TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII.	Maj 1976	Št. 4/5
Zlati znak ZSS za našo organizacijo
V ponedeljek, 31.5.1976, so na slavnostni seji republiške, ga sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila v veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani, podelili letošnje zlate znake sindikatov. Med dobitniki je bila ' tudi naša sindikalna organizacija, katero je na svečanosti zastopal naš predsednik Franc Istenič.
—	Osnovna organizacija sindikata Tovarne vijakov »Plamen«, Kropa
—	Osnovna organizacija sindikata delavcev in učencev pri zasebnih delodajalcih v občini Maribor, Maribor
—	Osnovne organizacije sindikata MTT, Maribor
—	Osnovne organizacije sindikata Kmetijskega kombinata, Ptuj
Franc Istenič na svečanosti
V brošuri »Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije 1976«, kjer so predstavljeni vsi dobitniki zlatega znaka, med drugim piše:
»Na podlagi določil statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji ter določil pravilnika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o podeljevanju zlatega znaka sindikatov Slovenije je odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije na svoji seji 14. maja 1976 sprejel tale
sklep
o podelitvi zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1976.
1.
Zlati znak sindikatov Slovenije prejme v letu 1976 deset sindikalnih organizacij in devetinštirideset sindikalnih delavcev.
—	Osnovna organizacija sindikata Tekstilne tovarne »Motvoz in platno«, Grosuplje
—	Osnovne organizacije sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo
—	Osnovne organizacije sindikata PLANIKA, Kranj
—	Osnovne organizacije sindikata TEKSTILINDUS, Kranj
—	Osnovna organizacija sindikata TOZD 114. panoge Železarne Store, Store
—	Osnovni organizaciji sindikata ISKRA Železniki, Železniki.
Zlati znak sindikatov Slovenije je bil naši sindikalni organizaciji podeljen z naslednjo utemeljitvijo:
Delavci »Tekstilindusa« so organizirani v pet osnovnih organizacij sindikata, te pa se združujejo v sindikalno konferenco na ravni delovne organizacije. Sedanje osnovne organizacije sindikata, ki delujejo na ravni TOZD, so bile ustanovljene v začetku leta 1974. Od 2416 delavcev, članov sindikata, jih 94 opravlja delegatske funkcije v sindikalnih organih, 490 v samoupravnih organih TOZD in delovne organizacije, 125 v delegacijah za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Sindikalna organizacija je bila od uvedbe samoupravljanja, zlasti pa ob sprejemanju sedanje samoupravne organiziranosti, ki je usklajena z ustavo, aktiven činitelj, prek katerega so delavci neposredno vplivali na vsebino svojih samoupravnih norm in način njihovega uresničevanja. Sindikalna organizacija je tudi predlagala ustanovitev organov samoupravne delavske kontrole v vseh TOZD in na ravni delovne organizacije in
sodelovala pri njihovem ustanavljanju.
Sindikalna organizacija je posvetila veliko pozornost urejanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev in zlasti žensk. Pri tem je uspela, da se je nočno delo žensk zmanjšalo za 90 %. Sedaj dela v nočni izmeni le še 100 delavk medtem ko je bilo nočno delo za delavce mlajše od 18 let, leta 1974 ukinjeno.
Stanovanjska vprašanja delavcev se v Tekstilindusu rešujejo ob neposrednem sodelovanju sindikata. Doslej je dobilo najemna stanovanja več kot 450 delavcev, 94 delavcev pa kredite za nakup stanovanj. Imajo dom za samske delavce hotelskega tipa, v katerem je 271 postelj, kredite za individualno stanovanjsko gradnjo pa je prejelo še 450 delavcev, članov kolektiva. Imajo tudi tri počitni-
ške domove v Novigradu, Bohinju in na Krvavcu s skupno 725 posteljami. Zelo dobro so uredili družbeno prehrano, saj imajo tri restavracije, v katerih prejema topli obrok vseh 2400 delavcev.
Sindikalna organizacija pomaga socialno šibkim delavcem tako, da jim daje finančno pomoč za nakup ozimnice (leta 1975 jo je prejelo 150 delavcev) in omogoča letova-
(Nadaijevanje na 2. strani)
lavno posojilo za cesto v SR Sloveniji
Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove!
Pod tem geslom se je v Sloveniji začela zelo široka akcija za vpis javnega posojila za ceste. 6. maja je o tem razpravljala tudi občinska skupščina Kranj na seji vseh treh zborov, kjer je bilo sklenjeno, da se predviden program akcije za vpis javnega posojila za ceste v celoti osvoji, obenem pa je bilo sprejeto posebno priporočilo, s katerim se poziva vse delovne ljudi in občane ter temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije na območju občine Kranj, da vsi pozvani vpišejo posojilo.
Namen, za katerega bodo porabljena sredstva posojila
Denar, ki bo zbran s prodajo obveznic, bo porabljen kot dodatni vir za financiranje novih gradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 na območju SR Slovenije.
Z javni posojilom je treba zbrati približno 900 milijonov dinarjev. S tem denarjem bo modernizirano 728 km makadamskih cest, pojačano 600 kilometrov moderniziranih cest, rekonstruiranih 216 km cest, na novo zgrajenih 117 kilometrov cest, od tega 36 kilometrov avtoceste, zgrajenih 22 mostov in več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanih železniških prehodov in odpravljenih več črnih točk.
Občina Kranj mora vpisati 38 milijonov dinarjev posojila, da bo lahko izvedla pred. viden program del po srednjeročnem programu v občini Kranj. Če pa bo vpisanega več posojil, bo z denarjem razpolagala občina v dogovoru z republiško cestno skupnostjo in sicer z razliko med predvideno vsoto in dejansko vpisanim posojilom.
Predvidena dela v občini Kranj
—	5 mostov na Jezerskem, ki naj bi veljali — 15.000,00
—	regionalne ceste, ki naj bi veljale skupaj — 38.100,00
—	odsek Sp. Jezersko — Preddvor in od Preddvora proti Kokri v dolžini 6,3 km
—	odsek Preddvor — Kranj
—	manjša rekonstrukcija v dolžini 2,8 km
—	Kamna Gorica — Rudno
—	odsek Jamnik — Rudno — asfaltna prevleka 0,6 km makadamske ceste
—	odsek Podbrezje — Podtabor — asfaltiranje 1,9 km makadamske ceste
—	odsek Podnart — Podtabor — asfaltni tepih v dolžini 3,35 km
—	odsek Golnik — Goriče
—	asfaltni tepih v dolžini 12,1 kilometra
—	odsek Sp. Brnik — Lahovče — asfaltni tepih v dolžni 3,8 km
—	odsek Grad — Žičnica — asfaltiranje 1,7 km makadama
—	odsek Vodice — Sp. Brnik — asfaltiranje 3,75 km ceste
—	magistralne ceste, ki naj bi veljale — 10.600,00
• križišče pri Iskri Kranj
O Podtabor — Žvirče — asfaltni tepih 1 km
Vsa dela naj bi veljala —
63.7000,000	din
Porok za posojilo
Socialistična republika Slovenije je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-te ne bi plačala Republiška skupnost za ceste v SR Sloveniji.
}
Način vpisovanja in plačevanja posojil
Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo delovni ljudje in občani v te-
Zloti znak ZSS za našo organizacijo
(Nadaljevanje s 1. strani) nje na stroške sindikalne organizacije vsako leto petdesetim delavcem. Delavci z nizkimi osebnimi dohodki imajo tudi prednost pri dodeljevanju najemnih stanovanj, v letu 1975 jim je bilo dodeljeno 28 stanovanj.
Sindikalna organizacija je podprla akcijo za pomoč Kozjanskemu. V ta namen so člani sindikata delali dve prosti soboti. Tudi pri nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki so delavci in delavke Tekstilindusa sodelovali s tem, da so zanj namenili 100.000 dinarjev, namenjenih za praznovanje 8. marca.
Sindikalna organizacija je neposredno sodelovala pri reševanju številnih problemov, ki so se pojavljali v delovni organizaciji in s tem preprečevala morebitne spore. Člani sindikata se zavedajo, da sta uspešnost podjetja in nadaljnji razvoj odvisna od njih samih in rezultatov njihovega dela. Poslovanje v Tekstilin. dusu se je tako odvijalo ob pravilnem investicijskem vlaganju, večji storilnosti, boljši kvaliteti, večjem delovnem redu itd., kar vse je omogočilo, da so svoj dohodek in osebne dohodke izenačili z drugimi v Kranju.
R,S.
meljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah. Pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pa pri Službi družbenega knjigovodstva.
Delovni ljudje v Kranju lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat, ali v največ 24 mesečnih obrokih.
Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977, s tem, da mora biti posamezni obrok do konca posameznega koledarskega leta. Obveznice se obrestujejo po 10 % letni obrestni meri. Obresti se ob-
računajo in vplačajo za nazaj obenem z glavnico. Posojilo bo vrnjeno v petih letih.
Na območju občine je organiziranih 170 vpisnih mest v delovnih organizacijah, 11 vpisnih mest v krajevnih uradih, 9 vpisnih mest pri mestnih krajevnih skupnostih in na vseh poštah, kar bo omogočilo, da bo vpis posojila lahko hitro in nemoteno potekal.
Predlagano je, da vsak zaposleni vplača posojilo v višini polovice mesečnega dohodka, kmetijski proizvajalec polovico katastrskega dohodka, obrtniki in drugi poklici 2 °/o od davčne osnove v letu 1975, upokojenci polovico mesečne pokojnine in sicer oni, ki imajo nad 1.20 din meseč-
nega dohodka na družinskega člana. Delovne organizacije pa naj bi vplačale 1% od bruto osebnih dohodkov zaposlenih po zaključnem računu 1975.
Člani kolektiva bodo lahko vpisali posojilo za ceste v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so bile pravkar že imenovane komisije za vpis posojila.
Pokažimo tudi tokrat našo solidarnost in pripravljenost, da bo akcija naletela na pozitiven odziv! Denar bomo le posodili, ceste pa nam bodo ostale!
R. S.
Pot je bila res čudovita, poskrbljeno je bilo za zdravniško pomoč, okrepčila ipd. Naša ekipa je brez težav prehodila 10 kilometrov, tako da smo lahko na trgu osvoboditve, kjer se je vsa ta množica zbirala, zaplesali še ko-zaračko kolo.
