varom id uiiraiflisroo.
Maribor. Koroške ulice 6. .STRAŽA*
ta»i« r poodcljek, sredo in petek popoldne.
! Rokopisi se ne vračajo.
X ■redaiktvon se more govoriti mi dan od II.—12. ure dopoid.
Telefon tt 113.
Št. 146.
Neodvisen političen list sa slovensko ljudstvo.
—	• , - , . ■■ts'i-r"-! '■> , ,, ;———  -—-----—-------—
Maribor, dne 21. decembra 1910.
Baročnim Mr:;	;	:
Celo ieto . .	... .	.	12	k
Pol iefj^^U	. . .	.	6	K
Četrt leta .	; . .	3 K
Mesečno . .	...	i	K.
Posamezne Številke 10 v. .... Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redile petitvrste; pri večkratnik osne- ' nilih velik popust
Letnik II.
Vsem dobromislecim Slovencem!
Nujna potreba ža razvoj slovenstva na Spocln. Štajerskem je, da .imamo list, ki izhaja večkrat na teden. „Straža“ izhaja že dve leti kot neodvisno slovensko glasilo ter se: je v vseh krogih splošno priljubila všteti odločnega stališča, ki ga zavzema v boju za pravice slovenskega ljudstva. Število pri j a-teljev, naročnikov lista raste dan za dnevom. A vendar še mnogokje opazimo, da manjka „(Straža“ v gostilnah in trgovinah, kamor zahajajo Slovenci. Roti o 1 j u b n i S l o v e n e i, z a h i e v a j t e , naš 1 i st povsod!'
V naših krajih je še mnogo premožnejših Slovencev, zasebnikov, posestnikov, gostilničarjev in trgovcev, ki še niso naročeni na ,,Stražo.“ P r o s i m o zato naše naročnike in prijatelje, tla n a m š e p r e d n o v i m 1 e t o m p o š 1 j e j o n a-s 1 o v e o n i h, k’ i b i z povirni e t o m n a r o-č;i 1 i „S t r a ž o“,: da jim pošljemo list na ogled. V krog naših naročnikov vabimo tudi vse tiste Slovence, ki so dosedaj z nekako nezaupljivostjo gledali na nas list. Vse d o b rorai sleče r o j a k e k 1 i č e-m o v vrste naših naročnikov.
i List bo tudi v bodoče ločnostjo branil in , se boril za pravice slovenskega ljudstva, na Spodnjem. Štajerskem in Koroškem.
Vse naše prijatelje pros im o, d a razvijejo o božičnih praznikih in novem let u živahno a g i t a c. i j o z a nove naročnike.
Stare-naše naročnike pa prosimo, da se še pred božičem poslužijo položnic, - ki .snip jih priložili zadnji petkovi številki.
„S t r a ž a“ stane za celo leto K 12.—, za pol leta K G.—, za en mesec K 1.—.
Uredništvo in upravništvo.
Liberalni polom v Celju«
’ 5	Celje, 19. dec.
Celjska liberalno-riarodna klika stoji pred katastrofo. Vzdržati, se more samo le, še z — brezvestnim slepljenjem javnosti in % nadaljnim razsipavanjem ljudskega denarja. Govore naj fakta!’
V	Celju ima sedež društvo:	Zveza slovenskih
posojilnic, čegar obstoj in delovanje je -i- mimogre-doč povedano povsem protipostavno. Načelnik društva (ne zadruge!) je neizogibni dr. Kukovec,odkar jo je starinom strgal iz rok. To društvo je zveza 48 slovenskih posojilnic in Ziaditužne zveze v Celju; te kot članice društva tvorijo z društvom Zveza slovenskih posojilnic tiho družbo, katere namen je, vzdrževati hišo v Šilerjevi ulici in iv njej so nahajajočo tiskarno s postranskimi podjetji ter zvezno trgovino v Kolodvorski ulici. V to tiho družbo, katere edini javni družabnik je Zveza, so posojilnice vplačale deležev 111.400 K, ki so beodpo vedli i vi in se le amortizirajo. Celjska jmsojilnica je luleležena.z. 10.000 kron,' celjska Zadružna zveza pa s 0000 K (najbrže podpora ministrstva!).
Zveza je lastnica hiše v Šilerjevi ulici, koje stavba je stala okrog 100.000 K in je obremenjena na prvem mestu s posojilom ljubljanske mestne hranilnice per 50.000. iK, na drugem mestu pa s posojilom južnoštajerske hranilnice per 20.000 K; vrh tega 'ima ta zveza nebroj drugih dolgov,; nastalih vsled brezpri-mernega gospodarstva načelstva društva, to so gg.:
dr. Josip Sernec sen. in drugih. V tiskarni se tiska tednik „Narodni List“, „Narodni Dnevnik’“ (sedaj mirno v Gospodu zaspal) in v zadnjem času „Siidsteir. Volksstimme“ (v čegar konzorciju vodi glavno besedo dr. Kukovec in ki je ekspozitura celjske liberalne Narodne stranke).
V	tiskarni se je dalje tiskalo lepake, letake, brošure, vse v povečanje slave dr. Kukovca in njegove strančice. Tiskalo se-je in tiskalo, .noč in dan se je delalo, nebroj uslužbencev se je plačevalo! A sedaj je konec glorije. „Narodni Dnevnik“ je mirno preminul, 7 uslužbencev je te dni z družinami vred na cesto vrženih, nekaj jih je že preje odšlo ali še odidejo; ostalo pa je nebroj neplačanih računov v tiskarni in vrh tega nebroj dolgov.
Celjska posojilnica ima tirjati od društva švm to, ki daleč presega 100.000'K (enstotisoč kron), katere je društvu posodila brez zadostne varnosti; baje je pripravljena, odpustiti par deset tisoč kron, ako se ji gotova svota v resnici'izplača. V ta namen se koncem tega meseca vrši občni zbor' Zveze sloven J skih posojilnic.	>
Odkod pa naj zveza vzame denar? Njena hiša je preobremenjena s posojili obeh posojilnic, zvezna tiskarna in trgovina, pa ste pasivni. Cel inventar tiskarne in trgovine je vreden komaj 50.000 K. Odborniki zveze so sicer svojeas nekaj plačali, toda večina-njih notorično ne zmore svote, katero dosegajo dolgovi; bili pa so thdi toliko previdni,-oziroma brezobzirni, da niso prevzeli osebne zaveze. Kdo naj tedaj plača dolgove? Ali članice društva, posojilnice, katerim se je že leta 1909 od njih vlog odpisalo 33.000 K,, in se jim ne plačuje nikakih obresti ali dividende več?'
Ali bodo posojilnice mirno v žep vtaknile, če jim. občni zbor odpiše še ostalih 178.000 K od vlog. Potem nastane na Spodnjem Štajerskem vihar, ki bo ljudske zapeljivce za vedno odnesel s pozorišča. Ali-bo celjska posojilnica odpisala .svojo terjatev in s tem mladinom znova na noge pomagala?
