deljkovskim iz Skoplja je opravila svoj posel z avtoriteto in zelo dobro. To je bila velika tekma, ki jt bila tudi odigrana v primernem slogu in si je z njo ljubljanska enajsterica popravila glas in tudi pozicijo med tekmeci z.', najboljša mesta med izbranimi enajstoricami v državi. KRVODAJALCI V tekočem tednu bodo odvzemi krvi v Ljubljani d torek, in sicer samo za dajalce, ki žele dati kri brezplačno. — Prijaoe od ?. do 9. ure, Ostale dni je transfuzijska ekipa ix-ven Ljubljane. Na dan prijaoe ne zajtrkujte mastnih jedi (tudi mleka ali mlečne kaue ne — lahko kruh, črno kavo ali čaj). VREMENSKA NAPOVED ZA PONEDELJEK Po jutranji mogli po kotlinah me-niaroče se oblačno vreme s krajevnimi plohami, predvsem v popoldanskih urah. Temperatura se bistveno ne bo spremenila. Sporočamo žalostno vest. da je po težki bolezni umrl skrbni in nenadomestljiv mož, atek, brat in stric FRAVC 'N2UR. Pogreb dragega po-kojnika bo v torek 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Zalogu na pokopališče v Polje. Globoko žalujoča žena Polonca in hčerka Ivanka z možem ter ostalo sorodstvo. NEKAJ O POTEKU Igra se je začela z običajno nervozo, ki; se je nekaj časa držala obeh moštev. Obe enaj-storici sta začeli vendarle lepo in hitro ter še kolikor toliko preudarno, pozneje pa se je premoč enih ali drugih nagtibala zdaj na stran favoritov, zdaj na stran na videzno slabših. Po začetnem udarcu Odreda je Pro- Kvalifikacije za II. ligo TEKSTILAC : ŽELJEZNIČAR 12 NAPREDAK : RABOTNIK 1:1 LOVCEN : MAČVA 0:2 leter poskušal dobiti prvo besedo in uprizoril nekaj napadov na Odredovo stran ter si tako priboril tudi premoč na terenu, vendar je ni mogel izraziti v števiilkah. Gostje, ki so se očitno prej pomirili od domačinov, so uspešno odbijali vse poskuse in polagoma začeli uvajati tudi napade na nasprotno stran. Ze v sedmi minuti j:m je iz take situacije uspel zgoditek, ki ga je dosegel Hacler. Tik pred tem je bil Odred že tudi na tem, da bi bil dosegel gol, vendar je sodnik zaradi offsidea prekinil igro. Proleter je na prvi zgoditek gostov odgovoril z nekaj silovitimi napad', prj čemer se je uveljavila posebno leva stran napadalne vrste, toda te akcije so šle v nič ob odlični Njegovo mesto je zasedel Zumbar, Zumbarjevo pa Hacler, tako da so Odredov napad vseh teh 45 minut setavljali samo štirje igralci. Kljub tej vrzeli pa so gostje začeli takoj ofenzivo, kj jim je vrgla že v tretji minuti naslednji gol in jih spet povedla, tako da so spet prišli v vodstvo. Strelec je bil Brezar, ki se je iz skoraj čisto nenevarnega napada v hipu sam znašel pred vratarjem in spretno poslal žogo mimo njega v mrežo. Odred je ostal še naprej v premoči in uprizoril še niz nevarnih napadov, med katerimi je bilo nekaj sto odstotnih priložnosti za dosego gola. Domači so se le omejevali le na začasne poteze naprej, pri čemer je Rupnik v deveti mi- nuti zastreljal prav tako zrelo šanso. Trenutek za tem se je slika menjala na nasprotni strani, tam pa je uspelo več, kajti Belcer je povišal razliko