Udeleženci pohoda na železniški postaji
V čudovitem majskem jutru smo se zbrali na železniški postaji, da se odpeljemo v Ljubljano in skupaj doživimo srečo, ki obdene človeka ob obujanju tradicij NOB. Osem nas je bilo iz Tekstilindusa in sicer ekipa ZB in mladinska ekipa. Toda nismo bili sami. Bili so tudi iz Save, Iskre, Planike, gimnazije, osnovnih šol itd. Ko smo prišli v Ljubljano, smo se srečali še s Celjani, Koprčani, Jeseničani itd. Preko 80.000 nas je bilo. Sklenili smo živ obroč okoli Ljubljane, obroč spominov in tovarištva. Vzdušje je bilo zares čudovito. Povsod je bilo čutiti mia. dost, prešemost, veselje, srečo, tovarištvo ... Slišati je bilo harmoniko, pesem in smeh.
predajo Titove š tafete med hrvatskimi in slovenskimi mladinci. Nato smo se korajžno odpravili na 10 kilo-
Skratka, lepo je bilo. Lepo, kjer je bil maj, lepo, kjer je bilo sonce, lepo, ker smo mladi in živimo v svobodi. Želimo si, da bi bilo še veliko takih 9. majev, da bi še velikokrat lahko obujali spomine na dni, ko je bila Ljubljana okupirana in obdana z žico in da bi taka nikdar več ne bila.
Branko Remic
Bili smo na pohodu »Po poteh
partizanske Ljubljane«
metrov dolgo »pot tovarištva in spomniov«. Med nami je bilo tudi dekle, toda kljub temu je bil tempo zelo hiter. Nekaj časa smo hodili, vmes tekli, spet hodili. Za nami so ostajale ekipe pripadnikov JLA, milice, šol in tovarn iz vseh krajev Slovenije. Naše majice z napisom in znakom Tekstilindusa so zgovorno govorile o naši pripadnosti, tako da nam ni bilo treba razlagati od kod prihajamo.
Mladinci smo najprej počakali, da bi visoko nad našimi glavami videli veličastno
Ekipa Tekstilindusa: mladinci in člani ZB
Mladinci Tekstilindusa nosili Titovo štofeto
V nedeljo, 9. maja je mladina Kranja svečano sprejela Titovo štafeto, štafeta, ki so jo slovenski mladinci prevzeli od hrvatskih 8. maja v Ljubljani, je šla v nedeljo skozi Vodice, Šenčur in prišla dopoldne v Kranj, kjer so ji pripravili prisrčen sprejem. Po 15-minutnem kulturnem programu je nadaljevala pot skozi Duplje, Tržič itd..
da bi 25. maja prišla v Beograd v roke tovarišu Titu.
Sprejem Titove štafete v Kranju so organizirali OK ZSMS Kranj ter mladinska aktiva Save in Tekstilindusa, sodelovali pa so tudi ostali mladinski aktivi iz kranjske občine. Dvajset mladink in mladincev iz naše tovarne je bilo oblečenih v majice z napisom in znakom Tekstilindu-
sa. Naši predstavniki so bili glavni nosilci štefete skozi Kranj, prav tako so naši mladinci prinesli in odnesli št a. feto s slavnostnega odra na Trgu revolucije. To je veliko priznanje za našo mladinsko organizacijo in nagrada za njeno uspešno delo v pretek-lem letu.
Branko Remic
novoizvoljeni samoupravni organi

Delavski svet podjetja
Člani
TOZD Predilnica:
Galjot Franc, Žibert Ana, Kavčič Ivan, Mihelčič Franc, Bevc Jožefa, Frelih Tončka, Kristanc Ana, Toporiš Marija, Štempihar Ana, Ukovič Marija;
TOZD Tkalnica:
Suhadolnik Marjan, Jesenovec Vinko, Tomac Elza, Kepic Ivan, Rak Marija, Pucelj Ana, Flajnik Jure, Radonjič Radoš, Fojkar Marija, Lavtar Urška;
TOZD Plemenitilnica:
Eržen Ivan, Žvokelj Milan, Kavčič Anton, Omejc Alojz, Mauser Ivan, Istinič Vida, Poljka Miha, Bečič Ževard, Kopitar Boris, Oter Marija;
TOZD Prehrana in oddih:
Perc Irma, Škrjanc Vida, Šturm Marica;
DS Skupne službe:
Černe ing. Zvonka, Jakopin Sonja, Lužovec Ivan, Oman
Ančka, Potrebuješ Jože, Red-žič Slavko, Skubic Brane, Šmid Jelka, Štilec Franc, Zavrl Martin.
Namestniki
TOZD Predilnica:
Blaznik Stane, Lukič Stana, Snedec Milka, Burgar Marija, Pavlin Rozalija;
TOZD Tkalnica:
Bider Anton, Stojič Marija, Ušeničnik Anton, Stamenov Pavel, Bečič Fadila;
TOZD Plemenitilnica:
Štumbergar Miro, Komič Nada, Šobot Petar, Osredkar Betka, Jovanovič Svetislav;
TOZD Prehrana in oddih:
Podgoršek Bariča, Zorman Elica;
DS Skupne službe:
Drinovec Anica, Jenko Sonja, Mohar Marinka, Novak Drago, Srabočan Niko.
Predsednik delavskega sveta je Ivan Mauser, podpredsednik pa Ivan Lužovec.
Kolegijski izvršilni organi
Odbor za gospodarstvo
1.	Pertot Boris
2.	Traven Ivan
3.	Belančič Jure
4.	Kavčič Anton
5.	Hladnik Janez
6.	Mauser Ivan
7.	Strniša Marjan
8.	Humer Zlata
9.	Kem Cvetka
TOZD predilnica TOZD Tkalnica TOZD tkalnica — podpredsednik TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe — predsednik DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
Odbor za stanovanjske zadeve
1.	Podgoršek Nada
2.	Sladič Ivan
3.	Hudovernik Mato
4.	Arhar Stane
5.	Udir Avguštin
6.	Hrovat Jože
7.	Jenko Peter
8.	Kralj Marija
9.	Zorman Elica
TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD tkalnica — predsednik TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe — podpredsednik DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
Odbor za varstvo pri delu
L Žibert Pavle
2.	Radonjič Radoš
3.	Pogačnik Janez
4.	Vilfan Stane
5.	Ropret Ivan
6.	Alič Ivan
7.	Osredkar Franc
8.	Vozelj Janez
9.	Kreft Marica
Odbor za izobraževanje
1.	Podgornik Danica
2.	Traven Slavko
3.	Varacha Marija
TOZD predilnica TOZD tkalnica — predsednik TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe DS skupne službe — podpredsednik DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
4. Podjed Tončka
TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD tkalnica — podpredsednik TOZD plemenitilnica
5.	Valjavec Slavka
6.	Eržen Slavko
7.	Frantar Kristina
Odbor za informiranje
1.	Mihelčič Franc
2.	Valentinčič Saša
3.	Roj ina Slavka
4.	Jekovec Peter
5.	Letinič ing. Alenka
6.	Kastelic Vera
7.	Blažič Pavla
DS skupne službe — predsednik DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe — podpredsednik DS skupne službe — predsednik
TOZD prehrana in oddih
Odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito
TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe — predsednik DS skupne službe — podpredsednik DS skupne službe DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
L Pertot Boris
2.	Kopač Mato
3.	Pičman Janez
4.	Tomažin Marjan
5.	Hočevar Franc dipl. ing.
6.	Jenko Polde
7.	Markelj Stane
8.	Rojina Tine
9.	Koporec Franc
Odbor za koordinacijo nagrajevanja
1. Blaznik Jože
2.	Peranovič Pavla
3.	Pisovec Draga
4.	Omejc Alojz
5.	Krivec Marija
6.	Jež Vinko
7.	Bajželj Jošt
8.	Hafnar Nande
9.	Božič Danica
Odbor za splošne zadeve
L Mulej Miha 2. Draksler Pavel
3.	Gros Marjan
4.	Štiglic Dušan
5.	Dolžan ing. Miro
6.	Podgornik Lea
7. šunkar Janez
Odbor za družbeno
1.	Tulipan Peter
2.	Jekovec Peter
3.	Koporec Franc
4.	Krizmanič Mijo
5.	Legat Vili
6.	Posedi Marjan
7.	Istenič Franc
TOZD predilnica — predsednik TOZD tkalnica TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica —■ podpredsednik TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe DS skupne službe TOZD prehrana in oddih
TOZD predilnica TOZD tkalnica — podpredsednik TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica DS skupne službe DS skupne službe predsednik
TOZD prehrana in oddih
samozaščito
DS skupne službe — predsednik
TOZD plemenitilnica — namestnik
TOZD prehrana in oddih DS skupne službe TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD plemenitilnica
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Podgoršek Nada
2.	Roženbergar Drago
3.	Bizjak Marjan
4.	Rakovec Anton
5.	Virant Slavko
6.	Božič Polde
7.	Likar Vida
8.	Lužovec Ivan
9.	Sladič Silvo
TOZD predilnica TOZD predilnica TOZD tkalnica TOZD tkalnica — predsednik TOZD plemenitilnica TOZD plemenitilnica TOZD prehrana in oddih DS skupne službe — namestnik DS skupne službe
Namestniki:
Košir Marija, Kotnik Janez, Zupančič Metka, Frantar Kristina in Vukašinovič Vid.
DELAVSKI SVET TOZD PREDILNICA
Člani:
Legat Vili, Justin Ivanka, Ječnik Sonja, Cater Ana, Pilar Marija, Šmid Anton, Škofič Stane, Štern Milan, Lu. kane Marija, Gubanec Anton, Pemuš Cilka, Uranič Anton, Podgomik-Miselj Dana, Pečar Ana, Škrjanc Francka, čekič Draga, Dimitrov Spasa, Maj-kič Ljubica, Lober Ljubica, Verlak Marija, Dragosavlje-vič Olga, Tepič Zora, Pekolj Tilka, Ivanuša Eva, Sabljak Spasa.
Namestniki:
Brodnjak Jure, Plevel Kati, Kolar Slavica, Kokalj Vida, Potrč Marija, Vrhovnik Vinko, Lužan Francka.
Predsednik delavskega sveta je VILI LEGAT, podpredsednik pa JUSTIN IVANKA.
Odbor za gospodarske zadeve:
Janc Franc, Galjot Franc, Vidmar Ivana, Suhadolnik Cveta, Alibabič Ahmed, Oselj Marija in Pertot Boris.
Predsednik odbora je JANC FRANC, namestnik pa GALJOT FRANC.
Odbor za osebne dohodke:
Traven Marija, Mulej Miha, Podgomik-Miselj Dana, Ječnik Sonja, Osterman Alojz, Markovič Francka in Ferkulj Alojz.
Predsednik odbora je TRE-VEN MARIJA, namestnik pa MULEJ MIHA.
Odbor za družbeno samozaščito:
Pertot Boris, Legat Vili, Zorman Kristina, Mrak Franc in Urbanc Kati.
Predsednik odbora je PER-TOT BORIS, namestnik pa LEGAT VILI.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
Člani:
Blaznik Jože, Sušnik Lojzka, štefe Jože, Vrhovnik Vin. ko, Mulej Miha.
