103. številka
Ljabljana, v ponedeljek 5. maja
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij skO-oge rske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bolgarsko narodno gibanje
za zjedinjenje Vshodnje Rumelije s kneževino.
(Konec.)
Ta članek bolgarskega časopisa natisnen je v francoskem jeziku, gotovo iz tega namena, da bi se zpznalo po Evropi, kak položaj je v resnici v Ru-meliji. Iz drugih bolgarskih časopisov se pa razvidi, da ne vodijo samo materijalni smotri Bolgarov v tem teženji po zjedinenji. Oni čutijo vso protina-ravnost razkosanja živega telesa in sklenili so pridobiti si zjedinenje vsaj v teh geografičnih mejah, katere je že Evropa priznalo Bolgarom, to je, brez Macedonije.
Nekaj tednov pred sklicanjem prvega narodnega shoda v P;ovdivu z namenom, izjaviti željo Bolgarov po zjedinenji v jedno celoto, bili so po Rumeliji od privržencev Aleko paše razposlani načrti adres, v katerih se je hvalilo delovanje Aleko paše, njegove zasluge za razvoj Rumelije, pa prosilo, da bi on še za pet let ostal na svojem mestu. Pa domoljubni bolgarski listi so takoj protestovali proti takej laži.
Prvi shod nHroda, ki je izjavi) željo prebivalstva zjediniti Rumelijo z Bolgarijo, sešel se je v Plodivu 26. februvarja. Potem je bil 4. marca shod v Papagjuristi, katerega se je udeležilo nad 1300 ljudij; število udeležencev je polagoma tako naraščalo, da so morali govorniki ponavljati svoje govore, da so jih slišali tudi oni, ki so pozneje prišli. Shod je izjavil protest proti tim, ki so moledovali za adrese za Aleko pašo in izrazil želje naroda, da se zjedini Bolgarija. Baš isti dan bil je tudi shod v Slivnem. Zhralo se je kakih 3000 ljudij, bilo je mnogo govorov, v katerih se je izjavljalo, da se Rumelija ne more ekonomično razvijati, dokler je odločena od bolgarske kneževine. Jeden govornik g. Kovadžijev je neizrečeno živo narisal zgodovino razdelenja Bolgarije s 1878 leta, io spominjal se nesrečne Macedonije, „ki je še zdaj ostala pod turško vlado". Shod je sklenil obrniti se do zastopnikov držav s prošnjo, da bi se dovolilo Rumeliji zjediniti se z Bolgarijo, kajti brez tega „se ne more razvijati niti ekonomično, niti kulturno". 4. marca je bil tudi ^hod v Tatar-Bazardžiku, katerega se je udeležilo kakih 2000 ljudij okrog cerkve.   Bilo je
sklenjeno. „Z vsemi zakonitimi sredstvami objavljati žalostni položaj dežele rn težnjo naroda", želečega se zjediniti s kneževino. Iz Slivnega bila je poslana deputacija v Plovdiv, da odda predstaviteljem vele-vlastij resolucijo naroda.
S tega časa so se shodi Širili po vsej deželi. Tako je bil 4. marca shod v Peruščici, 8. marca v Kottu, od tod je tudi bila odposlana deputac;ja v Plodiv, 11. marca bil je shod 1500 ljudij v Kazan-liku, pod predsedstvom g. G. D. Pappazoglu-ja v Haskovu, od kodar je tudi bila odposlana deputacija k evropskim zastopnikom v Plovdiv, in kjer se je shoda udeležilo nad 2500 ljudij, potem v Žeravni itd. Vlada Aleko paše je sedaj tudi začela proti tem shodom ostro postopati, odstavila je već uradnikov, ker so se jih udeležili.
To gibanje v Vzhodnej Rumeliji moralo je tudi odmevati v Severnej Bolgariji. Novi bolgarski časnik „Sredec" (št. 2. 17 marca,) izhajajoč v Sofiji, poroča, da se je v hiši dr. Šišmakova, po njegovej in inicijativi Ivankova in Šopova, kateri je osnoval nov časnik — „Otečestvo," sešel s prva privatni shod, katerega so se udeležili gg. Petko Karavelov, Gre-kov, Danev, Volkovič, Suknarov, bivši Sofijski župan, Milarov, Mbtejev in dr. — same take osebe, ki so znane in čislane v Bolgariji. Posvetovalo se je, ali je sedaj ugodno vzbuditi vprašanje o zjedinenji Bolgarije in skleneno je bilo, sklicati narodni shod v Sofiji, kar se je naznanilo po ulicah. Shod se je zbral 19. marca, na trgu cerkve sv. Kralja Militina, in udeležilo se ga je \eč tisoč ljudij; sklenena je b»la r< solucija: delati na to, da se združiti Severna iu Južna Bolgarija. — Šopovljev časopis „Otečestvo" je pisal tedaj (št. 2. 18. marca:) „Gi banje v Rumeliji se vedno bolj širi od dne do dne. — Kakor se nam poroča, hoče vzhodno-rumeljsko prebivalstvo poslat« dva deputata k evropskim vele-vlastim, da jim objavita želje vzhodno-rumeljskega naroda. Govore da je narod v Rumeliji pripravljen spuntati se, ko bi se oa mesto generalnega gubernator ja imeuoval kak Nebolgar. . .
Ofrviduo je, da to gibanje za zjedinenje Severne in Južne Bolgarije ni izvano s kakimi slučaj nostmi, a izvira iz položaja samega, iz narodnega čuta katerega ne morejo preslepiti razne zvijače. Kakor se da soditi iz bolgarskih časopisov, to gibauje ni
bilo naperjeno proti Aleko paši, kateri vsaj ni oviral Bolgarov, živeti in razvijati se po svoje, a proti temu položaju, katerega je ustvaril Berolin&ki are-opag za Rumelijo.
Samo po sebi se razume, da so vsi slovanski časniki gorko aočuvstvovali s tem gibanjem mej Bol-garji. Pa tudi tu so izjeme. , . Poljsko časopisje, ki se poslednji čas pogostem bavi s slovanskimi deli, je tudi tu pokazalo vso sebičnost poljske žlahte, katero očitajo Poljakom ne le Rusi, ampak vsi Slovani. Čujte, kaj piše Krakovski „CzasB povodom tega gibanja v Bolgariji, (št. 80. 5. aprila:) „Brzojavke prinašajo poročila o narodnih shodih skoraj v vsakem mestu Rumelije, katerim je venec nadel shod v Sofiji, katerega se je udeležilo 2000 prebivalcev, iti na vseh ehodih se sklepajo resolucije, da bi se zje-dinili obe polovici Bolgarije. Ravno isti čas je vapre-jel knez Aleksander novega diplomatičnega agenta Rusije, g Kojandra, z nenavadno častjo. Kaj pomenjt? to veliko bolgarsko gibanje, ali je naravne, ali prihaja od spodaj, ali na ukaz od zgoraj in ali to pripravlja kaj, alt so pa le na vzhodu navadno agitacije in nemirno gibanje, da nu bi pozabili tega vprašanja v Evropi, — vse to gotovo ve grof Kalnoky.u Nadalje se ta poljski časnik sklicuje na članke „Pester Lloyda,u cika na Rusijo, katera je Heveda vsega kriva, kar se godi na slovanskem svetu.
