86. Številka. Ljubljana« soboto 16. aprila. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKINARGO.
Izhaja vsak dan, izv zcinSi ponedeljke in dneve DO praznikih, ter velja po poŠti puejeman za a \ a t r o -o g v r * l: e debele /a »tlo leto In" tri., za pol leta B gf*j za četrt leta 4 ftL — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 glđ* ta četrt leta 'J gld. 30 kr., za en mesec 1 ^rltl. 10 kr. Za poftiljanjt? na dom se računa 10 ki. za mesec, llo kr. za četrt leta. — Za tuje debeletoliko vrč, kolikor poštnina iznaša. — Za gOfpode m-it cl je. na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano aa četrt leta "J yld. f»0 kr., po posti prejemali za četrt leta .i trold. — Za oznanila se plačuje o<l četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če ie dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tiankirati. - Rokopisi Bene vračajo. 1* ; e d n i š t \ o • \ Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti „gledalllka stolba". OpravniStvo, na katero naj se b]agoyoltyo pošiljati naročnine, reklamacije, oani■nilsi. t,ji Wmm istrativre stvaii, jo v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hifti.
Kje je reakcija?
n.
V prvem članku amo dokazali, kje poganja najlepši cvet reakcije in sicer iz gole boječnosti do slovanskega soseda na severu; denes povemo naravnost, da si Nemčije brez reakcije ali v pravem smislu svobodne niti misliti ne moremo, ker takove še nikdar videli nijsrno. Poslednje trdimo uže iz tega vzroka, ker si upajo takovi ljudje, ki niti ne vedo, kaj je svoboda, ki stokajo kakor otroci v plenicah pod železno pestjo, kričati na Avstrijo, ki se trudi pravična biti vsem narodom, da vlada v njej reakcija, da se tepta svoboda v Prusijo zaljubljenih psevdo Nemcev.
Prokletstvo vsem, ki kaj uče, česar sami ne spoštujejo! pravi Rousseau in to velja oziroma, narodne svobode v prvej vrsti visoko omikanim Nemcem.
Narod, ki nema niti jedne solidne narodne stranke, katerega zastopniki plešejo in kimajo okolo na živcih bolnega IJismarka, kakor Izraelci okolo zlatega teleta, čeger narodni zbor je prava komedja, čegar najmanjše svobodne Želje se straše z odstopom nemškega stvarnika navidezne narodne jedinosti, Segat zaslužni možje se preganjojo in zapirajo, ker se upajo nasprotovati zastopniku vlade, čegar škofje žive v prognanstvu in ječah, čegar velik del (pruski Slovani) niti svojega jezika v šoli govoriti ne smejo, čegar drugovetci Judje" se očitno za smehujejo in zatirajo; posled narod, ki živi uže leta in leta v obsednem stanu, — tak narod nema pravice, da bi kričal o reakciji v mnogojezičnej Avstriji!
In ker je Nemčija na vrhunci svobode, kakor si domišlja, kako je to, da ima v sebi gnezdo socijalnega demokratizma, katerega ne
Radeče.
(Nekoliko zgodovinskih črtie o tem dolenjskem trgu.)
Radeški trg na Dolenjskem ob Savi na sproti Zidanega mosta, ima precej zanimivo zgodovino. Nij sicer tako obširna in tako ve-levažna, kakor je zgodovina posameznih dežel ali gluvnih in družili večjih mest, ali ima ipak marsikatero spomina vredno zgodovinsko jederce.
Iz riniljanske dobe se ne more o tukajšnjih krajih ničesa povedati, niti starodavni Kelti nijso imeli tukaj večjega bivališča, niti Rimljani ne posebne naselbine, kakor n. pr. v starej Emoni (na mestu sedanje Ljubljane) ali v starej Vrhniki (rimskem Navportu). Ali ker so Rimljani vzdrževali po Savi velik kupčljsk promet iz Panonije (vzhodjue pokrajine od L ub-
jiosku.ša zatreti s podeljenjem plugonosnih postav, temuč s pestjo in mečem, z odpravljanjem asilstva v sosednjih držav.ih V
In vendar dokazuje zgodovina vseh časov, da ima vsako ljudstvo v sebi pravili čut in kdor žali poslednji, moči domovino s krvjo lastnih sinov, ki si hočejo ustvariti sami vero in postave, ker jim jih ne da država.
In če pogledamo v novejšo zgodovino, kaj je zakrivilo največji svetovni potres, prvo francosko revolucijo, kot zahtevan j o človeških pravic? — Reakcija bi se morala zvati po možganih nemških vsaka vladna sistema, ki posluša posamezne narode v državi ter skuša biti vsem enako pravična,
Hvala Bogu, naša premila Avstrija ne pozna več in ne bede poznala reakcije, kajti lastna izkušnia in britka dovolj jo uči, kaj je država in narod in da se mora vladanje ravnati po ljudskih težnjah, a ne narod po vladi.
Poslednje ve tudi predobro Nemčija, in ravno ker jej je znano te, ker je prepričana, da se dani tudi na severu, da se budi mogočni ruski narod, kateremu solnce nikdar ne zaide, trudi se z zatajevanjem človeštva pravic in ščuvanjem naroda na narod, da bi toliko ložje počivala in se šopirila na lavoriki vojne slave in moči, katera jo je kakor slabotnega starcu popolno upijanila in preslepila, da poje sredi lastne največje reakcije himne zLtej svobodi, obdanej z orožjem lastnih sinov, katere ima na motozu kakor marijonete vsemogočni knez Hismarck. L—s.
Uže prijemajo!
(Dalje.)
= Nij sicer velika svota, ki jo je dunajski „schulverein" izročil gospodu Deseh-mannu za osnovanje nemških učnih kursov po
slovenskoj Kranjskej, nego prav majhna je in s to sramotno majhno svoto slovenske Kranjske gospod Deschmann ne bode postavil popolnem na glavo. Vendar je ta svota dosti velika, da bode zmešala uže itak puhle glave nekaterim polovičarskim učiteljem na Kranjskem. Saj je prodal Juda Iškarijot svojega mojstra in učenika za trideset srebrnikov, zakaj hi učitelj ne izdal svojega slovenskega roda tudi za toliko ali morebiti še m en j V Saj se je delalo pri nas jedino na to, da se je učiteljstvo po slovanskem svetu bolj kot mogoče demoral izovalo, ker se je dajala prednost onim učiteljem, ki so surovo ščuvali zoper Slovanstvo, zasramovnli svoj rod in tuj-stvu, nemštvu, širje odpirali vrata mej Slovane Mi Slovenci imamo v tem oziru tako žalostna izkustva, kakor malokateri narod v dobrej Avstriji. Pri nas se je detnoralizovanje Učiteljev pričelo uže prav v koreniki, na učiteljskem izobraževališči, kjer se je učilo, da imajo učitelji, zapustivši preparandijo, delati zmiiom za nemštvo. Kogar se je prijel ta nauk — in žalibog, zasadil je m. j kranjskim, osobito mlajšim učiloljstvoni pregloboke kore-nike — ta je vrgel vso sramoto proč in postal očiten nasprotnik narodov, — ker to mu je neslo ! Kdor se pa od tega n-uka nij dal preslepiti, onega je omamil strah pred Pirkorji, Linharti in kar je se enakih gospod.»v, in se, svojo mlačnostjo škodoval je narodnim težnjam več, nego njegov odkrito nemškovalen tovariš. Značajnosti, trde neuklonljive značajnosti pri takih možeh tedaj nij iskati, to ve dobro gospod Deschmann. in na tej strani opazuje on Ahilovo peto slovenskega naroda. Po direktnem potu ne more se pogermaniti onih ljudskih šol, kjer se podučuje večinoin še slovenski. Gospod Deschmann |e sicer jako važna
ljane) v Italijo, imeli so na Vv-čjih krajih ob Savi svoje ladjestaje. Taka ladjestaja je bila tudi v Radečah ali v okolici (VVcrdegg). To Bpričnjejo razni rimski denarji ki so se našli tu v okolici. *)
Doba preseljevanja narodov, potem nase-I Ijevanje Slovencev v njih sedanje sedeže, tla-| < eiije naših pradedov  od strani Obrov, Fri n kov  n Magjarov — vso to nij moglo pospeševati ustanovitve mest ali trgov. Sicer   so si pa v teh viharnih časih — v srednjem veku namreč — zidali   mogočni  gospodje najprvo Bvoje gradove, večinoma na strmih bribovib in
*) Rimski denarji so se našli tudi v podrtinali zidovja, na katerem se jo opiral most, ki je bil pri Zidanem mostu čez Savo napeljan. Ta most je bil postavil babenberški vojvoda Leopold VI., a podrli so ga bili celjski grofje v bojih, ki so jih imeli v letih 1440—1444 z vojvodo Friderikom V. (Sedanja „sidana mostova" sta pa — kakor znano — napeljana oba čez Savinjo.)
bregovih. Tudi nad sedanjim trgom postavil je mogočen plemenitnik trden grad, kateri uže več let v razvalinah  leži.   Še le  v podnožji
grada se je tu, kakor drugad, /.»čelo več ljudi naseljevati in tako je nastal po malem trg, lastnina plemenitnik i.
RadeSki trg se prvikrat leta i'JO<i omenja.   Ne daleč od  Radeč je enaka razvalina
Imenitnega gradu, oamreč Svibenjaki grad. Ta
je bil lastnina pl« monitiŠev Ostrovrlmi jev (Scbarfenberg), ki .-o bili baje poleg Turjakpv (Auerspergov) najstarejši kranjski plemen taši.
V zgodovini naš" užje domovine kranjske dežele beremo večkrat o posameznih možeh te starodavne kranjske rodov fne. V dobi češkega kralja Otokarja beremo o uekeni Viljemu Scharfenbergu, kateri je bil v bojih z Otokarjem in Ogerakim kraljem Štefanom k poslednjemu pristopil
Tudi Viljem in Henrik Svibenjski sta se
osoba, vendar njegov upliv ne sega tako daleč, da bi razne občine temu uplivu uklonivši se ponemčevale svoje šole. Deželni šolski svčt stori sicer v tem oziru kar le mogoče, a gospodu Dedchmanna je še vse premalo, poger-manjenje slovenskih ljudskih šol vrši se mu še prepočasi. Pogoji za razvijanje njegovih namer so dani in izvršenje njegovih naklepov stalo ne bode niti ogromnih novcev, Gospod Deschmann apelira na kruhoborstvo, krubobor-stvo pa se je na Kranjskem mej učiteljstvom tako zasadilo, da njegov apel ne bode zastonj. Sireni jednako poje gospod Deschmann in vabi k sebi ono učiteljstvo, ki je v zadnjih letih v „Krainiseker Lehrervereinu" in v različnih „zweigvereinih" blatilo slovenščino in slovenski narod.
Od čistega veselja, katero navdaje srce človeku, ako stori dobro delo, mane si gospod Deschmann roke. Meni, da je blizu svojemu cilju. A pustimo za en časek gospoda Desch-manna in njegova sredstva in obrnimo se nekam drugam, kjer je tudi dunajski „schul-verein" vzbudil brezmejno navdušenje.
Finančni svetnik g. Dimitz ima nekega uradnika, ki sliši na slovensko ime. Ta gospod je razposlal po Ljubljani neko pismo in v svojej uradniikej skromnosti priposlal je celo slovenskim narodnjakom. Dovolite mi, da to pisanje prevedem iz nemščine v slovenščino. Glasi se:
.P. n.
Velik dobiček, ki je po delovanji „nem-škega šolskega društva" uže po njega kratkem obstanku vzrastel za našo dobro nemško stvar, daje mi pogum, da vašej blagorodno-sti pošljem njegova pravila, vabeč vas, da hlagoizvolite podjetje tega društva se svojim pristopom podpirati, ako vaša blagorodnost uže drugje nij morebiti pristopila k temu društvu. To nij dar, za kateri bi se smelo žeti zahvale — ne, to je žrtva dolžnosti, ka tero se zahteva od vseh domoljubov — bodi si Nemcev, bodi Slovanov (glej pričetek, pis.) — katerim je pri srci blagost naše skupne domovine Avstrije, in katera se ima položiti na altar nemške nravnosti in nemškega mišljenja, ki je v nevarnosti." (Konec prih.)
Politični razgled.
V Ljubljani 15. aprila. O naučnem ministru baronu Con raci 11 piše praška  „Politik:" „Ne moremo si mi-
sliti, da bi bil baron Conrad svoj od prijatelja in sovražnika obsojeni govor v gospodskej zbornici (o priliki debate o Lienbacherjevem šolskem predlogu) govoril sporazumljen se svojimi ministerskimi tovariši. Vlada ve, kakšne volje so ustavoverni članje gospodske zbornice in ona gotovo nij namerjaU ljubav jim storiti s tem, da bi bila opustila Lienbacherjev predlog; gotovo je tudi nij iznenadilo, ko je po glasovanji o tem predlogu in predno se je glasovalo o predlogi glede 50 mibjonnega posojila za pokritje letošnjega državnega priman-kljaja večina ustavovernih „pairov" zapustila dvorano in tako nedvomno izrazila ministerstvu nezaupnico. Neopravičeno tedaj nij ako se misli, da je baron Conrad delal sam na svojo pest in se svojim vedenjem premotil vladi prijazno srednjo stransko o tem, kako misli vlada. Zdanji gospod naučni minister je pa tudi sploh odkar je minister dal mnogo dokazov, da se ne briga mnogo za ono točko najvišjega pre-stolnega govora, ki govori o spravi avstrijskih narodov in da se v tem oziru ne strinja s prizadevanjem svojih ministerskih tovarišev, da bi se cesarjeve besede preje kot mogoče uresničile. Njegova ekselenca gospod naučni minister s tak^m postopanjem bistveno obtežuje svojo opozicijo celega kabineta. Vlado čaka po velikej noči naloga, da biani budget pred državnim zborom. Dvomljivo je tedaj vsaj, je-li bode g. Conrad pl. Evbesfeld mogel umiriti duhove avtonomistične stranke. O teh in jednakih malenkostih bode vlada zdaj v praznikih čas imela premišljevati."
V 11*111 J<» fllržtav«*.
IliiMki car je k papežu Leonu XIII. poslal dozdanjega poslanika na Dunaj i Oubrila, da mu naznani nastop carjev na vladarski prestol. Drug poslanik je z isto nalogo poslan k italijanskemu kralju.
Nekateri izmej na smrt obsojenih napast-nikov bodo baje pomiloščeni.
Gr»ka je sprejela ono mejo, katero so jej evropske vlasti določile na mesto one, ki je bila zaznamovana v berlinskem dogovoru. V svojem odgovoru na identično noto pravi grška vlada: Grecija, sprejem ša odlok berlin ske konference, smatrala je in ga še smatra kot tacega, ki je bil pravičen Grkom, Turkom in Evropi. Grška, želeča si mir, hitela bode odstopljeno si ozemlje zasesti, a svojej osodi ne more prepustiti onih Ilelenov, katerih ne obsega nova meja in v tem oziru se ona sklicuje na pravičnost vlastij. — A kdo more celo zdaj trditi, tla je grško-turško vprašanje rešeno? Grška sprejemlje novo ozemlje s tem pogojem, da so evropske vlasti tudi porok, da je bode Turčija tudi odstopiti hotela.
Tuiii»li<> francosko vprašanje postaje resneje; v tuniskej mošeji se je izpostavila „sveta knjiga", kar pomenja vojsko zoper tujce in neverce.
ri-jniccsiii zbornici sta se odložili do 12. maja. Zasedanje obeh zbornic je trajalo od 18. januarja do 13. t. m.
V Kimu traje še zmirom ministerska kriza; ne morejo sestaviti novega ministerstva. Kralj želi, da bi vsi vodje levice vstopili v novo ministerstvo, a Cairoli na noben način nehče za tovariša Crispija.
Depretis je kralju naznani!, da je teško iz vodij levice sestaviti ministerstvo. Kralj se Se nij na nobeno stran odločil.
Dopisi.
* Notranjskega 15. aprila. [Izv. dopis.] Štiridesetdanski post je minil in na njegovo mesto stopil je zopet čas veselja, čas prepevanja vesele aleluje. In kdo bi se ne veselil tega tako veselega, tako pomenljivega in najlepšega dneva celega leta V Kako teško smo še kot otroci čakali velikega tedna in velike noči. Ali takrat mi nijsmo vedeli in znali pravega pomena tega svetega in čez vse prijetnega časa. — Ali sedaj, dragi čitatelj, kako nam je nekako milo-žalno okolo srca o tem času. — Spominamo se toliko živeje svojih srečnih mladostnih dnij, v času katerih mi nijsmo vedeli, kaj je slabo, kaj je hndo, kaj je skrb, temuč uživali največjo srečo mladostnega veselja.
Spominamo se svojih dragih: staršev, bratov, sester, prijateljev in znancev, kateri so pred časom še z nami se veselili — ali nemila smrt izločila jih je iz naše srede, in postavila visoko ograjo mej nje in nas. — Spominamo se vseh preteklih dogodkov, veselih in -žalostnih — vseh lepih obetanj in sanj lepše prihodnjosti slovenske. — Spominamo se groznega vpitja naših in vsega, kar nosi častno slovansko ime zakletih sovražnikov, kateri so vzlasti v poslednjej dobi grozovito vpili in terjali: smrt Slovanstvu!
Tudi nam Slovencem se sedaj bolj kot kedaj poprej od vseh stranij polena pod noge mečejo in hripavim glasom kličejo naši nasprotniki: iz šol in uradnij, sploh iz vsega javnega življenja vrže naj se slovenski jezik ven pod kap!
In ti mili moj svojemu cesarju in kralju vedno zvesti narod slovenski, plašno poslušaš trdo to sodbo ter se vprašaš: Kaj bo V — Nič hudega; ne boj se narod moj, zaupno obrni svoj pogled proti nebu ter vstrajno in pogumno suči uma svitle meče, in podrl boš svoje sovražnike na tla, ti pa ponosno stal na podrtinah njihovih krivic kot zmagovalec krivice ter vesel zapel veselo alelujo svojega narodnega vstajenja!
■ z Trt* tt 14. aprila. [Izv. dop.] Za bla-goslovljenje zastave veteranskega društva, ki
udeležila posvetovanja v samostanu pri Gradci, ko so se za Rudolfa Habsburškega proti Otokarju na boj pripravljali. Zadnji grof te rodovine — Viljem Ostrovrhar — je končal svoje življenje v boji, ko sta se vojvoda Ko-rorki in Goriški, Albrecht in Majnbard z grofom LHrihom IIennburškim vojskovala (leta 1293.)
Kako je ta zadnji Ostrovrhar svoje življenje končal, o tem beremo v Dimitzevej zgodovini sledeče: „Iz prijateljstva je Viljem potegnil z grofom Ulrihoin. Ko je bi ta uže zelo v stiski, pošlje svojega vazala Eberharda k Viljemu Ostrovrharju pomoči iskat. Ta pride s precejšnjo trumo vojščakov. Sprijeli so se — to je bilo na Koroškem pri Grebinjah in pod WaIlersbergom — ali boj je bil nesrečen za Ostrovrharja — smrtno ranjen obleži na bojišči. Umirajoč podari svoj prstan prijatelju Autleinsteinerju, ki se je bojeval na nasprotne} strani rekoč:   Ta prstan bode ti donesel
bogastva, dokler ga boš zvesto hranil. S tem prstanom je v zvezi stara pravljica, katero časopisec O tokar IlorneŠki tako le pripoveduje: „Ko se je Viljem nekega dne s svojega grada na sprehod po bližnjej pustinji podal, zapazi nekaj rudečega, ki se pomika z gore in se sveti, kakor solnce. To je bil kralj pritlikovcev, ki je jezdil pod rudečim baldahinom (nebesom) na prijaznem konjiči z zlato krono na glavi in krasnim oblačilom. Vse se je blesketalo v zlatu in dragem kamenji. Pri-tlikovec je pozdravil viteza, imenoval ga po imenu ter ga hvalil kakor junaka, čegar hrabrost je daleč na okrog znana. Prosil ga je na to, naj mu pomaga v boji z drugim kraljem pritlikovcev. Obljubil mu je pas, ki ga bo pred vsako nevarnostjo varoval; zagotovil ga je, da tudi na Kristusa veruje, da torej nij nevarnosti za njegovo dušo. Vitez mu naposled obljubi, da ga bo čez pet tednov na tem I mestu v vojnej opravi pričakoval.  Na to mu
pritlikovec da prstan z besedami: „Ta prstan naj bode priča najinega dogovora.  Varuj ga, kajti donašal ti bo srečo, bogatstvo in dajal srčnost; ali spolni obljubo, drugače ti gorje." Od tega časa je bil vitez ves drugačen. Ukazal je pripraviti svojo vojno opravo in šel k spovedi. Njegova žena pa je bila vsled tega vznemirjena in je pripravila spovednika njegovega, da mu l je skrivnost razodel. Potem ga je pa še znala odgovoriti, da Viljem nij držal prisege, katero je bil pritlikovcu dal.   Zdaj pa nij  imel več I miru. Imel sc je za nevrednega človeka, ka-: teri besede ne drži in kateri  mora  prej ali ' slej za to kazen dobiti. Nekega dne se mu na istej pustinji, kakor prvikrat, pritlikovec prikaže. : Očita mu nezvestobo, in mu pravi,  da je s j tem zaslužil jezo in kazen božjo, da bode nesrečen v ljubezni, prijateljstvu  in  vojski, in ! da bi bil uže izgubil ženo, otroke  in premoženje, ako bi ga prstan ne bil čuval.
I
(Konec prihodnjič.)
se bode vršilo 24. t. m. v Hojami, delajo se velikanske priprave. Enako se pripravljajo slovenski delovci za blagoslovljenje svoje zastave, ki se bode vršilo na binkoštno nedeljo.
Občni zbor delovskega društva zadnjo nedeljo je bil dobro obiskan. Potrdila so se pre drugačen* pravila, kakor tudi ona za ženski oddelek. Zborovanje je bilo burno; trgovec Pipan je hudo opozicijo delal. Trdil je, da je bil zadnji občni zbor neveljaven; iskal je dlake v jajci. Ali vladni komisar ga je podučil, da je bil zbor veljaven in da se stvari, katere so bile tedaj sklenene in skoraj soglasno odobrene, ne bodo več obravnavale. Ko so potem odšli razporniki, na čelu jim Pipan, nastalo je vse mirno in zborovanje se je dokončalo v najlepšem redu. Računi kažejo, da je društvo v teku jednega leta dobro napredovalo; nabralo si je 20O0 gld. premoženja, 1700 gld. v denarji in 300 gid. v druzih stvareh. Društvo je imelo velikanske stroške, posebno minola dva meseca, ko je samo za podporo bolnikom čez 300 gld. izplačalo. Udje se vedno vpisujejo, zlasti ker so se prepričali o lažeh intrigantov. Ženski oddelek bode začel kmalu delovati, ker se jih je uže mnogo vpisalo. Delovsko podporno društvo je lehko ponosno in v narodnem oziru bode v Trstu veliko koristilo. Priporočamo ta zavod tudi premožnejim Slovencem in Slovanom sploh v Trstu in okolici, da ga podpirajo materijalno. Italijani darujejo in volijo v oporokah ogromne svote laškemu iredentov-skemu „Operaio", to je svojemu delovskemu društvu, da ima denes nad 70.000 gld. glavnice za penzije. Tukaj naj se izgledujejo naši premožni trgovci!
Poziv ljubljanskim gg. volilcem.
Da se določijo kandidatje za letošnje dopolnjujočo volitve v ljubljanski mestni odbor, vabimo čestite gg. volilce, naj se snidejo na pogovor v <*il a I iiioiH'i <lvoraili in sicer:
Gg.volilci III. razreda na veliko nedeljo IV, t. m. ob l/all- uri dopolnilno.
Gg.volilci II. razreda na veliki ponedeljek IS. t. m. ob v* 11. uri dopolnilno.
Gg. volilci I. razreda na % torek no veli kej noči 19. t. m. ob «7. uri zvečer.
Prosimo, da pridete točno in v obilnem številu!
V Ljubljani, 14. aprila 1881.
Narodni centralni volilni odbor. Domače stvari.
— (Na slavnost poroke cesarje-viča Rudolfa) namerava ljudska kuhinja 500 siromakov zastonj pogostiti, ter se v to svrho darovi pobirajo ali v društvenem stanovanji ljudske kuhinje ali pa jih sprejemlje mestni blagajnik g. Hengthaler.
— (V močvirski odbor) je kranjski deželni odbor izvolil na mesto odstopivšega stavbenega svetovalca g. Franc Potočnika nad-inžinirja gosp. Venclja Stedrvja.
— („Laibacher Zeitunge") urednik lokalnega dela g. Leo Suppantschitsch ima duhovito navado, da domače stvari, ki se objavljajo po ljubljanskih slovenskih časopisih, pobira po ovinku preko Dunaja ali Gradca iz nemških novin ter jih da tiskati v nemški uradni tukajšnji list čez osem ali deset dnij, ker   ve\ da se s hitrostjo bralcem ustreže.
Vrag vedi, kje je pa zdaj dobil tudi „Sloven-skega Gospodarja", da je tudi iz njega jeden-krat jedno notico posnel. Vendar ima mož očividno smolo, kajti notico, katero je on posnel iz „Slov. Gospodarja" št. — smo ravno mi objavili uže dne" 7. aprila pod naslovom : „Blag dobrotnik", v katerej se pripoveduje o ranjcem g. Vidici, ki je v Velikovci umrl in precejšno svoto volil mestu Loki. — Tedaj: Geschvvindigkeit ist keine Zauberei!
— (Odbor družbe kmetijske) je vzajemno s zastopnikoma c. kr. deželne vlade in deželnega odbora v seji 10. t. m. razpravljal predloge, s katerimi družba kmetijska za različne potrebščine prosi slavno miniBterstvo kmetijstva državne podpore za leto 1882. Kot zastopnik c. kr. deželne vlade je v sejo prišel vladni svdtnik pl. Fladung, kot zastopnik deželnega odbora pa g. Dežman.
— (Profesor Einspieler) v Celovci preklicuje v „K. Volksst." vest dunajskih listov, da namerava on iti z deputacijo prosit cesarja, naj bi se usmilil zatiranih koroških Slovencev.
— (Politično društvo „E din ost") za Primorsko ima na velikonočni ponedeljek ob 10. uri dopoludne svoj XXIV. občni zbor v dvorani „Rossetti". Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Tajnikovo sporočilo. 8. Blagajnikovo sporočilo. 4. Poročilo g. državnega poslanca Nabergoja o zemljiščnem davku in sklepih. 5. Posvetovanje o kandidatu za V. okraj. 6. Volitev odbora. Razdelila se bode mej občinstvo pri tej priliki spomenica na mini-sterstvo.
— (Zgodovina slovenskega slovstva,) spisal in'založil prof. Julij pl. Klein-mavr v Kopru, dotiskuje se ravnokar v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovci. Knjiga bode obsegala sledeče oddelke: I. O jeziku in delitvi po narečjih; II. Razdelitev slovstvene zgodovine ; III. Temelj slovanskej vedi; IV. O az-buki; V. Staroslovenščina ; VI. Staroslovensko slovstvo; VII. Novoslovensko slovstvo od leta 1550—1881. Naroči se pri g. spisovatelji Juliji pl. Kleinmavru, c. kr. prof. v Kopru.
— (Ljudsko šolstvo na Goriškem.) Otrok dolžnih v šolo hoditi je bilo v šolskem letu 1879/80: v tolminskem okraji 5738, v šolo jih je hodilo 2949 ; v okraji okolice goriške: dolžnih v šolo hoditi 9807, v šolo hodilo 5909; v sežanskem okraji otrok za šolo 4120, hodilo v šolo 2654; v gradiščanskem okraji otrok 8460, v šolo hodilo 6371; v mestu Gorici število otrok dolžnih v šolo hoditi neznano, šolo obiskujočih je bilo 1827. Vseh otrok skup, ki so v šolo hodili, bilo je 19.710 (leta 1878/79 19.855). Po odstotkih je tedaj hodilo v šolo v mestu Gorici kakih 68° 0, na Tolminskem 51° „, na Goriškem (okoličnem okraji) 60%, na Krasu 64%, v gradiščanskem okraji 75%,, vseh otrok, ki bi bili dolžni v šolo hoditi. Otrok v šolo bodečih je mej 6 —12. letom starosti 54%—78%, 12 do 14 let starih pa le 30%—59%; najvišji odstotek prve vrste je v gradi št anskem okraji, najvišji % druge vrste v Gorici (mestu). — Učiteljev se spričevalom učiteljske sposobnosti je bilo 95 (največ v okrajih okoličnem in gradiščanskem); učiteljev se spričevalom zrelosti 28; učiteljev  brez sposobnostnega spričevala
— svetnih 10, duhovnih 71. — Učiteljic se spričevalom sposobnosti 49, se spričevalom zrelosti 21, brez spričevala 2. Kateheto v 189.
— Učiteljic za ženske rokotvore: preskušenih 6, nepreskušenih 33. — Knjižnic učenskih 128, največ v okolici goriškej (49) in na Tolminskem (38). — Učni jezik je bil v 141 šolah
slovenski, v 52 šolah italijanski. — Poljedelstvo se je učilo v 50 šolah (10 na Tolminskem, 27 v okolici goriškej, 13 v Sežani.^ — Stroiki za ljudsko šolstvo so znašali: v tolminskem okraji 22.640 gld., v goriško-okoličnem 39.492, v sežanskem 22.720, v gradiščanskem 58.489, v Gorici 15.820,' skup 159.161 gld. (leta 1879 so znašali vsi stroški 151 451 gld.) Te stroške zalagajo okrajni zalogi. Ker so pa občine tii pa tam prostovoljno kaj plačale za zidanje novih šolskih poslopij in ker sta 2 šoli v Gorici državni, znižajo se skupni stroški VHeh okrajev na (okroglih) 150.000 gld.
— („Vrtecu, časopis s podobami za slovensko mladino,) prinesel je v št. 4 za mesec april naslednje gradivo: Vzpo-mladi (pesen); Mali godec (povest); O možičku in levu (basen); Kamenje za kosilo (povest); Veseli in žalostni dnevi drobne cvetlice (pripovedka) ; Starec; Mraz odhaja — vzpomlad prihaja (i podobo); Na domaČem holmci in na visokej gori (obraz iz prirode); Lončarstvo; Najlepše je doma (pesen); Kenguruj (s podobo) ; Mah; Drevesa; Drobtine; Prigovori; KratkoČasnice; Uganke in slovstvene novice. Razen tega obilega gradiva ima „ Vrtec" še muzikalno prilogo z dvema napevoma: 1. Zvonček, uglasbil Avg. Leban; 2. Šolski zvonec, uglasbil dr. B. Ipavec. — nVrtec" stoji za vse leto 2 gl. 60 kr.; za pol leta 1 gl. 80 kr.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 15. aprila. Sekcijski načelnik baron Schvvegel je dejan v pokoj, na njegovo mesto pa pride baron Maier Wa-shington.
V Peterburgu so bili denes razen Jese Uellinami vsi napastniki usmrteiii.
meji   iii-rdn isl ni.   (J.«;. I'—u n» S. pri
V. Vaš odgovor prinesemo le tedaj, če ga zdatno okrajšate in popravite tako, da list ne zabrede v kako kazensko sitnost.
Br. f)7i.
(208—3)
Kazni s natječaja.
l'o odloki občinskega zastupstva od danas razpisuje se ovim natječaj sa mjesto lieoiiik« mjestno občine H'untv» (Kotar, Volosko u Tstri).
Plaća je devet sto (i)0O) forinti!) na godinu iz občinsko kase u mjesečnih antecipatuili obročih, zatim dvie sto (200) forint ih paušala za kola, na tromjesečne posteeipatne obroke, uz uvjek, d;t je liećnik dužan rabiti kola u presnih slučajih i kad bi radi oddaljenosti potrebno bilo.
Obvezatna taksa za pohod bolestnikah iznaša 1 for. 40 novč.
Samo siromake, koje občina proglasi takovimi, dužan jo občinski liečnik lieeiti bezplatno. Spravo ljekarničke ustupa občina bezplatno.
Ostali uvjeti mogu se uviditi na glavarstvu občine. Molitolji treba da hu doktori svega liečničtva (u pomanjkanju takovih uzet će se obzir i na praktične lieenik*", ter da su podpuno vješti hrvatskomu jeziku u govoru i pismu.
Izabranomu bit ču dužnost, da za osam iboiah nastupi službu.
Natječaj traje do \i.>. aprilu uklopno.
Kastav, 10. aprila 1H81.
<d,'ii;u-s(io olM-ine.
Glavar: Munić m. p.
Unu-1 ■ i<'
(640—33)
zobe in zobovja \
postavlja po  najnovejšem   amerikanskom X
sistemu v /Jatu. viilUauitu ali veluloiilu ♦
brez bolečin.   lMoiublru z Klatuiii itd. T
Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin ♦
h prijetuim mamilom
sobni zdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
A. ANMETTO
v I^Jiil>ljaiii.
Naznanjam s\ojim p. u. kupcem in slavnemu občinstvu najuljudneje, da sem otvoril v hiši
sv. IVtra centa li. htm «15
veliko zalogu
prckajcncga svinjskega mesa.
Pri meni M dobivajo rodi mortadelu, veroiiNkf in ogerNk«* suliuno in izvrstna oijcrNkn MviiijNka iiiUNf., razen tega pravi eiiieu<lol|Nki, MvieiirHki. punuezuii in grojVrNki *ir. — Pnuhijalnica je otvorjena od zjutraj do S), ure zvečer ir. se razprodajejo navedene stvari, vse okusne in po nizkej ceni, na <lrobuo in debelo, da bode slav. občinstvo z njim prav zadovoljno.
Sč spoštovanjem
(212-2) A. Andretto.
S c. kr. av, privilegijem in kr./J&fcrfj pruskim mimster-Vs^g skim potrdilom.
Borchardtovo
aromatično (dišeče) za olepšanje in popravo
milo
kože a koži: v
(žajta) z zeli
in skušeno zoper vsakake nesnago zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr
Dr. Suiti  de  Boiitemaid-ova dišeča pasta za
zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali b\r> kr. Dr. Hartimg-ovo olje iz kitajske skorje za va-rovanje m o lepšanje las; v zapečatenih in v
steklu štenipljnnih sklenieah po 85 kr.
Dr. Keringiiier-jev dišeči krunini duh, krasna
voda za diihanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v Izvirnih sklenieah po l gld. 25 kr. in 7f> kr.
Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v štanj-scali, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 Kr.
|{alzaini< no milo iz oljke se odlikuje po oSiv
ljajočej in ohranjujočej moći za voljnost in meh-kost kože: v zavitkili po <"{5 kr.
Dr. Heringnior-jev  ras tilniki pripomoček za
barvanje las, barva prav črno, rtijavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. Hartutiff-ova zcljisčna pomada za oživljenje in /.bujenje rasi i las j v zapečatenih in v steklu Itempuanib posodicah po Ho kr.
Dr. BenngnierjeVO olje iz ztunljiščnih korenin za okrepčnuje in ohranjenje las in brade; skle-niea 1 gld.
Dr. Kocll-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skušen domai pTTpomooek za prehlad, hripavost, zaba-sanost, hrlpavo grlo itd.; v izvirnih škatljieah
po 70 in kr. Bratov Ledar-jevo balzaurićno milo iz olja ze-
meljskih orehov, prijeten pripomoček pri umilniji nežne in občutijh e kože, posebno duiuain in otrokom; po 25 kr., paket (4 kosovi) 80 kr. ■•r.'fevl ti po pripoznanej solldnostl in pripravnosti tudi v naših krajib uže priljubljeni pripomočki se dobivajo:
v Ljubljani pri , ruHli Krinper in pri Edvard Hfabrut v fcagrrbu pri lekarjih: J. J. Cejbekn in Žg. Mitlbacnu in Flor. Kiraloviču; v * '<*■. i i pri Kr. Krisperju: v Keki uri droglijeru Nikolu 1'a-vačiču v (Jarici pri lekarju Gf. li. Pontinlju; v Celovca pri lekarjih: 11. Konimetterju in pri Josip Nussbaiinierjii; v Trnlu pri lekarjih: .1. Serravallo,   K.  Zaiiottiju,    P.   i'reiidiui,;   v llo-
ijaLu pri Matevžu Fttrstu; v Vjtra/.«Hiui pri
lekarjih: A. Hochsingerju In A. Balterju; v /atlni pri lekarju N. Androviču.
Svarilo.
Svarimo pred ponet« i - < - j: s ■ ■ osobito pred
dr. Suina <le Bootemard-ovo diiečo sobno pasto in pred dr. Borchardt ovim aro* matičnim zellMnlm milom.
Mnogi ponarejale! in prodajalci ponarejenih našib priv. Btvarij MU BO uže na lHiuuJi m v 1'rugl sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v dena\r|l.
Raymond & Co.,
c.k.prir. last. torarn Jiyt/ratističiiih COStn, strarij V Berlinu. (mi—9)
Tujci.
14. aprila:
Tri tumIIcJi Zimmer, Bergstein z Dunaja. — Kohnstam iz Furtha. — Kopta iz Kotopcka. — Fuchs
iz Chrzenovva. — Terpoiitz iz Hrastnika. — Rosen-berg iz Siska. — Belmant iz Verone. — Huckenmeyer z Dunaja.
co
s
rd Q_
0
*****
s
m
•m*
1 Ep
93
8 a
9
mm
3S
t«
p
S M Ti m
> a s a
39
■k«
iS «» a
2
.«-2
»
> tO (U -JO
-a-i
o. S
*F*M H ta o
»o tf n. —:
> " '9 ^  - 6
•o- H
S  o S
— ^
J
9 a
_ rt -tf
Č3.S-2 i*
S m 3 J« rt r-
"o '5 2
=« C«
n 3 JS
Q J5
W 5
f"5 c.       g J J
ci
5.;
•jj t-"     rt    „ d
Temeljita pomoč
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim dehim na čiščenje in snaženje sokrovice In krvi in na pospeševanje dobrega prebavijenja. Najbolje to sredstvo je
dr. Roža
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi SVOJO prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo" riganje, napetost,' bljevanje, kri v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se jo v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo.
M « <tii.tr rklrnira i </i<i.. j#o# sMeniee .50 *»*.
Na stotino pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse'kraje proti poštnemu povzetju svote.
Spoštovani gospod Fra^ner!
Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Ro-zovega življenskoga balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgubila jo svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela '6 leta. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet O steklenic dr. ltozovega življenskcga balzama.
Rogatec, 15. oktobra 1880.
Se spoštovanjem Ifflibael Miklavži«,
li. št. 4'1, občina llum, zadnja poŠta Rogatec.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. llozov življ<»iiMki balzaui iz lekarne
B. Tragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajib dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in no izrecno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pra vi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca 11. i'ra^tterja. lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. '20f>— V L j ubijani: VilJ. Mayr, lekar; O. Fioooll, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar.  V Novem mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. VKameniku: Jos. Močnik, lekar.
ijt$r Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobeno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo žensko prsi trde, kadar se. otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljČkc, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prčhlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar jo koga pičil mrčes; zoper staro rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožico na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukošeenje, napilinenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ulo izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. I' škuttjicah /nt 2.i in kt:
lSalxnin za ulio*
Skušeno in po množili poskusih kot. najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nioa 1 gld. av. velj. (20U—1)
Na prodaj
je i«so<> veder
I. 1877, 1879 in suih gorio pri
.213—1)
dobrega vina (lastni pridelek i od 1880 iz vi«t*lj**kib in Hromvlj-
Lenardu
Brež i o ah
del Cutt-u,
ia Dol e n j s k e m.
Podpisani priporočam čestitenm občinstvu, posebno potnikom, svojo dobri« oskrbljeno, blizu kolo-dvora si. Peter aže 28 tel obstoječo
„Narodno gostilno'',
(„H6tel National)".
Naj vsakateri so potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z do' rim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenje.m, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežno z ledenice L'uutigainsko pivo, mnogovrstne domače in tuje botelije, likerje, domači 4 letni slivovec vsake vrste in okusne jedi, vedno pripravljene spodobno opravljene sobe z vee postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo ceno zugotovlja in__:i) Ivan HLoFOŠec.
S e r fj      ano vo
injilo x<»|ier fie&'c*,
s katerim  se pege popolnem  odpravijo;   1 kos 45 kr. Prodaja .Ion. Svoboda, lekarnar v Ljubljani, na Pieširnoveiii trgu. (ltiU—4)
Okrajna posojilnica
v Ljutomeru, registrirano društvo z neomejeno zavezo,
naznanja svojim društveni kom, da bodo imela v ue-<lelj«».' toj«-,' dne 94. aprila t. 1. v šolNkvui i»o-sio|»ji v lif utonieru ob N. uri <lopoIu<liic
OBČNI ZBOR.
V posvetovanje in sklepanje pride: a) Račun za leto 1880 z določilom o letnem do bieku in odvezi načelništva zastran tega računa; b) izločitev društvenih udov, ki društvenih pravil no izpolnjujejo; 0) volitev 15 »ulov v nadzorno svetoval stvo; d) volitev načelništva in e) volitev 3 udov v cenilno komisijo.
Ivan Kukove c,
1214) načelnik.
Izdutelj in uradnik Makso ArmiČ.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".