na 3:1. ARSIČ UBRANIL KAZENSKI STREL Ko se je že zdelo, da je usoda Proleterja zapečatena, in je vse računalo le še s tem, kakšen bo pravzaprav njegov poraz nazadnje, je domačim uspelo prav tisto, česar ni nihče pričakoval. Po bolj ali manj enakovredni igri z obeh strani je Vekič izkoristil ugodno situacijo na Odre-dovi strani in prisebno poslal žogo med drogove. Rezultat se je znižal na 2:3. Prole ter jiu je ta dogodek vlil seveda novih moči in začel je računati z morebitnim izenačenjem. Toda Odred je zdaj uibral edino pravilno taktiko, potegnil še dva napadalca v obrambne linije in zaprl igro. Zadnjih 15 minut je Ljubljana 5. julija. Danes dopoldne so bile odigrane finalne igre. Pri moških posamezno je nastopilo vsega 32 igralcev. V I. kolu je presenetil poraz dr. Škapina (L) proti Bergantu ml. (M). V 11. kolu je pričakovani veliki dvoboj Zerovec B. (L) : Vlasaku, ki je veljal za tretjega najboljšega igralca, gotovo odločil v svojo korist. V IV. kolu se je Čebular revanžiral Albanežu za lanski poraz 6:0, 6:0, 2erovec pa je eliminiral Slano (M). V finalnem dvoboju je Razboršek nadvladal Čebularja s 6:3, 10:8, 2:6, 6:4. V tem dvoboju, ki je trajal 3 ure, je_ igro odločil pravzaprav drugi niz. Pri stanju 5:4 in 6:5. Čebularju ni uspelo odvzeti nasprotniku točke, kar bi po- menilo izenačenje. V tretjem nizu je Čebular stalno vodil in ga tudi_ osvojil. Vendar zaostanek enega niza ni mogel nadoknaditi v četrtem nizu. Nasprotno pa je Razboršek dobro povedel z 2:0 ter pozneje še močneje 4:1, ko pa je bila odločitev že pred vrati je popustil na 4:4. potem fia zaradi nasprotnikovih napak in astne koncentracije dobil tudi četni niz, igro in osmič prvenstvo Slovenije v tenisu. Čebular se je sicer požrtvovalno boril, ni pa uspeval v odločilnih žogah. Pri starejših mladincih je Vlasak proti Rateju (oba M) dobil 6:1 in 6:4, Bergant ml. pa je premočoo zmagal nad Škuljem (L) 6:2, 6:1. Finale je postal tako čisto maribor- Najboljši atleti v Ljubljani igre so domačini izrabili še za več napadov, iz katerih pa, se spričo odlične igre Odreda ni rodilo nič pozitivnega. Proleter je v vseh teh akcijah še kolikor toliko ugajal v polju, v odličnih fazah pa so bila odgovorni igralci premalo točni. ODRED IGRA Z 10 IGRALCI Za drugo polovico tekme je Odred nastopil oslabljen in samo z desetimi igralci, ker se je njegovemu najboljšemu branilcu Bergincu pojavila spet stara poškodba, tako da ni bil sposoben sodelovati v igri. LESTVICA Odred 2 2 Proleter 1 0 Borac 1 9 0 0 0 1 0 1 5:2 2:3 0:2 potekalo nato v borbi za vsako žogo Pa teh dveh vidikih, pri čemer pa j« Odredu uspevalo mnogo več, saj je bila njegova natega vsekakor tudi lažja. Tako je do konca ostalo pri 3:2 v njegovo korist in ta rezultat si je tudii pošteno zaslužil. Ce naj bo kronika te tekme popolna, bo treiba omeniti še to, da je v 29 minuti drugega polčasa prisodil sodnik zaradi Lesjaikovega foula na Bmjevarcu enajstmetrovko, ki jo je Rupnik streljal, toda Arsič jo je ubranil! Kalkor rečeno, je Odred da- V