Namestniki:
Klinc Janez, Plevel Franc, Kotnik Milka.
Predsednik odbora je BLAZNIK JOŽE, namestnik pa LOJZKA SUŠNIK.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
Žibert Pavel, Štern Milan, Gorenc Marija, Delavec Zvonka, Košir Marija.
Namestnik:
Alvijan Angela, Ferkulj Alojz, Novak Francka.
(Nadaljevanje na 4. strani;
Novoizvoljeni samoupravni organi
Volilne skrinjice čakajo...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Predsednik odbora je Žl-BERT PAVEL, namestnik pa ŠTERN MILAN.
Odbor samoupravne delavske kontrole: člani:
Osterman Alojz, Zorman Kristina, Mrak Franc, Rakar Justa, Urbanc Kati. Namestniki:
Štefe Stane, Florjančič Francka, Jakara Mara.
Predsednik odbora je OSTERMAN ALOJZ, namestnik pa ZORMAN KRISTINA.
DELAVSKI SVET TOZD TKALNICA
Člani:
Križaj Jože, Cof Jože, Hafner Viktor, Bider Anton, Jovanovič Drago, Oman Pavla, Hudobivnik Milka, Benedičič Marija, Fujan Vinko, Fireder Marija, Mlinar Rajko, Pič-man Janez, Ajdovec Miha, Pucelj Vida, Rakovec Anton, Kotnik Anica, Kalan Stane, Urankar Marjan, Mlakar Marija, Zrimšek Janez, Sladič Ivan, Dolinar Pavla, Erce Franc, Belcijan Cilka, Rozman Marija.
Namestniki:
Dagarin Franc, Djurič Sava, Sušnik Alojz, Jagodic Marija, Cesar Dušan, Mede Dana, Šmitran Dušanka.
Predsednik delavskega sveta je RAKOVEC ANTON, podpredsednik pa BIDER ANTON.
Odbor za gospodarske zadeve:
Ilič Miodrag, Kotnik Janez, Tomac Jože, Burger Franc, Traven Ivan, Sajovec Anica, Veternik Ivan.
Predsednik odbora je ILIČ MIODRAG, namestnik pa KOTNIK JANEZ.
Odbor za družbeno samozaščito:
Posedi Marjan, Ostanek Edvard, Rant Marija, Kopač Mato, Šoštarič Milan.
Predsednik odbora je POSEDI MARJAN, namestnik pa OSTANEK EDVARD.
Odbor za osebne dohodke:
Cuderman Jože, Strle Branimir, Hudobivnik Milka, Krivec Marjan, Varacha Marija, Rozman Marica in Kalan Helena.
Predsednik odbora je CUDERMAN JOŽE, namestnik pa STRLE BRANIMIR.
Odbor samoupravne delavske kontrole: člani:
Groše Drago, Gale Ivana, Mlinar Antonija, Kalan Jože in Flajnik Jure.
Namestniki:
Vovk Alojz, Kristanc Franc in Krkič Zora.
STRAN 4
Predsednik odbora je FLAJNIK JURE, namestnik pa MLINAR ANTONIJA.
SVET DELOVNE ENOTE TKALNICA I
člani:
Bogataj Jože, Hafner Ivan, Ahačič Franc, Delavec Franc, Smolej Lado, Krivec Ana, Gašperlin Antonija, Pisovec Draga, Sokol Zbran, Smolej Ivana, Prek Marjeta, Šoštarič Milan, Grašič Bogomira, Mlinar Antonija, Vidic Marija, Teropšič Ivan, Obed Franc. Namestniki:
Ajdovec Štefan, Draksler Martina, Florjančič Rozka, Metelko Matilda, Zajc Jože.
Predsednik sveta je SMOLEJ LADO, namestnik pa ŠOŠTARIČ MILAN.
Odbor za osebne dohodke:
Belančič Jure, Varacha Marija, Cuderman Jože, Mlinar Tončka, Pisovec Draga.
Predsednik odbora je BELANČIČ JURE.
Odbor za medsebojna delovna razmerja: člani:
Bogataj Jože, Veternik Anica, Čebašek Rudi, Rozman Franc, Kondič Mirko. Namestniki:
Šilar Stane in Zupančič Pavel.
Predsednik odbora je BOGATAJ JOŽE, namestnik pa VETERNIK ANICA.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
Člani:
Hudovernik Mato, Golob Vida, Križaj Jože, Gros Marjan, Križaj Anka.
Namestniki:
Trdina Milka, Trškan Silva, Velikanje Mira.
Predsednik odbora HUDOVERNIK MATO, namestnik pa GOLOB VIDA.
SVET DELOVNE ENOTE TKALNICA II
člani:
Traven Ivan, Valentinčič Saša, Čebašek Cilka, Čebašek
Nežka, Draksler Pavel, Fende Ana, Fister Ivanka, Janežič Iva, Ječnik-Sajevic Anica, Kalan Janez, Kristanc Franc, Oman Milka, Peranovič Mara, Pogačnik Dana, Ramovž Ciril, Tavčar Vida, Teropšič Anica.
Namestniki:
Kremsar Peter, Paunovič Uroš, Bajc Marija, Ribnikar Ivka, Piršič Marija.
Predsednik sveta je TRAVEN IVAN, namestnik pa VALENTINČIČ SAŠA.
Odbor za osebne dohodke:
Zrimšek Janez, Ajdovec Miha, Ribnikar Ivka, Peranovič Pavla, Mlakar Marija.
Predsednik odbora je ZRIMŠEK JANEZ, namestnik pa AJDOVEC MIHA.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
člani:
Pucelj Marjan, Kalan Helena, Sušnik Miha, Žlebir Jelka, Primožič Ilonka.
Namestniki:
Kalan Jože, Perčič Stane, Strahan Kristina.
Predsednik odbora je PUCELJ MARJAN, namestnik pa SUŠNIK MIHA.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
člani:
Kalan Milena, Krivec Marjan, Traven Ivan, Flajnik Jure, Knez Anton.
Namestniki:
Hafner Edvard, Šenk Nada, Tavčar Ana.
Predsednik odbora je FLAJNIK JURE, namestnik pa KRIVEC MARJAN.
DELAVSKI SVET TOZD
PLEMENITILNICA
Člani:
Gorjup Polonca, Jež Vinko, Gorjanc Dragica, Podgornik Adolf, Škrab Franc, Dukarič Miha, Marjančič Zlata, Mikec Jelka, Tisak ing. Metka, Kurat Sonja, Hrovat Jože, No-grašek Janko, Tomažin Marjan, Humerca Jože, Osterman
Franc, Hajdimustafa Faredin, Zebec Ivan, Klavžar Marjeta, Pernuš Vera, Pipan Marjan, Ropret Ivan, Ilov Uče, Peja-šinovič Radosava, Vrtačnik Franc, Verdir Jože. Namestniki:
Mlakar Marj trn, Kalan Manca, Keržič Anton, Koglar Miha, Logar Ivan, Atanasov Stane, Zorko Regina.
Predsednik delavskega sveta je PODGORNIK ADOLF, namestnik pa MARJANČIČ ZLATA.
Odbor za gospodarske zadeve:
Žvokelj Milan, Kavčič Anton, Sajovic Franc, Eržen Ivan, Fireder Božidar, Humerca Jože, Klavžar Marjeta.
Predsednik odbora je KAVČIČ ANTON, namestnik pa ERŽEN IVAN.
Odbor z družbeno samozaščito:
Božičevič Janez, Tomažin Marjan, Valhar Majda, Fireder Darko, Kavčič Anton.
Predsednik odbora je BOŽIČEVIČ JANEZ, namestnik pa TOMAŽIN MARJAN.
Odbor za osebne dohodke:
Rehberger Miha, Drobnič Marinka, Ajdovec Stane, Dermota Ančka, Mlakar Marjan, Jež Vinko, Hostar Tinca.
Predsednik odbora je JEŽ VINKO, namestnik pa DROB. NIČ MARINKA.
Odbor samoupravne delavske kontrole: člani:
Rehberger Miha, Švab Slavica, Grozdek Darko, Jovanovič Svetislav, Kurat Vera. Namestniki:
Pečnik Helena, Količ Mirko, Slak Ivan.
Predsednik odbora je REHBERGER MIHA.
SVET DELOVNE ENOTE
PLEMENITILNICA I
člani:
Jelovčan Franc, Jugovič Ivica, Škofič Franc, Frantar Milan, Ramovž Anton, Čebašek
Franc, Smolko Štefan, Sušnik Jože, Erjavec Vladimir, Mam Andrej, Eržen Feliks, Škrva-da Slavka, Možina Malči, Pečnik Helena, Kabič Ranko, Cotman Dana, Štilec Štefka. Namestniki:
Oman Hilda, Pirc Ivan, Judež Rajko, Ravnikar Francka, Mlinar Lado.
Predsednik sveta je ŠKOFIČ FRANC, namestnik pa ŠKRVADA SLAVKA.
Odbor za osebne dohodke:
Rupar Lado, Lebar Matija, Nograšek Janez, Česen Stane, Plestenjak Marija.
Predsednik odbora je RUPAR LADO, namestnik pa ČESEN STANE.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
člani:
Omejc Alojz, Bider Miha, Jugovič Ivica, Obradovič ing. Dejan, Gabrič Poldka. Namestniki:
Pavlin Jože, Gorjanc Ivan, Kavčič Vera.
Predsednik odbora je OMEJC ALOJZ, namestnik pa OBRADOVIČ ing. DEJAN.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
člani:
Ramovž Anton, Jelovčan Franc, Lušina Ivan, Nograšek Janko, Jakopič Herman. Namestniki:
Rozman Jože, Oman HiL da, Hilčar Pavel.
Predsednik odbora je RAMOVŽ ANTON, namestnik pa LUŠINA IVAN.
SVET DELOVNE ENOTE
PLEMENITILNICA II
člani:
Švegelj Simona, Štiglic Dušan, Lavtar Vida, Kristanc Janez, Danov Ruse, Miličevič Brane, Jenko Ivan, Kurat Anton, Cvetan Božena, Govekar Marjan, Krivec Marija. Namestniki:
Stenovec Marta, Kleč Marija, Pernuš Hermina.
Volilna komisija DS skupnih služb
Predsednik sveta je ŠTIGLIC DUŠAN, namestnik pa KRIVEC MARIJA.
Odbor za osebne dohodke:
Dermota Ana, Puhar Valentina, Sušnik Cveto.
Predsednik odbora je DERMOTA ANA, namestnik pa SUŠNIK CVETO.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
Člani:
Hrovat Jože, Valhar Majda, Špik Franc.