No, v tem slučaju pa se začne zoper ljudske izkoriščevalce boj, proti kateremu so bili zadnji volilni boji le senca; ljudska nevolja bo pošteno obračunala s političnimi Donkišoti in jih z elementarno, silo pomedla z javnega pozorišča..
Za danes registriramo samo ta dejstva; morda
-hoda-	iitaiiH. - n-flVn pngtranopn lrmlflnlrnat torifL
v bistvu so vsi ti podatki resnični' in jih nobeno b-vinkarjenje ne bo spravilo s sveta. 'Javnosti, posebno prizadetim posojilnicam, naj zadostujejo za enkrat, ti podatki, da se pravočasno odvrne nevarnost. ;
O zadevi pa bodemo še tako temeljito govorili, da bode tem liberalnim gospodom pošla sapa. Komen-; tar k tem faktam pride, sicer pa si ga bo napravilo opeharjeno ljudstvo, samo.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
- • ••
PODLISTEK.
Zlata svetinja.
(Igrokaz t dveh dejanjih. Za oder priredil Starogoreki.)
Ose B e:
Dr. Skala, odvetnik.
Anton, trgovec.
Vladimir, trgovec.
. 'Natakar. .....	’ . . ..	:
Ana, vdova po zdravniku.
Zorka, iijena hči.'
Olga, soproga trgovca Antona.
En postrešček in en trgovski pomočnik.
1.	Dejanje.
(Posebna šoba v hotelu. Več lino pogrnjenih miz. Pri jedni sedita dr. Skala in trgovec Vladimir. Godi se v Ljubljani. Cas popoldne na dan svet. večera.)
1.	P r i z o r.
, Dr. Skala, Vladimir, natakar, pozneje Anton.
Dr. Skala (natoči vino):	Vladimir, na zdravje
tvoje neveste!
Vladimir (trči, veselo): Bog ohrani tebe in pa
tvoje!
Natakar (vstopi): Gospod doktor! Nekdo želi govoriti z vami!
Dr. Skala: Kdo?
Natakar: Star gospod!
Vladimir (hitro): Gotovo je Anton, kateremu si ti pomagal k denarju. Srečal sem ga prej na ulici in r mu povedal, da si tukaj.. Gotovo je prišel, da se ti osebno zahvali.
Dr. Skala: Anton? (K natakarju) Gospod naj
pride 1
Anton (vstopi):	Gospod doktor, oprostite, da
vas motim.
Dr. Skala: Veseli me, da me obiščete (mu seže v roko). Sedite, prosim, da bodemo trije.
Antön (sede): Prijatelj Vladimir mi je povedal, da ste tukaj; Nisem si mogel kaj, da bi se ne prišel zahvalit svojemu dobrotniku. Ko bi ne bilo vas, bi nikdar ne videl tistih 1200 goldinarjev.
Dr. Skala: Storil sem le svojo dolžnost.
Vladimir:	Prav praviš! Pa koliko jih je, ki
zlorabljajo svoj poklic. Ako bi se ne posrečilo tebi, onemu goljufu dokazati krivice, ne vem, kaj bi bilo z menoj.
Dr Skala (veselo se braneč): Nu, nu, kaj bi me tu hvalila.
Anton: Kar je res, je res, gospod doktor.
Dr. Skala: Sicer pa je bila za vaju to dobra. Šola, Bodeta všaj vedela, da je treba, previdnosti in paznosti, predno se komu zaupa.
Vladimir: Ho, ho, prijatelj! V trgovskih stvareh sva pa midva strokovnjaka.
Dr. Skala: Taka, da vaju vsakdo lahko opehari, kaj!?
Anton: Ce pride več takih, kakor je bil oni Moseato. potem že. Pa Še tedaj samo enkrat. Skušnja človeka izuči. Sicer pa moramo mi trgovci vedno zaupati drug drugemu, če hočemo kaj doseči. Ce pa tu in tam naletimo na kakega lopova, hvala Bogu, imamo pa Vas, gospod doktor!
Dr. Skala: Kako to? Saj je vendar odvetnikov
več! -
Vladimir: Pa malo takih, kakor ti.
Anton: Se 11 še spominjate, kako je bilo pred štirimi leti, ko smo ugnali tistega sleparja, ki bi me skoro spravil na nič?
Dr. Skala: Prav dobro!
Anton: Tn gospod doktor je bil takrat srečen ■ ženin, sedaj pa, upam, srečen sopčog.
Dr. Skala: Hvala Bogu, nič mi ne manjka. In v mojem tedanjem, položaju je sedaj Vladimir.
Anton: Aa-a! (iznenađeno) Gratuliram, prijatelj, gratuliram in ti želim obilo sreče! Hentaj no,
pa nisem nič vedel. Bog živi tvojo nevesto!
(Vsi trkajo in zapojo poljubno pesem.) '
Dr. Skala: Bred štirimi leti smo tudi prav to zapeli.
Anton:	To je naša himna. Vsakokrat, ko se.
snidemo, jo bomo zapeli. V moji mladosti sem jo imel najrajši. — Vendar, da se ne mudim predolgo, ker na sv. večer je mnogo posla, dovolite* gospod doktor, neko vprašanje, ki me je prav za prav privedlo k vam.
Dr. Skala: In to je?
' Anton: Imate kaj otrok?
Dr. Skala (smeje): Imam, imam triletno hčerko, pravo veselje moje soproge in moje.
Anton (vzame iz žepa, škatljieo): Vzemite torej, velecenjeni gospod doktor, to majhno božično darilce za vašo hčerko. Notri je zlata svetinja, ki se lahko obesi k uri, ali kamorkoli.
Dr. Skala: (vzame škatljieo in jo odpre. Začudeno ogleduje svetinjo. Za se) : Za, Boga milega! Ali se motim? To je moj dar mlađih let! (Glasno) Ali veste, kako se glasi rek, vdolben v svetinjo?
Anton: Beati misericordes! — Blagor milosrčnim!
Dr. Skala: Pred vsem pa še Vas prosim, gospod Anton, povejte mi, kako ste prišli do te svetinje?	,
Anton : Na najpoštenejši način. Storil .sem dobro delo in plačal za njo celih dvajset kron.
Dr. Skala: No, toliko je tudi vredna. Vendar po tem ne vprašam. Vedel bi rad, od koga ste kupili; svetinjo?	, ,
Anton: Hm, obljubil sem sicer nekako, da molčim, vendar Vam stvar razložim z dobrim namenom-. Vem, da ne porečete nikomur. Kupil sem svetinjo od male, brhke ‘deklice. Iz ljubezni do svoje matere je revica — toda, kaj Vas more ta zgodba zanimati?!
Kužna bolezen na gobcu in parkljih.
(Petelui okrajni iirinozdriTiiik Sngčn Hinterleehner » Poljič*o*h.)