sredo 8. in v četrtek 9. t. m. nastopi v Ljubljani celotna atletska državna reprezentanca in vsi kandidati za sestavo reprezentance, ki bo 23. in 24. julija gostovala v Oslu v dvoboju z Norveško. Tekmovanje v Ljubljani je v okviru Ljubljanskega festivala na stadionu Železničarja, vsakokrat ob 17. uri, in obeta atletiko visoke kvalitete. Prireditelj — Turistično društvo — je oddal izved- našnji dve točki zaslužil, saj je igral preudarneje, nevarneje in hitreje, pri tem pa tudi enostavneje in v svesti si edinega cilja, ki ga je ta tekma imela. Proleter je bil v polju še kolikor toliko ustrezen, pred vrati pa so bili vsi njegovi igralci nezanesljivi. Saj je dovolj rečeno, če poudarimo, da je bila današnja igra Proleterja ena najslabših, kar jih je letos igral na domačem igrišču. Edina dva igralca, ki sta se izkazala, sta bila Rupnik in Sestak, vsi ostali pa so bili pod običajno formo. Med gosti je bil najboljši igralec, in to tudi na igrišču sploh — vratar Arsič, ki ga je danes odlikovala še velika požrtvovalnost. Pri posredovanju proti Rupnikovemu strelu iz enajstmetrovke je pretrdo trčil obenj, vendar je po kratkem presledku spet igral dalje. Razen njega so najbolj ugajali še Toplak, 2um-bar in Lesjak. Dr. Jurčec Marja. g Ib Milit. *. julija. Današnja kvalifikacijska tekma za vstop v n. zvezno ligo. ki sta jo igrala man. barski Branik in domače moštvo, se je končala z visoko zmago domačinov. Enajstorica, ki je dobila obe točki, je imela ves čas veliko premoč in si je že v prvih dvajsetih minutah zagotovila zveneč rezultat 4:0. Tudi v drugi polovici tekme se gostje niso mogli otresti klešč domačih, ki so dodali v tem delu igre še tri gole. Branikov vratar Filipanč'č. ki je bil obenem najboljši igralec na tgršču. je ubranil še celo serijo nevarnih strelov in rešil svoje moštvo še hujšega poraza. Nekaj redkih prilik. ki jih je ustvari Bran kov napad za morebitno dosego častnega gola, je zaigrala nespretna ZAHODNA SKUPINA Šibenik 2 2 0 0 9:0 Željezničar 2 2 0 0 5:1 Tekstilac 2 0 0 2 1:4 Branik 2 0 0 2 0:10 VZHODNA SKUPINA Mačoa 2 2 0 0 Lončen 21011 Rabotnik 2 0 1 1 5 Napredak 2 0 111 stopa Jugoslavijo Ivkov. imel za nasprotnika bo atletskima sekcijama Odreda in Železničarja in pokazal pri tem široko razumevanje za prireditev s tem, da je poleg 70 kandidatov za državno reprezentanco povabil še naše odlične atletske tekmovalke iz vse države na čelu z Mladostjo iz Zagreba in Kladivarjem, razen domačih Odredovih. Odveč bi bilo posebej naštevati vsa imena naših znanih državnih reprezentantov, kajti kdor zasleduje zadnja poročila o uspehih v Atenah in nastopih naših tekmovalcev v Londonu ve, da bo tokrat na Železničarjevem stadionu prišel do res velikega športnega užitka. Med drugimi bomo videli junaka iz Sao Paola dolgoprogaša Mihaliča, z rekordom svetovnega slovesa, dalje Milakova ob palici, Šarčevi-ča, ki je pravkar v Atenah postavil odličen rekord v krogli (nad 16 m), dalje Dangubiča v kopju, Jovančiča na 100 m in vse najboljše diskaše v državi: Krivokapiča, brana Miillerja in vrsto ostalih. Prvotni obseg prireditve s povabljenimi se je z razumevanjem Atletske zveze Jugoslavije v zadnjem tednu razširil na dvodnevni olimpijski program, kjer bo sodelovala celotna državna reprezentanca, ki odide nato do odhoda v Oslo na taborjenje v Celje in Maribor. ska zadeva. Zaradi dežja pa bo oA> igran naknadno v Mariboru. Pri starejših mladincih je nastopilo 11 dobrih igralcev, katerim je manjkal ša Ogrin. 2e v bližnji prihodnosti sa bo marsikdo od njih vrinil med naše najboljše. Z igro teh mladincev smo lahko zadovoljni, le da nekaterim od njih manjka discipline in še drugih splošnih vrlin. Moške dvojice so dale nekaj zanimivih iger, kot na pr. zmago Suhar— Zerovec nad VlasaK—Bergantom 3:6, 6:1. 6:2. Finale Čebular —Razboršek firoti Suhar—Zerovec (vsi L) je pre-ožen zaradi dežja na jutrišnji dan. V disciplini mladincev je nastopilo 15 fantov. V polfinalu je Pucihar (L) zmagal 6:4, 6:2 proti Rajherju (M), Lovrec (M) pa 6:3. 6:3 proti Zerovcu F. (L). V končni igri je Lovrec (M) s tehnično in taktično nadmoćno igro odpravil Pucinarja 6:0, 6:1. Lovrec je vsekakor nova nada slovenskega tenisa. Treba bo le-tega mladinca primerno pripravljati in voditi. V parih mladincev ljubljanski par Pucihar—Zerovec F. v finalu nista mogla nuditi Mariborčanom odpor, ki bi zadoščal za zmago. Lovrec—Pajher (M) sta zmagala 6:4, 6:3. Članice nas niso mogle prepričati o svoji tehnični kvaliteti in številčnosti. Nastopilo je vsega le 9 članic. Po zmagah Zamanje nad Čopovo in Tropove nad Vinterhaiterje-vo (vse M) je končno zmagala Za-manjeva 6:4. 6:4 nad Tropovo ter tako po štirih letih igranja osvojila slovensko prvenstvo. Pri mladinkah je nastopilo 8 igralk. V finale sta se proti pričakovanju plasirali obe Ljubljančanki Erceg in Javornik. Prvo mesto je dosegla Javornikova 4:6, 6:1, 6:2. Upoštevati ie, da sta prav ti igralki igrali šele dobro loto in je njima ta zmaga v veliko vzpodbudo Na drugi strani pa je to zopet dokaz, na kakšni nizki stopnji je naš ženski tenis in kaj se s pravilno tehnično vzgojo lahko doseže v kratkem času. Obe igralki je učila naša prvakinja Mairova. Pri mešanih parih sta Zamanja—Vlasak (M) nadvladali drugi mariborski par Vinterhalter—Bergant ml. 6:3, 6:3, pri čemer sta bila mariborska igralca zaradi prediger že fizično izčrpana. Pri starejših članih je najprej Žižek izločil Berganta st. (oba M) s 7:5, 6:2 nato pa Mešiček Fabjana (oba M) s 6:1, 6:3. V finalu je Mešiček nadigral Žižka (oba M) 6:4, 6:4. Tu je pohvalno omeniti nad 40-letne igralce, ki so disciplinirano in borbeno odvijali svoje igre. Med drugimi je podčrtati tudi dejstvo, da sta na tem turnirju sodelovala oba Berganta, oče in sin. Prav ta disciplina je potrdila, da je mogoče igrati tenis tudi v višjih letih z uspehom in sebi v zadovoljstvo. Organizacija prireditve je bila dobra, zanimanje občinstva pa zadovoljivo. Šibenik:Branik 7:0 napadalna vrsta ali pa so ioge postale pfl-fti odililčne Sitoenikove obrambe. V moštvu domačih so se najbolj izkazali E rak II.. Tem-baca in Djurč. pri gostih pa sta poleg vratarja ugajala še Gajšek 'n Petek. Strelci golov so bili Tedling. DjuriČ po 2, Fijanovič In Jelenkovič po 1, enega pa le «prispeval« igralec lastnega moštva. Petek. V prvenstvenem tekmovanju v odbojki je Mladost iz Zagreba premagala moštvo domačega Partizana 3:0 (15:12, 15:12, 15:9). Domače moštvo je nastopilo nekompletno. Nemški atlet Friedrich je v Düsseldorf postavil evropski rekord v teku na 200 m s časom 20.9. SAH Zmaga in remi Ivkova Kodanj, 5. julija. Včeraj se ie tuli. svetovno mladii kaj začelo II. svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem igrajo mladinci iz 20 držav in kjer za-....................... VI. kolu Norvežana Jf . Bardo, proti kateremu je dobil celo točko. Danes je Ivkov v dvoboju s Kanadcem Siemmo remiziral. VOJKA POSTA 7250-27, Zagreb i s c E 15 GRADBENIH INŽENIRJEV ali tehnikov za nadzorno službo, 2 ARHITEKTA za projektivno službo, 2 PROJEKTANTA za zunanje vodovode in kanalizacijo, 1 PROJEKTANTA za ceste in 2 PROJEKTANTA — INŽENIRJA — za bencinske inštalacije. Plača po uredbi z dodatkom za službo v JLA in dodatkom na strokovnost. Za nadzorno službo, v kolikor je stalna, pripada terenski dodatek po uredbi. Nadzorna služba je potrebna za mesti Zagreb in Ljubljano oziroma teritorij LR Hrvatske in LR Slovenije. Prošnje z dokumenti in življenjepisom pošljite Vojni pošti 7250-27 Zagreb, Stančičeva 4/II (po možnosti osebno) ali Vojno gradbeniškemu oddelku v Ljubljani. Potrebna je praksa več kot pet let. Upokojenci so izključeni. Odločba za sprejem v službo bo izdana mesec dni po prejemu vseh dokumentov. Iz pisarne VP 7250-27, ZAGREB mo Preskrbi si ob »Mariborskem tedru« traktorje <^n salde Za sklepanje pogodb se obrnite na trgovino s poljedelskimi stroji Murska Sobota, na njenega zastopnika na »Mariborskem tednu« Z3 globoko 0 T3 H j 6 in Hgolanjfi! Gezo Ksenemana Industrija »Flaäor«, Rakovica pri Beogradu ERICH MARIA REMARQUE »Pač. Imeti hočem samo drugega.« »Dobro, gospod-« Zmotil sem se, je pomislil Ravic. Od dežja zamazana šipa, na pol zaprašena, kdo bi mogel dobro videti skoznjo? Strmel je skozi okno. Pozorno je strmel na cesto, kakor lovec na preži, opazoval vsakega človeka, ki je šel mimo — toda zasenčeno, sivo in ostro se je sočasno jadrno odvijal mimo njega neki film, krpa spominov —. Berlin. Poletni večer 1934; — poslopje gestapa; kri; gola soba brez oken; rezka luč golih, električnih žarnic; rdeče obrizgana miza z jermenjem za privezavanje; neprespana jasnost njegovih možganov, ki mu jih je polovična zadušitev v čebru z vodo že kakšnih tucatkrat spet zdramila iz omedlevice; ledvice, ki so bile tako razbite, da niso več bolele; spačeni, zbegani obraz Šibile; trop rabljev v uniformah, ki so jo držali; — in tisti glas, tisti smehljajoči obraz, ki je prijazno napovedoval, kaj se ho zgodilo e ženo, če ne prizna — Šibila, ki so jo tri dni pozneje baje našli obešeno. Prišel je natakar in postavil kozarec na mizo. »Ta je druge yrsfe, gospod. Didierov iz Caena. Starejši.