Namestniki:
Hudobivnik Mihaela, Jaklič Franc.
Predsednik odbora je HROVAT JOŽE, namestnik pa VALHAR MAJDA.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
Člani:
Hrestak Milan, Kabaš Ze-nun, Sušnik Cveta. Namestniki:
Ladan Edo, Pemuš Vera. Predsednik odbora je KABAŠ ZENUN, namestnik pa SUŠNIK CVETA.
SVET DELOVNE ENOTE GRAVURA
Člani:
Kelbel Miro, Brlenič Nada, Zvršen Jože, Mazi Niko, Smrekar Dana, Lavrič Janez, Gorzeti Vera.
Namestniki:
Berčič Marija, Lužan Pavel, Hudobivnik Ljuba.
Predsednik sveta je KELBEL MIRO, namestnik pa ZVRŠEN JOŽE.
Odbor za osebne dohodke:
Jekovec Peter, Istenič Vida, Stanič Rupert.
Predsednik odbora je JEKOVEC PETER.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
Člani:
Poljka Miha, Hostar Tinca, Jerala Jožica.
Namestniki:
Kurat Sonja, Zupančič Meta.
Predsednik odbora je POLJKA MIHA, namestnik pa HO. STAR TINCA.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
Člani:
Humerca Jože, Zvršen Jože, Gorjup Polonca.
Namestniki:
Slak Ivan, Kurat Tončka. Predsednik odbora je HUMERCA JOŽE.
DELAVSKI SVET TOZD PREHRANA IN ODDIH
Člani:
Blažič Pavla, Frantar Kristina, Kem Tončka, Kem Tone, Klinc Francka, Podgoršek Vera, Slak Pepca, Škrjanc Vida, Vrejsk Minka. Namestniki:
Dovidija Ivanka, Pirnovar Veronika, Sošič Jožica.
Predsednik delavskega sveta je PAVLA BLAŽIČ, namestnik pa FRANTAR KRISTINA.
Odbor za gospodarske zadeve:
Likar Vida, Kreft Marica, Kern Tončka, Kem Tone, Zorman Elica.
Predsednik odbora je LIKAR VIDA.
Odbor za osebne dohodke:
Člani:
Frantar Kristina, Šenk Ivanka, Božič Danica.
Namestniki:
Zorman Elica, Toporiš Marija.
Predsednik odbora je FRANTAR KRISTINA.
Odbor za družbeno samozaščito:
Člani:
Šunkar Janez, Kreft Marica, Toporiš Marija. Namestniki:
Šenk Ivanka, Podgoršek Vera.
Predsednik odbora je ŠUNKAR JANEZ.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
Člani:
Božič Danica, Pavlovič Terezija, Usinov Damjana. Namestniki:
Obradovič Vera, Podgoršek Bariča.
Predsednik odbora je BOŽIC DANICA.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in škode:
Člani:
Likar Vida, Kem Tone, Perc Irma.
Namestniki:
Lamovšek Marija, Vrejsk Minka.
Že takoj zjutraj so bila volišča polna
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Člani:
Kreft Marica, Slak Pepca, Obradovič Vera.
Namestniki:
Pimover Veronika, Pušavec Marija.
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B
Člani:
Česen Martin, Drglin Ivka, Götz Erik, Hlebce Rudi, Jurjevec Marjan, Kastelic Vera, Koblar Ivica, Kralj Marija, Lavtar Danilo, Miražič Rado-sav, Novak Cvetka, Ogrizek Majda, Perne Milan, Potočnik Anton, Pucko Slavka, Rajgelj Ivan, Roš Cilka, Suhadolnik Leopold Šmid Silvo, Šolar Jože, Šumi Irena, Tomažič Nada, Trošt Marija, Tulipan Peter, Vučko Peter.
Namestniki:
Jenko Peter, Kepic Ivan, Kimovec Ciril, Koci Valentin, Repnik Marinka, Štempihar Ana, Urbančič Ivanka.
Predsednik delavskega sveta je PETER TULIPAN, namestnik pa VUČKO PETER.
Odbor za osebne dohodke:
Benedik Janez, Slabe Bojana, Mohar Marinka, Zadraž-nik Alojz, Oman ing. Pavla.
Predsednik odbora je BENEDIK JANEZ, namestnik pa SLABE BOJANA.
Odbor za družbeno samozaščito:
Člani:
Markelj Stane, Bajželj Mirko, Koblar Ivica, Mesarič Srečo, Šemrov Anton. Namestniki:
Suhadolnik Leopold, Roj ina Tine, Jenko Polde.
Predsednik odbora je MARKELJ STANE, namestik pa BAJŽELJ MIRKO.
Odbor za medsebojna delovna razmerja:
Člani:
Blaznik Anica, B renče Silva, Peternelj Anton, Praprotnik Ciril, Virčič Vinko.
Namestniki:
Aljančič Nace, Farčnik Marinka, Zorec Gizela.
Predsednik odbora je BRENCE SILVA, namestnik pa VIRČIC Vinko.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovni obveznosti in škode:
Člani:
Križaj Franc, Lopamik Bre. da, Mohar Valentin, Osredkar Franc, Smodej Rina.
Namestniki:
Klemenc Vlado, Pretnar Filip, Strniša Metka.
Predsednik odbora je SMODEJ RINA, namestnik pa MOHAR VALENTIN.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Belehar Jože, Draksler Janez, Hafner Nande, Jenko Polde, Primožič Stane.
Namestniki:
Bajželj Mirko, Gros Lado, Jenko Miha.
Raziskovalna dejavnost sestavni del načrtovanja
V	ponedeljek, 29. marca, je bila v Kranju tretja seja skupščine raziskovalne skupnosti kranjske občine. Delegati so med drugim sprejeli statut raziskovalne skupnosti in načrt dela za letos, obravnavali pa so tudi družbeni načrt občine za letos.
V	letošnjem delovnem programu si je kranjska raziskovalna skupnost zadala več nalog. Tako namerava oceniti položaj raziskovalne dejavnosti v občini, hkrati pa opozoriti delovne organizacije, naj v prihodnje tudi same posvetijo večjo skrb tej dejavnosti. Gre za to, da bi raziskovalna dejavnost v prihodnje na vseh področjih načrtovanja, tako pri pripravi in sprejemanju različnih razvoj, nih in družbenih programov kakor pri investicijskih vlaganjih, postala sestavni del tudi kot strošek. Opozorili so, da so danes na primer le redke delovne organizacije, ki se ob pomembnih razvojnih odločitvah poslužujejo različnih raziskav.
Druga naloga, ki ji skupnost letos namerava posvetiti posebno skrb, je pospeševanje izumiteljstva, novatorstva in tehničnih izboljšav. Za to področje bodo ustanovili posebno komisijo, ki se bo predvsem zavzemala za ustreznejše vrednotenje te dejavnosti v organizacijah združenega dela ter v občini nasploh. Delegati so menili, da bi delovne organizacije morale izdelati in sprejeti posebne pravilnike o podeljevanju priznanj in nagrad za izume in tehnične izboljšave. Razen tega pa si bo komisija pri raziskovalni skupnosti tudi prizadevala, da bi za izredne dosežke na tem področju posamezniki lahko dobili tudi občinsko priznanje ali nagrado, kar doslej praviloma ni bila praksa na tem področju.
Delovne in druge organizacije pa bo občinska raziskovalna skupnost tudi sproti seznanjala z možnostmi za
sodelovanje z raziskovalno skupnostjo Slovenije — predvsem kar zadeva možnosti za različne raziskovalne razvojne naloge. In nazadnje se namerava skupnost, če bo na voljo denar, lotiti še ene pomembne akcije. Raziskati namerava onesnaženost zraka na cestah v Kranju v prometnih konicah. Čeprav je bilo na tem področju že nekaj narejenega (predvsem glede merjenja žveplovega dioksida), si obetajo še več od raziskav o gostoti ogljikovega monoksida, dušikovih spojin in raznih drugih plinov v zraku.
Pričakujejo, da bo takšna raziskava potrdila oceno, da spada Kranj v tako imenovano tretjo skupino onesnaženosti zraka, kar pomeni, da je onesnaženost precejšnja, vendar ne tako velika, da bi bila že škodljiva. Vseeno pa morajo tiste občine, ki spa-
dajo v tretjo skupino, do konca tega oziroma začetka prihodnjega leta izdelati sanacijski program. Občinska raziskovalna skupnost bi po takšni raziskavi lahko pomagala pri sanacijskih ukrepih. Lotila bi se namreč študije o preusmeritvi prometa, o spremembi delovnega časa v delovnih organizacijah in podobnih.
Na seji so tudi pojasnili, da občinska raziskovalna skupnost nima lastnih sredstev in zato nima možnosti za konkretne akcije. Kadar pa bodo takšne akcije potrebne za posamezno območje ali celotno občino, bo potrebno sporazumevanje z delovnimi organizacijami za financiranje takšnih skupnih nalogov. Do takrat pa bo skupnost imela predvsem posredovalno in informativno vlogo.
(povzeto iz Glasa)
A.Ž.
Obvestilo
Za šolsko leto 1976/77 bo naše podjetje podelilo večje število štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah, in sicer:
6	štipendij (moški) na tehniški tekstilni šoli Kranj
—	predilska smer
7	štipendij (moški) na tehniški tekstilni šoli Kranj
—	tkalska smer
5 štipendij (moški) na tehniški tekstilni šoli Kranj
—	tekstilno-kemijska smer
2 štipendiji na šoli za oblikovanje Ljubljana — oddelek za modno oblikovanje
2 štipendiji (1 moški) na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
1 štipendijo na ekonomski fakulteti v Ljubljani
Kandidati naj pošljejo vlogo s fotokopijo zadnjega šolskega spričevala na kadrovski sektor podjetja najkasneje do 30.6.1976.
Nagrajenci za 2ü-letno dein
Srebrne jubilante bi lahko imenovali naše sodelavce, ki letos praznujejo 25 let zaposlitve v našem podjetju. Enako kot že vrsto let nazaj, smo jim tudi letos pripravili slavnostno podelitev denarnih nagrad pred praznikom dela —
1.	majem. Denarne nagrade, v znesku 2.000 din, jim je na slavnostni seji delavskega sveta izročil predsednik DS Ivan Mauser.
Letošnje leto je bilo skupaj 65 jubilantov. Za dolgoletno zvestobo kolektivu so bili nagrajeni naslednji:
Iz TOZD Predilnica:
Ahčin Kristina, Čater Ana, Gašperlin Marija, Giacomeli Marija, Hrovatin Branka, Janc
Franc, Kraupner Rada, Rista-nec Anica, Logar Marija, Mali Kristina, Osterman Alojz, Slavič Miroslav, Viktorovič Evica, Zelnik Gabrijela, Zevnik Justina, Žerovnik Julka, Žiberna Valerija.