Ker se je iz dežel ogrske krone zanesla že tudi na Štajersko kužna bolezen na gobcu ih parkljih pri goveji živini, smatram za umestno, da napišem o tej bolezni nekaj vrstic. Nemci jo imenujejo Maul- u. Klauenseuche, strokovnjaki aphthae epirosticae, Rusi jastschur, Hrvatje slinovko i šap, Slovenci pa vol-ßiö, parkeljnca ali pa dolgovezno: kužna bolezen na gobcu- in parkljih. Kar še tiče besede volčič, bodi omenjeno, 'da ima širok pomen, kateri pa ni povsem točen. Ponekod pomeni beseda volčič zgoraj omenjeno kugo, drugod jo rabijo za vnetje (akutno = hitro) debelih črev; če je krava ali govedo volčkasto, naj znači, da je koža na rebrih močno priraščena (atrofija podkožne tkenine) in po nekaterih krajih slednjič rabijo besedo volčič za vnetje vimena. Kar se tiče ko-nečno dolgovezne opisave:	kužna bolezen na gobcu
in parkljih, mislim, da je izraz bolj birokratičneg» izvora ter našemil jeziku nikakor ni v Čast. Zakaj ne bi rabili Slovenci v označenje te kuge besedo: sli-novica? Ni izposojenka od Hrvatov, .'"temveč pristup, slovensko blago iprimerjaj sliva — slivovka, hruška - lirušovka, poleno — polenovka), iri ker je pri tej bolezni izmed najbolj -vidnih znabov, kakor bom kasneje opisal, slina in slinenje, mirnim srcem lahko rabimo zasebno in uradno to besedo v označbo te kužne bolezni.
Iz različnih poročil prejšnjih časov nam je znano, da je bila slinovka že mnogo stoletij poznana bolezen. Natančneje opise pa imamo še-le izza konca
17.	stoletja. Kanold poroča (Jahrhistorie von den Seuchen des Viehes) o Diedrichu iz njegove hi stori a putiš sledeče:	„. . . ich habe an meinem Vieh zu
Schaumburg bei Cüstrin anno 1686 gesehen, daß das Rindvieh, wie alles übrige des Orts, mitten im Winter, ein jedes Stück, kein einziges im ganzen Orte ausgenommen, 14 Tage nacheinander richtig sali-niert, gesalbert,, als wenn die alten Weiber zu Hamburg mit .Quecksilber die Francozen und alte Krankheiten kurieren: doch daran kein einziges Stück gestorben, ob das Vieh wohl die ganze Zeit wenig ge-nüssen koennen,, und diese Krankheit in den nächst gelegenen Orte nicht gemerkot.“
Leta 1731—1732 se je slinovka razširila prav hudo po Francoskem, Nemčiji in Švici. Odtod se je naselila skoraj po celi Evropi ter se je pokazala posebno pri govedi, ovcah, svinjah in konjih. Zadnjo-krat smo jo imeli v Avstriji 1891—03. Ker ima slinovka, kakor bomo kasneje videli, mnogo znakov drugih bolezni, so se učenjaki dolgo prepirali, ali je to samostojna bolezen ali ne Še le v. .zadnjih desetletjih so dognali, da je slinovka samostojna kužna bolezen. ki napada vse naše domače, živali kakor: goveda, ovce, koze, svinje, perotnino, rodkokedaj tudi konje, pse in mačke. Od divjačine so pristopni vsi prežvekovalci, tako: jeleni, koze in srne.
Slinovka se pa prime tudi človeka, Leta 1764 je Sagar na Moravskem opazoval, da so ljudje po za-vžitju mleka na slinovki obolelih krav oboleli. Nastopila je pri njih davica, vročina in izpahki v ustih. Leta 1820 je Brosche pri dveh deklah, ki ste na slinovki obolelim živalim stregle, dognal izpuščaj med oteklimi prsti: na rokah in nogah, bili so mali mehurčki z čisto tekočino.
Dr. Skala: Le nadaljujte! Vi niti ne slutite, kako me stvar zanima !	•
Anton: V isti hiši, kakor jaz., živi vdova. Pa kakor mnogim dobrim ljudem, tako še tudi njej rte godi nič kaj dobro. Poznam to družino že od takrat, ko je še živela v malem mestecu na Štajerskem. In tam se ji je dobro godilo. Seveda je takrat Še živel vdovin mož, spreten zdravnik in milosrčen gospod, Blagi mož pa je umrl, žal, veliko prezgodaj. Vdova se -je s svojim- malim otrokom preselila iz Štajerskega V Ljubljano. Tu je družinica obubožala. Včeraj pride k meni njena hčerka Zorka in mi potoži, koliko trpita z materijo. Prinesla mi je tudi svetinjo, katero je bila dobila nekdaj v dar. Hišna gospodinja jima je grozila, da ju požene iz sobe, ako ne plačata stanarine. Mati ni hotela prodati svetinje zato, ker bi jo rada ohranila hčerki. A deklica jo je prodala meni, da pomora mamici. Dal sem za svetinjo 20 K, s katerimi sem jna prošnjo deklice plačal za vdovo stanovanje. Dobro Zorko sem pohvalil in ji obljubil, da ne povem tega nikomur; Vam, gospod doktor sem povedal, ker ste želeli in da vidite, kako sem prišel do Svetinje. Mislim, da nisem vsled tega storil nobene krivice. Morda, poznate družino, ker Vas svetinja tako zanima. Jutri je božič, sveti dan. Kako gh bodeta praznovali nbbga vdov» in njena hčerka, si lahko mislite.
Dr. Skala:	Gospod Anton! Nekaj bi pa Vas
prosil!
Anton: Nekaj bi nie prosili? Le povejte, s čim Vam naj ustreženi.
Dr. Skala: Stanujete daleč od tod?
Anton: V sosedni ulici. Pet minut hoda.
Dr. Skala: Ali bi mr mogli pripeljati vdovino hčerko?
Anton: Zakaj ne!? Takoj jo bodete videli in povem Vam, da boste veseli brhkega, dekleta.
Dr. Skala: Prosim!	* r • '	••
Anton odide.
(Dal]e prihodnji®.)
Ko je bila. leta 1824 na Češkem slinovka močno razširjena, so zdravniki pogosto opazili pri mladih ljudeh; ki so imeli posla v okuženih hlevih, take mehurčke ne samo med pasti, temveč po ustih. M rzlioh jih je tresla; napravili so še po životu tvori (Abscess).-'	■i.
liertwig je pa šel tako daleč, da se je v doka,' kužnega značaja slinovko kar sam okužil Pil je vsak dah mleko na slinovki obolelih krav. Že drugi dan se je pokazala mrzlica, trganje, glavobol, vročina v ustih iu srbečica na prsih. Nadaljnih pet dni so mu močuo usta zatekla, pokazali so se mali mehurčki s čisto tekočino, ki so §e povečali in kmalu popokali. Tudi na prstih so nastali taki opahki.
