Uredništvo r, Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. :i: * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravnfštvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaža za avstro-ogerske dežele: M celoletno t . . K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 8'i0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 23. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 29. januarja 1910. 1 cekmi račun 48.8>7 | Leto II. Izjava zastopnika narodne stranke v deželnem zboru glede učiteljskih plač. Včeraj so se v dež. zboru v Gradcu utemeljevali trije predlogi glede ureditve vprašanja učiteljskih plač in sicer predlog nemškega klerikalca Hagenhoferja, nemškega nacijonalca Gerlitza in slovenskega klerikalca Robiča. Prej sta utemeljevala zadevni predlog še nemški nacijonalec. nčitelj Otter in socijalni demokrat učitelj Horva-tek. Po utemeljitvi predloga dež. odbornika Robiča, naj se odpravi 3. plačilni razred, se je oglasil k besedi zastopnik narodne stranke v deželnem zboru dr. Kukovec. Govornik se je v najprej zavaroval proti temu, da bi se ga krivo razumelo, kakor če bi botel polemizirati s predlagateljem Robičem (kakor je storil klerikalni dež.-zbor. poslanec dr. Vrstovšek, ko je nepoklican utemeljeval predlog dr. Kukovca o slov. meščanskih šolah). Dr. Kukovec nasprotno izjavi, da more predlog dež. odbornika Robiča le podpirati. Vendar pa porabi priliko, da kot zastopnik narodne stranke poda načelno izjavo z ozirom na vae v zbornici obravnavane predloge o učiteljskih plačah. Če bi bilo od števila predlogov, ki so se v zadevi učiteljskih plač tu vložili, odvisno, ali se bode kaj storilo ali ne. bi mogli učitelji biti srečni. Saj ni stranke v štaj. dež. zboru, ki bi ne bila vložila predloga, da se učiteljske plače uredijo. Vse stranke nasprotno izjavljajo, da so za ureditev plač in da so učiteljstvu prijazne. Ta prikazen se pa more soditi glede učiteljstva v jednaki meri kot ugodna ali tudi kot neugodna. Gotovo je dobro, da so se stranke tu izjavile za " zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, kajti naj je bilo odkritosrčno ali ne, nobena stranka dane besede ne bode mogla požreti. Konštatiram, da ste vsi za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Dokaz tega so vaši predlogi. Povdarjam pa tudi, da more učiteljstvo in njemu pravično ljudstvo dogodke v dež. zboru glede učiteljskih plač le z nezaupanjem zasledovati. Če ste vsi učiteljstvu naklonjeni, eden tako, drug tako, zakaj pa niste koj ob otvoritvi zasedanja vsi naenkrat stavili zadevne predloge? Zakaj niste sklenili, da vsi predlogi pridejo takoj skupno v razpravo? Zdaj, ko sedimo že 10 tednov skupaj, bi moglo biti vprašanje že godno za odločitev. Odsek bi nam bil mogel predložiti končni predlog v sprejetje. Zdaj pa imamo le brezbrojno nazorov, vsakdo predlaga nekaj druzega in zasedanj^ bo kmalu konec. Gospoda, jaz globoko obžalujem, ko' ste vsi učiteljstvu tako naklonjeni, da se ni našia v zbornici močna vodilna roka, da bi raše razkropljene ideje spravila v sklad. Toda finance niso dopuščale! Nobeden stavljenih predlogov se pa brez denarja ne da izvršiti, to vsi veste. Če ste kjub temu predloge stavili, in če ste jih stavili resno in ne da trosite pesek v oči, potem morate biti na jasnem, da treba dovoliti tudi sredstva. Če pa nimate poguma v tem oziru posledice izvajati, tedaj se vas pa mora obžalovati. — To je moja izjava. Podpora soseskama Gregovci in Bračnavas zaradi povodnji Sotle. Pri utemeljevanju tega predloga v deželnem zboru v včerajšnji seji je dež. posl. dr. Kukovec, z zadovoljstvom povdarjal, da je državni inženir vsled naročila vlade škodo pregledal in tudi odobril načrte županstva na Bizeljskem, kako bi se škoda popravila. Zato je postal prvi del predloga dr. Kukovca, da deželni odbor da škodo preceniti, brez pomena, ker je to že storjeno s strani politične oblasti. Deželni kulturni odsek naj si torej oskrbi dotični akt od okrajnega glavarstva v Mariboru. Na ti podlagi naj združeni finančni in deželnokulturni odsek predloži zbornici poročilo in predlog v najkrajšem času, da se dovoli podpora. — Stvar je nujna in se mora porabiti zimski čas za potrebna dela. Zato se naj stvar nujno obravnava. Politična kronika. Štajerski deželni zbor. 33. seja dne 28. jan. V zadevi pokončevanja gosenic in hroščev, katerih bodemo imeli najbrže zelo veliko prihodnjo spomlad je predložil kombinirani finančni in deželnokulturni odbor sledeči predlog: Deželnemu odboru se nalaga, da naj izda kratek, lahko razumljiv poduk in ga razširi potom letakov med ljudstvo; nadalje naj naznani dež. odbor okr. za- stopom, da plača dežela za vsak kilogram nabra" nih hroščev 4 vin, ako prispevajo še okraji po 2 vin. Tudi naj skrbi dež. odbor za to, da se bode oddajal tabačni izvleček za pokončevanje gosenic. Utemeljitev dr. Kukovčevega nujnega predloga za dež. podporo vsled povodnji prizadetim vasem na Bizeljskem priobčujemo na drugem mestu. Predlog se je odkazal skupnemu finančnemu in deželno kulturnemu odseku. Istemu odseku se je odkazal tudi dr. Jankovičev predlog, naj bi vlada predložila v dež. zboru okvirni zakon, na temelju katerega bi bilo mogoče ustanoviti obvezno deželno zavarovalnico proti ujmam. — Nemški kler. Wagner je predlagal ureditev učiteljskih plač; posl. Gerlitz,naj bi se sploh odpravil sedanji sistem krajevnih razredov in bi se naj upeljal osebno razredni sistem; posl. Robič, naj bi se odpravil 3. plač. razred. Vsi ti predlogi so se odkazali skupnemu finančno-knlturnemu odseku. Želimo le, da bi lepe besede, ki so se včeraj govorile vprilog gmotnemu položaju učiteljstva, postale tudi meso! Včerajšnja seja je bila osobito zanimiva tudi zategadelj, ker je bilo na vrsti poročilo odseka, ki je imel preiskati zadevo gradnje dež. bolnišnice v Stiftingthalu. Odsek je prišel v glavnem do sledečih rezultatov: 1. Stroški za stavbo bodo za 48% višji kakor se je proračnnalo 1. 1902. 2. Namesto 1. 1909 bo stavba najbrž (!) gotova šele spomladi 1. 1912. 3. Utemeljitvi prvih dveh točk in okoliščina, da je dež. odbor dež. zboru vedno redno poročal ter so se poročila vzela na znanje, kaže, da je dež. odbor v tej zadevi popolnoma nedolžen. Prekoračenje proračuna je utemeljeno v podraženju gradbenega materijala in delavcev. 4. Da se je stavba tako dolgo zavlekla, so krivi kliniki in hi-gijeniki, ki so z ozirom na vedno se množeče nove iznajdbe in poboljševanja na medicinskem polju izjavili, da je v tem oziru program iz leta 1902 nezadosten in so vedno zahtevali dalekosežne nove projekte. Z ozirom na ta rezultat, ki odriva vso krivdo na profesorje in medicinsko fakulteto graškega vseučilišča, je zahtevala fakulteta, naj odsek za preiskovanje te zadeve zasliši tudi profesorje, predno izreče svojo konečno sodbo. Z ozirom na to zahtevo je stavil včeraj rektor Kratter predlog, naj se poročilo zavrne odseku nazaj in zasliši profesorje. Za njegov predlog pa je glasoval samo posl. Gerlitz. Vsled tega je Kratter zapustil dvorano in z njim več nemškonacij. poslancev, kateri vsled pritiska v klubu niso glasovali za Krat-tera. Nemški nacijonalci so se silno bali, da bi izgubili kozlička, na katerega so obesili sedaj vse svoje lastne grehe. Poslanec Foest je na to podal obširno poročilo o gradnji bolnišnice. Za naš mali list bi bilo preobširno, ako bi hoteli priobčiti vse te iz- L I STE K. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova. (Dalje.) Preiskava je trajala nekaj dni, ker so hoteli vedeti vse, celo to, odkod sva si vzela pravico, da sva si hodila k tujemu službujočemu častniku po dovoljenje, katero bi nama smelo dati samo poveljstvo enoletniške šole. Odgovoril sem, da sem si hodil že večkrat v stražnico po podpis, zlasti o božiču, ko ni bilo nobenega domačega častnika v vojašnici, in da nam sploh ni bilo znano, da bi ne smeli hodi i v stražnico z nujnimi prošnjami. Za teden so naju poklicali na rapoit pred polkovnika, kjer je igral s'rahopetni Feldmann zelo žalostno ulogo, kajti noge so se mu šibile in niti stavka ni mogel dopovedati. Mesto njega sem moral jaz ponoviti polkovniku ves dogodek. Kaznovali naju bodo, to smo vedeli vsi, vsaj kakih 30 dni kasarniškega zapora bodo nama nenda odmerili. Pa to ni prehudo, samo nekoliko neprijetna kazen bi bila, ker ne smeš nikdar oditi iz vojašnice. Popoldnevni ukaz pa je prinesel še tisto nedeljo vest, da se kaznujeta prostovoljca Poljanec in Feldmann z desetdnevnim samotnim zaporom. S Feldmannom sva hodila popoldne po mestu in nisva vedela ničesar o tem. V mraku je stopil Feldmann k nekemu znancu in jaz sem ga počakal na ulici Slučajno pride mimo mene neki korporal, ki me je pozval ter mi naznanil, kar je čital v ukazu, ter se čudil, da še ne vem o tem. Tako torej, deset dni na samoti! Vraga — precej je ! Nikakor me ni spravila ta vest iz ravnotežja, narobe, posebne vrste humor mi je stopil v kri. Zasmejal sem se za korporalom, a s čudnim nizkim glasom, da sem se zdel tuj samemu sebi. Km?lu se vrne Feldmann. Pravim mu: „Veš kaj, zdi se mi, kakor če bi že danes lahko zvedela iz ukaza o najini kazni. Takšen čut imam, da ne bo samo kasarnik, veš, tako se mi zdi, da bo več. E nzelarrest mi ne gre iz glave." Plašno se je oziral Feldmann po meni. ,.Misliš?" Zabaval sem se ob njegovem strahu. Prišedši v vojašnico stopiva predvsem v šolsko sobo, kjer sva imela dovršiti še neko taktično nalogo. Kakih deset tovarišev je sedelo v dvorani, risalo in izdelovalo nalogo, kadilo in se pogovarjalo polglasno. Pozdravim in zakličem, da me ni volja v nedeljo zvečer pisati naloge, toda kar mora biti, to mora liiri . . . Če govorim, dr je treba napraviti nalogo, potem še najbrž ne vem, da pojdem jutri v zapor . . . S ij nama s Feldmannom ne bo treba oddat naloge . . .! Polni sočutja prihajajo tovariši drug za drugim. Swigost mi poda roko ter pravi: »Nisi čital? Ne prestraši se, Poljanče, žal mi je, če ti moram prvi naznaniti, — strašna kazen! Kaj misliš?" Feldmann na levi prebledi, razumel je tudi on toliko poljski. Ozrem se nanj in pravim ravnodušno: »Kaj, več ne bo kot samotni zapor. Ali je že danes kaj v ukazu?" FHdmannove potrpežljivosti je bilo konec. »Wirklich Einzelarrest?" »Seveda, toda koliko, koliko! Le pomisli, deset dni —!" pravi Šwigost. Feldmann se je spustil na klop in obledel kakor kip, n;ti ganil se ni. Pogledal sem zopet nanj kakor bi se čudil nenavadno veliki kazni ter rekel: „Saj sem ti pravil! Feldmann! čestitam! Ni nama treba pisati taktične naloge." Zaploskal sem rahlo z rokami in potegnil smehljaje svoj predal iz mize. Feldmann je sedel nemo za menoj, tovariši pa so tudi obmolknili ter opazovali neenaki učinek te vesti na Feld-manna in name. »Feldmann! Feldmann! Kaj praviš pravzaprav vsemu temu? Kdor nima kazni nikdar, ni nikakšen vojak, kaj ne? Midva pa sva sedaj že vojaka, slavna vojščaka. Sladko je za domovin govore, davkoplačevalce bo najbolj zanimalo to, da so se stroški zvišali od 5.500 tisoč kron na II miljonov kron in še čez! Kar se tiče po-draženja materijala in delavcev, znaša isto kakor je izračunal dr. Schacherl, komaj 500 tisoč kron, nad 3 miljone je pa požrlo to, da se je izdelal nepopoln, pomanjkljiv načrt (tedanji referent v tej zadevi je bil dr. Derschatta), da ni bilo trdne roke pri vodstvu in izvrševanju stavbe in da so sitnarili profesorji. — Navzlic izjavam manjšine (nemških klerikalcev in socijalistov), da deželni odbor ni kriv ničesar, vstrajamo pri tem, da je ta stavba prav lepa slika in najlepši dokaz, kako gospodari nemškonacijonalna večina z deželnim denarjem. Poročilo se je seveda vzelo na znanje. Krivec iie more obsoditi samega sebe. * u V ogrski državni zbornici se je včeraj končala debata o znanem kraljevem pismu. Justhovi stranki je bilo do tega. da skrajša debato iu pride do odločitve. Zgodilo se je to, kar je vsakdo pričakoval: vladi se je izrekla z veliko večino nezaupnica in Khuen je takoj na to odgovoril z odgodenjem do 24. marca. Sicer še ni gotovo, kako se bode odločil sedaj cesar, pa najbrž hoče Khuen krizo in odločilni boj še zavleči, da si nabere sam več pristašev in da utrudi nasprotnike. Vendar pa ni misliti, da bi se zgodile do 24. marca že velike spremembe; zato bode takrat nabrž drž. zbor še enkrat odgoden in na Ogrskem bodo imeli daljšo neparlamentarno dobo. Z jugoslovanskega stališča je to zavlačevanje na Ogerskem neugodno, ker se s tem tudi zavlačuje rešitev krize na Hrvaškem. z Volitve na Angleškem in Slovanstvo. V praškem narodnem klubu je predaval dr. Kramdf o volitvah na Angleškem. Obširno je razlagal, kake posledice bi imela zmaga unijonistov, oz. zmaga misli za obrambno carino po vsem ostalem svetu, osobito v Nemčiji. Kako dobro to vedo v Nemčiji, kaže beseda Hardenova, da se mora to vprašanje rešiti z mečem. Zadnji čas pa je že, da bi o njem razmišljali tudi Slovani, kajti ni nobeuega dvoma, da bi se Nemčija z vso svojo silo vrgla na slovanski Vzhod, ako bi se ji posrečilo Anglijo premagati. Najbližje, pozitivne posledice volitev na Angleškem za slov. politiko pa je označil dr. Kram&F sledeče: „Unijonisti nimajo večine in je gotovo tudi ne bodo imeli. Liberalci si večino lahko s pomočjo Ircev zasigurajo — ali ogromnemu naskoku unijonistov se je vendar posrečilo zanesti med volilstvo trdno uverjenje, da ima Anglija edinega močnega in nevarnega sovražnika, Nemčijo. S tem razpoloženjem in prepričanjem morajo angleški liberalci računati. Saj so že morali v volilnem boju obljubovati. da ničesar ne opuste, kar bi moglo škodovati sedanjemu razmerju sil med Anglijo in Nemčijo. Med obema državama nikakor ni nastalo pomirjenje, kakor bi rad prepričal nemški tisk svetovno javnost, temveč ravno nasprotno: nastalo je poostrenje. To je glavni moment za Slovanstvo pri volitvah na Angleškem. Slovani nočemo delati politike katastrof in krvavih konfliktov . . . Toda na čegavi strani imamo stati v velikem boju med Anglijo in Nemčijo, to vemo dobro, ker smo prepričani, da bi se obrnila sila Nemčije, ako bi zmagala, sama proti nam." Drobne politične novice. 33 novih senatorjev je imenoval italj. kralj. Med njimi je 15 bivših poslancev. 3 visoki uradniki in 11 znanstvenikov ter literatov. Za nas je zanimivo imenovanje starega italj. rodoljuba Pastra. katerega je Avstrija 1. 