Iz TOZD Tkalnica:
Benedičič Martina, Burger Franc, Dolfar Zofija, Eržen Anica, Fister Ivanka, Grašič Marija, Hudovernik Jožica, Jeras Slavka, Kalan Helena, Pipan Franc, Pisavec Dragica, Polajnar Matilda, Relja Marija, Ribnikar Ivanka, Vidergar Vida, Vidic Stanka, Vrečer Jelka.
Iz TOZD Plemenitilnica:
Ažman Bernarda, Ceglar Amalija, Drobnič Marinka,
Gorzeti Vera, Grašič Slavka, Kapler Ana, Okorn Jožica, Pimovar Rafael, Požar Slavka, Ropret Ivan, Sarič Pavla, Smrekar Danila, Šmid Kristina, Zebec Ivan.
Iz DS Skupnih služb:
Bajželj Vladimir, Benedik Janez, Kepic Ivan, Lunar Jože, Sušnik Valentin, Uzar Sašo, Černe Zvone, dr. Dolžan Miro, Gros Darinka, Gvar. djančič Slavka, Kmet Marinka, Krizmanič Mijo, Narat Danica, Pintar Cilka, Planinc Miha in Zagoričnik Vida.
NAGRAJECEM OB JUBILEJU ISKRENO ČESTITAMO!
Predstavljamo vam nekatere jubilante
Alojz Osterman: Pri bratu se je najprej izučil krojaškega poklica, vendar pa ni na. šel prostega delovnega mesta v tej stroki. Tako se je leta 1951 zaposlil v predilnici in sicer je delal na baterjih v čistilnici. Prepričan je bil, da
bo ta služba zanj le prehodnega značaja. Čez čas se je privadil dela in kar sklenil, da bo ostal. Opravil j» tečaj za pridobitev kvalifikacije m postal po 3 letih že podmoj-ster v do in predpredilnici. Spominja se vseh rekonstrukcij predilnice, saj je delal še na Plattovih baterjih in Rie-terjevih čistilnnih strojih, katerih danes ni več. Tekom let je napredoval v mojstra in nato do vodja izmene. Njegov naj lepši dan v 25 letih zaposlitve pomeni lanskoletna otvoritev modernizirane predilnice, ki nam je omogočila, da delamo danes dosti lažje in v boljših delovnih pogojih, predvsem pa tudi kvalitet-neje.
GIACOMELI MARIJA:	je
zaposlena kot predica v predilnici. Prvič se je zaposlila pri nas že leta 1938, medtem pa je službo zaradi rojstva otrok dvakrat prekinila. Tudi ona letos praznuje 25 let skupne zaposlitve v našem podjetju. Sprva je bila nekaj let prisukovalka, kasneje pa
je postala predica in to delo opravlja tudi danes. 12 let je delala tudi na nočni izmeni, pa zatorej ni čudno, če meni, da je bil zanjo naj večji dogodek takrat, ko je zvedela, da smo ukinili nočno delo žena.
ZELNIK GABRIJELA: se
je zaposlila kot prisukovalka leta 1951. Po opravljenem tečaju za pridobitev kvalifikacije zdaj že 14 let dela kot predica. Razen zadnjih 5 let je tudi ona delala vsa leta na nočni izmeni. Ukinitev tretje
Franc Janc, strojni inšpektor
izmene tudi zanjo pomeni veliko razbremenitev in olajša, nje.
i
FRANC JANC: leta 1946 se je zaposlil v podjetju kot vajenec in se je najprej izučil za strojnega ključavničarja. Po vojaščini je bil 10 let vodja ekipe za vzdrževanje strojev v predilnici, v letih od 1964—1974 mojster v predpredilnici, zdaj pa je strojni inšpektor.
GAŠPERLIN MARIJA: Več
kot polovico dosedanje zaposlitve je delala kot prisukovalka, zaradi bolezni pa je bila prestavljena na delovno mesto čistilke, katerega opravlja sedaj 10 let.
ZEVNIK JUSTINA:	se je
zaposlila v našem podjetju leta 1951 in sicer v predilnici bivšega Inteksa kot previjal-ka. Najtežje ji je bilo takrat, ko sta se združili obe predilnici. Pri selitvi v obrat I se je počutila, kot bi se zaposlila v drugem podjetju. Nekaj dni je bilo sicer težko, počasi pa se je privadila in je sedaj enako zadovoljna tudi v obratu I.
JOŽE LUNAR: je že od leta 1947 zaposlen v mehanični delavnici. Vsak vzdrževalec mora dobro poznati svoje delo, saj je velikokrat prav od njega odvisno, koliko bo trajal zastoj na posameznem stroju, oziroma, da ga prepreči. Včasih jim manjka orodja, velikokrat pa rezervnih delov in zato se mora marsikaj izdelati v domači delavnici. Tov. Lunar se spominja, kako so leta 1957 izdelali sušilne komore za beliine stroje, železne mize za tiskamo, navij alna stojala itd. V teh letih je za njim tudi 18 remontov v kotlarni in to poleti, v največji vročini, medtem ko smo ostali preživljali svoj dopust.
BENEDIK JANEZ, zaposlen od leta 1946 v elektro delavnici, se sicer ni pustil fotografirati, vendar pa nam je povedal marsikaj zanimivega:
V podjetju se je najprej izučil za električarja. 15 let je delal kot dežurni električar
Marija Giacomeli — predica
Jože Lunar, VEO I.
Ivan Ropret, plemenitilnica II.
Gabrijela Zelnik — predica
Malči Ceglar, adjustimica
na 3 izmene, od leta 1968 dalje pa je vodja vzdrževalcev plemenitilnice. Najtežje delo jih čaka ob vsakem remontu, ki poteka od konca julija do 15. avgusta, ko delajo vzdrževalci po 12 ur na dan. Pri
nedik v vseh 25 letih zaposlitve največ 14 dni v bolniškem staležu, v vseh teh letih pa še nikoli ni zamudil na delo.
Tudi samo delo se je na-pram včasih zelo spremenilo. Z napredkom tehnologije
Justina Zelnik, predilnica
delu so izpostavljeni bodisi mrazu, vročini, raznim kemikalijam, lugom in kislinam, ki so škodljive za zdravje. Kljub temu je bil Janez Be-
je danes več umskega dela kot fizičnega. Večkrat imajo velike težave zaradi rezervnih delov, katere naročijo iz uvoza. Ravno pred enim tednom
Slavka Požar, adjustimica
Alojz Osterman
so bili dobavljeni neki upori, kateri so bili naročeni več kot leto dni prej.
ROPRET IVAN: se je zaposlil v obratu II. leta 1946. V mehanični delavnici se je najprej izučil za strojnega ključavničarja. Po odsluženi vojaščini je delal do leta 1970 kot vzdrževalec strojev in naprav v plemenitilnici, od tedaj pa je strojni inšpektor. Najbolj mu je v spominu do-
Marija Gašperlin, čistilka
godek, ko bi lahko prišlo do težke nesreče pri delu. Pri širokem kalandru je bilo potrebno zamenjati valj, težak 600 kilogramov; pri transportiran ju, ko je bil valj že dvignjen, se jim je utrgala veriga, ki ga je držala in valj je udaril na tla. Neverjetno srečo so imeli vsi, ki so sodelovali pri tem delu, saj so stali ravno toliko proč, da valj nikogar ni zadel. Tovariš Ropret pravi, da je najbolj vesel, da ni resnih poškodb, če že pride do kakšne nesre-
če pri delu. Le-ta pa kot vemo, nikoli ne počiva.
ŠMID KRISTINA:	Leta
1951 se je zaposlila v tkalnici obrata I, tam delala kot tkalka 12 let, zaradi zdravstvenih razlogov pa je bila nato prestavljena v adjustirnico.
CEGLAR MAL«: je bila stara 13 let in pol, ko se je leta 1951 zaposlila v tkalnici in sicer je delala v ekspeditu. Po dveh letih je bila prestavljena v adjustirnico, kjer dela še danes.	R. S.
Mesec kakovosti v tekstilni industriji
Vsi delavci se zavedamo, da naše delo ne predstavlja samo skrb za večjo produktivnost dela, racionalnejšo uporabo sredstev, učinkovito analizo tega, ipd., ampak še posebej skrb za kakovost proizvodov, dela in storitev.
Ko je Jugoslavija stopila v leto kakovosti — to je bilo leta 1973 — in začela z načrtovano akcijo, je bilo prisotno dejstvo, da začete akcije v letu kakovosti ni mogoče rešiti v enem ali dveh letih, ampak, da mora biti taka akcija sestavni in stalni del gospodarske aktivnosti v Jugoslaviji.
Nedvomno je bilo, da bi gospodarske zbornice bile najbolj primerne za organiziranje aktivnosti kakovosti, ker združujejo celotno gospodarstvo in bi na ta način zajele najširši krog udeležencev. Zato je bila pri Gospodarski zbornici SR Slovenije ustanovljena komisija za kakovost prozivodov in storitev. Področje kakovosti in standardizacije je vključil tudi izvršni odbor Združenja TOZD tekstilne industrije pri GZ SRS v okviru svojih stalnih aktivnosti, ter ustanovil svojo komisijo za napredek kakovosti.
Ob uradnem zaključku leta kakovosti je bilo predvideno, da bi vsako leto izvedli »mesec kakovosti«. Za področje Jugoslavije je bil mesec maj osvojen kot mesec kakovosti.
Cilji pomembnejših nalog iz programa meseca kakovosti so:
—	dvig nivoja proizvodov in dela v pogledu kakovosti;
—	zbiranje informacij o proizvodih na tržišču v pogledu kakovosti in raziskava
pogojev za celovito oceno kakovosti, ki jo želi potrošnik;
—	izobraževanje in vzgoja kadra za kakovost;
—	izdelava norm kakovosti, enoten nastop na področju standardizacije, enoten nastop v pogledu kakovosti na tržišču;
—• organiziranje spremljanja kakovosti na nivoju delovnih organizacij.
Program meseca kakovosti bi zajel vse ravni, to je do zveze, in vse oblike združenega dela; najbolj prizadevni v izvedbi tega programa pa naj bi prejeli priznanja. Mesec maj naj bi predstavljal le višek aktivnosti, medtem ko je sicer potrebno razumeti akcijo meseca kako. vosti kot stalno in neprekinjeno akcijo v teku celega leta. Končni cilj prizadevanj je dvig nivoja kakovosti proizvodov in dela, v čemer bi se odražalo tudi združevanje interesov gospodarstva in potrošnikov.