Da so bolezen tudi s surovim maslom in sirom iz mleka od krav, ki so na slinovki okolele, prenese, so mnogi zdravniki dokazali. — Včasih pa nastopi slinovkav ža človeka tudi smrtonosno. Balih opisuje slučaj, ko" je od 1000 prebivalcev neke vtisi 23 ‘umrlo. Siegel je pa leta 1891 v Britzu pri Berolinu opazoval, da je od nekaj sto na sliriovki obolelifi ljudi 36 umrlo. Tisto leto je bila slinovka pri govedi okoli Berolina močno razširjena ter so se ljudje z mlekom okužili; 'til'	-	'*	*
' Narodno-gospmiarski pomen slinovka je velikanski ter se raje podcenjuje kot pretirava. Boyley pravi, da je leta 1871 samo na Francoskem okoli 700.000 glav obolelo, poginilo in poklalo se je črez 7000 komadov živine. On ceni to škodo na 40—45,000.000 K.
V	Šviei je v najhujših letih h vse za to bolezen pristopne živine, to je prilično 248.000 glav, zbolelo. Ako računamo pri vsaki veliki glavi le 35 K in pri malih le 5 K škode, je to več kakor 10 milijonov K izgube na narodno-gospodarskem premoženju.
Na Angležkem je leta 1871 zbolelo 691.565 glav, od teh je 5853 poginilo, 2051 je bilo zaklanih. Škoda: 20 milijonov kron.
Na, Ruskem je v letih 1888—91 30% vse o! wie le živine poginilo.
Naša država je imela vsled slinovke v letih 1891—1893 direktne in indirektne Škode črez 60 mil. kron. — To so Številke, ki dajo vsakemu človeku misliti!
Kar je pa najhuje, je žalostno dejstvo, da ta bolezen po različnih drž-avali vedno napreduje.
Na, Nemškem je bilo uradno dognano, da je o-bolelo na slinovki v letih 1876—1880: 40.000 govedi, 8000 ovc, 4000 svinj, leta 1887 je obolelo 12.723 glav, 1888 37.164 glav, 1889 262.381 glav, 1890 432.235 glav, 1891 821.130 glav, 1892 pa še več. Koliko je pa bilo prikritih slučajev?
Iz zgoraj navedenih Številk bo pač vsakemu jasno, da ta kuga ni nobena šala, da so stroge odredbe javnih oblasti več kot utemeljene in da. smo sedaj. pradmv se š» bnlaigen pn naših krajih razširi, vsi poklicani, vse sile rihpeti,. da se izognemo nesreči in otmemo našemu kmetu takorekoč življenje.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Delegacije.
„Wiener Zeitung0 priobčuje cesarjeva lastnoročna pisma, s katerimi se sklicujejo delegacije za 28. t. m. v Budimpešto. Delegacije bodo zborovale pred novim letom io par dni. Velika seslja delegacij prične Šele v drugi polovici januarja ter bo trajala najmanj do srede ’ marca. V tem delegacijškem zasedanju se bodo rešile pred vsem velike vojaške reforme in veliki vojaški krediti.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica je včeraj dne 20. decembra popoldne sprejela budgetni provizorij brez debate, odžirajoč se na status demissioiiis vlade.
Krščanski socialči in sedanji položaj.
Dne 19. t. m. se je vršil v ljudski dvorani dunajskega rotovža velik ^rščansko-sočialni shod, na katerem je med drugimi’‘govoril trgovinski minister dr. Weisskirchner o avstrijski gospodarski politiki, dalje predsednik državne zbornice Pattai in pa ex-minister dr. Gessmann, ki je govoril o politični situaciji. Dr. Gessmann je povdarjal kot prvi pogoj za sanacijo razmer v vladi in parlamentu češko-hemško spravo, od katere je odvisna tudi sestava nove parlamentarne večine in sestava nove vlade. ‘
Nemci med seboj.
V	soboto dne 17. t. m. se je vršila pred porot-
nim sodiščem v . Dunajskem novem mestu razprav vsled obtožbe, ki sta jo vložila nemškonacionalni u-rednik Alojz Žichala in nemško-nacionalni agitator Mafechack proti socialdeniokratičnemu občinskemu svetniku Antoiib Offenbočku, kateri: jima je očital; da sta podkupljena od induštrijalcev in da torej izdajata delavske koristi. V procesu, v katerem je prišlo vsled krivdorelca n e mško-n ac i o n al n i h porotnikov do obsodbe Offenböcka, se je odigrajo več burnih prizorov. Odvetnik Offenböckov se je jako ostro izrazil o nemškem delavstvu. Med drugim je rekel: „Nemški delavec, ki vzame od vsakega internacionalnega žida in kristjana službo, s tem denarjem škoduje svojim bratom sodelavcem. Nemški narod je narod hlapčev in narod kanali j.“ Zaradi teh besed je prišlo med nemško-nacionalnimi porotniki in pa odvetnikom do ostrih spopadov.	v :	'
jp, rijj:;.	..
Osebna vest. Francoska akademija je imenovala znanega- arheologa in konservatorja ; državnega muzeja v Splitu msg. Fr. Buliča za dopisujočega člana.
Iz zdravniške službe. Višji okrajni zdravnik dr. K. Scbönauer je imenovan za deželnega sanitarnega inšpektorja za Štajersko; višji okrajni zdravnik dr. A. Keppa je pomaknjen v VII. činovni razred. Okrajni zdravniki dr. JK^Köch, dr. L Ma*>žkW ' ih dr. J. Kanduč so imenovani za višje okrajne zdravnike.
Imenovanje v politični službi. Bivši državni poslanec glöl Bellegarde je imenovan ža okrajnega glavarja v Brucku ob Muri. Okrajni glavar vitez Rad-ner jdem-. Harbach je «Srideljen k namestništvu v Gradcu.