„Narodni shodi v poldivjej (sic!) Bolgariji, ti čudni in umetno vzbujeni pojavi civilizacije. Ofici-jalnej politiki knezu se nasproti postavlja politika naroda, — in v tem se vsaj vidi rusko delo!" .. . BCzas" je istpga mnenja s „Pester Lovdom, da se ne sme dopustiti, da bi se „iz želj naroda razvile kake posledice za politiko držav na vzhodu. To bi bilo priznanje i evolucije in permanentia" . . . „Pe-ster Lloydu in za njim nCzas" zahtevata, da se na vzhodu ohrani popoln status quo, kajti zjedinenje Bolgarije bi le še vzbudilo daljni apetit, katerega so Bolgari prijeli od Rukov. Od Rusije ta dva Časopisa zahtevata novih znamenj miroljubja v tem, da ustavi gibanje Bolgarov. „Ni dvojbe," — piše omenjeni list, — „da Rusija kaže svoje miroljubnost samo zato, ker upa z Nemčijo in Avstrijo doseči to, kar ni mogla doseči proti Avstriji iu Nemčiji. Naposled časopisi svetujejo Avstriji, du baš sedaj Rusijo zadrži od orijenta,  kajti sicer pojde zkozi odprta vrata v
LISTEK.
m
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. Pripovedovanje.
(Daljo.)
Tli i, r i
Perstenj se je zopet odkašljal, stegnil se i začel je pripovedovati pevajoč: . ba
„Bdi so grozni oblaki, in iz teh oblakov uzdig-nila se je strašna nevihta božja; in v tej nevihti božji pala je z nebes Golubioa knjiga. K tej Golu-binej knjigi romalo je štirideset carjev in carjevičev, štirideset kraljev in kraljeviče^ šjjjrideset knezov in knezevičev, štirideset popov ^in -popovičev, muogo bojarjev, raznih borcev, malih k^stijanov pravoslavnih. Izmej njih bilo je pet carjev: bil je Isaj car, Vasilej car, Konstantin car, Volodimer car Volodi-merič, bil je premodri car David; Jevsijevič.
„Spiegovoril je Volodimer car: — kdo izmej nas bratje, je izurjen v branji in pisanji? Kdo bi prečital to knjigo Golubino? Povedal nam o božjem
svetu : iz česa je navstalo solnce rumeno ? Iz čeBa navstal svetel mesec mlad? Iz česa so navstale mnogoštevilne zvezde? Iz česa so navstale zore svetle? Iz česa so uavstali vetrovi bujni? Iz česa so navstali grozni oblaki? Od kod so se vzele temne noči? Od kod so prišli ljudje? Od kod so prišli kristjani pravoslavni ?
„— Na to so vsi carji umolknili. Odgovoril jim je modri car, premodri car David Jevsijevič: — Jaz povem vam, bratci, o knjigi Gojubni: ta knjiga ni majhna; štirideset sežnjev je dolga, dvajset se/i jev široka; ni je moč u?digniti, ne držati na rokah; ni moč pregledati vseh njenih vrst, a čitati je zdaj nikdo ne more, pisal jo je Bogoslav Ivan, čital jo je pa Izajija prorok, čital jo je tri leta, pa pročital je samo tri liste; ko bi jaz čital knjigo — ne prečital bi časti božje. Sama knjiga se je odprla, sami so se predevali listi, same so se čitale besede. Povedal bodem vam, gospodje, ne čitajoč, a na pamet o starem, starodavnem, po starem, po pisanem.
„Solnce je navstalo iz svetlega božjega obraza; mlad svetel meBec iz božjih prsij; mnogoštevilne zvezde iz božjih očij; zarje svetle iz božje obleke;
bujni vetrovi — so božje dihanje; grozni oblaki — misli božje; noči temne so iz plašča božjega! Vsi ljudje so od Adama; iz Adamove glave prišli so carji; iz njegovega života knezi in bojarji; iz njegovih stegen — kmetje pravoslavni; nižje od teh začel se je ženski spol."
„In poklonili so se mu vsi carji: — Hvala, svetli car, modri car, naj modre j ši car, David Jesi-jevič! Pa povej nam, gospod nam še to:
„Kateri car je vseh carjev car? Katera zemlja je vsem zemljam mati? Katero morje je vsem morjem mati? Katera reka je vsem rekam mati? Katera gora je vsem goram mati ? Katero mesto je vsem mestom mati?"
Tu je Perstenj po strani pogledal Ivana Va-siljeviča, kateremu se je, kakor se mu je zdelo, že dremalo. Car je sem ter tja s težavo odprl oči iu zopet jih zatisnil; pa vsakikrat je skrivaj pogledal pripovedovalca b presunljivim in opazujočim pogledom.
Perstenj pomignii je z očmi Koršunu in nadaljeval je.
„Odgovoril jim je premodri car, David Jevsi-1 jevič! — Povedal bodem vam to, bratci:   V Golu-
vzhodno vprašanje v celem njegovem obsegu in potegne za seboj še Avstrijo" . . . „Czas" še pristavlja, da Avstrija mora dati počutiti Bolgarskemu knezu, da sedaj gre „za izpoinenje Berolinskega dogovora* a ne za njega rušenje.u H koncu vpraša ta list: ,,V Pešti to vidijo — ali pa tudi na Dunaji?"
Razuml]ivo je, da ono evropsko časopisje, ki izraža avstrijska mnenja, doli Rusijo, da hoče združiti Bolgare, razrezane po živemu telesu, a drugo je, če se v poljskem časopisji, ki ve toliko povedati o poklicu Poljske v slovanskem svetu, čujejo glasovi, ki hočejo podaljšati robstvo Slovanov, in še celo turško! . . .
Id to je vse le obrekovanje ruske politike! Zavezana s sporazumljenjem z Nemčijo za obraneuje miru na podlagi status quo, je Rusija samo nasve-tovala Bolgara Krestoviča za vzbodnorumeljskega generalnega guvernerja. Ali se bodo pe druge države ozirale ua pred!og Rusije — to je jako dvomljivo. Boje se, dotiknivši se osnov Bsrolinske pogodbe vzbuditi „prokleto vztoćiio vprašanje." Ali pa Avstrija ni prelomila Berolinske pogodbe, ko je samo začasno imela nalog zasesti Bosno in Hercegovino, potem ju pa de facto naredila za svoji proviuciji. Mari ni nasilstvo nad srbskim plemenom — bolj bistveno motenje Beroliuske pogodbe, kakor bi pa bilo zje-dineuje obeh Bolgarij, ki je naravno in neobhodno potrebno. „Rus."
Politični razgled.
Aoiijiiij«' dežele.
V Ljubljani 5. maja.
Češki klub državnega zbora imel je v soboto sejo in se je bavil z vprašanjem o ueveruej žekzuici. Rieger se je izjavi! proti pogodbi, pa je vender rekel, da odločitev prepušča klubu samemu. Poslanec Tiišer govoril je za podržavljenje te železnice. Drugi govorniki so se pa v prvej vrsti izrekli proti pogodbi, katera bi se morala predruga-čiti, a vender so dali razumeti, da ne bi bili proti podržavljenju. Klub še ni končal svojih posvetovanj. — Ravno tako tudi Hoheuwartov klub še ni pretresel do konca tega vprašanja, klubov komitet za pretresovanje te zadeve se je izreke! proti pogodbi. Kakor se sedaj kaze, bode državui zbor nekaj premen, i sedanjo pogodbo, do podržavljenja pa ne bo prišlo, vsaj dotični predlog Sehbuerer-ja in tovarišev bil je kaj slabo podjurau. Poslednji Schbnererjev govor je hudo spekel nemške liberalce in njih organe. Razumljivo je, da židovskim brezvestnim časnikarjem, pa tudi neaateriin drugim, ki za denar prernenjajo svoje mnenje, kakor kameleon barvo, ni bilo všeč, da je našteval vire, iz katerih dobivajo podkupljena. Tudi to nemškim liberalcem ni ugajalo, da je nj'h vodji, Herbstu naravnost, mnogim drugim pa po ovmkib povedal, da v svoj h volilnih okrajih ne bodo več voljeni in da nema Dunaj dovolj mandatov,  da bi mogel vse vzeti v svoje varstvo.
Takoj po zaključeuji državnega znora bode raoravMki deželni zbor razpuščen. Kako bodo nove volitve izjiale, zavisno je od tega, kako bode volilo ntndejaomisno veleposestvo. Kakor „Hlasu poroča, že razna društva in ob me v tem smislu delujejo pri velikem jiosestvu in je že precej upanja, da se ti obrnejo ua češko stran. — Matica školska v Brnu izvolila je mesto umrlega dr. Hoppe-ja dra. Kusy-ja svojim predsednikom.
K .kor „Czasu poroča, gallškl deželni maršal dr. Zibliklievicz nikakor ni posredoval pri vladi, da bi se sklical gališki deželni zbor po letu, kajti on sedaj biva v Italiji in se še ni vrnil od tamkaj. Takega  posredovanja  pa tudi ni   bilo treba, ker
vlada ne stavi sklicanju zbora nikakib ovir. — Mi nisterstvo nauka dovolilo je, da se v Levovu ustanovi posebna deželna komisija za obrtni pouk, a z naročilom, da ta komisija mora paziti, da ne bode prestopala svoje kompetence, zlasti, da ne bode segala v delokrog centralne komisije za obrtni pouk na Dunaji. S tem je storjen vsaj začetek k decentralizaciji obrtnega šolstva. Mi se tega moremo samo veseliti, ker gotovo Btrog centralizem pri obrtnem šolstvu ni na pravem mestu. Potrebe obrtoije v razuih deželah so kaj različne, zato tudi ne gre obrtnih šol snovati po jednem kopitu, ako se hoče, da bodo te šole res v konst narodom in v povzdigo blagostanja.
Vnanje ilržave.
V nemškem državnem zboru so se ueki razmere nekoliko premenile v korist vlade. Že pri glasovanji o socijalistovskem zakonu v komisiji sta dva člana katoliškega centra glasovala z vlado, v zbornici se pa upa, da jih bode še več in tako utegne biti podaljšanje tega zakona vsprejeto, dasi tudi z neznatno večino. Nemški državni zbor bode zopet pokazal, da je le orodje v rokah vlade.
Na Span|«»li<>iii nikakor ni popoluem mirno. \ Madridu so zaprli nekega podpolkovnika posadke v Cadixu. V poslednjem mestu je tudi več vojaških in civilnih oseb zaprtih, ker so ščuvali k ustaji. V Estramanduri so bili nabiti revolucionarni plakati.
V provinciji Geroni so bili na več krajih ustajn'ki tepeni iu razkropljeni.
Za kratkim odgovorom Francije na okrožnico angleške vlade, da se skliče konferenca za urejenje egiptovskih financ sledila je še dalja nota, v katerej Francoska vlada dokazuje, da je potrebuo posvetovati se tudi o drugih egiptovskih političnih iu administrativnih vprašaujih Pa tudi v Londonu se že neki pripravljeni, neki»j v tem obziru odjenjati, kajti od tam se že poroča, da Angleška sicer ne misli izključiti vsacega razgovora o drugih političnih vprašanjih, a sklepalo na| se bode samo o finančnem vprašanji. Avstrija, Nemčija, Rusija in Italija so v odgovorih na angleško okrožnico izjavile, da pojdejo ni konferenco, če se je vse druge velevlasti udeleže. Turčija pa še ni odgovotila na angleško okrožnico. Francoski poslanik ua Dunaji grof Taucher de Ca reil povrnil se je v petek iz Pariza, in v sobota imel je daljše pogovor z ministrom vnanjih zadev, grofom Kalnoky-jem. Sodi se, da je ti pogovor se vil o egiptovskem vprašanji.
„Standardov" dopisnik v Kajiri piše svojemu listu, da se je približal poslednji akt sudanske tragedije, mr. Egertou poročil je že 27. m. m. iz Berbera, da ne more biti porok za nobeno denarno pošiljatev ali pismo, ki se odpošlje v Chartum. Prebivalci poslednjega mesta so popoluem izročeni milosti ustajnikov. Mnogo Chartumske posadke je že pobegnilo in pridružilo se ustajni-kom. Berberski governer, kateremu je bilo ukazano izprazniti Berber, se je zadovolil s tem, da je objavil dotični ukaz vsled česar so prebivalci bežali proti severu, vojaki pa odšli daljo proti jugu, ter pridruždi se ustašem. Vsa dežela do Wady-ja je izgubljena. — Hussein paša Khalifa brzojavi! je iz Berbera, da Mahdijevi odposlanci šuntajo narod k ustaji okrog Berbera. Šejki v Berberski okolici dobili so ukaz, zadržati odbod čet, katere so Še ostale v Berberu. — Dongolski poročevalec „Daily Newsu prinaša naslednje date o silah in sredstvih Mahdija.
V z velikimi zgubami privojevauem El-Obeidu dobil je Mahdi egiptovsko blagajnico, poleg tega sedaj Mabdi dobiva davek, katerega so prej prebivalci egiptovski vladi plačevali. Jedro njegovih čet ceni se na 30 — 40 tisoč mož, poleg teh čet mu pa vsi rodovi, ki so z njim v prijateljskoj zvezi, morejo poslati blizu 200.000 vojnikov. Po poročilih nekega bivšega uradnika egiptovskega vojnega magazina v El-Obeidu ima Mahdi kakih 60 topov in 40.000 pušk. Tudi streliva mu ne maujka.