Komisija za kakovost proizvodov in storitev pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je letos osvojila mesec kakovosti in sklenila, da bo potekal mesec kakovosti tiho; brez razglasitve priznanj posameznikom ali delovnim organizacijam za uspehe v akciji meseca kakovosti. Pri tem je bila komisija mnenja, da je bil rok za ocenjevanje delovnih organizacij ali celo nivoja kakovosti izdelkov, prekratek.
Ker so problemi v posameznih panogah različni, ni potrebno, da bi bila akcija za mesec kakovosti vsebinsko enotno zasnovana za vse dejavnosti, ampak si vsaka panoga izbere tak moto oziroma cilj akcije, ki bi najbolj
ustrezal trenutnim potrebam panoge. Tekstilna industrija si je za »mesec kakovosti 1976« izbrala moto: »Enotni nastop tekstilne industrije v pogledu kakovosti na tržišču« in bi v tem smislu pripravila enotno klasifikacijo kakovostnih stopenj izdelkov.
Komisija za napredek kakovosti pri izvršnem odboru Združenja TOZD tekstilne industrije pri GZ SRS je sprejela gradivo o mesecu kakovosti. V mesecu maju bodo obdelani odgovori iz vprašalnika o kakovosti in bo izdelana ustrezna analiza. Le-ta bo zajemala vse tekstilne delovne organizacije v Sloveniji. Taka analiza se za tekstilno industrijo opravi vsako leto in je tekstilna industrija v prizadevanj ili za izvedbo akcije meseca kakovosti prišla izmed vseh dejavnosti najbolj daleč.
Za nas, delavce v delovnih organizaciji Tekstilindus, pa je spoznanje, da se z dobro kvaliteto lahko bolje in hitreje vključimo na trg in, da v združenem delu, z boljšo kvaliteto proizvodov in dela, povečujemo tudi dohodek, tudi izhodišče, da nenehno skrbimo za kakovost našega dela in naših proizvodov.
Olga Abramič, dipl. ing.
Vera Kastelic - botra ladje KRANJ
V začetku marca se je naši sodelavki Veri Kastelic, zaposleni v komercialnem sektorju kot referentu za reklamo in propagando, nasmehnila enkratna sreča: obvestili so jo, da bo aprila odpotovala na Japonsko in da bo botra novi ladji z imenom Kranj.
tudi svoje ime, katerega ji simbolično podeli botra.
Tako so se domenili predstavniki Splošne plovbe iz Pirana in kranjske občine, da bo tokrat botra nove ladje Kranjčanka, in to delavka tekstilne industrije, ki ima v Kranju staro tradicijo, po-
Botra Vera Kastelic, v gorenjski narodni noši, ki je povsod vzbujala posebno zanimanje, ob najbolj svečanem trenutku: tik pred splovitvijo je Vera s sekirico presekala vrv, nakar je ladja Kranj zdrsela v morje
Splošna plovba iz Pirana je lani namreč na Japonskem naročila pet tovornih linijskih ladij tipa »Concord 18« za prevoz generalnih in razsutih tovorov, ter rud in kontejnerjev. Vse ladje bodo imele imena slovenskih mest: Velenje in Kranj, kateri sta že splovljeni, ostale tri pa Maribor, Celje in Kamnik. Tako bodo ladje ponesle v svet imena domačih krajev, ki jih bodo na popotovanjih spominjale na domovino.
Najbolj slovesen dogodek za vsako ladjedelnico je vsekakor splovitev nove ladje. Po že tradicionalnem običaju vsaka ladja ob splovitvi dobi
leg tega pa zaposluje tudi največ žensk. Tako je bila nazadnje izbrana naša Vera.
Njeno potovanje se je začelo 14. aprila in je trajalo skupaj 8 dni. Vera se je torej že vrnila domov, polna vtisov in nepozabnih doživetij, ki pomenijo resnično enega največjih in najlepših dogodkov v njenem življenju. O tem popotovanju je napisala za bralce našega glasila daljši zapis, ki ga bomo objavili v nadaljevanju. Menimo, da bo za naše bralce še posebej zanimiv, saj o »deželi vzhajajočega sonca«, kakor imenujejo Japonsko, vemo bolj malo.
R. S.
V deželi
vzhajajočega sonca
Motorji letala Boening 707, last letalske družbe Lufthansa, so zabrneli in simpatične stevardese so nas prijazno opozarjale, naj si pripnemo varnostne pasove. Le nekaj minut smo še lahko opazovali ogromno, največje evropsko letališče v Frankfurtu. Lele t alo se je z veliko brzino pognalo po stezi. Enakomerni tresljaji so nas opozarjali,
da smo še na tleh. Sunkovit dvig sprednjega dela letala nas je odlepil od tal in že smo pod seboj zagledali predmestje, ki pa je hitro ostalo za nami. Komaj smo pospravili skromen prigrizek itn sadje in že so nas stevardese opozarjale, da bomo pristali v Hamburgu. To je sicer lepo, vendar mnogo manjše letališče od frankfurtskega, na severu Zvezne republike
Nemčije. Po enournem postanku se je pravzaprav šele začela najdaljša pot: polet preko skandinavskih držav, dela Grenlanda in severnega tečaja do Anchoragea na Aljaski. To je bil pravzaprav najdaljši polet na vsej poti, ki je trajal skupaj osem ur brez postanka. Leteli smo na višini 12.000 m. Ves čas je nepretrgoma sijalo sonce in nam s svojimi žarki slepilo radovedne poglede na večno snežno gorovje severnega tečaja. Kjerkoli se je ustavil pogled, se je zdela pokrajina popolnoma enaka. Ledene plošče, ki so bile kakor posamezne doline, so od časa do časa ločile razpoke, ki so bile tu pa tam že spet zmrznjene in so izgledale kot svetlikajoče se vijugaste ceste, ki so se po mnogih kilometrih spet izgubile za ledenimi gorami. Ta enoličnost nas je spremljala nekaj ur letenja. Pokrajinska slika se je spremenila šele na obronkih in proti notranjosti Aljaske, ko so se iz zasneženega gorovja prikazala tudi drevesa. Snežna odeja je postala vse tanjša. Prileteli smo v zgodnjo pomlad na Aljaski. Letališče Anchorage je v primerjavi z drugimi mnogo manjše, kljub temu pa pomembno, saj je odskočna deska za vse najdaljše polete proti vzhodu. Pregled aviona, polnjenje goriva in ostalo v zvezi z nadaljnjim poletom je trajalo le eno uro. Potniki smo se ta čas sprehodili po letališki stavbi in si ogledava bogato založene Duty Free Shop (prodajcdne necarinje-nih predmetov). Tu me je
prejšnjega. Mogočno ledeno gorovje in prostrane razsežnosti ledenih plošč, ki smo jih opazovali iz letala, je zamenjala modra površina Tihega ocena. Sonce je pripekalo z nezmanjšano močjo, tako da smo počasi postali utrujeni. Vse zavese v letalu so spustili, da bi zasenčili prebijajoče sončne žarke. Ugasnili so tudi radio, tako da smo slišali le še monotono brnenje letalskih motorjev. Tu pa tam je zajokal kakšen otrok, ki pa ga je mati hitro potolažila. Včasih je kdo od potnikov le še radovedno dvignil zavesico. Prostrana gladina Tihega oceana se je lesketajoče spreminjala v ze-leno-modrih odtenkih. Poglede so tu pa tam zakrili leno se premikajoči oblaki ali rahle prosojne meglice. Tako smo po nekaj urah vožnje zagledali kopno. To je bil znak, da smo prileteli na območje Japonske. Japonska je otočna dežela. Sestavljajo jo štirje večji otoki in ogromno število manjših. Preleteli smo ravnine, gore, otoke in zalive in nadaljevali let proti Tokiu. Na desni strani smo videli tudi najvišjo goro Ja. panske Fuji (3778 m). Kmalu zatem smo se začeli spuščati vse nižje in nižje. Približevali smo se glavnemu mestu Japonske, ki je hkrati tudi največje mesto sveta (okoli 20 milijonov prebivalcev). Ker je Japonska v notranjosti gorata dežela, so najbolj naseljene nižine ob morju. Vsa industrija je prav tako osredotočena v nižinskih prede-
vanja naše poti v Osako. Tokijsko letališče je zelo veliko. Zanimivo je, da so na letališču na razpolago vodiči, ki dobro znajo angleški jezik in ki popeljejo tujce, kamor želijo. Vsi napisi in obvestila lo namreč le v njihovem domačem jeziku in pisavi, teh pa večidel potnikov ne razume. Omeniti moram, da so Japonci zelo prijazni in vljudni. Kat na prejšnjih letališčih, kjer smo med potjo pristajali, sem si po ženski navadi tudi na tokijskem letališču ogledala trgovinice z neocarinjenim blagom. Bile so bogato založene z najrazličnejšimi stvarmi: urami, fotoaparati, kamerami, kozmetiko, nakitom, raznimi spominčki itd. Cene niso pretirano visoke, tako da si iz njihovega bogatega asortima. na lahko kupiš tudi nekaj zase.
Preostala nam je le še ena ura poleta do našega cilja. Ura se je pomaknila na 17.30 po njihovem času, ko smo pristali na letališču v Osaki. Na vrsti so bile najprej carinske formalnosti, ki pa nas niso presenetile: orožje, alkohola in cigaret, kar so iskali, nismo imeli, zato smo kaj kmalu lahko zapustili carinske prostore. Lahko rečem, da sem prvič na vsej dolgi poti zadihala normalen svež in čist zrak. Na vseh postankih, ki smo jih imeli na dolgi poti, smo se potniki zadrževali v zaprtih prostorih, ki pa so v večini že klimatsko urejeni.
(Nadaljevanje prihodnjič)
M. V ■ KSANi"
Owner : Splošno Plovba ' ■ launching.- lóth April, 1976
najbolj pritegnila prodajalna krzna z bogatim asortima. nom naravnih kož in krznenih izdlekov. Cene so zelo visoke. Na koncu te trgovine je stal tri metre visok nagačen bel severni medvem, ki daje prodajalni še poseben vtis. Očak polarnih krajev je ob-čudovanec predvsem najmlajših potnikov.
Naslednji, 7-umi let do Tokia je bilo pravo nasprotje
lih. čim bolj smo se približevali cilju, tem gostejše so bili naseljeni kraji.
Mesto Tokio je ogromno in se razteza v dolžini več desetih kilometrov. Pod seboj smo zagledali že tudi letali, šČe, kjer smo pristali čez nekaj minut. Tu smo po dolgem času vsi potniki spet stopili na zemljo. Pripeljali so nas v pristaniško zgradbo, kjer smo se lahko malo sprehodili in odpočili do nadalje-
LADJA KRANJ, Je dolga okoli 150 metrov, njena nosilnost je 11.830 bruto registrskih ton, opremljena z najmodernejšo navigacijsko opremo in z napravami za satelitsko navigacijo. Posadka na ladji bo štela največ 35 mož. Kranj bo prvič priplula v matično luko jeseni.