Iž šole. Za nadučitelja na Štirirazredni ljudski šoli v'Orriiožu je imenovaT deŽČlnl“'Štffški	Vilje-
ma Hribarja, dosedaj učitelja na isti šoli. •
Iz pošte. Poštni adjunkt Albin Lichtenegger v Gradcu je imenovan za poštarja prvega plačilnega razreda v' Braslovčah.	”	‘	v u
Iž lina lične šlližbe. Finančni tajnik Adolf Končan pri finančnem ravnateljstvu- y Gsadou je imeno-van za finančnega svetnika. ‘ C. kr. finančni komisar dr. Josip Povalej je imenovan finančnim tajnikom ad personam in pride v Ljubljano. S teril -imenovanjem je na eni strani prizadelo finančno ministrstvo najhujšo klofuto „Marbiirgerci“ in nekaterim slovenskim liberalnim časopisom, ki so tako složno, a neutemeljeno napadali gospoda dr. Povaleja. Jasno je za vsakogar, da se za prostaščine mariborske tetke in nje vrednih tovarišev, slovenskih liberalnih listov, nihče več ne zmeni. Kakor pa pomenja to imenovanje za gospoda dr. Povaleja osebno naj lepše zadoščenje, tako moramo po drugi strani odločno ugovarjati proti temu vladinemu ukrepu. Naša Štajerska finančna u-prava je že itak skoz in skoz ponemčena. Od ravnateljstva do zadnjega finančnega organa je že vse nemško, če ne pa posili nemško. Slovenski finančni uradniki so bele vrane. Med višjimi finančnimi uradniki na Štajerskem je bil edini dr. Povalej Slovenec, ki je kot tak tudi nastopal v javnosti. In sedaj pride vlada, premesti tega edinega višjega slov. finančnega uradnika na Kranjsko in na njegovo mesto pride seveda Nemec. To je škandal in žaljenje vsega slovenskega ljudstva. Žalostno in sramotno je, da-so se tudi slovenski liberalci trudili, oblatiti dr. Povaleja in dati vladi povod za premestitev. Tako nenarodno početje, ki se ga prakticira samo radi tega, ker se dr. Povalej ni hotel klanjati raznim liberalnim generalom, se samo obsoja in priča, da je nekaterim ljudem strankarstvo vse, narodnost nič. W
Umrl je v Vogrčah pri Pliberku na Koroškem v nedeljo dne 18. t. m. vsled vnetja pljuč gospod Pa vel Miklavič, župan občine Blato, v najboljši moški dobi. Pokojnik je bil vzgleden narodnjak in kremenit značaj, kot župan mož na svojem mestu. Svojega narodnega prepričanja ni skrival pred nikomur in je bil, kakor znano, dne 4. oktobra 1909 v Celovcu aretiran, ker je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Bodi mu lahka Slovenska zemljica, katero je tako iskreno ljubil! N. v m. p.!
Nov brzojavni urad. V Jvanjkovoih pri Ormožu so dne 20. t. m. otvorili nov brzojavni urad ter ga izročili prometu.
Nemci razburjeni. Radi poloma, ki so ga "doživeli zadnjo nedeljo štajercijanci s svojim shodom v Mariboru. • je vesoljno nemštvo silno razburjeno. Nemško nacionalni listi so prinesli obširna, po svoje zavita poročila. Pri vsem pačenju resnice pa morajo konečno vendar priznati, da je desetina naših somišljenikov spravila v kozji rog vse širokoustne posili-nemške mogotce, ki sö morali pred časom zaključiti svoje zborovanje in je zato moralni vspeh popolnoma na naši strani. Je pač dejstvo, da % žganjem vzdrževano nemškutarstvo na Spodnjem Štajerskem razveseljivo nazaduje. Ves trud „Štajerca“ in „slovenskih“ mož, ki stoje za njim, je brezvspešen. Zlasti so pa nehvaležni vsi koraki, ki jih napravijo za posilinem-štvo razni „nemški“ učitelji, sinovi slovenskih mater. Ne pomaga jim niti, ako nastopajo v tako velikem številu, kakor na nedeljskem shodu, kjer so bili najbolj glasni in so se delali najbolj ogorčene. Ljudstva pač ne bo sledilo ljudem, ki po svojem Xehrerbun-du“ psujejo kmečke mladeniče za svinje. To naj si gospodje zapomnijo in naj bodo iepo mirni, kajti 0-praviti nimajo z bebci, ampak z zavednim slovenskim ljudstvom.	■	1 V
Zabavno je bilo poslušati na nedeljskem shodu v Mariboru Linharta, ko je slikal „patriotiönim“ poslušalcem panslavistično nevarnost, ki hoče raztrgati Štajersko in s pomočjo Srbije uničiti avstrijsko dinastijo in monarhijo. In ta patriotizma se cedeči’Linhart je bil nekdaj socialdemokrat in je sedaj Tlober prijatelj Jahna, ki je vsenemec in kot tak stremi za tem, da bi Avstrija Šla rakom žvižgat in bi nam zagospodovali Holienzollernci. Prijatelju Linhartu bo gotovo od začudenja zastala sapa, če mu povemo, da se je njegov prijatelj J ah n po nekem anarhističnem predavanju celo; izrazil: „Als Alldeutscher lün ich in gewisser Beziehung auch Anarhist.“ To nič ne diši po . patriotizmu, kaj?	■
Premestitev vojaških posadk. Časniki poročajo; da so bo izvršilo na spomlad 1911 več sprememb v vojaških posadkah. Koroški pešpolk štev. 7 bo pre-stavljen iz Gradca v Trst. V Celovcu ostane samo 4.
batäljöfl in^fovtfflega- polka. Govori se tudi, da bosta -siMalitjeStajerska pešpolka 'Štev.' 87 in 47 spremenila SVOJO garmzjjb. .//// -V 0 - - 0J	-
' Naseljenlško delo Südmarke.. Nemški listi poročajo, da je Südmarka od meseca maja naprej pokupila, oziroma posredovala pri nakupu, 15Q oralov zemlje ob jezikovni meji, ki je? prišla;7y njene, oziroma privatne nemške roke. Kljub temu, da se vedno krčijo dohodki* Südmarke, se vendar trudi dobiti vedno več naše zemlje v- svoje kremplje. Dolžnost slehernega Slovenca je, da podpira „Slovensko Stražo“/ ki, je najkrepkejši protiutež proti nemškemu napadalne-ihn dolu. O božiču in novem letu nabirajmo prav pridno darove za to naše obrambno društvo.
Zastopniki jugoslovanskih kuiturnih društev in .sicer zastopniki: Matice Hrvatske v Zagrebu, Matice Slovenske v Ljubljani, Matice Srpske v Novem Sadu, Srpske književne zadruge v Belgrade,. Dništ-
v.a hrvatskih književnika v Zagrebu, Pravnika v Ljubljani, Pravničkoga društva v Zagrebu, Jeronim-skega društva v Ziigrebu. Slovenske Šolske Matice v Ljubljani. Hrvatskoga pedagogičnega književnega zbora v Zagrebu, Akademije v Ljubljani, Brace Hr-vatskega Zmaja :v Zagrebu, Glasbene Matice v Ljubljani, Saveza hrvatskih pjevačkih društava v Zar greh«, :Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani, Društva slovenskih zdravnikov v Ljubljani,> Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani, končno ravnateljstvo deželenega gledališča v Ljubljani in zastopnik „Slovana“ v Ljubljani, ki so o priliki Vrazove stoletnice dne 10. in 11. decembra 1910 bili zbrani v Ljubljani, so se; enoglasno izrekli y tem-le smislu:
l.	V interesu kulturnega napredovanja jugoslovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije je nujno potrebno, da se izpitom, položenim na zagrebškem vseučilišču, pripozna reciprociteta za dežele cislitvanske. 2. Vsled praktične potrebe, jugoslovanskih dežela, osobito Bosne in Hercegovine, ki še iz daleka nimajo potrebnega števila zdravnikov, pa tudi Hrvatske in Slavonije, je nujno, da se na zagrebškem vseučilišču čimpreje ustanovi medicinska fakul-' teta. (stotako je nujna ustanovitev tehniške visoke šole v Zagrebu, ki je deloma že finansirana. 3. Zastopniki jugoslovanskih društev pa obenem vstrajajo pri zahtevi, da je za Slovence v Ljubljani ustanoviti univerzo, in sicer najpreje juridično fakulteto.