1853. obsodila k smrti. .Spori v češkem klerikalnem klubu. Vodstvo češkoklerikalne stranke izjavlja v koresp. ,,Centrom", da so vesti o razprtijah v klubu neresnične. Trosijo jih v svet češki agrarci, ki bi radi odvrnili javno pozornost od slabih razmer v lastni stranki. trpeti, sladko umirati za domovino! Midva pa niti ne umirava, niti tega ne. Samo malo trpiva. Toda kaj trpiva!? Saj ne trpiva, ko nama niti naloge ni treba pisati. V tej točki sva zmagala, nič se ne boj, Feldmann!" . . . Tako sem tolažil Feldmanna in skladal papirje in knjige v miznici. Ob vsakem stavku sem se ozrl nanj in njegov topi nemi obraz ter pove-šene prazne oči so še le netile moje razpoloženje. Tovariši pa so se čudili. Kako je to možno? Kako, da me ni nič dirnilo ? Pobral sem knjige, češ, da si moram napraviti red tudi gori pri postelji, če grem jutri na izlet, naloge pa da na mojo vero ne bom pisal. „Pojdi Feldmanne, porazgovorilft se bova nekaj o programu, kaj in kako jutri!" In Feldmann, nezmožen delovanja po fastni volji, se je vzdignil in šel za menoj. Stopaje za menoj je vzdihnil iia dvorišču: „Kaj naj storim, kaj naj začnem ? Z menoj je konec, celo konec!" ... „Ne bodi neumen, Feldmann! Žalost ti ne pomaga prav nič. Nekoliko preostri so bili zares, pa tega ne moreš izpremeniti. Nič ne de!" Očital je meni in sebi, zakaj nisva pri ra-portu rajši očito obdolžila kadeta vse krivde, ker bi potem naju ne bili mogli kaznovati. Nesreča in sila ga je privajala k podlim mislim. ..Nič ue de. Bova že pretrpela." Novo ministerstvo naGrškem. Vsled intrig vojaške zveze je padlo dosedanje Mavro-mihalisovo ministerstvo. Novo vlado je sestavil Dragnmis. Polkovnik Zorbas. vodja častniške zveze, je vstopil v novo ministerstvo kot vojni minister. Volitve na Angl e š k e m. Včeraj do 4. ure popoldne je bilo izvoljenih 263 unijonistov, 262 liberalcev, 40 socijalistov in 75 Ircev. Ker tvorijo ti koalicijo proti unijonistom, znaša vladna večina sedaj 114 mož. Bratianu na Dunaju. Cesar je sprejel včeraj romunskega ministerskega predsednika Bratiana v posebni audijenci. Bratianu bode tudi konferiral z grofom Aehrenthalom glede različnih balkanskih vprašanj. Dnevna kronika. d Slovenskim tiskarnam. „Matica Slovenska" razpisuje s tem natečaj za tisk knjige „Ustava in uprava ilirskih dežel. Spisal dr. Bogomil Vošnjak", ki bo obsegala približno 22 tiskanih pol in se bo tiskala v najmanj 4850 izvodih. — Papir, format in tisk knjige bode tak, kakor je bil v „B;eiweisovem Zborniku" (za 1. 1909). P. n, slovenske tiskarne, ki reflektirajo na tisk te knjige, se vljudno pozivljejO, da pošljejo svoje oferte do dne 2. februarja 1910. Dne 3. februarja ob 9. uri se bodo oferti otvorili; p. n. oferenti so vabljeni, da pridejo ob tej uri v društvene prostore ,,Matice Slovenske" (Kongresni trg, 7). V ofertu je treba navesti 1. ceno za tisk pole pri 4850 izvodih, 2. ceno za eventualni petit tisk (ne tarifalno, ampak z določeno svoto); 3. ceno za papir pro 1000 pol; 4. ceno za eventualnih nadaljnih 100 izvodov; 5. ceno za ovoj. V ofertu je ceno za tisk in papir ločiti. Priložiti je vzorce papirja in duplo. Cene je razumeti franco Ljubljana. Knjiga mora biti dotiskana do dne 22. aprila 1910. — Uprava ,.Matice Slovenske". d Moravsko učiteljstvo za izboljšanje položaja. Dne 27. t. m. je zborovalo v Brnu nad 3000 mo-ravskih učiteljev in učiteljic. Po daljši razpravi o položaju nčiteljstva se je sprejela soglasno re-zolucija, da se mora učiteljstvo glede plače izenačiti z drž. in dež. uradniki v 4 najnižjih plač. razredih t. j. v XI. do VIII. plač. razreda. Službena doba se mora znižati na 35 let. i ...... Dopisi. v Porotne obravnave v Celju. Iz porotniških krogov nain pišejo: Oglejmo si porotno obravnavo v Celju malo bližje! Porotniki so po večini Slovenci, kajti s prisego dokumentirajo svojo narodnost. Le dva ali trije (izmed 12+1) Nemci ali bolje rečeno, „nemškomisleči" sede na porocniški klopi! Predsednik vidi, da so Slovenci, on govori morda dobro slovenski — a si o venski jezik mu je prenizkoten, da bi govoril v istem napram slovenskim porotnikom! Različni dokazi, tikajoči se obravnave same, se tolmačijo s strani predsednika nemški in dostikrat jim govori isti na dolgo in široko, porotniki pa gledajo in ako bi povprašal dobro polovico izmed njih, so li razumeli to kaj da jim je razkladal predsednik senata, bi odgovorili, da ne! Iu ni jim tudi zameriti, ako ne razumejo tujega jim jezika, kajti marsikateri izmed njih je že pozabil na nemščino, katero so mu pred dokaj leti zabičavali različni učitelji. Da govore sodni zdravniki samo nemški, se ne čudimo, saj so isti navadno iz vrst spodnještajerskega nem-škutarstva. Obravna se nadaljuje. Vstane državni pravdnik. dolgotrajen govor se začne z besedami „meine sehr geehrten Herren Geschworenen" in na obširno razvija v nemškem jeziku krivdo obtožen čevo porotnikom, ki navadno pri tem — za-spijo, saj ne razumevajo vsega, kar jim isti govori! Zanimivo j e, d a o dp rej o, če nastopi slovenski zagovornik, vsi oni navidez Žvižgal sem še in prepel vse bojne pesmi, kar sem jih znal in kolikor mi jih je prišlo na misel. Vso obleko in ves raznovrstni drobiž sem si razmetal po postelji in zlagal zopet skrbno v skrinjico. Knjige! Knjig si v zapor ne smem vzeti, škoda! Ničesar ne smem deset dni čitati, nič kaditi, vsaki tretji dan bo post, samo komisnega kruha in vode dobim, — mrzle bodo te januarske noči na trdih deskah v nezakurjeni luknji. Vedno sem opozarjal zamišljenega Feldmana na prihodnjih deset dni. „ Deset dni, to je skupaj troje postov. Malo! Toda deset dni molčati, z nikomur govoriti, to bo hudo! Sicer pa lahko komandiraš med svojimi stenami; misliš si pred seboj stotnijo, pri tem se ti okrepi glas. da bo dober poveljnik iz tebe, kaj ne, Feldmann? Morda dobiva luknji drug zraven drugega, da sva si soseda! Veš kaj, tako dolgo bova vrtala — vzemi si tudi nožiček skrivoma s seboj —, da si napraviva v steni luknjo. Pripovedoval bom ti pripovedke in pravljice, kaj ne, Feldmann? Znam jih mnogo, več, o tatovih, razbojnikih, hudodelcih, svetnikih ... vse bo dobro, kaj ne Feldmann?" . . . Feldmann pa se ni zganil. Sedel je na svoji postelji. Včasih je malo prikimal, morda iz žalosti nad svojo usodo, morda. je soglašal z mojimi predlogi. Nazadnje si je molče pripravil postelj ne počakavši svojega Gorala. ki mu je hodil utrujeni porotniki svoje oči in da z napetostjo slede slovenskim izvajanjem odvetnika. Saj jim govori isti v domačem jeziku, katerega bolj razumevajo, kot nemški govor zastopnika državnega pravdništva. Obravnava teče h koncu. Senat predloži porotnikom v nemškem jezikn spisana vprašanja, na katera naj porotniki odgovore in famozen je dostikrat celo uro trajajoči nemški poduk predsednikov, ki podučuje porotnike o postavah kazenskega reda. In čudili bi se n. pr. razsodbi, katero je izreklo zadnjo soboto sodišče, ko bi se morala vsaj po misli pisca teh vrst prisoditi u b o j n i k u dosti strožja kazen. Vzrok tiči j e d i u o v jezikovni nedoslednosti, na kar bi posebno opozorili državne poslance naše, katerih dolžnost bi bila, razkrinkati to »objektivno" postopanje sodnikov in držav, pravdnikov pri merodajnih krogih v Gradcn in na Dunaju. Pripomnil bi, da me, ko to pišem, ni vodila nacijonalna strast, ampak edino čut pravice, ki naj prisodi zločincu pred tozadevnim forom mu po zakonu odmerjeno kazen, katerega pa se naj tudi oprosti, ako je nedolžen in se ne čuti krivega. Društvene vesti. d Narodna čitalnlea v Žaleu ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 5. svečana 1910 ob 8. uri zvečer v gostilni Delniške pivovarne v Žalcu s sledečim vsporedom: 1. Prečitanje in odo-brenje zadnjega zapisnika. 2. Odborovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vse člane in prijatelje vabi k mnogobrojni vdeležbi odbor. d Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 6. svečana ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma. — Pristop je dovoljen vsem gospodom, ki so trgovskega ali obrtnega stanu, ter se zanimajo za to društvo. Občni zbor Bralnega in pevskega društva „Maribor" se vrši v soboto 12. svečana ob 8. uri zvečer v kmetski sobi Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Štajerske novice. a Poslanee Robič iu učiteljske plače. Klerikalni klub je po odborniku Robiču stavil v dež. zboru predlog, da se odpravi 3. plačilni razred in se prestavijo šole 3. razreda v 2. razred. To je seveda opravičeno in primerno zlasti pri nas, kjer so skoro vse šole v 3. plač. razredu. Toda ta predlog je le polovičarstvo. Vsi drugi predlogi o ureditvi plač so splošuejši in širši. Deželni odbornik Robič je priporočal svoj predlog, ker je najbolj „billig" v ob h pomenih besede, namreč najbolj poceni in najbolj pravic en (?!) Od drugih poslancev stavljeni predlogi so baje deloma neizvedljivi z ozirom na deželne finance in se ne morejo za resne smatrati. Ta predlog se pa že sedaj lahko izvede in bode podlaga za daljno ureditev plač. Predlog se je od-k&zal naučnemu in finančnemu odseku! a Odgovor dež. odbora na interpelacijo glede pospeševanja vinogradništva. V ti zadevi je stavil dr. Kukovec oktobra 1909 na deželni odbor vprašanje, zakaj zadružna zveza v Gradcu podpira vinske špekulante in ne kmetijske zadruge. Pritožba se je tikala kmetijske podružnice v Središču, kateri je graška zveza meseca junija 1909 naznanila, da ima že dovolj vina od drugod. Deželni odbornik grof Franc Attems je v včerajšnji seji deželnega zbora odgovarjal v pol ure trajajočem podrobnem odgovoru. Pravi, da je deželni odbor vse strogo preiskal in se prepričal, da graške zadružne zveze ne zadene krivda. Zadruge in posamezni kmetje so se oglašali, zlasti zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču. Središka po večerih pripravljat postelj ter snažit stvari in obleke, in se je položil. Kmalu za njim ležem tudi jaz. Po polnoči slišim izpod Feldmannove odeje globoke žalostne vzdihe — siromak še ni mogel zaspati. Toda saj jaz še tudi nisem zatisnil očesa — bilo je že konec mojega humorja,- Nastopila je bolest, za njo pa zopet resignacija. Celo tiho so prihajale misli za mislimi. Kaj bo zdaj pravzaprav s teboj ? Primerjal sem svoje razmerje — razmerje kaznjenca — k raznim znanim ljudem. Komu naj kaj o tem naznanim, da sem v zaporu? — Nikomur, samo domu očetu, a tudi očetu še le pozneje, po desetih dneh! Kaj sem pravzaprav zakrivil? Ne vem! Nič! Hotel sem se oglasiti vzdihu j očemu Feld-mannu in mu kaj povedati, vprašati ga po zdravju in duševnem stanju. Toda rajši sem molčal. Premagal sem se. Feldmann bi bil lahko sklepal, da tudi jaz ne morem spati, in čemu je treba ujema vedeti o tem? Bova že pretrpela! Srce — selišče užaljene samozavesti in ranjenega ponosa — se je polagoma napolnilo z resignacijo in mirno sem preživel naslednji dopoldan. Dalje prihodnjič. Darujte za Nor. sklad! podružnica se je pa baje prepozno oglasila, ko so imeli v Grade« vina že dovolj. Tudi pravi grof Attems, da je graška zveza kupila polovico vina od kmetov in le polovico od veleposestnikov, nič pa ne od vinskih špekulantov. Tako mora biti tadi v naprej in je dal deželni odbor graški zvezi kmetijskih zadrug strogo naročilo za vprihodnje. Tako deželni odbornik grof Fran Attems! a Iz Maribora. (Deželno poskuševališče in ravnatelj Schmid). V pondeljek se prične debata o deželnem proračunu v Gradcu. Dobro bi bilo, da si naši poslanci ogledajo posamezne točke in posebno jih opozarjamo na mariborsko poskuševališče. Celo mesto je tega mnenja, da je to drago poskuševališče nepotrebno. Hjegov ravnatelj sam trdi v poročilu deželnega odbora tole: »Glavna vrednost tega zavoda je bila tadi v tem letu kot podučevališče v kmetijskih strokah. V ustmenem pogovoru se je o vseh strokah kmetijstva najobširneje in temeljito dajalo nauke, pojasuila in spodbuja." Kdo se ne smeje? Ravnatelj Schmid ne zna in noče znati ene besede slovenski. O kmetijstvu ne razume popolnoma nič. Preiskava zemlje zaradi nabave gnojil je v celem letu dosegla 36 številk. Iz zato se vzdržuje drag zavod in dva uradnika, eden med tema v 7 plač. razredu. Pač pa je glavno delo ravnatelja Schmidta hujskanje zoper Slovence. Ob vsaki uradni uri ga najdete kje na agitacij-skem potovauju v mariborski okolici, zdaj pri „Sfidmarki" v Št. Ilju, na Tezni, v Jarenini, zdaj pri občnih zborih Schulvereinskih podružnic. Mož ina neizmerno mnogo časa in najlepše dohodke in vse to plačujejo Slovenci ob svojih davkih aato, da imamo od dežele drago plačanega agitatorja. V te razmere treba pogumno posvetiti. Te razmere so Korošcu in Robiču dobro znane, zakaj molčita ? a Deželna podpora ljubljanski klerikalni zadružni zvezi. Današnji graški listi poročajo, da je finančni odsek v štajerskem deželnem zboru dovolil mariborskemu oddelku klerikalne zadružne zveze v Ljubljani podporo 1000 kron. To je torej tisti cukerček, ki je zadostoval, da so se klerikalni levi v štaj. dež. zboru spremenili v najpo-nižnejše ovce! z Uradna slovenščina. K polit, ekspozituri v Mozirju si je prišla ženska po poselsko knjižico. Ker je bila huda zima, je bila dobro ovita v veliko ruto. Uradnik, ki le za silo govori slovenski, ji napiše v knjižico, k^ke {fbstave je, kake barve oči ima itd., le las ne vidi. Reče ji torej: „Sedaj sem napisal vse, samo svojo ^lako mi še pokažite, da napišem kake barve je!" Te zahteve se je ženska tako ustrašila, da je kar pobegnila iz pisarne brez knjižice. z Avstrijska pravica. Kakor smo že poročali, je ljubljansko državno pravdništvo na največje veselje Nemcev in slovenskih klerikalnih izdajalcev zaplenilo v Ljubljani črni narodni kolek Ciril-Metodove družbe z napisom „20./IX. 1908." Rojake opozarjamo, da naj ne prilepljajo teh narodnih kolkov na poštne pošiljatve, ker jih sedaj poštni uradi, ravnajoči se po svojih predpisih, ne sprejemajo v promet in sicer „brez vsake izjeme". To so sicer že izvajali zagrizeni nemški poštni uradniki še pred tozadevnim odlokom poštnega ravnateljstva. Poslanci naj zastavijo vse sile, da se konfiskacija prekliče in se naj sklicujejo zlasti na dejstvo, da isto državno pravdništvo v Ljubljani in pa občutljivo poštno ravnateljstvo mirno trpi nemški narodni kolek z nesramnm napisom: „Schule in Lichtenwald. EriDnerung an den win-disehen Uberfall am 20. IX. 1908." In take vrste nemških kolekov je še več. Moral bi biti sam vrag, da bi na Avstrijskem ne dobili tndi Slovenci pravice! d Jugoslovanski mlnister-rojak. Na nekem shodu v Gradcu je rekel posl. Wastian, da raje Nemci opuste svojega ministra rojaka kakor da bi pripustili jugoslov. ministra rojaka. Iz te Wa-stianove izjave zveni znova strah pred jugoslov. ministrom rojakom, kajti naši renegatje in različni nemški uradniški protežiranci dobro vedo, da bi bil konec zlatih časov za nje, ako bi imeli v mi-nisterskem svetu moža, ki bi tam pojasnjeval, kaki so ti naši sodni in politični uradniki in kako nalogo imajo spolnjevati. Pravilno je zato, da skuša sedaj cela jugoslov. delegacija doseči jugoslov. ministra rojaka Položaj ni neugoden za to. z Občinske volitve v Žalcu. Pri današnjih občinskih voiitvah za trg Žalec je zmagala v 3. razredu sijajno Narodna stranka. Njeni kandidati so dobili največ 152 glasov, klerikalni komaj 32. Izvoljeni so sledeči gg. posestniki za odbornike: Marovt Mart., Šlajf Juže, Kočevar Nikolaj, Korent Janez. Janežič Fr. iu Drobež Martin. — Za namestnike: Šlis Franc, Korent Franc in Ledmk Anton. Naskok klerikalcev na_ ta razred se je torej prav klaveruo ponesrečil. Žalec je in ostane napredna trdnjava v Savinski dolini. u Poravnave porotne pravde. Zoper odgovornega urednika „Slov. Gospodarja" Franca Ra-koviča so tekle do zadnjega časa 4 porotne pravde zaradi razžaljenja časti. Tožen je bil urednik Ra-kovič od tajnika okrajnega zastopa v Šmarju Amanda Granerja, ker je temu očital, da se je dal mirno smrkovca imenovati, nadalje od nad- učitelja Martina Brišnika, o kterem je pisal, da je bil obsojen na 3 mesece zapora, kar ni bilo res, nadalje od Alojzija Seršena iz Veržeja. kte-rega je »Slov. Gospodar" smešil, slednjič od župana Florjana Goleža iz Št. Vida, o kterem je ,.Slov. Gospodar" objavil sramotilno pesem. Včeraj se je sklenila glede vseh teh zadev sodna poravnava, ker je obtoženi urednik žalitve na sod-mjski zapisnik preklical in obžaloval, vsled česar so mu tožniki odpustili. Sodnik Stepischnegg in slovenščina. Sodnik Stepischnegg vkljub opetovanim pritožbam še vedno rabi v .slučajih, kjer se stranke zagovarjajo slovensko, za zapisnike nemške tiskovine in razpravlja ter razglasuje razsodbe nemško. Pri tem mu zvesto pomagajo njegovi nemški zapisnikarji in upravitelj državnega pravdništva avskultant Perko, kateri se tudi poslužuje izključno le nemščine. Ko je bil pri včerajšnji razpravi Mikuš-Jošt zaslišan kot priča žalski poštar g. Križan in je zapisnikar tega slovensko vprašal, kako mu je ime, je zaklical Perko, akoravno pri tej razpravi ni imel ničesar opraviti: „Der Herr Križan spricht deutsch". Sodnik Stepischnegg pa je obe slovenski priči zaprisegel in zasliševal nemško ter hotel uemško protokolirati, akoravno sta obe stranki in obe priči govorili slovensko. Če se pa izjemoma protokolira kak stavek slovensko, je slovenščina taka da se Bog usmili. Včeraj je zasebni obtožitelj Mikuš, ki po odvetniku ni bil zastopan, moral četrt ure raz-jasnjevati, kaj pomeni beseda božati, ker je Stepischnegg vedno le govoril, da je misijonar „ubožil". Mi poživljamo slovenske odvetnike in odvetniške kandidate, da naj strogo pazijo na vsak slučaj, kjer se zapostavljajo pravice slovenskega jezika ali kjer se slovenščino tako neusmiljeno pači in naj vselej ukrenejo ne le jezikovne pritožbe, ampak naj te slučaje tudi objavijo, ker mora okrožno sodišče iu višje deželno sodišče v Gradcu vendar enkrat uvideti, da nas ne smejo soditi ljudje, ki ne poznajo niti najpriprostejših besed našega jezika. d Dr. Stepischnegg še vedno kazenski sodnik. Zbirko jezikovnih cvetk celjskega okrajnega sodnika Stepischnegga moramo zopet obogatiti. Naslednje bisere smo našli v aktu U V 59/10: „Tote bandle . . . sem jih imela na obleki na šitih. Jaz sem bilavKlagenfurtu do semptra. Tote spize sem našel (ženska!!) med smeti, sem mislila za odprevržene. Obtoženka se odreči pismeno vabilo in pove, da bo spala v MiJrtlovo hišo." Za Boga, ali se res ne bo našel predstojnik, ki bo naredil temu škandalu konec?" z V restavraciji »Narodnega doma" v Celju je prodal natakar Leo Železen v pol leta nad 10.000 računskih listkov Ciril - Metodove družbe. V posnemanje! v Mesto okrožnega zdravnika v lepem trgu na Sp. Štajerskem bode kmalu izpraznjeno. Resni reflektanti se naj obrnejo za pojasnila na gosp. dr. Janka Serneca, zdravnika v Celju. a Potresni sunek smo čutili nocoj dve minuti pred 1. v Celju. Zaklepetala so okna in vrata. Smer je bila od jugozahoda proti severovzhodu. z O nocojšnjem potresu smo dobili naslednja poročila: Zidani most. Danes ob 12. uri 57 m. ponoči smo čutili tu eno sekundo trajajoč potresni sunek. Smer od juga proti severu. — Maribor. Danes zjutraj, malo pred 1. uro ponoči je bilo čutiti tu močan, nekoliko sekund trajajoč potresni sunek v smeri od jugovzhoda proti severozapadu. Št. Jurij ob Juž. žel. Nocoj ob 12. uri 58 m. je splašil ljudi v spanju močan potresni sunek v smeri od zahoda proti vzhodu. Temu je sledil pet minut pozneje drugi. Posoda v sklednikih je zaropotala, ptiči so v ptičnikih popadali na tla in prestrašeno frfotali okrog. Žalec. Nocoj ob 1. uri ponoči smo začutili potresni sunek in pet minut kasneje še enega. Za potresnega poročevalca na Štajerskem je imenovan sedaj zasebni docent dr. Fr. Heritsch v Gradcu, ker je dr. Hoernes odložil to mesto. Potresna postaja na Štajerskem se nahaja sedaj v Gradcu, Kacijanerjeva ulica 6. z Za Doberno. Finančni odsek v štajerskem deželnem zboru predlaga resolucijo, v kateri se poziva deželni odbor, naj vpliva pri vladi z vsemi silami na to, da se upelje med Celjem in Doberno automobilni promet. v Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Še enkrat opozarjamo si. občinstvo od blizu in daleč na zaključni venček, ki se vrši jutri v nedeljo, dne 30. prosinca 1910 v vseh prostorih kolodvorske restavracije g. Marije Kincl v Št. Jurju ob j. žel. Plesaželjni mladini se bode v najobilnejši meri nndila prilika rajati ob zvokih godbe Napolitana do ranega jutra. Ker vlada splošno zanimanje za to prireditev ter so železniške zveze d"kaj ugodne, je upati uajobiltiejše udeležbe. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 1 K. — Na veselo svidenje torej! o Imenovan je računski podčastnik Miha Prelog od 87. pešp. za sodnega kancelista v Laškem trgu. o Iz Šoštanja nam pišejo: Pred seboj imamo konečno razsodbo slovenjgraškega okr. glavarstva v zadevi občinskih volitev v našem trgu. Navedemo le glavne momente. Po tej razsodbi ima torej v 2. volilnem razredu poleg raznih drugih nepostavnih volilcev ostati tudi 5 Židov iz BeČa, Prage, Krakova in zlodej vedi, od kod še, ljudi torej, ki jih še živ krst ni videl v Šoštanju. Tem ljudem je dal naš dični župan (pl.) Woschnagg alias Vošnjak predpisati osebnega davka 55 K — in sicer zadnji dan, ko se je drugič sestavljal davčni prepis za »zgubljeni" volilni akt od 13. okt. lanskega leta. Mi smo dobro razumeli, zakaj se je ta akt »zgubil" (ta navada se je sicer v Šoštanju že precej udomačila) in mislili.smo si tudi, da bodo na davkariji udano uslišali želje našega plemenitaša in spe, pa da bi okrajno glavarstvo vse nepostavnosti dovolilo, tega nismo pričakovali. Razmerje v drugem razredu je sedaj vsled odloka okr. glavarstva 16 Slov. proti 18 Nemcem, ker je bilo vsled nemškega volilnega sleparjenja potisnjeno 6 slovenskih volilcev v 3. razred. Za borih 200 kron si je sedaj napravil kar 5 volilcev, dočim je moral zadnjič enemu samemu kupiti zlato uro, njegovi ženi volneno obleko in dati otrokom po več stotakov. V 3. razredu je z razsodbo okr. glavarstva oropanih 27 posestnikov vol. pravice. Nemce se je seveda le v zelo redkih slučajih črtalo. Čudimo se samo, da se slov. posestnikom ni predpisal davek — dočim je c. kr. davkarija predpisala, kakor se splošno govori, davek celo takim Nemcem, ki še niti vložili niso svojih zemljiških pogodb. Učiteljstvu se ni priznala volilna pravica! Sploh je vprašanje, ali je sedanje poslovanje obč. odbora pravilno in veljavno, ker se mesto umrlih ali odstopivših slov. obč. odbornikov niso poklicali voljeni namestniki. Nove obč. volitve se bodo vršile dne 14. febr. Ali se bodo istih Slovenci udeležili ali ne, to se bode še posebe sklepalo. Konečno je še opomniti, da izkazuje letošnji obč. proračun primanjkljaja 5 tisoč kron; a k temu še pridejo pravdni stroški v znesku 3 tisoč kron. Šoštanjčani bodo videli, kam pridejo, ako jim bodo privandranci gospodarili. z Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Šentjurska Jubilejna mleKarna se prav lepo razvija. Zadruga šteje danes okoli 180 članov in ima podružnice v Dramljah, Slivnici, Grobelnem in Ponikvi. Potreba je bila velika, da smo si postavili lastni dom, ki bo ustrezal vsem potrebam našega veliko obetajočega mlekarniškega podjetja. Nova parna mlekarna je jako praktično in moderno opremljena in se lahko imenuje prva južnoštajerska zadružna parna mlekarna. Vkljub težavam, ki so se stavile mlademu podjetju od raznih strani, ima ta mlekarna trdno in solidno podlago; stvar njenih članov je, da se iste prav pridno poslužujejo. Stavba je tako daleč zgotovljena in strojevno opremljena, da se je na dan 25. t m. blagoslovila in otvorila. Ker je sedaj zelo neugodno vreme, se bode vršila slovesna otvoritev meseca marca. — Opozarjamo tukaj vse celjske kavarnarje, pekarije in privatnike, da je mlekarna namenjena pošiljati tudi v Celje s stroji očiščeno mleko, ako se zglasi zadostno število stalnih odjemalcev. z Podelitev podpore za po toči prizadete v ptujskem in ormoškem okraju je bila od pomožnega odbora pri seji dne 22. t. m. sklenjena. Občine dobijo sledeče vsote: Litmerk 23.750 K, Velika nedelja 13.130 K, Šardinje 12.210 K, So-dinci 9080 K, Ormož (mesto) 6110 K, Vičanci 6230 K, Trgovišče 3690 K, Podgorci 11.670 K, Pušenci 5570 K, Hardek 3240 K, Bratonečice 4420 K, Frankovci 4450 K, Hum 2690 K, Savci 3610 K, Obrež 6050 K, Brebrovnik 2550 K, Runč 400 K, Trnovci 1140 K. Od drugih občin iz ormoškega sodnijskega okraja nimamo poročil. V ptujskem okraju dobijo: Sv. Lovrenc v Slov. gor. 640 K, Polenšak 17.000 K, Hlaponci 11.940 K, Polenci 5020 K. Dežela bo tudi dala nekaj okrog 12—15 tisoč kron vsega skupaj za občine Litmerk, Velika nedelja. Šardinje, Sodinci, Ormož, Vičanci, Trgovišče, Pušenci in Hardek. Znesek se razdeli po odstotkih. — Podpora se začne deliti okrog 15. februarja. Upamo, da se izvrši vse pravično, kakor je bila želja in volja pomožnega odbora, ki je sodil na podlagi poslanih uradnih poročil od strani občinskih komisij. Seje pomožnega odbora se je udeležil dr. Ploj, Ozmec, Meško. u Drobne novice. V Strelcih pod Ptujem je 20. tm. pogorela kmetp Strelcu hiša in hlevi. V sedanjem hudem mrazu težka nesreča! — Ptujski šnops rodi v okolici svoje sadove: v Špuhlji so se nedavno tega fantje stepli in z nožem težko ranili fanta Goloba iz Nove vasi. — V Št. Jurju vb Taboru so zmagali pri obč. volitvah v 2. in 3. razr. klerikalci, v 1. naprednjaki. — V Dedji vasi je pos. Černelc tako nesrečno udaril svojo ženo v zakonskem pretepu po glavi, da je izdihnila. a Iz Ptuja. Kaj vse se dandanes dogodi radi polhovk, to je že res interesantno. Ta topla čepica iz polhovih kožic, kaj lično, majestetično pokrivalo, nareja našim Nemcem toliko jeze. Na-reja mestu nove stroške, dasi še niti dolgov ne morejo poplačati. Potem ti onemogli posmehi mest- nih nemških „frkelj" in gospodieen, kar je že tndi opažati drugje, n. pr. v Mariboru. Silno in opevauo nemško kulturo kažejo ti ljudje tako lepo, da jim Slovenci ne bodemo nikdar nevošljivi za njo. Pri predstavi v »Narodnem domu" v Mariboru 23. t. m. je pel Grga kuplet o polhovkah in Ptuju. Ker. pa ni mogel celega prepeti, radi prevelikega smeha, evo ga: Magistrat od mesta Ptuja zadnji čas je poln skrbi, polhovka, ta ga razbnrja, silno bode ga v oči. pa jo stahta modra glava — brž jih ducat naroči, pometačem je razdava, da Slovence sramoti. Reče „Štajerc'\ vrl možakar: Vraga, to ni pametn6, vdihnilo mi nekaj pravkar misel jako dražestno; ta podgan živi obilo, kape naj se naredš — to Slovence bo jezilo, č' nosimo podganovke. v Iz Teharj. Dne 20. prosinca t. 1. je umrl g. župnik zlatomašnik Anton Šibat v 81 1. svoje starosti, ki je še to leto bral maše vzlic hudemu trpljenju na nogi. Rojen je bil dne 14. avgusta 1829 leta kot sin kmečkih starišev blizu Ponikve ob J. ž. ter župnikoval popreje v Sevnici — zadnji čas pa po smrti blagega prejšnjega župnika na Teharjih č. g. Jeretina, kateri je zapustil vse svoje premoženje za sedanjo krasno novo župno cerkev na Teharjih — do smrti na Teharjih. N. v m. počiva! v Iz Teharj pri Celju. Poslovna doba sedanjega občinskega odbora je potekla že v jeseni lanskega leta. Nove občinske volitve vzlic temu še do danes niso razpisane — ker si tega nem-škutarji ne upajo. Čitateljem »Domovine" bo gotovo še znano, na kako »čuden" način so nem-škutarji pred 4 leti zmagali le z 1 glasom večine v III. razredu — potem ko so se občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci, razveljavile. Sedaj se pa nemškutarji posebno Štorovske tovarne — grozno bojijo novih tajnih občinskih volitev, kar se razvidi posebno iz sledečih okolnosti. Glavni stebri celjskih »urgermanov", nam.eč: 1. dr. Otto Škoberne, 2. dr. Fritz Zangger, 3. Julče Rakusch 4. Gustav Stiger in (risum teneate) 5. Peter Der-ganz (rojen Hrvat) kupili so majhen gozd v ka-tastralni občini Teharje od znanega nemškutarskega kovača Tlakerja — taistega razdelili na 130 — beri stotrideset kosov in glasom kupnih pogodb z dne 24. grudna 1909 leta razprodali 130 celjskim — tndi prav problematičnim Nemcem vsak tak košček navedenega g«zdka za 12 K reci dvanajst kron (davka bo menda 1/50 vin.) — v to svrho, da bi pri bodočih občinskih volitvah na Teharjih, katere se pa še ne bodo menda poprej razpisale, imeli ti novi nemški oziroma nemškutarski posestniki iz Celja — v pomoč občinskim volilcem iz Štor tudi volilno pravico v III. razredu na Teharjih. Vse to se lahko razvidi iz'javne zemljiške knjige v Celju pri vlož. številkah 358, 359, 360, 361 in 362 katastr. občine Teharje oziroma vlož. št. 370 do inkl. 494 kat. obč. '. c o • r Teharje. Iz zemljiške knjige vsak lahko sam izve imena dotičnih — skoraj neznanih novih lastnikov teharskih — bodočih občinskih volilcev III. razr, ki niti toliko sveta ne posedujejo, da bi se sami na njega vsedli, ne da bi motili mejača v posesti-Sicer pa niti eden teh imenitnih posestnikov (imena so na razpolago) ne ve — kje prav za prav njegov svet(?) leži, katerega itak nikdar posedoval in vžival ne bo, ker je cel »gozd" popolnoma izsekan in se nobeden lastnik ne more bahati, da bi posedoval le eno drevo! Da so zgoraj navedene takozvane kupne pogodbe 130 po številu — vse napravljene (?) dne 24. grudna 1909 v eni in isti pisarni, le navidezne, sestavljene le v svrho vo lilne sleparije — je jasno, kakor beli dan! d Iz Przemysla, Slska itd. je dobil hrast-niški »Sokol" podpore za »Sokolski dom". Kaj pa mnogi bližnji rojaki, ki imajo denarja »kot pečkž", ti se ga ne bodo spomnili? Potreba je nujna, če hočete, da nas nemškutarji ne pozob-Ijejo in da ne pridejo za Hrastnikom pod nož še drugi kraji ob železnici tja proti Trstn, pomagajte nam. a Iz Frama se je poklalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 15 K, kateri znesek se je nabral v družbiuem nabiralniku narodne gostilne gospe Marije Turuer-jeve. Zavednim Framčanom krepek »živijo"! v Iz Ljutomera. Ljubljanski »Slovenec" je v svoji 15. štev. z dne 20. januarja 1.1. med .štajerskimi novicami' objavil sledeči članek.,Ljutomer. Pri nas se vrše razne izpremembe. Odkar je posojilnica izstopila iz liberalne zveze, se njen tajnik Mišja ne počuti več dobro in nam rava baje zapustiti Ljutomer ter se potegovati za službo pri posojilnici v Mariboru ali Celju itd. Na to izjavljam le, da se meni doslej še niti sanjalo ni o tem, tem manj pa še, da bi že,nameraval* se potegovati za službo bodisi pri posojilnici v Mariboru bodisi v Celju in da je to le prazna izmi. šljotina in gola laž, katero je dopisnik z vsakomur jasnim nečednim namenom poslal v svet. Pač pa je dopisnik s to svojo lažjo, kakor tudi z drugimi prejšnjimi članki iste vrste, katere je pošiljal o meni si. časopisju, neovržno dokazal, da je to le njegova srčna želja in da skuša iz njemu lastnega človekoljublja z namigavanjem, natolcevanjem in hujskanjem, 1. mene po blizu 17 letnem službovanju pri tukajšnji posojilnici na stara leta spraviti ob službo in 2. če le mogoče, še tudi iz Ljutomera. Če bi se mu že tudi posrečilo prvo, — kar sicer za posojilnico najbrž tudi ne bi bilo posebno častuo, —r se vendar naj nikar ne skrbi za moj obstanek in me naj ne pošilja že sedaj v Maribor ali Celje, ker še vsekakor nastane vprašanje, če se mu posreči tudi drugo in če bode ljutomerski posojilnici s tem storil tudi sploh kako uslugo, — o čem bode naju oba še le podučila bodočnost. Toliko slovenski javnosti v pojasnilo ,posebnega spoštovanja vrednemu' Sloven-čevemu dopisniku in vsem za njim stoječim pa enkrat za vselej v odgovor. V Ljutomeru, dne 25. januarja 1910. Anton Mišja. a Imena katastralnih občin so v naših zemljiških knjigah napisane še vedno jedino le v nemškem jeziku. Dovoljeno je vlagati slovenske zemljeknižne predloge, ti predlogi se morajo slovenski reševati, vknjižbe so slovenske a kat. občine imajo še vedno samo tista čudovita pokvarjena nemška imeua, kakeršne so ustvarili nekdanji uradniki naših patrimonijalnih sodišč. Da, celo na Kranjskem ni bolje. Že pokojni notar Krsnik je to vprašanje sprožil v kranjski deželni zbornici; nato je leta 1896 obnovil to akcijo v kranjskem deželnem zboru dr. Danilo Majaron in v štajerski zbornici interpeliral 1. 1896 je vlado dr. Franjo Rosina. Na Kranjskem se je na to po letu 1898 sešla enketa o krajevnih imenih, potem pa je vse lepo zaspalo. To je sramota za Slovence in posebno za slovenske pravnike in čas bi bil, da se povsodi ganemo, to posebno radi tega, ker je za pravno občevanje imenovanje slovenskih krajev po njihovih imenih izvanredne važnosti. Druge slovenske dežele. v Kranjski deželni zbor. V ^včerajšnji seji se je sprejel oster protest zoper zviš?nje tarifov na južni železnici ter zahteva od vlade, da za bodoča leta v to na noben način ne privoli. Dalje se je sprejela ostra rez.olncija zoper nakano Madžarov, graditi progo Metlika-Karlovac ne glasom dogovora z dne 22. nov. 1907 kot glavno, ftmpak kot ozkotirno ter tako preprečiti dobro železniško zvezo Dalmacije z Avstrijo. — Sprejme se dr. Šusteršičev predlog glede uvedbe vol. dolžnosti. — Na to se je pričela debata o proračunu. Odobri se proračun deželnih dobrodelnih zavodov. v Društvo zdravnikov na Kranjskem si je na občnem zboru 26. tm. izvolilo za predsednika g. dr. Demetra viteza Bleiweis-Trsteniškega. v Vladnim svetnikom je imenovan ob priliki upokojenja ravnatelj I. drž. gimnaziji v Ljubljani g, Fr. Wiesthaler. Prvi cesarski diplom v slovenskem jeziku je nedavno izdani, s katerim je cesar vzdiguil trg Postojno v mesto. Cesar je podpisan na diplomu slovensko. v Golob-pismonoša se je zaletel na Posavje pri Ljubljani in se ustavil pri nekem gostilničarju. Razmeram se je takoj prilagodil. v Mednarodni muzej za jamsko znanstvo zgradijo v Postojni. — Pokroviteljstvo odbora za zgradbo je prevzel knez Ernest Windichgratz. v Strašen čin blaznega. V noči 24. tm. je posestnik Grlj-Brdanov na Gor. Zemunu pri Ilirski Bistrici, ki se mu je že 1. 1904 um nekoliko omračil, nakrat zblaznel. Hotel je ubiti mater, ker pa je ona pobegnila k sosedu in je ni našel, je s težkim kladivom tolkel po glavicah svojih malih otročičev ter svoje 24 letne sestre. Ta in 3 letna hčerka ter 5 letni sinček so vsi težko poškodovani in slednji najbrž ne bo okreval. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Brez zavesti je še vedno 13 mesecev stari sinček. Nesrečnega očeta so odpeljali v blaznico na Studenec. Baje so se znaki ponovljenega umobolja javljali že cel teden prej, in čudno je, da se ni nič zgodilo v varstvo rodbine. v Ujet vlomilec. V Reki je prišel v sredo k zlatarju Elencu ponujat neki človek kose srebrnih reči. Zlatar je spoznal v njih kose srebrnega keliha in obvestil polici 10, ki je neznanca aretirala. V preiskavi se je dognalo da je imel neznanec, ki se je izdal za Karla P.nllesnika, doma v Zagorju na Kraniskem, še pri sebi več v zadnjem času na raznih krajih ukradenih reči. Policija je prepričana, da je zasačila v Podlesniku en.ga izmed tatov, ki so zadnji čas izvršili nebmj tatvin po cerkvah in drugod v Pi imorju (Opatija, Kastav, Trst, Reka itd ) v Pokojninska zauida ljubljanske kreditne banke in družbe sv. C ril« in Metoda sta dobila od vlade priznanje k. t nadomestna pokojninska zavoda v smislu zakona ■> pokojninah /.« -trnih uslužbencev. v Ljubljanska pollr.ijain obč. vol. reforma. Pri razpravi o vol. reformi za obč. Ljubljano je stavil dr. Eger (Nemec) spopolnjevalni predlog, naj se sprejmejo v načrt še točke, da je obč. svet dolžan oskrbeti vse potrebne naprave, ki omogočajo uspešno delo policije, dalje pa, da je občina obvezana za oškodnino v slučaju, če je kdo oškodovan vsled zanemarjanja dolžnosti od strani občine oz. njene policije (pri demonstracijah itd.) Predlog je bil sprejet. v Sodni svetnik Boschek je kot poročevalec v neki prizivni razpravi v Ljubljani včeraj tako škandalozno slabo referiral in tako slabo slovenščino lomil, da je zastopnik toženca protestiral in zahteval, da se vsi spisi prebero po katerem članu sodnega dvora, ki zna slovenski. Senat je predlog odklonil, dasi je v civilno-pravdnem redu utemeljen. v Profesorski izpit sta napravila na dunajskem vseučilišču gg. Josip Berce in dr. Rudolf Mole, oba učitelja na ljubljanskem liceju. v Izdajalci. Klerikalci nameravajo zgraditi z Židom Franckom tovarno za cikorijo zoper »Ko-linsko tovarno". Podružnica avstro-ogrske banke v Gorici. Tozadevni predlog posl. Faiduttija v goriškem dež. zboru je bil v včerajšnji seji odkazan finančnem odseku. v »Slovensko šolsko društvo v Celovcu" ima 10. febr. ti. občni zbor. Nemške demonstracije v Brnci. Ckr. okrajno glavarstvo je odredilo novo pozvedovanje v zadevi nemških demonstracij 14. nov. 1909 na Brnci. z Brlhtne avstrijske oblasti. Deputaciji koroških Slovencev, ki je šla k dež. namestniku z vprašanjem, zakaj se na šolah v slovenskih krajih nastavlja nemške učitelje, a slovenske se pošilja v nemške kraje, je namestnik odgovoril, da je to potrebno vsled tega, da se nemški učitelji od slovenskih učencev nauče slovenskega jezika, slovenski učitelji se pa med nemškimi otroci bolj privadijo nemščini. Duševna perverznost avstrijskega Sv. Birokracija prehaja v paralizo! v Drzne tatove imajo vsekakor v Trstu. — Zadnji petek zjutraj je prišlo pred vinsko klet g. Buliča v Trstu pet možičkov z vozom; odprli so si klet, spravili v njej se nahajajočo železno blagajno na voz in se fletno odpeljali. Ko je zvečer prišel Bulič, je našel aelo klet oropano. v Lat.nizaclja cerkve v Istri. »Edinost" poroča, da so ckr. pol. oblasti izdale nalog na pod- * rejence, naj poizvedujejo po selih med priprostim ljudstvom, kaj da je v resnici s protesti naroda proti latinizaciji in z ogorčenjem, ki se je pojavilo proti odredbi škofa Nagla. Z orožniškimi bajoneti se torej hoče vplivati na ljudstvo. Pa še pravijo, da je škofova odredba papeževa in božja volja! Narodni gospodar. Sadjerejci in — dendrin. Govoriti o koristi sadnega drevja, bi bilo pač odveč, saj je vendar znano vsakomur, na koliko raznih načinov se da uporabiti sadje. Uživa se sveže, dela se iz njega sadjevec, hrani se posušeno, iz tropin pa, ki ostanejo pri stiskanju, se uareja dober aomači jesih ali kis itd. Skrb, ki jo imamo s sadnim drevjem, je tako majhna, da se ne more primerjati s skrbjo, katero nam povzro-čujejo druge kulturne rastline. Žalibog, da so se v zadnjem času lotili sadnega drevja razni škodljivci, kateri silijo umnega sadjarja, da ne drži rok križem. Gosenice ter uši, rastlinski zajedavci in razne drevesne bolezni pretijo uničiti naše sadonosnike. Dasiravno imamo v boju zoper gomazeče drevesne škodljivce v pticah pevkah nepodcenljive zaveznike, vendar je mnogokrat, zbog ogromne množine, v kateri nastopajo ti sovražniki, težko, pokončati jih pravočasno in jim zabraniti, da nam ne ugonobijo drevja. To se je pokazalo zadnje dve leti posebno v ormoškem in ljutomerskem okraju, kjer so gosenice, ki so se zaplodile iz sosednjega Medjimurja, osušile sadno in tudi gozdno drevje tako, da je bilo v mesecih maju in junija golo, kakor po zimi. S tem hočem reči, da je treba pravočasno začeti s pokončevanjem škodljivcev. Vpraša se le, kako? — Gosenice glogovega belina so se za-predle v jeseni in prezimujejo v svojih zapred-kih na koncu mladik. Treba je le, te zapredke sedaj pozimi pridno odrezovati in jih sežigati. Pri tem zelo dobro služijo nalašč zato narejene škarje. Pritrdijo se na dolg, lahek drog in se na ta način lahko porečejo zapredki raz najvišja drevesa. Mnogo težje pa je pokončevati jajčje zalege prsteničarja. Svoja jajčeca zleže v obliki temno-sivih obročkov liki prstanom na enoletne mladike. Ti prstani se radi svoje ' barve težko razločujejo od drevesne skorje in se jih torej ne more odstraniti in sežgati. Da pokončamo ta jajčeca, treba nam je druzega sredstva in to je — »dendrin", ki pa je še dosedaj širjim slojem kmečkih sadjarjev vse premalo znan. — Zdi se mi torej umestno, da se na tem mestu nekoliko natančneje pobavimo z njim. Dendrin je drevesni karbolinej (škrlnp), ki srna to lastnost, da se raztaplja v mrz i vodi. Ker bi bil čist, to se pravi nerazredčen preveč silen in drevesu škodljiv, moramo ga vsikdar pred apo-rabo z vodo razredčiti. Čemu in kako pa se dendrin uporablja pri sadnem drevju? Lahko se reče, du imamo le malo sredstev, ki bi bila tako vsestransko uporabna pri umni sadjereji, kakor je ravno dendrin. Uničujejo se z njim razni škodljivci, zabranjujejo in zdravijo pa se tudi razne bolezni sadnega drevja. Izkušnja uči, da se rabi dendrin s popolnoma zanesljivim učinkom proti košeniljku (tudi na vrtnicah) in krvni uši, pomorč pa se z njim tudi jajčeca prsteničarja, zlatoritke, jabolčnega molja, jabolčnega cvetodera, jabolčnega zavrtača, hru-škove skokice, nadalje zalege listnih uši raznih vrst in to na ta način, da se namaže, oziroma poškropi sadno drevje tekom zime z 10 do 15 procentov vodeno dendrinovo raztopino (10 litrov tekočine se naredi tako, da se vzame 1—1V2 lit. dendrina, ostalo pa voda). — Maže se najložje s krtačo ali pa čopičem, škropi pa z navadno škropilnico. Zimskemu mazanju mora slediti mazanje zgodaj spomladi, predno še poganja drevje, a tokrat se vzame le 5—10% raztopina. Kadar je drevo zeleno, se naj mažejo edino le zalege košeniljke in krvne uši na deblu in debelejših vejah. Proti listnim boleznim dendrin ne izda nič — za te se uporabljajo druga sredstva (tobakov sok in dr.) Dendrin ugonobi tudi razne rastlinske zajede vce, kakor: mah in lišaj, zdravi pa tudi drevesne bolezni in sicer pereči ogenj, grinto (prišč) na deblu in kar je, mislim, največje važnosti — drevesnega raka. Rakrane se uspešno mažejo pozimi in čez leto. Vzeti pa je treba v to svrho ali nerazredčen dendrin (pri starejšem, oziroma pri peškastem drevju) ali pa zelo visokoprocentno (30—50) raztopino, med tem ko je v odpravo mahu in lišaja *.adostna 10—20% raztopina. Tudi drevesne rane, zadane po divjačini, se naj mažejo z dendrinom, ki pa se naj pomeša z ilovico. Ker je koščičasto sadje (slive, črešnje) mnogo bolj občutno proti dendrinu nego peškasto (jablane, hruške), zato mu je slabejša raztopina pri-kladnejša. Razun navedenega še omenim, da se glasom mnogobrojnih poročil dendrin uporablja zelo uspešno za pokončevanje bramorjev, ogrcev in bolhakov (zeljnih in repnih bolh) ter v preganjanje krtice. i Iz povedanega je razvidno, da je dendrin po-končevalno sredstvo, katerega bi naj ne pogrešal nobeden umni sadjerejec. — Nabavi si ga lahko vsakdo, kajti cena mu ni visoka. Ako se ga naroči sod s približno 200 kg vsebine, pride 1 kg na 60 v., pri manjših količinah pa na 60 v. Pet-kilogramske posodice za poskušnjo pa se dopo-šiljajo franko za 4 K. Naročila je najboljše pošiljati naravnost na tvornic« karbolineja R A.ve-narius v Amstettenu na Nižje Avstrijskem. I. N. a Bilanca avstro - ogrske banke za leto 1909 je bila 25. t. m. objavljena. Prejemki znašajo 31 3 (— 5"4 proti 1. 1908), izdatki 143 (— 0.8) miljonov kron, torej čisti dobiček 17 (—4'6) milj. ki *on. Od te^a se odkaže rezervnemu fondu 865 359 K (1. 1908 K 1,323.023). penzijskemu 173.073 K (proti 264 604 K 1.1908), 8 4 miljonov kron se razdeli kot dividenda, ki znaša 5'8% (proti 6'5% v 1. 1908). V nedeljo, 30. prosinca zvečer priredi Celjsko pevsko društvo gledališko predstavo s Revizor, spisal Nikolaj lfasiljevič Gogolj. — Vstopnice ima v predprodaji Zvezna trgovina v Celju. Najnovejša brzojavna in tele-fonicna poročila. ObčinsKe volitve v Žalcu. Žalec, 29. jan. (Ob pol 4. uri pop.) — V II. razredu so dobili kandidatje narodne stranke 23, klerikalci 13 glasov. Izvoljeni so: odborniki gg. Kukec Edvard, Antloga Jernej, Piki Fr. ml., Co-kan Jože, Poplak Ant. in Tratnik Leopold, namestniki gg. Premik Janez, Pernovšek Miha in Kunst Janez. V I. r ' sivega 6 K; 7 K; Kelega, finega 10 [K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 k«, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rnmenega nac-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 /glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti naza< ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava. Češks Darujte za „Nar. sklad"! Sukno ševjot in kamgarn za moške obleke se dobi v velikanski izbiri in nizkih cenah v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Zahtevajte ,Bomba* tkanina, preizkušena najboljša za žensko in možko perilo. Kos 23 m franko K 15*50. Naročite cajgaste ostanke po 20 m trpežni K 8— fini K 10'—, zelo fini K 12 — jeve SINGER šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. -—-------- (M Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Maribor, Gosposka ul. 32. Zastopstvo v Celju, Kolodvorska ulica št. 8. edino narodno Kanin Hj prVa jiižnostajerslsa Kamnoseka l(o podjetje V Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov i»lt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, oblmjilnil^mlz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::. Brušenje, polivanje in Struganje kamena s stroji. industrij^ družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov »o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: I PIPIPIPIP Brzojavi: ,Kamnoseška in- j^Sjlj dustrijska družba Celje'. Tlakovanje cerkva, dvora« in hodnikov s Samotnim aH ::: cementnim tlakom. ::: izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj tdočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v Iste. :;: Vinske drože kupi vsako množino po najvišji ceni Robert Diehl, žganjarna, Gelje. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkisiinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih eraojil. trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. Bureau: Praga, Prikopi 17. Ker sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrav« ! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN". i Želodčni liker je napravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila. I Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: liter K 240. , , 480. ,Florian'. Ljubljana. Postavno varovano. t\ ■ s- J* ® 93 S ^ M e8 -r— © .1 © S -S s o j* * I - .T:? O . rr, ee x >5 P- m cg O © H - rJi „ S S •38 S © oŠ O — •r-t M O 05 rP 6 _ w >