Domovina, si še kakor
Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav tak naslov, kot je naslov tega sestavka. S tem delom dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentator Peter Likar, je po Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je ilustriral s pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poznavanje ozadij, želja po izboljšanju ogroženega okolja, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaževanjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga je napisana s spretno roko novinarja in bralca pritegne, da je ne odloži, dokler je ne prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo že prebra-
li,	so jo poimenovali kar
»kriminalka o našem okolju«.
V takem okolju sta avtor in fotografski mojster ing. Marjan Smerke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 120 barvnimi in črnobelimi fotografijami, ki sam tekst več kot zgovorno dopolnjujejo.
Avtor obravnava ogroženost zemlje, vode, krasa, gramoznic, Živah, hrane — vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje dostikrat še pomislimo ne, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovenijo. Avtor le poredko sega v druge republike ali na širša področja.
Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa bi jo morali imeti tisti, ki se že po naravi svojega dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvarjati z bojem proti onesnaževanju okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah javne uprave in šol. Bolj ko se dviga življenjski nivo, bolj je ogroženo človekovo okolje, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi okolje vendarle zavarovali in ga ohranili.
TEKSTILNI CENTER KRANJ
TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj
Tekstilnim in čevljarskim podjetjem!
Svet šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj razpisuje za šolsko leto 1976/77 sprejem učencev v:
a)	Tehniško tekstilno šolo,
in sicer v:
—	predilski odsek
—	tkalski odsek
—	pletilski odsek
—	tekstilnokemijski odsek
—	konfekcijski odsek
b)	Tehniško čevljarsko šolo
c)	Šolo za tekstilne delavce,
in sicer za poklice:
—	konfekcijski šivalec
—	konfekcijski krojilec
—	konfekcijski likalec
č) šolo za čevljarske delavce,
in sicer za poklice:
—	šivalec zgornjih delov	60 učencev,
—	prikrojevalec zgornjih delov	30 učencev,
—	navlačevalec zgornjih delov	30 učencev.
V šoli pod c) in č) vpisujemo le na osnovi sklenjenih učnih pogodb z delovnimi organizacijami. Vpišejo se lahko tudi učenci, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo izpolnjeno šolsko obveznost.
Prijave za vpis za šoli pod a) in b) sprejemamo (osebno ali po pošti) do 21. junija 1976. Naš naslov je: šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.
Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je potrebno poslati:
—	spričevalo o končani osemletki (original),
—	izpisek iz rojstne matične knjige,
—	zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostaviti najkasneje do 1. septembra).
Seznam sprejetih članov in odklonjenih kandidatov bo objavljen 26. junija, če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom.
Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov.
Do 15. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli.
Direktor
Janez Sušnik, prof., 1. r.
30 učencev, 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev;
30 učencev;
30 učencev, 30 učencev, 30 učencev;
zdravje?
	
izplačani OD	
v mesecu aprilu 1976	
Za 182 plačanih ur je znašal povprečno	
izplačani osebni dohodek na	zaposlenega v
organizaiji združenega dela 3.446,71 dinarjev.	
Povprečni osebni dohodek	po delovnih
enotah pa je naslednji:	
Delovna enota	April 1976
TOZD predilnica	3.167,55 din
DE plemenitilnica I	3.297,65 din
DE tkalnica I	3.124,16 din
DE tkalnica II	3.183,74 din
TOZD tkalnica	3.156,92 din
DE plemenitilnica I	3.297,65 din
DE plemenitilnica II	3.258,31 din
DE gravura	3.703,59 din
TOZD plemenitilnica	3.327,23 din
DS skupne službe	4.060,85 din
TOZD prehrana in oddih	3.485,70 din
Najnižji izplačani osebni dohodek v me-	
seču aprilu za polni delovni	čas in polno
postavko je znašal 2.064,95 dinarjev.	
	J.Š.
Če ob vsem, kar nam to branje nudi, zanemarimo včerajšnji ali današnji dan, ta trenutek (čeprav tega enostavno ne moremo) in se ozremo malček naprej in se spet zamislimo nad vprašanjem okolja, ki je naš skupen problem, šele tedaj se prav zavemo, da nam v usodnih časih onesnaževanja okolje ne bo zaveznik, temveč velik sovražnik. Prenekateri se še predobro spomnijo, ko so se morali odpovedati požirku vode na dolgem pohodu, ker je bila voda okužena. Strupi in odplake nam še bolj zmanjšujejo vire. Med NOB je bila umazanija šteta med sovražnike, posebej še, ker ni bilo dovolj zdravil. In kako bo jutri? Potrebne so nam čiste podzemske jame, gore, gozdovi, naravna zavetišča in skladišča. Zaledje je naš prostor gibanja in življenjski vir v času miru in v času vojne.
O vsem tem in še mnogo-čem govori ta knjiga. Knjiga, ki je naša vest. Knjiga, ki nas uči. Knjiga, ki je vredna branja. Knjiga — za danes in za jutri. To je branje, ob katerem se šele prav zavemo, kako daleč smo že zabredli in kaj nas šele čaka, če si ne ne bomo vsi skupaj še bolj prizadevali, da pride do streznitve v našem mišljenju in v povsem praktičnem delovanju.
Seveda Pa to ni nobeno črnogledo pisanje. Avtor s pozornostjo opiše vsak poziti-
ven premik, ki ga je bilo moč zaslediti zadnja leta.
Uvod h knjigi »Domovina, si še kakor zdravje?« je napisal predsednik komiteja za varstvo okolja in podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah.
Knjigo naročite lahko pri ZALOŽBI BOREC, knjigotrški oddelek, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 28/1.
Cena 250 dinarjev. Naročnino lahko poravnate v treh, dveh ali enem obroku.
Varujmo oči - preprečujmo slepoto!
(Nadaljevanje iz 3. številke)
Ne samo pri nas, tudi drugod po svetu imajo težave z delavci, ker nočejo nositi var. nostnih očal. če povprašamo delavce, zakaj ne marajo očal, bodo (največkrat upravičeno) dejali, da jih očala motijo pri delu, da se jim stekla orosijo in zaprašijo, da jih okvir tišči, da delo le ni tako zelo nevarno, da se jim doslej ni še nič pripetilo, da se že znajo varovati tudi brez očal in podobno. Naša očala res niso vselej ustrezna in tudi ne dovolj lepa. Nihče noče biti našemljen, pa čeprav samo pri delu. Tudi ne mara nihče veljati za nerod-neža in bojazljivca ali pretiranega previdneža. Vse te razloge moramo upoštevati, če hočemo, da bodo delavci le bolj disciplinirano nosili varnostna očala. Začeti je pri novincih in mladih delavcih. Kot so se hitro udomačila temna očala proti soncu, ker so lepa in modema, tako moramo tudi za varnostna očala zahtevati estetsko in solidno izdelavo. Ustvariti moramo med delavci javno mnenje, da vsak razgledan in napreden delavec nosi očalat čeprav niso vedno sodobna, ker pač pozna nevarnosti, ki pri delu pretijo očem.
Za bolj načrtno, strokovno skrb za zboljšanje vida delavcev v industriji se v naprednem svetu zelo uveljavljajo zdravniki — industrijski oku. listi. Ta skrb se industriji še kako splača, saj se natanč-
nost in hitrost pri delu zelo izboljša. Prav ti industrijski okulisti opozarjajo, da je s strokovnimi ukrepi, zlasti z ustreznimi očali možno kar 60 % vseh delavcev še zboljšati vid!
Vid se občutno poslabša v starosti, motnje vida vseh vrst (ostrina vida, globinsko videnje, razpoznavanje barv, adaptacija očesa na bližino in daljavo) se začno pojavljati že po 40. letu starosti. Stari ljudje tudi veliko bolj občutijo vsako pomanjkljivost v razsvetljavi, zlasti razsvetljenost na delovnih mestih. Isto ostrino vida dosežemo pri mladih že s petimi mednarodnimi svečami kot pri 63 in več let starimi s štestdese-timi svečami!
Nekaj delovnih mest je takih, da pridejo za delavca v poštev le kontaktne leče ali celo trifokalna očala. Odločiti o tem mora seveda le zdravnik — industrijski okulist. Žal je pri nas okulistov premalo, saj delavci še za običajna očala čakajo tedne in tedne.
Delo v industriji pa ni nevarno samo zaradi poškodb, temveč lahko povzroči tudi razne bolezni na očeh. Pri slabi razsvetljavi se lahko po. slabša vid, pri poklicnih za-strupljenjih obolijo lahko tudi oči in tudi nalezljivo vnetje očesnih veznic je med delavci precej pogostno, zlasti če delavci uporabljajo skupne brisače. Omeniti moramo zlasti zastrupljeni e z metil-
nim alkoholom, ki lahko okvari vidni živec in povzroči oslepitev, kakor tudi akutne in kronične zastrupitve s svincem in svinčenimi spojinami, ki prav tako lahko zelo prizadenejo očesno mrežnico in vidni živec. Skoraj bi lahko rekli, da vsak industrijski strup posredno ali neposredno bodisi v tej ali oni obliki okvari tudi oko in vid.
Delavci bodo delali hitreje, natančneje in varneje, če bomo uredili razsvetljavo na delovnih mestih. Po osvoboditvi smo sicer začeli graditi bolj svetle in prostorne tovarne, vendar pa glede ureditve naravne in umetne razsvetljave še zelo zaostajamo za zahodnimi državami. Razsvetljava mora biti predvsem dovolj močna in tudi po kakovosti čimbolj podobna dnevni razsvetljavi, za katero je pravzaprav naše oko ustvarjeno.
Pri načrtovanju novih industrijskih objektov bi morali prav posebno pozornost posvetiti razsvetljavi, tako naravni kakor umetni. Važno pravilo naravne razsvetljave je, da bi moral vsak delavec s svojega delovnega mesta videti košček neba in da bi delovne dvorane pri enostranski razsvetljavi ne smele imeti v širino več kot 7 do 9 m, pri obojestranski razsvetljavi pa ne več kot 10 do 20 m. Prav to pravilo pa naši arhitekti podcenjujejo, kar se v praksi zelo maščuje, posebno še, ker so okna v novejših
(Nadaljevanje na 10. strani)
Varujmo oči -preprečujmo slepoto
(Nadaljevanje z 9. strani)
zgradbah največkrat betonska, stekla pa majhna. Debela okrižja v oknih razen tega jemljejo veliko svetlobe in mečejo zelo močne sence.