« »Dobro, dobro. Hvala.« Ravic je izpil kozarec. Iz žepa je potegnil zvitek cigaret, si vzel eno in si jo prižgal. Roke se mu še vedno niso pomirile. [Vrgel je vžigalico na tla in naročil še en kal v ados, ZMAGE“ Ta obraz, ta smehljajoči se obraz, za katerega je pravkar mislil, da ga je znova videl! Moralo je biti zmota. Nemogoče je, da bi bil Haake v Parizu. Nemogoče! Otresel se je spominov. Nima smisla, da bi se uničeval s tem, dokler ne moreš ničesar storiti. Čas za to pride, ko bo tam preko zgrmelo vse na kup in se vrneš. Dotlej —. Poklical je natakarja in plačal; vendar pa ni mogel preprečiti, da ne bi medpotoma vsakega natančno pogledal. Sedel je z Morozovom v katakombi. »Ne verjameš, da je bil on?« je vprašal Morozov. »Ne. Videti pa je bil. Nekakšna prekleta podobnost. Ali pa moj spomin, ki ni več zanesljiv.« »Smola, da si bil v bistroju.« »Saj.« Morozov je za trenutek pomolčal. »Preklicano razburi človeka, ne?« je vprašal nato. »Ne. Zakaj?« »Ker ne ve.« »Jaz vem.« Morozov ni ničesar odvrnil. »Prikazni,« je rekel Ravic. »Mislil sem, da sem že preko tega.« »To ni človek nikoli. Tudi jaz sem imel to. Poglavitno v začetku. V prvih petih, šestih letih. Se zmerom jih čakam trojice iz Rusije. Bilo jih je sedem. Štirje so pomrli. Dva je ustrelila lastna partija. Zdaj čakam že nad dvajset let. Od 1917 dalje. Eden izmed treh, ki še živi, gre zdaj že v sedemdeseto. Druga dva sta okrog štirideset, petdeset. Tadva bom, upajmo, še dobil ▼ post. Dolžna sta mi za mojega očeta.« Ravic se je ozrl v Borisa. Bil je velikan, a nad šestdeset »Dobil ju boš,« je rekel, »Vem.« Morozov je razprl in stisnil velike roke. »Tega čakam. Zato živim previdneje. Ne pijem več toliko. Nemara bo še nekaj časa trajalo. Tedaj moram biti pri močeh. Meni ni, da bi streljal ali klal.« »Tudi meni ni.c Posedela sta nekaj trenutkov. »Ne bi zaigrala partijo šaha?« je vprašal Morozov. »Bi. A ne vidim proste deske.« »Tamle je nehal profesor. Z Levyjem je igral. Dobil kakor vedno.« Ravic je stopil po desko in figure. »Dolgo ste igrali, profesor,« je rekel. »Vse popoldne.« Stari mož je pokimal. »To raztrese, šah je popolnejši kakor karte. Kvartanje je sreča in smola. To ne raztrese dovolj. Šah je svet zase. Dokler človek igra, mu nadomestuje svet zunaj.« Dvignil je svoje vnete oči. »Ta ni tako popoln.« Levy, njegov soigralec, je mahoma zameketal. Nato je umolknil, se prestrašeno ozrl okrog sebe in odšel za profesorjem* Odigrala sta dve partiji. Nato je Morozov vstal. »Iti moram. Odpirat vrata cvetu človeštva. Zakaj pa se pravzaprav ne oglasiš več pri nas?« »Ne vem. Naključje.« »Kako bi bilo jutri večer?« »Jutri večer ne morem. Jutri pojdem večerjat. V Maksim.« Morozov se je zarežal. »Za ilegalnega begunca se pravzaprav malo preveč nesramno vrtiš po najelegantnejših pariških lokalih.« »Ti lokali so edini kraj, kjer si popolnoma varen, Boris. Kdor se vede kot begunec, ga kmalu začopatijo. To bi moral vedeti celo še ti, lastnik Nansenovega potnega lista.« .