Nagla smrt škofa Na,kiča v Splitu. Dne 19. t
m.	ob 6. uri zjutraj je nagloma preminul, previden s svetotajstvi za umirajoče, splitski biskup Nakič. Telesni ostanki bodo prenešeni v njegovo rojstno mesto Silbu. Rajni je bil pravi apostolski mož in Hrvat z dušo i telesom. Večni mu pokoj!
Kletarski tečaj se bo vršil od 16. do 20. jan. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici. Tiečaja se lahko udeleži 30 udeležencev'. Pouk" je brezplačen. Udeleženci morajo sami prevzeti stroške za hrano in stanovanje. Priglasiti se je treba do 10. ja n. 1911 na dež. odbor.
Za, ..Slov. Stražo- so darovali obrabljene poštne znamke: Anton Lekše, mizar v, Mozirju, 282; V. Paulšek, dijak v Mariboru, 1200, in Elizabeta Gabri-jan v Mariboru 1200 komadov. Hvala vsem!
Smrtna kosa. Anton Muhič, ŠestoŠolec mariborske gimnazije, je v pondeljek dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj umrl. Pogreb se je vršil danes v sredo. — Ivanjki je bil doma pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Že 3 mesece je bolehal in je bil letošnje šolsko leto ves čas doma. N. v m. p.!
Knjige Matice Slovenske za leto 1910 smo ravnokar prejeli. Letošnji književni dar obstoji iz šest knjig in sicer:	1. Dr. Bogumil VoŠnjak, Ustava in
uprava ilirskih dežel (1800 -1813). 2. Dr. M. Potočnik, Koroška, II. del (Zgodovina). 3. Zabavna, knjižnica, XXII. zvezek (dr. Fr. Detela, Pegam in Lam-tergar). 4' Prevodi iz svetovne književnosti, VII zv. (Zieyer; Jan Marija Plojhar, Roman), a. Knezova knjižnica, XVII. zvezek (dr. Ivan Lah, Brambovci, roman/ I. del). 6; Letopis za leto 1910. Povest „Pegam in, .Lambergar“ dobijo hrvaški člani od Matice Hrv. Iz „Letopisa.“ posnemamo: Knjige so se tiskale v 4800 izvodih. Matica Slovenska jo Štela leta 1909 z naročniki vred 4069 članov in sicer 5 častnih, 183 nstanovnikov (med tem tri nove), 3834 letnikov in 47 naročnikov.	„
tl strnil	" J , , „ . .
t -sm
1U
Maribor. V nedeljo dne 18. t, m. zvečer je nastal v krčmi Strauss v Koroški cesti med pivci prepir. Pri tej priložnosti so posadili pivci nemirneža v osebi Franceta Koka, čevljarskega pomočnika iz Maribora, na zrak. Pri tem ga niso prijemali ravno z rokovicand in so ga tako nesrečne vrgli, da je padel na usta in si razbil nos in čeljusti. Kok je moral v bolnišnico.
Maribor. Kako vzorne varnostne razmere so v našem mestu pričajo vlomi in tatvine, ki se zadnji Sas čudno množijo. V noči od 19. mi 20. dec. je vlomil nekdo v trgovino Josipa Perca v Grajski ulici. Odnesel je dve žepni ura in za 9 K.drobiža. — Isto noč se je izvršil ulom tudi v trgovino obleke Heumayer na. Glavnem trgu, a-tat ni mogel izpolniti svoje želje,, ker so bila druga vrata močno okovana. . V. gostilno Antona Inkreta v Krčovini so v noči dije 20. dec. vlomili tri ponočnjaki ter so si prilastili' raznih reči V gostilniški sobi. Strli so na to nabiralnik za uboge
Šolske otroke ter si prilastili denar. Zbudila se je na to. kuharica, ki je začela klicati na pomoč. Kuje'pri4 šel gostilničar, so tatövi zbežali skozi okno: Mčn, ki je ostal zadaj, se je sprijet z gostilničarjem ter mu Je pretil z revolverjem,
Maribor. Na nedeljski shod Štajerčijaneev so došli tudi ljubljenci štfllerajna nadučitelji:	Brešnik,
Sadu, Schetina, Wernitznigg ih drugi. Posebno glasen je bil Schetina. „Štajere“ inu bo gotovo pet hvalo! Kulturouosci.!
Maribor. Gospod E, Lužar, oskrbnik na c. kr kaznilnici, je danes dne 21. t. m. na srčnem otrpnje nju Umrl. Sedel je ravno pri zajutrku, se zgrudil ir bil v par hipih mrtev.
Studenci pri Mariboru, V nedeljo dne 18., t. m. se je vršila pri nas božičnica za slovenske šolske o-troke, ki se je nad vse pričakovanje krasno in sijajno obnesla,- Prostori Nekrepove-gostilne so bili natlačeno polhi- Zbralo saje veliko število slovenskih stariŠev, ki so pripeljali s seboj svoj up, svojo deed: Vse je z nepremično pazljivostjo sledilo i izbranemu vsporedu. Najprvo je korajžno pozdravil vse zbrane deček Pepi Vokač. Za njim je govoril slavnostni govor dr. Medved. ¥ vznesenih besedah je označil pomen božičnega drevesca za naše malčke. Navduševal jih je za ljubezen do svoje vere in svojega naroda. Govoru je sledilo živahno, dolgotrajno ploskanje. Malhi KranmrŠič, ki je nato deklamovala pesmica („Sveta noč“, je vzbudila splošno odobravanje. Dvogovor „Mladi dedek“, ki sta ga izborno prednašala naša malčka Janko Vokač in Adolf Vavda, je povzročil vsestransko veselost. Pesmico „Božič gre" je z občutkom deklamovala Mici Kramaršič:. Posebno ljubko je bilo čuti otroški zbor, ki je ubraiio zapel pesem „Sv. noč.“ Z zahvalo vsem, ki jo je prav lepo govorila mala Marica Bende, se je zaključil oficieini del vspore-da. Temu je sledil za naše maje najprijetnejši del: obdarovanje. Zelo bogat in darežljiv je bil letos božični Jezušček: Mnogo veselega presenečen ja je prinesel našim studenškim slovenskim otrokom. Da je bilo razpoloženje še ugodnejše, je začasno sestavljen pevski zbor zapel par lepih slovenskih pesmic, ki so bile sprejete :z velikim navdušenjem. Radostnegai srca, polni hvaležnosti do blagih slovenskih dobrotnikov, so! se razšli slovenski i Studenčani. Božičnieo/iste skupno priredili S. K. S. Z. in Družba sv. Cirila in Metodi/ ■ m ‘ *	’	'
Slov. Bistrica. Naši Nemci se ne brigajo mnogo za Südmarko. V nemških listih čitamo^ da se je Število članov Südmarkine podružnioe v letošnjem letu zmanjšalo za 22. Nabralo, pa -se. je celih 3 K 82 vinarjev.	. ;
Gornja Radgona. Župan našega. trga, gostilničar Johan Kürbos, hud paš nasprotnik, ja izvršil; 49. dec. zvečer samoumor. i !