Po naših predpisih bi morali imeti delovni prostori dovolj močno naravno razsvetljavo. Res je naravna razsvetljava najbolj ugodna in tudi psihološko najbolj prijetna, vendar pa so v tehnično razvitih državah večinoma že odstopili od tega pravila. Pri marsikaterem tehnološkem procesu je namreč skoraj ne. mogoče prebiti samo z naravno razsvetljavo. Naravna razsvetljava je muhasta, jakost se ravna po dnevnem času in po vremenu, umetno razsvetljavo imamo pa v oblasti in jo lahko uredimo poljubno močno, na poljubnem delovnem mestu in katerokoli uro podnevi in ponoči.
Našim projektantom in tudi tehničnim vodilnim ljudem v industriji je še vedno v krvi pretirano varčevanje tako pri številu kakor tudi pri jakosti žarnic za umetno raz. sveti j avo. V tehnično bolj razvitih državah so že davno uvideli, da se strošek za močno in dobro razsvetljavo zelo hitro poplača, saj je storilnost in natačnost pa tudi varnost pri delu prav močno odvisna od dobre razsvetljave. V »Predlogu jugoslovanskega standarda za razsvetljavo« so minimalne zahteve za osvetljenost na delovnih mestih postavljene zelo skromno (Američani in Angleži so veliko bolj zahtevni), pa še teh minimalnih zahtev v praksi ne dosegamo vedno.
Za dobro razsvetljavo se je treba neprestano truditi in sistematično skrbeti zanjo. Kakor imamo tehnične strokovnjake npr. za električno napeljavo, tako bi morali v večjih tovarnah imeti tudi strokovnjake za razsvetljavo. Njih naloga bi bila, da redno merijo jakost razsvetljave z merilci za svetlobo, obenem pa skrbijo, da so okna vedno čista.
Umazana okenska stekla prestrežejo polovico in še več svetlobe. Tudi žarnice se hitro zaprašijo in izgubljajo jakost, pa bi jih bilo treba redno čistiti (topla voda in detergent, ki ne vsebuje lužna-tih snovi). Brž ko pade njih jakost na 75 % prvotne, bi jih bilo treba zamenjati z novi-
Zahvali
Ob odhodu v pokoj se sindikatu, sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice, laboratoriju in obratni pisarni, toplo zahvaljujem za darila in dobre želje. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Angela Šket
Predstavnikom sindikalne organizacije TOZD predilnica, se za obisk na domu prisrčno zahvaljujem, še posebej pa za darilo.
Francka Debenc
mi. Kjer strokovnjakov za razsvetljavo še ni, bi nadzorstvo nad razsvetljavo lahko poverili varnostnim tehnikom. Merilci svetlobe niso dragi, nič dražji kakor merilci za ekspozicijo, ki jih rabijo fotografi. Zato je navadna zaostalost in malomarnost, če jih večje podjetje nima.
Smotrna uporaba barv lahko veliko prispeva k boljšemu počutju delavcev, večji natančnosti pri delu, večji produktivnosti in varnosti. Za smotrno uporabo barv se je v strokovnem svetu uveljavil izraz barvna dinamika v industriji. Po načelih in izkušnjah barvne dinamike se naši projektanti pri gradnji novih industrijskih objektov sicer že ravnajo, je pa žal še vedno vzdrževanje delovnih prostorov slabo, tako da že po nekaj letih barve zbledijo, površine se zamažejo, stekla zaprašijo in o barvni dinamiki ni več niti sledu.
Če želite objektvino oceniti, ali vaša tovarna v redu skrbi za varstvo oči in vida, skušajte odgovoriti na naslednja vprašanja:
1.	Ali poznate zahtevnosti delovnih mest glede ostrine in drugih kvalitet vida (analiza delovnih mest)?
2.	Ali pri razmeščanju novih delavcev upoštevate njihov vid ter možnosti poškodb in bolezni na očeh?
3.	Ali so nevarni stroji (brusi, mlini, žage itd.) zavarovani s prozornimi ščitniki, tako da med obratom od od njih ne odletavajo delci?
4.	Ali imajo delavci ustrezna očala in jih tudi uporabljajo?
5.	Ali kdo skrbi za čiščenje, popravljanje in razkuževanje očal?
6.	Ali imate naprave (zibko) za pretakanje jedkih tekočin in pripravljeno tudi tekočino za izpiranje oči pri morebitni kemični poškodbi?
7.	Ali imate urejeno prvo pomoč in reševalno službo?
8.	Ali uporabljate zaslone in varnostna očala pri električnem varjenju?
9.	Ali merite osvetljenost na delovnih mestih?
10.	Ali jakost osvetljenosti in kakovost svetlobe ustrezata »Predlogu jugoslovanskega standarda za razsvetljavo«?
11.	Ali pazite, da razsvetljava neposredno ali posredno ne blešči?
12.	Ali je komu poverjena naloga, da načrtno skrbi za dobro razsvetljavo, za čiščenje oken in žarnic?
13.	Ali ste že kdaj povabili specialista za očesne bolezni, da bi Vam svetov glede var-
Dopisujte v glasilo!
stva oči in pregledal oči vsaj starejšim delavcem?
14.	Kaj ste storili za varstveno vzgojo vaših delavcev, posebej še za varstvo oči in vida?
Če bodo odgovori na vsa
ta vprašanja ugodni, Vam čestitamo, sicer pa priporočamo, da čimprej uredite, kar je narobe. Splača se in delav. ci vam bodo hvaležni.
Pokal našim košarkarjem
00 ZSMS Kokrica je bila tudi letos organizator že tradicionalnega srečanja mladih v okviru počastitve dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo okoli 400 mladih iz kranjske občine. V športnih tekmovanjih so nastopili čla. ni osnovnih organizacij ZSMS.
Pomerili so se v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, kolesarstvu, krosu in šahu.
V malem nogometu so mladi tekmovali za prehodni pokal občinske konference ZSMS, katerega so si pribo, rili mladinci OO ZSMS Gorenjski tisk.
Tekmovanja so se udeležili tudi mladi iz našega podjetja, toda na žalost samo v dveh disciplinah: košarki in malem nogometu.
Nogometaši so kmalu izpadli, tako da nam ni niti znana njihova končna uvrstitev.
Prijetno pa so presenetili, naši košarkaši, kateri so v zelo močni konkurenci osvojili prvo mesto, ter s tem pokal in diplomo v trajno last.
Košarkarji, ki so igrali v postavi: Skubic, Hlebec, Slokan, Miličevič, Brankovič, Remic in Srabočan, so premagali vse svoje nasprotnike.
Regijsko tekmovanje za kegljaško tekstiliado 76
V organizaciji našega podjetja je bilo od 17.—18.4.1976 izvedeno na kegljišču Triglava regijsko tekmovanje Gorenjske z kvalifikacijo na kegljaško tekstiliado, ki je bila od 29. do 30. maja v Novem mestu. Iz Gorenjske regije so se udeležili tekmovanja: Tekstilindus Kranj, Kokra Kranj, Gorenjska predilnica Škofja Loka, BPT Tržič,
Pripomnil bi še to, da je naš najboljši košarkar Skubic igral zaradi poškodbe samo eno tekmo, pa je zato uspeh naših košarkarjev še toliko večji.
Po zaključku športnih tekmovanj, so se mladi zbrali na manjši slovesnosti, katero so pripravili mladinci OO ZSMS iz Kokrice. Ob tej priložnosti so najboljšim posameznikom in ekipam podelili priznanja in nagrade. Srečanje mladih se je zaključilo s plesom in pogostitvijo vseh prisotnih.
REZULTATI:
Košarka:
Tekstilindus : Planika 35:25 (15:10); Tekstilindus : Sava 21:18 (10:14); Tekstilindus : Iskra (Šolski center) 37:26 (15:18).
Končni vrstni red: 1. Tekstilindus, 2. Šolski center Iskra, 3. Planika.
Naš najboljši strelec je bil Rudi Hlebec s 24 koši.
Mali nogomet:
1.	Gorenjski tisk, 2. Naklo,
3.	Hrastje.
Namizni tenis: (ekipe):
1.	Merilne naprave Iskra, 2. Poklicna šola I, 3. Hrastje I.
Kolesarstvo:
1.	Žagar Pavel (Kokrica), 2. Kozjek Anton (Kokrica), 3. Jezeršek Srečo (Sava).
Kros: (mladinci 5 km):
1.	Gros Franci (Kokrica), 2. Zupan Franc (Podbrezje), 3. Šturm Bojan (Ero), 4. Bešter Helena (Ero).
Šah: (ekipno):
1.	Primskovo, 2. Iskra, 3. Kokrica.
N.	S.
IBI Kranj, TC Kranj, Vezenine Bled. Tekmovalo se je v standardnih igrah in sicer: borbene, 6 X 200 lučajev (moški), 4 X 100 lučajev (ženske) in za posamične uvrstitve. V borbenih igrah je premočno zmagal Tekstilindus s 433 podrtim keglji, v disciplini 6 X 200 spet Tekstiilndus s 4976 podrtimi keglji, edino v ženski konkurenci je ekipno
prvo mesto zasedla Kokra Kranj s 1466 podrtimi keglji, Tekstilindus pa je bil drugi.
Za v finale kegljaške teksti, liade se je pri moških uvrstilo naše podjetje, pri ženskah pa Kokra Kranj.
Rezultati:
Borbene:	1. Tekstilindus
433, 2. Kokra 349, 3. Gorenjska predilnica Škofja Loka 345, 4. BPT Tržič 340 in 5. IBI Kranj 336.
6 X 200 lučajev: 1. Tekstilindus 4976, 2. IBI Kranj 4828,
3.	BTP Tržič 4814, 4. Kokra Kranj 4615, 5. Gorenjska predilnica 4585, 6. TC Kranj 4565 in 7. Vezenine Bled 3286.
4 X 100 lučajev ženske: 1. Kokra 1466, 2. Tekstilindus 1369, 3. Gorenjska predilnica Škofja Loka 1220, 4. BPT Tržič 1153, 5. IBI Kranj 1010.
Rezultati posameznikov — moški: 1. Zvršen (Tekstildn-dus) 915, 2. Marinšek (TC) 878, 3. Rogelj (TC) 870, 4. Ahačič (BPT) 857, 5. Dolenc (IBI) 854, 6. Zupančič (IBI) 847 ...
Rezultati posameznikov — ženske: 1. Žumer (Kokra) 416,
2.	Novak (Tekstilindus) 372, 3. Vidali (Kokra) 364, 4. Kere 354.
A. O.
Zahvale
Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam adjustirnega oddelka za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Anica Kesič
Ob boleči izgubi moje žene in mame Ane Podbregar, se iskreno zahvaljujem vsem njenim sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji tkalnice I za poklonjeno cvetje in denarno pomoč.
Žalujoči mož Franc in sin Franc Podbregar
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
JANEZA ŽELEZNIKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Cilka Frantar adjustimica
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smolej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI