POŠTNINA PLAČANA V dOTOVINl VEČER 1 Leto XIII. j Štev. 49 TELEFON. UREDNIŠTVA J5-6? UPRAVE M-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 1. marca 1959 NAROČNINA NA MESEC. Prejemati * upravi ali po polti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25 — din Cena din 1 — Sankcija oriznania Franca Včeraj je angleška spodnja zbornica z odklonitvijo nezaupnice Chamber-lainovi vladi sankcionirala angleško priznanje španske nacionalistične vlade v Burgosu — Danes bo storil isto francoski parlament PARIZ, I. marca. Priznanje vlade generala Franca s strani Francije in Anglije ie sprožilo razvoj dogodkov, katerih posledica bo že v prihodnjih dneh likvidacija španske državljanske vojne. Prezident Azana je včeraj tudi javno razglasil svoj odstop In ga utemeljil z ugotovitvijo, da bi bil vsak nadaljnji odpor brezuspešen. Imenovanje francoskega in angleškega poslanika v Burgosu se pričakuje vsak trenutek. Včeraj je končno tudi angleški parlament z odklonitvijo nezaupnico Chamberlainov! vladi odobril priznanje Franca. POSLEDICE PRIZNANJA. LONDON. 1. marca. Včerajšnje priznanje vlade generala Franca po Angliji ln Franciji je imelo dalekosežne posledice. Predsednik republike Azana je odstopil, pariško veleposlaništvo je bilo včeral Izročeno zakonitim predstavnikom španskih oblasti, Negrinova vlada se je na vso hitrico sestala nekje v bližini Valen-ciie, da sprejme nadaljnje sklepe in Izbere novega prezldenta republike v osebi predsednika cortezov senorja Barria. Po ustavi je potrebna dvetretjlnska večina poslancev za Izvolitev novega predsednika republike, poslancev pa v tem številu ni. PREDLOG NEZAUPNICE. LONDON, 1, marca. Včeraj popoldue se je pričela v angleški spodnji zbornici velika debata o že izvršenem priznanju vlade generala Franca s strani Angllie. Delavska stranka je predlagala, da se Izreče Chamberlainov! vlad! zaradi njene politike dovršenih dejstev nezaupnica. Predlog le vseboval zelo ostro obsodbo priznanja Franca, katero je označil kot hote storjeno žalitev vlade prijateljskega naroda, kot kršitev mednarodnega prava In poudaril, da ie vlada ponovno popolnoma omajala zanpanle naroda v angleško čast. GOVOR MAJORJA ATTLEEJA. Kot prvi govornik ie napadel vlado major Attlee, ki ie govoril v interesu laburistov in naglasil, da španska republikanska vlada še vedno obvlada več kot tretjino Španije ln razpolaga z Izvežbano In dobro oboroženo vojsko pol milijona mož. Zato ni res. da je Izgubila oblast nad Španijo. Zgražal se Je nad dejstvom, da le sedaj zaradi angleškega priznanja nacionalistične vlade vsa Španija izročena na milost In nemilost generalu Francu in njegovim tulim pomočnikom. Odločno Je zahteval. na| angleška vlada poskrbi za to. da se Iz Španije odstranijo vse tuje čete, da se da Angliji odškodnina za potopljene In poškodovane ladje ter da se Izloči vpliv totalitarnih držav Iz Španije. Ponovno Je označil Chamber-lalnovo postopanje kot diktatorstvo. CHAMBERLAINOV ODGOVOR. Pri tem očitku se Je dvignil ministrski predsednik Chamberlain ter odločno reagiral na osebne napade majorja Attleeja, zlasti pa na trditev, da ie Imel parlament za norca, ker da v četrtek še ni povedat, da se pripravlja priznanje Franca. Chamberlain ie dejal, da so ga dogodki prehiteli In da Je bil storjen sklep o priznanju šele čez nedelejo, ko parlament ni zasedal. Ne gre za nlkako ialltev prijateljske vlade ali kršitev mednarodnih določil, »a] le prezident španske republike prostovoljno odstopil In Je poleg Anglije In Francijo priznalo Francovo vlado še 18 drugih držav. Zato tudi ni mogoče govoriti o omaianju javnega zaupanja v angleško čast. Postopanje angleške vlade !e bilo popolnoma v skladu z danimi dejstvi, kalti z nadaljnjim uspešnim odporom republikanske vlade v Španiji ni bilo več mogoče računati. Priznanje Francove vlade tudi ni v nasprotju interesi. Narobe, prav s prijateljstvom z vlado generala Franca bodo angleški Interesi zavarovani. General Franco ie dal angleški vladi ponovno garancijo za popolno neodvisnost Španlie od tujih vplivov. Pač pa Je angleška vlada energično zahtevala od Franca, da opusti vsake represalije proti političnim nasprotnikom. Da bo pa Franco kaznoval navadne zločince, je pač iasno. Nato Je Chamberlain prebral brzojavko Iz Bur-gosa z dne 22. februarja, v kateri se sporoča zmaga nacionalistične Španije in zahteva brezpogojna kapitulacija republikanske Španije, a zagotavlja obenem tudi popolna neodvisnost Španije. Chamberlain ie nato poudaril, da ie bila in Je v prav enakem položaju kakor Anglija tudi Franclja ter izrazil upanje, da se bodo sovražnosti v Španiji že v nekaj dneh končale In da bo šla Španija nasproti novim slavnim časom. MNENJE POSLANCA SINCLAIRJA. Major Attlee se s tem odgovorom ni zadovoljil. Kot naslednji opozlclonalnl govornik le nastopil liberalni poslanec sir Archlbald Sinclair, ki le prav lako napadel Chamberlalnovo taktiko, ki onemogoča parlamentu, da bi se izjavil o tako daleč segajočih sklepih, kakor Je bilo priznanje Franca. Žalostno Je, da sme parlament čisto proti parlamentarnim principom govoriti šele naknadno. To pa je Chamberlalnova taktika že vse zadnie mesece. Kmalu bo Anglija v položaju, da usHšI tudi prošnje generala Franca po kreditih. Verjetno Je, da bo Chamberlain tudi tedaj parlament obvestil o tem šele naknadno. Dalje je opozarjal na težkoče generala Franca, da bi se osvobodil tu-jih čet in pozval Anglijo, nai bo zlasti sledeče mesece v tem čuječna. SIR EDEN IN ZAUPNICA. Za njim ie govoril bivši zunanji mini' ster sir Anthony Eden, ki Je izrazil bojazen, da vendarle ne bi bilo res, da tvorijo podlago razmerju med Španijo in Anglijo le čisto denarni interesi, ampak želi, da bi bila podlaga trajnejša, oprta na medsebojno prijateljstvo. Skupnemu prizadevanju USA, Anglije in Francije se mora posrečiti, da se prepročljo grozo, dejstva vsaj zdai ob koncu španske državljanske voine. Toda svaril Je pred prevelikim optimizmom glede konca tujih vplivov v Španiji in priporočil pre^ vidnost. Nato Je nastopila še vrsta govornikov, ki so branili politiko vlade. V imenu vlade je vstal tudi minister za do-minlone sir Thomas Insklp. Branil Je politiko vlade, ki temelji na britskih interesih, zdravem razumu in danih dejstvih. Na kritiko delavskih poslancev, češ da Je priznanje generala Franca nezakonito, je spomnil delavske poslance na to, da je vprav delavska stranka bila tista, ki Je od leta 1920. dalje priznala nič manj kot šest nezakonitih In vstašklh vlad. Samo leta 1930. je priznala vlada delavske stranke tri južnoameriške revolucionarne vlade: argentinsko, brazilsko In bolivijsko. Nato ie parlament odklonil predlagano nezaupnico s 344 proti 137 glasovom. DANES DEBATA V FRANCIJI. PARIZ, 1. marca. Danes se bo pričela v zunanjepolitičnem odboru Irancoskega parlamenta debata o priznanju vlade generala Franca. Poročal bo zunanji minister Bonnet. Zaklonišča v Londonu in Parizu V ANGLEŠKI IN FRANCOSKI PRESTO LNICI SE Z MRZLIČNO NAGLICO PRIPRAVLJAJO NA ZAŠČITO CIVILNEG A PREBIVALSTVA PRED NAPADI IZ ZRAKA. LONDON, 1. marca. Za zaščito pred zračnim! napadi ie bilo te dni razdeljenih prvih S000 jeklenih plošč. Prihodnji teden Jih bodo razdelili 17.000, kasneje .90 tisoč, a v drugi polovici maja nadaljnjih 50.000. Po mestu kopljejo predore, v birminghamskem bo prostora za 24.000 oseb. PARIZ, 1. marca. V Južnem In zahodnem delu mesta so izkopali že 20 km zaklonišč. Globoke rove prekrivajo z že-Iezcbeton5kimi ploščami V njih bo ventilacija, električna razsvetljava In vodovod. Prostora |e že za 80.000 ljudi. BERLIN, l. marca. Po vsej Nemčiji bodo posvetili današnji dan zračni obrambi države. Vrhovni letalski poveljnik Gfiring bo govoril v radiu o pomenu in nalogah letalstva. Položaj v Palestini RAZVOJ POGAJANJ V LONDONU — N OVI NEMIRI IN SPOPADI V PALESTINI ANGLEŠKI VARNOSTNI UKREPI LONDON, 1. marca. Danes bo zborovalo arabsko odposlanlštvo in zavzelo stališče k angleškim predlogom glede rešitve palestinskega vprašanja. Včeraj je pa vlada zaslišala zastopnike Židov, toda razgovori so ostali brez rezultata. JERUZALEM, 1. marca. Zaradi neprestanih nemirov po vsej Palestini so angleška oblastva v Jeruzalemu in Hajfi prepovedala pojavljanje po ulicah vsemu angleškimi prebivalst va 24 ur. V .Hajfi j? bilo do- slej 28 mrtvih, na cesti iz Hajfe v Jeruzalem so pa našli ubitih nadaljnjih 16 Arabcev. Tu so se spopadli arabski vstaši z angleškimi rednimi četami. Zastopniki židovskih organizacij so pa včeraj izdali v Jeruzalemu manifest, v katerem groze Angliji, da bodo takoj nehali sodelovati z njo, ako ne umakne načrta, predloženega palestinski konferenci v Londonu, po katerem bi bil Židom priznan le položaj nafpflne manjšine. Zapiski Dr. Josip Tiso Po smrti patra Hlinke, ki je vodil Slovaško ljudsko stranko na bivšem Ogrskem do razpada dvojne monarhije Habsburžanov in pozneje na Češkoslovaškem do lanskega poletja, ko je v visoki starosti umrl tik pred uresničenjem slovaških avtonomističnih zahtev, je postal voditelj katoliško usmerjenih Slovakov msgr. dr. Josip Tiso. Po federaciji CSR je sestavil dr. Tiso prvo avtonomno vlado, ki ji stoji še vedno na čelu. Nekdaj demokratično orientirana Slovaška ljudska stranka je pod Tisovim vodstvom demokracijo zavrgla in organizirala avtonomno Slovaško popolnoma po totalitarističnih načelih, toda po duhovnem vzoru bivšega avstrijskega režima dr. Doll-fussa in dr. Schuschnigga. Dovoljena je le ena sama Slovaška ljudska stranka —, ki si je ustanovila tudi posebno milico, Hlinkovo gardo. Vse druge politične in sorodne organizacije je razpustila, njihov tisk pa ustavila. Kako se bo ta totalitarizem obnesel in kako dolso se bo vzdržal, bo pokazala bodočnost. Sedaj sprejema SlovaSSka svoj prvi avtonomni proračun in dobiva prve konkretne oblike nove ureditve. Odtnsv Sz Tuntil?« M. Amiot je 1. II. priobčil v »Revue de Pariš« članek »M. Daladier en Tunisie«, kjer je Mohamed Senik, predsednik tuniškega odseka Velikega sveta, izjavil novinarjem: »Francijo ljubimo, ker spoštuje islamska izročila«. O tamkajšnjih Lahih pa trdi med. drugim: »Razen nekaterih prenapetežev Italijani, stanujoči na tem ozemlju, ne marajo, da se stvari zamotajo. Prvi bi morali plačati pobite lonce. V Tunisu dobivajo od fašizma samo... čustvene koristi. Nevšečnih plati njegovih pa ne prenašajo. Žive pod francosko postavo. Trgovina gre dobro. — Davkarija je več ko mila. Sprememba bi zadela ne le te gmotne udobnosti. Mnoge družine štejejo v svojem okrilju naturali-zirance (mlade občane, poobčanjence) ali hčere, poročene s Francozi. Pomislite na srčne rane, ki bi jih zasekal prelom z njih prvotno domovino!« 100 milijonov za nakup surovin Vojaški odbor ameriškega senata je odobril soglasno predlog zakona, ki pooblašča vlado Združenih držav, da izda v prihodnjih štirih letih 100 milijonov dolarjev za nakup surovin, nepogrešljivih za časa vojne, ki pa se morajo v USA uvažati. To so n. pr. aluminij, manganova ruda in podobno. »Diplomatska službo" V dodatnem proračunu, predloženem britanskemu parlamentu, je tudi postavka pod zunanjim ministrstvom z naslednjim besedilom: »Diplomatska služba. Potovanja v interesu javne službe. Izdatki zaradi večjega potovanja oseb kakor je bilo pričakovano: 6.000 funtov.* — To so stroški za polete, ki so jih napravili Chamberlain tn njegovi spremljevalci v Berchtesgaden, Oodesberg lil Monakovo. Novi nemški propagandni filmi Hitlerjeva napoved v njegovem zadnjem govoru, da bo Nemčija začela v večji meri izdelovati propagandne filme kakor doslej, se uresničuje s tem, da sta dobili filmski družbi UFA in TOBIS navodila za izdelavo več propagandnih filmov. Največjo skrb posvečajo filmom, s katerimi bodo Nomci delali propagando za kolonije. Oboroževanje Holandije EKSPOZE VOJNEGA MINISTRA VAN DIJKA V PRORAČUNSKI DEBATI. OBMEJNE UTRDBE, LETALIŠČA IN NOVE BOJNE LADJE Maribor. 1. marca. Iz spremembe kurza v Beogradu in deklaracije nove vlade g. Dragiše Cvetkoviča izhaja, da smo se končno približali času, ko se bodo reševala tista naša notranjepolitična vprašanja, ki so dvajset let povzročala neprestana trenja, nesoglasja in ovire za zdrav napredek: vprašanja dokončne ureditve sožitja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni državi Jugoslaviji. Rešitev teh vprašanj ne bo manjše važnosti, kakor je bila pred dvajsetimi leti ustanovitev naše države, [ti spričo tako odločilnih dogodkov, ki se jim bližamo, se moramo Slovenci resno vprašati: ali in kako smo na vse to pripravljeni? ^ Strankarsko-poiitiČno smo razcepljeni Slovenci dandanes dejansko le na dva tabora, na slovenski del JRZ, ki je po svojem svetovnem nazoru in še po marsičem nadaljevanje bivše SLS, In na tako imenovane naprednjake. Medtem pa, ko je prvi tabor vsaj organizatorično homogen, je drugi razcepljen na nešteto sku pin in skupinic, ki so prav zaradi te razcepljenosti brez moči. Prvi tabor je zavzemal do vprašanj, pred katerih rešitvijo stojimo, že od začetka Jugoslavije več ali manj določeno stališče. Ta tabor je stal na stališču slovenske narodne samobitnosti in zahteval avtonomijo. Te avtonomije sicer nikoli ni obvezno in dokončno formuliral, kar mu je omogočalo vselej veliko taktično prožnost v posameznih položajih, ko je bilu. pr. v opoziciji nasproti Beogradu, ali pa ko je bil tam v vladi. Včasi je govoril o rederali aciji, včasi le o avtonomiji, ki ni tako jasno formuliran pojem, kakor je prvi, kajti v njem so mogoče neštete variante od zgolj upravne do popolne narodne avtonomije. Drugi, napredni tabor v tem pogledu nikoli ni bil tako enoten. Njegove posamezne frakcije so zavzemale nasproti problemu notranjega sožitja najrazličnejša stališča, od federalizma do centralizma in narodnega unitarizma. Skupina dr. Kramerja je bila v vseh časih in pod vsemi različnimi firmami vedno unitaristična in centralistična, enako skupina socialnih demokratov, dočim so bili kmetijci včasi federalisti, včasi avtonomisti, včasi pa unitaristi. Samo najnovejše frakcije kme-tsko-delavskega gibanja so se že spočetka deklarirale kot federalistične. Prav v tej razcepljenosti v našem najvažnejšem vprašanje je pa zapopadeno glavno bistvo vse tragedije slovenskih naprednjakov v Jugoslaviji. Tu je bil poglavitni vzrok, da enotna slovenska napredna fronta nikoli ni bila mogoča in da se na-prednjaštvo tudi nikoli ni moglo razviti do resničnega gibanja širših množic. Kajti širše slovenske množice že po svojem instinktu nikoli niso bile dostopne za unitarizem in centralizem, v katerem naj bi se Slovenci odpovedali svoji narodni samobitnosti. Te množice so pravilno pojmovale, da smo Slovenci prišli v Jugoslavijo zato, da bi se z njeno pomočjo ohranili in nemoteno dalje razvijali kot Slovenci, ne pa zato, da bi se utopili v nekem nemogočem jugoslovenstvu. Kakršna je bila delitev naprednjakov do tega vprašanja prej, je več ali manj nespremenjeno tudi sedaj. To pa velja v resnici samo za vodstva, pravilneje voditelje, kajti tudi med naprednjaki so dan danes unitaristi že v veliki manjšini. Spoznali so namreč, da so šilili voditelji v unitarizem bolj iz opozicije proti »klerikalcem«, kakor iz resničnega notranjega prepričanja. Ako bi bili »klerikalci« unitaristi, je zelo verjetno, da bi bili ti »naprednjaki« federalisti. Na tej strani torej še vedno ni enotnosti. Na nasprotni strani pa prav sedaj, v tem najvažnejšem tre nutku, ne vemo kaj naj pomeni njihov avtonomizem, ker nain niso še nikoli podali dokončne, jasne in obvezne definicije. Okvir poudarjane zahteve po »avtonomiji« je tako širok, da ne more zadovoljiti ue lastnih pristašev ne prothinita-ristov nasprotnega tabora. Tako stojimo sedaj pred najvažnejšo odločitvijo o nadaljnji usodi našega naroda prav tako brez trdno določenega vsenarodnega programa, kakor smo stali usodnega leta 1918 in to svojo desorien-tiranost tako krvavo plačali z izgubami na vseh štirih straneh! Morda bodo gospodje pri slovenski JRZ dejali, da oni že vedo, kaj hočejo, toda ta odgovor ne bi mogel zadovoljiti. Ne, gospoda, reševa- HAAG, 1. marca. Holandski vojni minister van Dijk je pri debati o proračunu za vojsko v parlamentu podal ekspoze o oboroževanju Holandije in naglasil, da ji njen strateški položaj v Evropi kakor tudi v Holandski Indiji nalaga dolžnost, poskrbeti za zadostno obrambo. Doslej so bile zgrajene vzdolž nemške meje že številne obrambne postojanke, v kratkem pa se jim bodo pridružile še nove. K obrambi bo pritegnjen tudi sistem prekopov, ki bo omogočil v primeru napada spraviti pod vodo velike pokrajine in tako onemogočiti sovražno napredovanje. Ho- BUKAREŠTA, 1. marca. Ministrski podpredsednik, notranji in vojni minister Calinescu je dal poročevalcu dnevnika »Pariš Soir« izjavo o narodnih manjšinah, v kateri je dejal, da so v Romuniji vsi državljani pred zakonom enakopravni in so tudi tujerodci deležni vseh jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in ostalih pravic. Prijateljsko sodelovanje z narodnimi manjšinami se kaže tudi v tem, da so pristopile sedaj prostovoljno k Stranki narodnega preroda. Iredentističnih akcij pa Romunija nikoli' nikomur ne bo dovolila BERLIN, 1. marca. Alfred Rosenberg je objavil v listu »Der SA-Ftihrer« razmišljanje o izoblikovanju miselnosti članov napadalnih oddelkov nacionahio-socialistične stranke, v katerem pravi med drugim, da je posebna odlika nacionalnega socializma, da ustvarja tipizirane ljudi, t j. tip človeka, ki ima vse od zadnjega vojaka do najvišjega vodje en in isti svetovni nazor in eno in isto TRIPOLIS, 1. marca. Po desetdnevnem inšpekcijskem potovanju v Libiji se vrača maršal Badoglio v Rim. LONDON, L marca. Po poročilu Reuterja je Henderson v Spodnji zbornici opozoril na dejstvo, da pošilja Italija v zadnjem času v Libijo nove čete, med katerimi so tudi nemški vojaški strokovnjaki. PARIZ, 1. marca. Generalni guverner Maroka Nouges je bil včeraj sprejet pri zunanjem ministru Bonnetu. Rim, 1. marca. Listi poročajo, da pošilja Francija velike količine vojaškega materiala v Tunis. Za obrambo Tunisa pred zračnimi napadi kopljejo v vsej naglici številne zaklone. Na obali je postavljenih več protiletalskih baterij. PARIZ, 1. marca. Francoska vlada je sklenila včeraj, da se loti takoj vojaške organizacije Indokine. Včeraj je že začela delovati nova tovarna vojnih letal s kapa-citetb 500 strojev na leto. BULLAWAYO, 1. marca. Včeraj so se sestali predstavniki vseh političnih strank Južne, Srednje, Vzhodne in Zahodne Afri- nje naše bodoče narodne usode v Jugoslaviji ni zadeva nobene stranke, ampak je neizogibno zadeva vsega naroda brez razlike strankarske pripadnosti. Posledice te odločitve bo čutil slovenski narod tudi še tedaj, ko JRZ že davno ne bo več in ko bodo pri nas zavladali že popolnoma novi idejni in nazorski tokovi. Zato ne moremo priznati nobeni politični ali nazorski skupini, pa če trenutno morda tudi predstavlja večino naroda,, da landija bo povečala svojo vojsko, motorizirala nadaljnje čete in zgradila tudi več novih letališče. Svojo boj. mornarico izpopolnjuje po programu iz leta 1930., ki je določil, da se do leta 1941. zgradi 40 novih bojnih enot. Med drugim sta v gradnji tudi dve veliki križarki najmodernejše konstrukcije, ki bosta sprejeli na krov lahko tudi letala. Mornarica je namenjena predvsem za obrambo Holandske Indije. Van Dijk je izjavil, da nima Holandija z Veliko Britanijo nobene obvezne vojaške pogodbe. in tudi ne bo prostovoljno odstopila niti pedi svoje zemlje. Tuje narodne skupine, tudi nemške in madžarske, so bile naseljene na strnjenem romunskem narodnem ozemlju v času, ko je romunski narod ječal pod tujo nadoblastjo in ni mogel sam odločati o svoji zemlji. Zato njihovi potomci ne morejo zahtevati, da bi se romunski narod na svoji lastni zemlji odrekel suverenosti ali da bi jo zaradi tega komu odstopal. Romunija je močna dovolj, da se bo v primeru potrebe branila. mišljenje v vseh zadevah. Vzgoja enotnega, popolnoma izejiačenega tipa nemškega človeka bo onemogočila tudi v bodoče vse poizkuse eventualnih sovražnikov nacionalnega socializma, da bi zasejali med nemški narod svoje razdiralne ideje in tako porušili stavbo, ki jo je Hit-ter zgradil. Popolni cilj pa bo dosežen šele tedaj, kadar bo tipizacija segla do poslednjega nemškega človeka. ke in soglasno sprejeli resolucijo, po kateri ne sme Anglija odstopiti niti pedi svoje zemlje v Afriki. Rutka nadoblast v Slnkiangu TOKIO, I. marca. Po poročilih iz Khola je prišla kitajska proVinca Sinkjang (Vzhodni Turkestan) popolnoma pod sov-jetsko-rusko nadoblast. V dežeii je sedaj okoli 10.000 ruskih vojakov. Posebni močni oddelki motorizirane vojske so v Hani in Urumčiju, dočim je Kašgar po6ta! gospodarsko središče boljševiške oblasti. Tudi carinska uprava v Singfingsiju na meji Sinkjanga in Kansuja je v rokah sovjetov. Ruse podpira v Sinkjangu kitajski general šengeetoaj z 20.000 možmi. Glavno mesto sosedne province Kansu, Lan-Čov ,so v zadnjem času že ponovno bombardirala japonska letala. CIANO V KRAKOVU. VARŠAVA, 1. marca. Po velikem lovu v bialoviških gozdovih je Italijanski zunanji minister Ciano sinoči v spremstvu Becka odpotoval v Krakov in položil venec na grob maršala Pilsudskega. bi si prisvojila monopol pri reševanju tega našega zgodovinsko - življenjskega vprašanja. Nasprotno, zahtevamo da se nam jasno obrazloži stališče do njega in da se dovoli javna diskusija, iz katere naj se šele izkristalizira vsenarodno slovensko stališče nasproti Beogradu, v katerem se bo problem reševal in rešil z enakopravnim sodelovanjem in sporazumom med Slovenci, Hrvati in Srbi! -r. Proračun angleškega mornariškega ministrstva LONDON, 1. marca. Včeraj je angleški parlament sprejel proračun vojne mornarice za leto 1939, ki je največji v mirni dobi v vsej angleški Zgodovini sploh. Znaša namreč 153 jz milijona funtov, ali 40 milijard dinarjev, 6 milijard dinarjev več kakor lani. Vendar je že sedaj gotovo, da bo prihodnji mornariški proračun še znatno večji. Ve čkot polovica letošnje vsote bo krita z najetim posojilom. Iz te vsote se bodo zgradile sledeče enote: 2 linijski ladji, 1 nosilec letal, 4 križarke, 2 flotilji rušilcev, 4 flotilje podmornic, 45 zaščitnih ladij, 10 tninonoscev, 16 motornih torpe-dovk ter cela eskadra pomožnih ladij. Obenem je bil sprejet proračun za pomorsko letalstvo, ki znaša lll/i milijona funtov ali 3 milijarde dinarjev, kar je dvakrat več kakor lani. Stalež mornarjev se bo v tem letu povečal od 190.000 na 250.000 mož. Pričetek konklava VATIKAN, 1. marca. Reuter. Davi ob pol desetih so se s svečano mašo začele svečanosti v zvezi s konklavom. Trije ameriški kardinali, dva iz Severne in eden iz Južne Amerike, še niso prispeli v Ostio, vendar jih z gotovostjo pričakujejo do poldneva, tako, da se bo prvo glasova-vanje pričelo popoldne. Bolgarski kralj v Beogradu BEOGRAD, 1. marca. Včeraj dopoldne se je, vračajoč se iz zahodne Evrope, pripeljal sem bolgarski kralj Boris, kjer je ostal gost Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. NAŠE PRIZNANJE FRANCA. BEOGRAD, 1. marca. Jugoslovanska vlada jc včeraj uradno priznala vlado generala Franca. SOUDAN NOVI MANDATAR. BRUSELJ, 1. marca. Kr&Ij je poveril s sestavo nove vfhde dr. Soudana. Odbor dveh kasacijskih^sodnikov in generala ima nalog, preiskati afero flamskega profesorja Martensa, ki mu očitajo veleizdajo med svetovno vojno. NOVE DEMONSTRACIJE V VARŠAVI. VARŠAVA, 1. marca. Včeraj so bile v Varšavi ponovno ogromne demonstracije poljskih dijakov zaradi gdanskih dogodkov. Demonstracij se je udeležilo 10 tisoč akademikov, tako da je morala policija večrat poseči vmes. Zahteva poljske vlade po zapretju gdanske politehnike je bila sprejeta. Gdanski senat je politehniko takoj zaprl. Poljski študenti so bili kaznovani z denarnimi globami. ARETACIJE V SOFIJI. SOFIJA, 1. marca. Policija je včeraj aretirala 30 članov Cankovljeve stranke zaradi rušitve javnega reda. MOČ CANGKAJSKOVE VOJSKE. LONDON, 1. marca. Kitajski veleposlanik v Londonu Kotajči je včeraj v Liverpoolu izjavil, da šteje trenutno kitajska vojska 2,400.000 izvežbanih mož. REMEDURA V AVSTRIJSKIH DRUŠTVIH. DUNAJ, 1. marca. V prejšnji samostojni Avstriji je bilo na 6 in pol milijona ljudi 115.000 društev in organizacij, tako da je odpadlo eno na vsakih 50 ljudi. Nova oblast je vsa ta društva razpustila ali pa združila, tako da bo ostalo vsega samo še okoli 5000 društev in orgnizacij, ki bodo morala biti seveda vsa nacional-no-socialistična. Remedura se nanaša pa tudi na razne zadruge. Premoženje, ki se zapleni, znaša 2 milijardi mark. Uporabljeno bo deloma za preostala društva, deloma pa za omogočitev novih zaslužkov delovnim ljudem. Enaka usoda je zadela tudi društva v Sudetih, kjer jih je bilo 34.000. Toda tudi nova društva ne bodo sam6stojna, ampak podrejena zvezam iz starega rajha. ORIENTALSKA VLADARSKA POROKA. KAHIRA, 1. marca. Iranski (perzijski) prestolonaslednik se bo jutri vkrcal v Bejrutu na jahto egiptskeda kralja, ki ga bo prepeljala v Aleksandrijo, od koder krene dalje v Kahiro, kjer se bo poročil s kraljevo sestro. BORZA. Curih, 1. marca. Devize. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.62, Nevv-york 439.78, Milano 23.13, Berlin 176.50, Praga 15.05. Vremenska napoved. Menjajoče, toda precej močno oblačno, večinoma brez padavin. Hladito v višjih lesah. Calinescu o narodnih manjšinah ROMUNIJA SPOŠTUJE PRAVICE NARODNIH MANJŠIN, NE BO PA NIKOLI ODSTOPILA NIKOMUR PROSTOVOLJNO PEDI SVOJE ZEMLJE Tipiziranj e nemškega naroda ALFRED ROSENBERG PRAVI. DA SE MORAJO VSI NEMCI IZENAČITI IN POSTATI ENOTEN TIP Z ENOTNIM PREPRIČANJEM IN VOLJO. Gibanje v kolonijah ITALIJANI IN FRANCOZI POVEČUJEJO SVOJE POSTOJANKE V SEVERNI AFRIKI. OBOROŽITEV INDOKINE. KOLONIJE PROTI VRNITVI. Smernice pok. Pija XI in Slovenci dr. Igor Rosina SsssiLssBisti Opozicija sodeluje v debati Davi se je začela v narodni skupščini načelna debata, za katero se je prijavilo tudi 18 govornikov opozicije, torej razen Joče Jovanoviča m Petra Živkoviča vsi opozicijski poslanci. Prvi opozicijski poslanec je dr. Miloš Tupanjanin. Z zanimanjem pa se pričakuje tudi govor zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Zemljoradniški klub Poslanci zemljoradniške stranke v narodni skupščini so konstituirali poseben klub, ki mu predseduje šef stranke Joca Jovanovič. O depolitizaciji uradnlitva Objavili smo že vsebino par. 84 lin. zakona, po katerem se namerava popolnoma depolitizirati osebje finančne kontrole. »Hrvatski dnevnik« poroča sedaj, da je vlada dr. Stojadinoviča imela namen odvzeti sploh vsem uradnikom pravico političnega udejstvovanja ter piše: »Tekom treh skupščinskih volitev, ki so bile v zadnjih desetih letih, so se državni uradniki večkrat pritoževali, kako se z njipii postopa. Slišali pa so se tudi glasovi, ki so priporočali, da se uradnikom sploh odvzame volivna pravica; kajti če ne morejo brez strahu glasovati po svojem prepričanju, potem je najbolje, da se jim ta pravica tudi odvzame, ker bi se na ta način znebili velike neprijetnosti. Samo po sebi se razume, da režimi, ki so v prvi vrsti računali pri volitvah na uradniške glasove, tega niso izvedli, ker bi se jim to hudo maščevalo. Čeprav bi se ne mogli strinjati s tem, da se odvzame uradništvu glasovalna pravica, vendar je neobhodno potrebno izvesti med uradništvom depolitizacijo, ali tako, da zavisi uspeh in napredovanje uradnika samo od njegove sposobnosti, marljivosti in poštenosti. Mnogo ljudi se je sedaj povzpelo na visoke položaje in preskočilo svoje tovariše samo zato, ker niso bili samo uradniki, marveč tudi straiK karji, ki so poslušali razne ukaze celo tedaj, ko za to niso bili primorani.« Beograjski tisk In hrvatsko vprašanje G. Ivo Grisogono, bivši poslanik v Buenos Airesih, ki je bil nekoč pristaš narodnega edinstva in unitarizma, je napisal v »Obzoru« članek, v katerem očita beograjskemu tisku, da je vedno šel preko hrvatskega vprašanj* molče. »Ob-zor« pravi v polemiki s »Hrvatsko stražo«. da je Grisogono, ki je bil nekoč jugoslovansko orientiran, pri volitvah leta 1935. ter lani volil dr. Mačka. Kako so ovirali kulturno delo Na občnem zboru »Seljačkega kola«, kmetsko-prosvetne organizacije SDS, je predsednik Adam Pribičevič orisal težave, ki jih je organizaciji delal bivši' režim.' Organizacije »Seljačkega kola« niso bile dovoljene izven savske in primorske banovine. Člani niso smeli nositi znakov. Oblasti so sporočile, da ne dajo dovoljenja za gradbo kmetskih domov. Na zboru je govoril tudi dr. Srgjan Budisavljevič ter dr. Bičanič in dr. Mačkov delegat dr. Šol. Sestanek 3NS v Mariboru Po občnih zborih organizacij JNS v Mariboru, ki so bili sinoči v gornji mali dvorani Narodnega doma, je bil članski sestanek mariborske omladine JNS. Značilno je. da je bilo na tem sestanku več starejših poslušalcev kakor pa omladin-cev. Sestanek je vodil predsednik OJNS g. Žiger. Glavni govornik senator dr. Kramer je v svojem političnem poročilu opisal položaj pred volitvami ter opravičeval postopanje JNS, češ da je bilo tako postopanje za reševanje hrvatskega vprašanja potrebno. Nato je orisal namere bivše dr. Stoiadinovičeve vlade, zlasti pa njen osnutek finančnega zakona. O lokalnih razmerah dr. Kramer ni govoril. V debato so posegli nekateri starejši poslušalci. Poleg dr. Kramerja sta bila na sinočnjem zborovanju tudi bivša poslanca Lukačič m Prekor-šek. Katoliška cerkev stoji pred odločitvijo, da si izbere novega poglavarja. V rimskem škofu, ki je kot tak največji duhoven svoje cerkve, je koncentrirana vsa duhovna oblast