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Stefanovo ob 3. uri popoldne priredi naše bralno društvo božično veselico. Na vsporedu je petje mešanega zbora, božična igra v petih dejanjih „jV zadnjem trenutku“, kratek govor in petje pred razsvetljenim božičnim drevescem. Pridite v obilnem številu!
Braslovče. V nedeljo dne 11. decembra se je ustanovila tukaj konjerejska zadruga za Savinjsko dolino. Ker se leto za letom izvaža na Ogrsko in v Italijo najboljše žrebce in kobile ter se je zatorej bati. da bi se dobro savinjsko konjsko pleme poslabšalo, je bila ustanovitev te zadruge nujno potrebna. V zadružni odbor so se izvolili gospodje: Fr. Plaskan, načelnik:; Josip Punčer, namestnik; dr. Anton Lampret, tajnik; Josip Pauer, blagajnik; Ivan Cizej in Matija Perger, odbornika,
Celje. Katoliško podporno društvo v Celju priredi na praznik sv. Štefana dne 26. grudna popoldne ob 3. uri veselico v vrtni dvorani pri „Belem volu.“ Otroci iz šole: šolskih šestec v -Celju bodo vprizorili igri: „Doktor Öukec“ in pa „Kjer je največja sila, je roka božja najbolj mila.“ Med odmori bode petje in igranje na glasovir. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 h, stojišča 30 h.
Bajhenburg. Dne 17, decembra zvečer so došli; semkaj prevzv. knezoškof lavantinski, da izvršijo ’v. samostanu od. trapistov dvojno cerkveno opravilo. V nedeljo dne 18. decembra je prejel novoizvoljeni opat P, Placid Epalle, nečak umrlega opata Janeza Krst, Ep alle, v samostanski kapeli v navzočnosti vse meš niške družbe, več sosednih duhovnikov, mnogo vernikov in gostov, od p're milosti j. nadpastirja opatsko blagpslovijenje in žnahienja hOve Časti med prav gin-Ijiviffli obredi, kakor so predpisani* v rimskem - molovskem obredniku. Pri blagoslovljenju sta asistirala opat Gebh. Mair iz Zatieine na Kranjskem in opat Avg. Moulin iz Magnzzana na Italijanskem. Pp sv. opravilu, ki je trajalo od 9. do 11. ure predpoldne, so vsi menihi kleče in s poljubom prstana svojemu novemu predstojniku obljubili vdanost in pokorščino. Pri skupnem-obedu, katerega se je razen vladnega zastopnika barona- R. Steeb in več gostov iz Rajhen-burga udeležilo do 30 oseb, so prevzv. nadp|stir s prisrčnim latinskim nagovorom Čestitali novoblago-stoVljenemu opatu ter se spominjali obeli najvišjih dostojanstvenikov, svet., očeta in presvetlega cesarja; ' —% Popoldne so si vladika ogledali nbW župnijsko cerkev Marija Lurd v EajhCnburgu, drugi dan,
19.	decembra,, pa, so podelili v' samostanski/kapeli Še-sterim redovnikom višji red diakonata. NoVi diakoni so:	Tom. Akv. Planinšek od Sv. Lovrenca na Dr.
p., Konr. Jankovič iz Lupoglavc rta Brirtorskem, Vine/ Divfak iz Rajhenburga, Gabrc Montcoadioi ParŠL -BŠ dier na Francoskem, Ang. Pečnik iz Koprivnice in, Herman Vodenik ii:4Konjic.	/ T/,
; Piul. Dijaška kuhinja. Ker so letos izostale vse redne podpore, nahaja se naša dijaška kuhinja v oaj-hujših stiskali. Število revnih (fijhterv paše « sredstvi pa pojemajo- Vse prijatelje učeče se mladine prosimo fcropke podpore, da se vzdrži 4a prepotrehnVza--vod. - Na praznik SC treh kraljev dne 6. januarja 1911 prirede tukajšnja drnštvti v veliki dvorani Na rodnega doma priljubljeno igro „Revček Andrejček.“ Cisti dobiček' — da bi ga le bilo pfhv mnoga1- 4-namenjen dijaški kuhinji. Zato vabimo že danes vsakega, kdor ima srce za trpečega šldvenškega dijaka, k tej dobrodelni prireditvi. IghÄ š& skrbno pripravlja in nastopijo vsi najboljši igralei.
Nevae.erkev. Občni zbor Slovenskega katoliškega, bralnega društva se vrši v soboto dne 31. decembra,1910, takoj po večernicah Iv društveni sobi. Prav lepo Število mladine se tesno oklepa našega društva,: kar je zelo veselo. Le vedno tato* naprej! Žalostno je. zato tem bolj* da se Še toliko odraslih ljudi ne zaveda pomena tega društva. Na Silvestrov dan se pokažite, kateri ste prijatelji napredka! • • Odbor.	-	,
Gradec. Greški Bismarckovi obožavatelji nameravajo ha vsak način zgraditi na hribu Plabutaeli Bismarckov stolp. Prispevke za zgradbo že marljivo fehtajo. Dne 1. aprila prihodnjega, Ičta priredijo veli-kansto Bismarckovo veselied, .katere "čisti dobiček bo Šel za zgradbo stolpa. Tudi vse druge alpske Nemce pozivljejo, naj priredijo enake veselice, da si na ta način priberačijo več čistega dobička. To bo zopet hajlanja in slavljenja onega Bismarcka, ki je hütet uničiti Avstrijo.....
Zadružni vestnik.
Šmarje. V Četrtek dne 15. t. m. se je zbralo o gromno Število posojilničarjev v Habjanovi dvorani. Prihiteli so ugledni možje iz rogaškega: in šmarskega okraja na II. okrožni zadružni shod. Zastopane so ' bile vse zadruge v častnem številu, mnoge zadruge so poslale vse člane načelstva in nadzorstva. V imenu Zadružne zveze v Ljubljani pozdravi zborovalce nadrevizor gospod Vlad, Pušenjak. V okrožno predsedstvo se izvolijo gospodje nadžupnik Fr. Korošec, načelnik posojilnice na Slatini (predsednik), deželni poslanec Jakob Vrečko, načelnik posojilnice na, Ponkvi, (podpredsednik), Fr. Sinko, tajnik posojilnice v Šmarju (tajnik), Valentin Metličar, načelnik posojilnice v St. Vidu (odbornik). Določilo še je, da se vrši prihodnje leto okrožni zadružni shod na Ponkvi. Predsedstvo prevzame gospod nadžupnik Fr. Korošec, ki s presrčnimi besedami pozdravi vse navzoče in podeli besedo gospodu nadrevizorju Vlad. Pušenjaku. Predavatelj je v nad dve uri, trajajočem govoru obravnaval sledeče predmete: 1. denarna draginja in posojilnice, 2. pospeševanje varčevanja, 3. udeležba pri občnih zborih, 4. likviditeta, 7. članstvo-pri več posojilnicah, 8. osebni kredit, realni kredit,
9.	plačevanje obresti, 10. posojila na intabulacijo, konverzija dolgov. Po predavanju se je vneta debata, in se je sklenilo, da naj vse posojilnice zahtevajo od vseh dolžnikov, da vsako leto vrnejo 10% glavnice nazaj. Nadalje se je sklenilo delati na to, da ne bode nikdo včlanjen pri več posojilnicah, ampak samo pri jedni. Izrazila se je tudi želja, da bi se izdala poljudno pisana knjižica, v kateri bi se razun poslovnika za načelstvo in nadzorstvo nahajala tudi druga, pojasnila, ki so potrebija funkcionarjem zadrug.
Poljčane. V gostilni gospoda Svetlina se je vršil v nedeljo dne 18. t. m. zadružni shod za zadruge iz okraja Konjice in Slov. Bistrica. V predsedstvo zadružnega okrožja so se izvolili gospodje M. Medved (predsednik), lyan Hauptman (podpredsednik), Anton Toman in Anton Pučnik kot, odbornika. Sklenilo se. je, da se prihodnje leto včši okrožni; zadružni shod v Laporju. Nato je razpravljal nadrevizor gospod Vlad.
P u Š e n j a k v skoro dveurnem govoru o važnih zadružnih vprašanjih. Po predavanju se je razvila zelo živahna debata, v kateri še je razjasnila marsikatera točka iz zadružne prakse. Shoda se je udeležilo lepo število zadrugarjev iz konjiškega in slovenjebistriškega okraja.; Shod je vodil gospod;,'M. Medved, načelnik posojilnice v Laporju, ki je pozval k sklepu navzoče k enotnemu zadružnemu delu,, .
Koroško«
V Bekštanjn pči Beljaku je začela v nedeljo dne 17. decembra uradovati slovenska hranilnica in posojilnica.	>
Celovec. Berce contra „Mir.“ Dne 19. t. m. se je vršila porot n a- ol • ra v n a v a v tožbi ekšžupnika iti tajnika C. M. Ö' Berceta proti odgovornemu „Mirovemu“ uredniki Mihaleku. Župnik Berce se je čutil žaljenega, ker je „Mir“ pisal v članku. „Tajnik D. C
M.“, da je bil Berce kriv vseh prepirov v Sori in žaljenega se, je čutil, ker mu je „Mir“ dal priimek .Jekšž.upmk.“ Berceta je nagovarjal načelnik narod -no-napredne stranke in sedanji ekszaveznik kranjskiii Nemcev dr. Tavčar, „Mir“ je sijajno zastopal dr. Brejc. Odgovorni urednik je bil z 11 proti 1 glasom oproščen, -	''	"	■, 7 '
si ohranite! Slabosti in bolečine minejo. Vaše oči, živci bodo krepkejši, spanje zdravo. Vaše stanje se bode zboljšalo, če rabite Felleijevflnid znamko „Elsa Fluid*. Dvanajsterica';za poskušnjo 5 K franko, isdelovatelj lekarnar Foller v Stnbioi, Elsaplatz št. 264. (Hrvaško).
Sedmošolec
išče instrukcije. nredniStro.
Ved pove
189
Velikazal0gd
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegetthoi. cesta 21.
HKKKKHXItltK
sa rasne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 1	100 kg 'po 25 K.
SKSKKKKKBS
» vagone, voze (mostne), centimalne.Skalove, decimalne, za živino, tabUcove in vsake dinge vrste Za gospodarske in ebrtnižke namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Momsto.
80
slovanska obrt.
za
v*v
Ul
Velika zaloga čevljev za gospode, dame in otroke : gamaše ; galoše, čevlje za hribolazce : hišne in telovadne čevlje.
Kdor nakupi za 10 K blaga in lakoj plača dobi par domačih čevljev zastonj.
oroca se
Štefan Strašek
velika zaloga čevljev 193 Celje : Kovačeva ulica.
Slovenska trgovina
1 v
.. J
samo Slavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. :: ::
i

f-me
i -
Ne puttlm potovati ker preveč stane, predajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in ca h tavajte vzorčne pošiljata.
Narodna veletrgovska hiia Stermecki : Celje.
Dne 21., 22., 23. in 24. grudna t. 1. bo se vršila nadrobna razprodaja špecerij skega in manufaktur nega blaga iz kon-kurzne mase Matevža Pirtovšeka na Doberni. Izklicevalo se bo po cenilni vrednosti. Ker je lepa prilika za nakup dobrega in cenega blaga, je ptičakovati obilo kupcev. Trgovec, ki bi hotel celo zalogo skupaj kupiti, se mora zglasiti dne 20. ali najkasneje dne 21. grudna zjutraj pri podpisanem upravitelju konkurzne mase.
Celje, dne 18. grudna 1910. Dr
192	-	— -	upravitelj konkurzne mase M. Pirtovšek.
Hotel Trabesinger v Celovcu
I
Na kolodvoru pričakuje goltov domači omnibus
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu.— Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. -Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
VelHie dvorane zn shode In vest lice.
Ivan MilleBiig.
meso
za 80 \ir arjev en kilog. ne boste nikjer dobili, zaradi tega kupujte j a božične praznike, doklt r je še kaj dobiti pšenično moko št. 00 kg. po 36 vin., lepo krušno m ;ko po 22, 23, 26 % in., jako lepi celi riž f o 32 vin., sladkor v grud? po. 76 vin., ravno tako rozine, eibčbe, gre- “	“ ‘
zdiSje in vso drugo špecerij ko rc bo, ki se del i	f
: vedno sveže v trgovini	®	m
Somišljeniki!
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
Ivan Sirk, Maribor
Slov. špecerijska trgovina
Glavni trg zraven rotovža
184
a.
S
ja
S
g
KC
Ö
43
i
I
!>
Edina špecijslna tvrdka za katoliška držištva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
O
s
«5
<U
a
0 >
1
£
08
00
2
S
>
t
Bnojavi: „Kamnoseška in-dnatrijaka zadruga Celje“.
Tegetthoffova cesta ifev. 31
priporoča slavnemu občinstvu, da so se znižale pri njem ceno sladkorja, moke in sploh vseh v njegovo stroko spadajočih reči. — Prodaja torej posebno sedaj za božične praznike, najfinejšo moko po 36 vin., krušne moke po 20, 22, 23 in 24 vin, dalje priporoča bogato izbiro rozin, grozdičja, cibebe, slive,
domače strdi itd.
finih likerjev, žganja, konjak Ud. ifd.
Za točno in uljudno postrežbo jamči. — Zunanja naročila se takoj izvršujejo.
Prodaja se tudi zaradi prevelikih nakupov vsa 190	kuhinjska oprava po zelo nizkih cenah
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“,
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kaknr stopnio, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz raziič-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje sa umetna cerkvena dela kakor: oltarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji :::
Mnogoštevilna saloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: : rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::