Dopisi.
Z Dunaja 3. maja [Izv. dop.] (Dogovor s severno železnico) je včeraj v državni zbornici dobil svoj krst. Vse hudobno dejanje in ne-hanje je iz mrtvorojenega tega deteta izganjal strahoviti vitez Schonerer. Ko se je zvršilo prvo branje vznemirjajoče te pogodbe in se je poslanec Meuger delal, kakor da bi njo hotel kritikovati, nastop« Schonerer ter prične svoj dve uri trajajoči govor. To je pela njegova metla po Avg'jevem hlevu nemško-liberalnega tabora! Najprvo je posegel v gnezdo židovskega novinarstva, čaš da so ti prepe-iičarji vsi podkupljeni in podkupljivi. Nadalje je s kovaškim kladivom potolkel apostole, ki lovijo ljudi s tem, da pravijo, severne železnice ne oode po-državili, zato ker ima cesarska obitelj mnogo delnic te železnice. To ni res: cesar je ukazal z ozirom na dotekli privilegij prodati posest delnic; a če bi to tudi bilo istina: ni jeden narodov zastopnik se po tem motiti naj ne da! Vse čeučanje — samo zavoljo Rohtschilda! Grmeči Schonerer 'je gotovo stal na trdem, ao je izustil besede: Znano je, da Rothschild je pri nas že neverjetna veliko dosegel, ker je grozil, da bode Ogersko spravil na bo-bul Š;trj sm) že tako dalječ, da Rothschildovo bogatsvo celo sega v voljo cesarja avstrijskega ali kralja ogerskega!
Če je na tem kaj žive resnice, potem smo res dalječ prišli, in pač se bi morali združiti vsi faktorji, da voljo narodov, voljo države vsvobode zlatih verig, da preprečijo, kar se strogostjo po ekonomije postavah v zadnjih posledicah dogaja, namreč, da bi bil le denar, le kapital — kakor bi rekel Lorenc Stein — „eine staatenbildende Macht"!
Tribun Scbooerer polagal je nadalje dr. Koppa in dr. Herbsta kakor dva snopa na tla ter slednjič z vso svojo masivnostjo besed zahteval, da se ima severno železnico podržaviti, ker to hoče dobro poučeno prebivalstvo, katero „bode smatralo VBacega za vedočega ali nevedočega izdajalca države ia ljudstva, kdor nasprotuje podržavljenju severne železnice.
Dogovor se je izročil na predlog poslanca Zeit-hammerja železuičnemu odseku. Stvar je pravi kvas po vseh klubih. Težavno je, rešiti se iz te zagate. Javnemu mnenju bilo bi najbolj ustreženo, da se rečeno železnico podržavi, in to bode po pravici zagovarjal vsakdor, ki stvar opazuje samo na sebi in iz pogleda na državni interes sam na sebi. Ali, ali! Bankerot v ljubeznivi sosedni polovici, težave z eksproprijacijo, Rothschildove zveze — to bode morebiti prevagalo! Stvar pa je od te strani, od strani položaja zagovarjati, ne pa, kakor to delajo vaši Ljubljanski oficijozi, — samo na sebi. Vladina pogodba je jako slaba, a oportunna je, to k večjemu!
Iz ribniške doline 2. maja. [Izv. dop. Dovolite da vam tudi jaz pošljem par vrst za cenjeni vaš list.
Naše »Strelno društvo", koje obstoji že nad petdeset let, otvorilo se bo v četrtek 8. maja. Društvo si je dalo letos na prostoru, ker je stalo do sedaj staro leseno poslopje, sezidati novo strelišče, katero bo naš trg dokaj lepšalo.
Tudi o razmerah našega „društvenega življenja" kaj malega.
binej knjigi je zapisano: pri nas bode Beli car nad carji car; on !ma pravo kristijansko vero; on veruje v Mater   božjo  in nerazdeljivo  jtresveto Trojico. Njemu se bodo vse horde priklonile,   vsi jeziki pokorili ; njegova oblast bo segla po vsej zemlji, po vsem svetu ; najmogočnejša je njegova roka, pravoverna iu pravična; in vsi se bodo uklanjali Belemu carju, kajti Beli car je vseh carjev car! Sveta Ru-Bija je vsem zemljam mati;  na njej se zidajo apostolske cerkve, kapelice in katedrale. Ocean-morje je vsem morjem mati; i^ njega je izšla katedralna cerkev, v tej cerkvi nahajajo se ostanki popa rimskega Klemena; oblilo se je to morje okrog vse zemlje;  vse reke hite  k  morju, vse  so Ocean-morju priklaujajo. Jordan reka je vsem rekam mati, v njej je krščen Jezus  Kristus,  nebeški kralj. A Tabor gora je vsem goram mati; kajti ua tej glav-nej gori se je spremenil Jezus Kristus, pokazal svojo slavo učencem svojim.   Jeruzalem je vsem mestom mati; to mesto stoji sredi zemlje in tam je stolna cerkev; v cerkvi je Gospodov grob, v njem je obleka samega Kristusa,  zažiga se neprestano dišeče kadilo, in gore neugasljive sveče."
Tu je Persteuj zopet pogledal ua Ivana. Nje-
gove oči so bile zakrite, njegovo dihanje jednako-merno. Videlo se je, da je spal Ivan Grozni.
Ataman je sunil s komolcem Koršuna. Starec je stopil dva koraka naprej. Perstenj je nadaljeval s pevajočim glasom.
„Njemu so se vsi carji poklonili. — Zahvaljujemo te ti, presvetli car, premodri David Jevsijevič! Povej nam še to, gospod: katera riba je vsem ribam mati? Katera tica je vsem ticam mati? Katera zver je vseh zveri j zver ? Kateri kamen je vseh kamnov oče? Katero drevo je vsem drevesom mati? Katera trava je vsem travam mati?
„Odgovoril jim je premodri car; — Bratci, hočem vam povedati še to: Kit-riba je vsem ribam mati: na treh kitih zemlja stoji; estrafil ptica je vsem pticam mati; kajti oua živi v morji; kadar ta ptica razprostre peruti, zagiblje se vse morje, potaplja kupčijske ladije in pomorske čolne; a ko zatrepeta estrafil ob dveh po polunoči, zapojo petelini po vsej zemlji, in začne se razsvetljevati vsa zemlja . . ."
Perstenj je pogledal po strani Ivana. Car je ležal z zaprtimi očmi; njegova usta so bila odprta, kakor bi spal. Baš tedaj, kakor na njegove besede,
zagledal je Perstenj skozi okno, da je že dvorno cerkev in strehe bližnjih poslopij osvetlje-ala daljna zarja.
In on je tiho sunil Kor?una, kateri je stop11 še jeden korak bliže k carja.
„In Indra-zver ^nadaljeval je Perstenj) je zver vseh zverij, ona hodi pod zemljo, kakor solnce po nebu; z rogom rije mati vlažno zemljo, izkopava globoke Btudeuce; pušča reke in potočke, Čisti potoke in pritoke, daje ljudem pitno in umivalno vodo. Altarski kamen je vseh kamnov oče; na belem al-tarji je sam Jezus KriBtus počival in pogovarjal se z dvanajsterimi apostoli in utrdil kristijansko vero; utrdil je vero na kamenu, in razširil knjige po vsej zemlji. Kiparisovo drevo je vsem drevesom mati, iz njega je bii narejen presveti križ; na tem križu bil je razpet sam Jezus Kristus, nebešbi vladar, mej dvema razbojnikoma. Piakun-trava je vsem travam mati. uiKo je Kristus na križu visel, tedaj je Šla Mati božja, božja porodnica k sinu svojemu razpet'ethu; iz njeuih očij so jej kapale solze na zemljo, in iz teh prečistih solz izrast la je plakun-trava; pri nas, v Rusiji režejo iz pla-kuna čudodelne' križe in jih nosijo na vratih stari
menihi, ljudje pravdverrii." (Dalje prih.)
kiZ-v-oM S*
Ono je zadnja leta zelo oslabelo.   Če se po misli da nemarno sicer tukaj nikakega „nar. društva," bi se ie vse jedno dalo kaj ukreniti, da ne bi vlekel ta na „desno" oni zopet za „levo.w
Pravi uzrok je gotovo nesloga, ki dela ,dru-štven življenje pri nas „mrtvo." Pred nedolam časom pa je prišlo v naš trg človeče, ki misli z nami burke uganiati. Všde se kakor kakšen šolski dečak; pri tem pa igra pravega komedijanta v trgu. Po gostilnah zabavljati, /dražbe napravljati, producirati se v umetnostih kakega nkaučukmandel-na,M itd. tega in dosti druzega nedostojnega ne željni, skrbeli bodemo, da mu pred ko pred zapoje „lončeni naš li.ij '. če ne bode še kmalu konec temu pobalin skemu vedenju.
Domače stvari.
t Dr. Janez Gocjala,
kanonik stolnega kapiteljna Ljubljanskega in vodja duhovnega semenišča, novoimenovani knezoškof Ljubljanski, je včeraj zvečer ob 8/4 9. uro umrl za otrpnenjem možjanov.
Dr. Gogala se je porodil 22. junija 1825 v Kranj i kot sin precej imovitih tamošnjih meščanov. V mašnika posvečen je bd 30. julija 1850, je potem nekaj časa kaplanoval, pa odposlan bil kmalu v Avgustinej na Dunaj, ter si pridobil doktorstvo sv. pisma. Mnogo let je bil profesor veronauka na Ljubljanskej gimnaziji, nekaj Časa tudi profesor slovenskega jezika. Imenovan je bil po knezoškofu Vidmarji vodjem v Alojzijevišči, katero mesto je skoraj deset let vestno in marljivo, na veliki prid učeče Be mladine oskrboval. Pred štirimi leti bil je imenovan častnim kanonikom in vodjem v duhovnem semenišči, kmalu potem pa pravim kanonikom. Dr. Gogala bil je jako sloveč izvrsten pridigar in je pridigoval še zadnji postni čas vsak petek v sv. Nikolaja cerkvi, katere pridige je obiskovalo vsakokrat polno izbranega občinstva. Neizbrisljiv spomin v zgodovini Kraniske in Ljubljanskega mesta pa si je upisal s svojim res uzornim delovanjem krščanske ljubezni za zapuščene sirote in reveže. Stoprv dr. Gogala pričel je skrbeti za boljšo odgojo do sedaj zanemarjenih deških sirot kranjskih in gotovo si je postavil trajen hvaležen spomin, pravi „monumentum aere perenino" z ustanovljenjem zgradbe in deškega zavetišča „Cjllegium Marianum", katerega je sezidal z lastnimi prištedenimi novci.
Nič manj pa nij skrbel za uboge in kot dolgoletni predsednik Vineencijeve konference sv. Nikolaja, storil je na tisoče dobrot ubogim, ki izgube s pokojnikom svojega najboljšega očeta. In kaj bi bil dr. Gogala kot knezoškof še vse storil za korist in boljšo odgojo zapuščenih sirot in revežev sedaj, ko mu ne bi bilo manjkalo fioancijaluih sredstev iu bi po svojem visokem cerkvenem dostojanstvu bil pridobil toliko večji upliv na razne kroge prebivalstva. Znano nam je, koliko je imel še lepih načrtov za ubogo mladež, kateri bodo žalibog ostali sedaj neizvršeni. Presvitli cesar
O bolezni in zadnjih trenutkih umrlega g. dr. Gogola se nam poroča, da je bil zadnjikrat v cerkvi 9. aprila popoludne in da se je ulegel veliki četrtek, ker je nekoliko obolel na nogi. Ko se je bolezen ta že nekoliko boljšala, prehladil se je pokojnik, ker je bival v neza-kurjeni sobi, in obolel še za unetjem reberske mrene. A tudi ta bolezen je precej dobro se lečila in zdravuika dr. Kovač in dr. Keesbacher imela sta upanje, da se dr. Gogola popolnem ozdravi. Včeraj v nedeljo zjutraj prosil je dr. Gogola, da se mu podeli sv. olje in papežev blago dov in popoludne proti 2. uri na-rekaval je svojo oporoko, in se precej dobro počutil. A proti 5. uri popoldne zadel ga je mrtvoud na možganih in pričela se je agonija. Vest o neugodnem preobratu bolezni razširila se je bliskoma po medu in stotine ljudij je hitelo v seminišče, povpraševat, kako se godi. Od 8/*9. uri zvečer je dr. Gogola umrl. Mulo trenutkov prej nehala je agonija in dr. Gogola je rekel k špiritualu gosp. Fliesu iu dvema gg. bogoslovcema, ki bo molili poleg njega, kličoč Marijo na pomoč: „Jaz vem, da seda] umreti moram! Molite zame!" in koj potem je izdihnil svojo blago dušo.
Gospode bogoslovce, ki so bili v domači kapeli pri molitvi zbrani, je neizmirno užalo-st-la ta vest, nič manj pa tudi vse Ljubljansko prebivalstvo brez izjeme; kajti vse je Čislalo in ljubilo dr. Gogolo.
Pogreb bode jutri popoludne ob Va5 uri.
Smrt dra. Gogole naznanila se je danes zjutraj po vseh Ljubljanskih cerkvah z zvonen-jem mrtvaškega zvona.
— (Včerajšnji „Sokolski večer")imel je hiter, nenaden konec. Jedva bo bile zvršene štiri točke zanimljivega programa, kar se razširi vest, da je dr. Gogola umrl in veselica se je h krati pretrgala, na kar je občinstvo v kratkem ostavilo čitalnično restavracijo.
— („Glas bena Matica") pridobila si je novo učno moč, gosp. Dr ob ujka, rodom Čeha, ki je včeraj doBpel v Ljubljano. G. Drobiček dovršil je konservatorij z izbornim uspehom in nadejati se smemo, da bode njega pridobitev imela najboljše posledice za naše glasbene zadeve. Vodstvu „Glas-bene Matice pa čestitamo na vedno širšem in uspeš uejem delovanji.
— (Imenovanje v deželni brambi.) Stotnik I. razreda gospod Robert Scherčak pri str. batalijonu št. 21 imenovan je poveljnikom pri kranjskem str. batalijonu v Rudolf o ve m  št. 24.
— (Umirovljen) je stavbeni svetnik gosp. Karol Pompe v Ljubljani z naslovom stavbenega nadsvetuik«.
— (Profesor Binder,) ki je bil obsojen pri Ljubljanskem c. kr. okrajuein glavarstvu, ker ju o priliki alavnosti nemških turnarčkov, govoril, naj se kranjske deželne belo-modro-rudeče zastave spleto v biče in z njimi iztirajo vsi Slovenci iz dežele, na 20 gld. kazni, eventuelno zapor, je proti tej razsodbi na c. kr. deželno vlado rekuriral, a ista je p rezi v zavrgla.
— (Občni zbor) kranjskega veteranskega društva pod pokroviteljstvom presvitlega cesarja bil je včeraj ob 9. uri. Navzočoih 160 veteranov. Predsednik g. Juraj M i ha li č pozdravil je zbor z lepim slovenskim in nemškim govorom, v katerem se je spominjal navzočnosti Njih Veličanstva o slavnostnih dneh v Ljubljani, kazal na priznanje, katero si je pridobilo veteransko društvo na najvišjem mestu, s tem, da je ustanovilo kolono za prenašanje ranjev-cev na pomoč društvu rudečega križa in konečno zaklical trikrat slava in živio Nj. Veličanstvu cesarju. Trikratni navdušeni slava in živioklici veteranov. O denarnem stanji poroča g. Skube. Dohodkov je bilo pretečeno leto 2711 gld. 33 kr., stroškov pa 2G80 gld. 76 kr., tako da je ostalo v blagajnici 30 gld. 57 kr. Podpor se je udom izplačalo 530 gld. Skupno premoženje društva iznaša 4854 gl. 29 kr. Udov je štelo društvo 345. Račun Be odobri in izreče g. Skube-tu zahvala za njegov trud, ter se mu dovoli remuneracija 50 gld., katero gosp. Skube vsprejme z izjavo, da jo bode obrnil društvu na korist. V pregledovalni odsek se izvolijo gg.: Majer, Velkaverh iu Koter. Vsprejme se predlog g. Vacel-na da dobi vsaki ud, od dneva, ko zboli skozi osem tednov 3 gld. in skozi daljših 8 tednov po dva goldi-
narja podpore, o nadalinej podpori pa odločuje odbor. Odobri se predlog g. Schaffenratba, da vsaki ud uplačuje na mesec po 10 kr., in da se iz teh novcev ustanovi podporni zaklad za udove in sirote veteranov. Pri volitvi bili so izvoljeni: predsednikom: Juraj Mihalič, namestnikom: Alojzij Schaf fenrath, tajnikom: Jernej Lic h te n egger, namestnikoma tajnika: Viljem Bischof in Kalan; računovodjema V. Bischof in Janez Skube, blagajnikom: Jakob Čik. V odbor: Brod, Blaznik, Hočevar, Horvat, Jagodnak, Zarc, Klobas, Kalan, Milavec, Škof, Špan, Velkaverh, Žgur, Zirkelbach, Ruter, Jaut, Lasekar. S živio in slavakiici na cesarja zaključi ob 1 J 2, uri predsednik zborovanje. Izid volitev se veterani z dobroklici odobravali.
— (Za živinorejce.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode v 17. dan t. m. na dvorišči. „Pri bavarskem dvoru44 na prodaj postavila 4 muri-codolske bike in dve telici.
— (Vreme.) Sušeč mesec bil je večjidel reB suh, april moker, majnik pa je precej hladen. Pravijo, da so to proroška znamenja za rodovito, dobro letino. Bog daj!
— (V mestnej klavnici) se je mesec aprila 1884 zaklalo 200 goved, 226 prašičev, 562 telet, 87 koštruuov in 714 kozličkov. Jeden ikrast prašič se je pokončal.
— (Iz   Štange)   se nam piše  1. t. m.
— Sadje vse lepo cvete. Tudi drugo lepo kaže. Vreme nas pa straši. Dežuje vsaki dan. Ravno zdaj 8/4 na 6 zv. se je pa dobro vsula toča, da je vse belo pod kapom. Bog nas varuj! — Pret. teden
— so našli mrtvega zidarja v Prežganski fari ob potu iz Trebeljevega, doma je iz Šmartuega. Jedni govore, da so ga ubili — drugi pa pravijo, da se je sam ubil. To je tudi lahko verjetao, ker bil je popolnoma pijan. To je sad žganja.
— (Poštno hraniluiurad na Dunaji) dobil je v preteklem meseci 1,832.000 gld. 81 kr. novih ulog, izplačalo pa se je 1,376.198 gld. 1 kr. Novih uložnikov priraslo je 4516. — Nemško slovenskih knjižic je izdanih do sedaj 8671, ker se jih je 1362 nazaj plačalo, ostalo jih je 73U9 v prometu. Novi poštno hranilni uradi na Slovenskem otvorili so se: v Dolenji, v Devinu, v Hoeah, v B.strici ob Dravi in v Celovci (Šent Vidsko predmestje v Kolodvorskih ulicah.)
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Slov. Bistrica 4. maja. Shod „Slovenskega društva" bil obiskan od več ko 300 kmetov, govorili so dr. Radej, drd. Dečko, dr. Gregorec, dr. Vošnjak. Vsi govori navdušeno sprejeti, slovenskim poslancem popolno zaupanje izrečeno. Dopoludne sta dr. Schmiderer in znani rogovilež Nagele, sklicala kot protidemo-stracijo ljudski shod, pa prišlo le nekaj meščanov. Na hiši, kjer je zborovalo slovensko društvo, razobesila se je v jutro avstrijska črno-žolta zastava, pa žandarmerija je krč mar j u ukazala, baje na povelje mestnega župana, kateremu je okrajni glavar llein za ta dan izročil politično oblast, da se
je morala odstraniti avstrijska za-
Stava, in ker se to ni precej zgodilo, prišla je v drugič žandarmerija z mestnim straž-meštrom in čakala, dokler ni bila avstrijska zastava s strehe vzeta. V sosedni krčmi pri Nendlu pa so nemškutarji pustili svirati godbo in kričali: Hoch Deutschland! Indignacija o tacem razžaljenji avstrijskega patrijotizma velika.
Kostanjevica 4. maja. Dve poslopji pogoreli, požarna hramba št. Jernejska dobro sodelovala, Krška požarna bramba tudi dospela in požar bil pokončan.
k Praga 4. maja. Cesarica Marija Ana umrla ob 5. uri in deset minut popoludne. Napovedano je trimesečno dvorno žalovanje od dneva pogreba.
Dunaj 5. maja. Danes dopoludne brzo-javili so skoro vsi evropski dvori cesarju svoje sožalenje.
Praga 4. maja. Vse mesto je tužno zadeto. Na vseh mestnih poslopjih so črne zastave, po vseh cerkvah zvoni se z velikim mrtvaškim zvonom. Mestni zastop skliče se jutri dopoludne, da sklene slovesno udeležitev pri žalnih obredih. Truplo se prepelje v sredo ua Dunaj.
sam je priznal velike zasluge dr. Gogale, in mu lansko leto podelil vitežki križ železne krone. Po svojem mišljenji bil je ranjki dr. Gogala verni sin svojega slovenskega naroda, dasiravno je bil izvrsten nemški go-gornik. Srčnim veseljem se spominjamo, ko je dr. Gogala v jako veselem trenotku njegovega življenja, ko je imel slavstveui govor pri otvorenji „Collegium Marianuma", rekel, da si je bilo mnogo občinstva iz nemških krogov navzočega in je govoril celo dr. Pogač ar nemški, da bode govoril slavst-veni govor v slovenskem jeziku, katerega govori ogromna večina prebivalstva naše dežele in katerega naroda revnim sinovom je namenjeno kot odgojišče novosezidani »Collegium Marianum".
Žal, da je ueizprosljiva smrt tako nenadno ugonobila tako blago dušo. Ves slovenski narod bi se bil gotovo veselil, ko bi bil doživel trenutek, da bi se bil usedel dr. Janez Gogola na staroslavni škofovski sedež Ljubljanski!
Narodne-gospodarske stvari.
O žganjepitji.
(Dalje.)
BSila kola lomi" pravi pregovor. Trezen in samoavest človek ostaue zmeren in si tudi pri pičlem zaslužku kaj prihrani, ker se boji in sramuje priti v položaj, da bi moral nadlegovati druge ljudi. Leta 1860 do 1861 je bila v Londonu jako huda zima in dela ni bilo, ker je prenehal ves promtt, tačas je prosilo miloSč'ne 130.370 Ijudij. 38 tisoč več. ko isto dobo prejšnjega leta, ali izmej vseh 7947 delavcev, ki so bili členi društva teetalerjev t j. Uc>hy ki so se zavezali, da ne pio nobene upijani l|ive pijače, ni piosil miloščine nobeden, ker imel je vsak nekaj za silo prihran;ene^a denarja. Iz ti ga je pač razvidno, da vzdrževanje alkoholnih pijač pospešuje spoštovanje do samega sebe in ohrani sposobnost sramovati se beraeenja.
Kdor se jedenk^at {gane pijače navadi, temu se tako prikupi, da težko od nje odneha. Ze duh Špirita v/budi v pravem žganiarji nepremagljivo slast. To vedo prav dobro zidovi na Poljskem iu Ruskem. Nekateri imajo nav^o, da izlivajo ob nedeljah in praznikih, kp dar gredo ljudje iz cerkve, nekaj špirita pred butiko po tleh in, kakor gredo muhe in čebele za medom, tako zvabijo brezvestni zidovi s špiritovim dubom p.vce v svoje prostore, kjer jih ne samo izmolzejo, ampak si celo za pijačo zastaviti dajo pridelke, žito še DR polji stoječe.
Pri nas vabijo smerekove vejice žganjarje in kjer se vidi tpka vejica izpod strehe, tam se gotovo najdejo žganjarji iz okolice zbrani, kateri z zabuhlimi obrazi in na pol omamljeni okolu mize sede in drug druzemu kozarec žganja porivajo.
Zunaj krčme-žganjarije pa stoji v mrazu, sestradano suho kljuse, da se človeku usmili. Prodano blago je šlo po grlu zraven je trpelo živinče, doma pa je zamudil potrebno delo.
Taki prizori vid jo se dan na dan po vaseh. Kdo je bolj kažnjiv, ali omamljeni pivec ali brezdušni krčmar, ki pivcu tako dolgo na mizo nosi, dokler domneva še kak krajcar pri njem in dokler se omamljen po klopi ne zgrudi.
Kdo bode imel pogum, ako vse to razmotriva, trditi, da ni pijančevanje jeden najglavnejših uzrokov revščini.
(Dalje prih.)
Meteorologično poročilo.
a <* Q	Čas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
3. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73359 mm. 731'73 mm. 732 01 mm.	-f 110 C sl. szh. 4.90*4*0 isl. szh. -f- 134"C  al. jz.		obl. d. jas. d. jas.	000 mm.
4. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-01 mm. 731 03mm. 731-39 mu.	-1-14-4° C 4-18 0* C -f 13 6° C	sl. jz. sl. j z. sl. jz.	obl. d.jas. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -j- 14*9° in -f- 15-5°, za 3 8° in 3'5° nad normalom.
dne 5 maja t. 1.
(Izvirno tnl«gral'»cno poročilo.)
Papirna renta.......... 80 gld. 30
Srebrna renta .... ..... 81 , 30
Zlata renta......... 101 „ 40
6°,'„ marčna renta......... 95 , 95
Akciju narodne banke ...... 854 . —
Kreditne akcije......                               . 316 „ 75
London   . ....... 121 . 50
S.obro ........... — „ —
Napoi.         .       ......... „ 65
C. kr. cekini.       ...... „71
Nemške marko .....                                    .     .»9 „ 50
4°/„ državne »reeke i/. 1. 1854   250 gld. 124 . —
Državne srećke iz 1. 1364.        100 gld. 173 „ 40
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 101 , 10
Ogrska zlata renta 6%....., 122 , 45
,                     .... 91 i 85
„     papirna reuta 5°/0    ..... 88 „ 75
5»/0 Štajerske zeroTiW. oo\ei. obli*. . 104 gld 50 kr.
Dunava reg. srećke 5",'0    .   .    100 gld. 115   , 50
Zemlj. obč. avstr. 4V,"0 zlati zast. listi 123   .    — ,
Prior. oDlig. Kluahetine zapad. zeleam>e 108   „20 ,
Priir. obte. Krrdinandove sev. železnice 107   ,   50 ,
Kreditne srečke......100 ifML 176   , 50
Rudolfov« sn-čke .... 10   „ 19   „ 50
Akrije anglo avstr. banki- .   .    12U   , 117   „ —
Tranimway-drnSt. velj.  170 ghl. a. v. 210   , 40
Banka „Slavija".
1'. t. zavarujočemu občinstvu se naznanja, da jo vi-sokoroilni gospod Anion mejni grof* Obizzl v Ciorlci prevzel vrlini zastop vzajemno zavarovalne banke ,,Nlu-Tije**' v Pragi za Goriško in flradiščansko, tdf se toplo priporoča v blagohotno podpiranje.
(305)
Glavni zastop v Ljubljani.
Svarilo.
Ćast. občinstvu naznanjam, da brez moje vednosti po moji soprogi napravljene dolgove ne plačujem.
IVE. iT.,
(304) na glavnem trgu št. 3.
T r a k u 1 j o "3C
(ploščnato glisto) prežene
dr. Blocli na, 3D-u.nsLji,
Traterstrasse 42, tudi piBmeno.      (90—7)
Št. 7402
Hazglas.
(299—2)
Pri srečkanji 120 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo 2. maja 1884 so bile vzdignene
Št. 22965 z dobitkom 20.000 gld. „  61845 z       „ 1.500 ,
„      543 z       „ 500 „
„   51188 z      „ 500 „
in št. 2120, 2425, 2569, 3174, 3650, 4591, 5295, 5710, 6039, 6462, 7098, 7319, 7827, 8317, 8400, 8791, 8874, 8949, 9550, 9840, 10655, 10950, 12012,    12518,    12751, 13158,
15148, 19365, 25193, 26773, 29454, 34672, 37921, 42245, 48701, 53606, 57945, 62401, 61981, C0337,
15576, 20036, 25414, 26826, 29476, 34831, 38179, 42880, 49459, 55041, 58062, (53097, 65195, 66502,
17209, 20490, 26413, 27487, 31001, 34929, 38544, 44698, 49933, 55169, 58911, 63774, 65276, 66969,
18131,
20594, 26494, 27506, 33324, 35247, 40131, 46051, 50615, 56284, 59594, 63954, 65497, 68409,
14690, 18455, 23019, 26717, 27595, 34184, 37275, 40902, 47068, 51437, 56726, 61181, 64424, 65667, 69294,
14903, 18663, 23652, 26743, 28940, 34222, 37869, 41632, 47687, 53024, 56772, 61376, 64746, 65971, 69673,
72404, 72766, 73090, 73590 vsaka z dobitkom 30 gl.
Od sedaj izžrebanih lozov št. 27083 z dobitkom 2000 gld. štev. 45330 z dobitkom 1500 gld. št. 33724 in 03093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 999, 1487, 2015, 2204, 2643, 2987, 3374, 3575, 3783, 4683, 5099, 5967, 7840, 8005, 8240, 8284, 9363, 10683, 10868, 11205, 11208, 11785, 12517,    12875,    14101,    14957,    15243, 15266,
16750, 19661, 24392, 25608, 29621, 34771, 44515, 50621, 51770, 6148«), 67302,
17301, 20033, 24420, 27992, 29685, 35878, 44539, 50735, 52092, 62933, 67803,
17460, 21730, 24609, 28619, 29732, 37167, 44632, 51329, 52353, 63023, 69728,
18077, 21743, 24980, 28793, 29733, 38209, 45027, 54415, 54114, 63425, 70024,
18510, 22669, 25187, 28845, 32542, 40100, 48885, 51429, 60187, 64048, 70406,
18594, 23719, 25500, 29017, 34175, 41741, 49498, 51487, 60140, 67173, 70596,
72752, 73345, 73819, 74257 in 74762 vsaka z dobitkom 30 gld. še neso izplačane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 2. dau maja 1884.
„Emetska posojilnica ljubljanske okolice"
v Ljubljani,
znižala je obresti  posojilom na menjice od 7°/0 na «1%;
taksa za .uradne stroSke" računa se kakor prej. Hranilne uloge obrestuje po 4'/i°/o-Uradni dan TNsk torek dopoludne. nrustvena pisarna je na Marije Terezije
cefitl.
(290—3) Ravnateljski odbor.
Št. 7294.
Razgla*.
(294-3)
V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljano se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, s katerimi upravlja mesto, za 1883. leto od 1. do 14. mnja t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje iu da lahko v.sak svoje dotične opazke v zapisnik sprejeti da.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan aprila 1884.
Prememba stanovanja.
Dr. JOSIP KAPLER
J c. kr. okrajni zdravnik,
£ stanuje sedaj
I v Virantovej Mši na Sv. Mola trgu,
♦ in ordinira zjutraj od 8.—9 nre in opoludne I od 12. do 1. ure.        (307—i)
♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦4
MOKA
iz najboljše prave banaške pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, (279-8>
v Ljubljani, v Slonovi h ulicah št. 50.
Ces. kr. izklj.
privilegovani
(306—1)
univerzalni prašek
se posebno priporoča vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porabe pri biči, kot odlično in pouebno ceno  sredstvo za otir - nje. umivanje in anažen|e.
Kemična tovarna, Wien, Brigittenau.
1 kilo zavitek praska za otiranje iSO kr., 1 kilo
v kovinskih škatljicah 11  Edelweiss o o kr. Dobiva se v Ljubljani pri XX. "T^7"en.cel-:n.-u.-
Prospekti iu nakazila, kako rabiti, zastonj.
Iz Trsta v Novi-Jork in Brazilijo.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih, cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „X3rIta,n.ia.isc",        4200 ton, v 15. dan maju. „     „East -<£k.:rigrlla.", 3400   „    v 10.   „ junija.
Kuj u ta za potnike 200 «ld. — Vmesni krov 60 gl«l.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na
Emlliano d' Ant. Poglajen,
generalni agent.
Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUIXE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro i (Jomuuale, v Trstu. (291—3)
Dunajski centr. živinski semenj St Man
Dniiajska   blagajnica živinskega in  mesnega  semnju St.
Mai-v oskrbljuje komisijsko prednjo na Dunajski živinski semenj prišldi tržnih predmetov po priseženih agentih, katerih skuScna marljivost bode gotovo ustrezala vsem našim pošiljavcem.
Semnji za goveda so v ponedeljek, za prešiče v torek9 za ovce in mlado živino pa v četrtek.
Živina se mora tako dopošiljati, da pride 2 dni, ali vsuj 1 dan pred semnjem. — Stroški za vožnjo, za krmljenje in semenj ter pristojbine za agente se poSMJHVcti zaračunajo po izvirnik o-nab.
Pofiiljatve naj se pošiljajo na DunujjNko živinsko in mesno bla-gajnico St. Mara. Kot pristojbina za prodajanje se bodo za govedo nadalje zaraeunilo 8/10%» Zli druge tržne predmete fl/,0 u/o zneska, za katerega se je prodalo.
Vsa naročila se točno in solidno izved6 in vsa pojasnila daje
(275—2)
VViener Vieh- untl Fleischmarkt-Cassa St. ]flarx, l% i4-ii.
Njeg. Veličanstva ♦
k r a 1 ] a.
Od visoke vlade
švedskega
privilegirani
D
Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo se ž« drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela iu trda.
Ta halzam zgladi na obrazu nastale gube in kozsive pike ter um daje mladostno barvo; polti podelnje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedee in druge nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr.
Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoczy-ji. lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Henn-u. (231—2}
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
092353
C09C