katolicizma; on je avtoriteta, ki ima edini pravico in moč, dajati sam smernice in naloge vsej cerkvi in nje vernikom. Zato tudi nam ni vseeno, kdo bo oni, ki bo zasedel stolico sv. Petra, pa bilo, da smo tudi ožigosani za poslednje viteze svobodne misli, ali liberalne katolike, ali brezverce od rojstva, ali kakor koli. Kajti z mogočnostjo svoje besede zamore usmerjati v marsičem tudi duhovno pot našega naroda. Ves današnji demokratični svet ne glede na politično usmerjenost In celo ne glede na konfesionalno pripadnost si želi, da bi ta novi mož sledil smernicam pok. papeža Pija XI. Baš svobodomiselni Slovenci — da uporabim ta tradicionalni ločitveni kriterij — si tega želimo nafrolj. Kajti če bo temu tako, potem se nadejamo, da bo morda še naša generacija doživela likvidacijo onih nezdravih razmer našega javnega in tudi verskega življenja, katerih poglavitni vzrok vidimo v našem slovenskem političnem katolicizmu, v klerikalizmu kot materialni organizaciji cerkve, ki je tako marsikateremu izmed nas že od mladosti sem zagrenil, če ne celo zaprl pot do verskega doživljanja. Pri nas v Sloveniji nismo imeli možnosti, občutiti oni veliki obrat, ki je nastal s pok. papežem Pijem XI. v zgodovini rimske cerkve. Pod njim se je pred desetletjem katoliška cerkev z lateransko pogodbo, expressis verbis le za Rim in Italijo, simbolično pa za ves svet, odrekla vsakemu zahtevku po posvetni oblasti. Po besedah evangelija, da »moje kraljestvo ni od tega sveta«, se je odrekla cerkev političnemu pokretu, smatrajoč, da bo zamogla kot zgolj velika moralna sila, kot regeneratornl duh. pokret tembolj učinkovito vplivati na neuravnovešenost evropskega duhovnega življenja. Iste smernice so dane na pot tudi od Pija XI. ustvarjenemu pokretu katoliške akcije, kjer je izrecno obsojena tendenca organiziranja in ohranjevanja tzv. političnega katolicizma pod vodstvom klera stoječih katoliških strank. Vsaka politič-no-strankarska agitacija v imenu vere mora v duhu katoliške akcije vero omadeževati. Škofje in dlhovniki pa ne smejo delovati v nobeni stranki — tudi pisati ne smejo v liste katere koli stranke. Ves kler, je poudarjal papež Pij XI., mora biti izven In nad strankami. (»Križ na gori«, št. 5—6, 1930., str. 90.) Mi nismo imeli vtisa, da se je pri nas delovalo v smislu teh smernic pokojnega poglavarja rimske cerkve. Če smo na to opozorili, se nas je ozmerjalo z brezverci, ciniki In izkoreninjenci. Tudi se ne more zanikati, da so se v našem slovenskem katolicizmu, ki je ostal povsem povezan z bivšo Sl. ljudsko stranko, očitno kazale in propagirale tendence tzv. totalitarnega katolicizma po vzoru biv. Šušnikovega režima v Avstriji ali sedanjega režima na Slovaškem. Ml smo upra vičeno imeli vtis, da je biv. Slov. ljudska stranka zasužnjila cerkev ter si podredila vso duhovščino, ki ji je služila kot glavni politični propagator ter postala tudi organizacijsko ogrodje stranke. Končno smo prišli tako daleč, da se je tudi s strani duhovščine proglašalo za krščanskega moža vsakega pristaša svoje stran ke, četudi Je bil lump, za brezverca pa vsakega pristaša nasprotne stranke, pa četudi je bil pošten ali celo‘tudi veren. Lahko bi rekli, da smo bili blizu situaciji, kjer je strankarska legitimacija nadomeščala krstni list in zahtevo po krščanskem življenju. Ali je potem čudno, če velik del našega naroda v našem klerikalizmu in njegovih emanaciah ni videl drugega kot potrdilo one znane izpovedi kardinala velikega inkvizitorja iz »Bratov Karamazo-vih«; Obvladati, pa bilo s silo vest človeka, da se obleče škrlat Cezarja; divjo željo za gospostvom nad svetom, pa bilo, da se pade v vse tri skušnjave, ki jih je postavil satan Gospodu v puščavi?« Verstvo še ni pripadnost, pa četudi katoliški stranki. Verstvo tudi ni zgolj nauk, ki je le teorija verstva; ono je predvsem moralka, praktično življenje po nauku: ljubezen, humaniteta, strpnost itd., vse ono, kar daje še-le versko polnost in kar šele zamore dvigniti celo življenje vernika. Tu pa smo trdili in še trdimo: ne le mi šolanci, tudi naš preprosti narod v svoji ogromni večini je občutil in še občuti kot obremenilno in kot moralno nepravilno, če se je ves akcent verstva polagal — niti ne na nauk, temveč na politično pripadnost kaki stranki, ki je smatrala, da ima katolištvo v zakupu; poglavitna stran religioznosti pa je ostala v senci. Tudi naš preprosti človek izlušči iz verstva nravstvo in na tem temelju hoče, da se organizira socialno s ož i t j e. Kajti dobro čuti, da je nauk lahko podvržen skepsi, ne pa tudi moralno življenje, življenje po desetih božjih zapovedih, pa bilo to potem tudi življenje svobodomisleca, naprednjaka ali kogarkoli. AH ni čudno, da pri nas število pretepov, ubojev, tatvin, alkoholizma in kar je značilno — celo krivih pričevanj vedno raste, namesto da upada, pa čeprav nam vedno znova zatrjujejo, kako je vodno bil In kako je še vedno slovenski narod edinstveno prešinjen resničnega katoHštva; tako zelo, da niti svojega volivnega glasu ne zaupa drugemu kot samo onemu, ki ga priporoči domači gospod župnik. Ne, ni v tem vzrok, kakor bi nam radi dopovedali, da baje niti v Avstriji, še manj v Jugoslaviji nismo imeH še pravih »klerikalnih režimov«, kar da se kaže najbolj v tem, da celo lahko kritiziramo. Celje, 1. marca. Na pobudo CKT je knjigarna Goričar ob lanski kulturni reviji Celja priredila okno Franceta Prešerna, kjer je bila zbrana večina njegovih tiskanih del. O Prešernu je v Ljudski univerzi predaval prof. g. Stele, veliko razumevanje za Prešerna kot mejnika med dvema doba-tna našega naroda pa je pokazalo celjsko učiteljstvo, ki je med prvimi zbralo za odkup Prešernovega doma blizu 600 d'n* P° nekaj takih temeljnih kamnih je sledila široka akcija; celjska šolska mladina je zbrala 5383.50 din, vsa slovenska mladina’ 151.759 din. Obljubljeno je bilo, da bo podan o tej akciji javen obračun, pa ga še doslej ni bilo. Le Katoliško prosvetno društvo prireja predavanja, katerih namen je predvsem podajanje tega obračuna. O tem je bilo uradništvu poslanih več dopisov, iz enega med njimi citiramo nekaj stavkov: »...Dal je vsak, kdor je le mogel in preko mladine so dajali starši, da pomagajo Prešernovemu rojaku pisatelju g. Finžgarju realizirati njegovo misel. Vsa javnost brez razlike je bila za to vneta in tudi učiteljstvo ima na uspehu precejšnje zasluge ... Napovedanega javnega obračuna o akciji še ni. Pač pa se ta podaja na večerih Prosvetnih društev — kar je prav, toda to je namenjeno le določenemu krogu ljudi Ker pa se ni denar zbiral le med njimi in se od drugih ni odklanjal, smo mnenja, da ni prav, da se skuša celo tej stvari dati nekak monopolni pečat...« Nekajkrat smo zadnje tedne slišali med občinstvom in kulturnimi delavci take besede. ki jih objavljamo kot skromno opozorilo. Predsinočnjim je na večeru Katoliškega prosvetnega društva predaval o Prešernu pisatelj g. Finžgar. Pokazal je veličino tega pesnika, katerega rojstno hišo smo odkupili združeni, da poudarimo vrednost tega slovenskega genija. Slovenci smo hudo obremenjeni s kul- »Martin Kačur« in »Hlapci« nam govore sicer drugače; toda tudi če bi si naš politični katolicizem osvojil kot »totalitarni katolicizem« vso politično oblast v Sloveniji, nas poslal v koncentracijska taborišča in nam zamašil usta, ne bi bilo drugače. Začelo bi kričati kamenje. Kajti na tej poti in v tej smeri ne leži bodočnost slovenskega naroda. Mi hočemo postati narod Čopa in Prešerna, ne Bleiweisa in Luke Jerana; in tudi dekana Dagarina ne. Saj baš v teh dneh praznujemo žalostno devetdesetletnico njegovega kulturnega dejanja, -ko nam je zažgal — misleč, da izvršuje bo-goljubno delo — celo Prešernovo Uterar-no zapuščino. Trajno tudi mi Slovenci ne moremo ostati v dobi mladoletnosti in pod varuštvom. Treba je torej tudi za naš slovenski katolicizem novih metod dela in novih smernic. Te pa leže tam, kjer jih je začrtal pok. Pij XI., papež sprave, kot najvišji poglavar tudi našega klera; v priznanju notranje svobode nravstvenega človeka, toliko ogrožene v političnem dinamizmu povojne Evrope. Ta pa velja za vse enako, ker pomeni priznanje demokratskemu načelu prirojenih človeških pravic, katerih glavna jo pravica do svobodnega iskanja in mišljenja; one temeljne svetopisemske misli, ki je napravila iz sužnja človeka in ki je dala, da je krščanstvo preobrazilo svet: misli namreč, da »je človek gospodar tudi sobote«. Ne torej Mahnič, temveč Strossmayer; ne torei parola »Kdor ni z mano, je proti meni«, temveč parola: »Kdor ni proti meni, je z mano«. Tu leže možnosti sprav' in pomirjenja. turnim davkom, toda hiša je zdaj odkupljena in treba jo je le Še opremiti po muzejskih vzorcih iz leta 1800., da bo hiša pravi vzor pristne in čedne slovenske kmetske hiše. Pri vsej akciji je bila izključena vsaka politika. Predavatelj je to poudaril in povedal tudi, da pa ni proti strankam. Toda so tako splošne in nam vsem skupne zadeve, o katerih sta pobožna ženica s hribov in svobodoumni univerzitetni profesor istega mnenja. In tako je s Prešernovo hišo, ki je last nas vseh, vsega našega ljudstva. To se je videlo tudi v sestavi odbora za odkup hiše, v katerem so bili rektor univerze, načelnik prosvetnega oddelka ban. uprave in predsedniki Penkluba, pisateljskega društva, Slovenske Matice, Leonove družbe in Akademije znanosti in umetnosti. V dvorani Ljudske univerze je bHo okrog 200 poslušalcev, predvsem či nov Prosvetnega društva. Ne pozabi naročnine »Veš, Štefan, včasih mi povzročaš res velik strah P Novice Za Prešernovo rojstno hišo se ne bomo nazorsko pravdali KER JE LAST VSEOA NARODA. — IMAMO SKUPNE VREDNOTE, O KATERIH STA POBOŽNA ŽENICA S HRIBOV IN SVOBODOMISELNI UNIV. PROFESOR ISTEGA MNENJA. K starostnemu zavarovanju obrtništva STALIŠČE SLOVENSKIH OBRTNIKOV K NAČRTU UREDBE. Na konferenci načelnikov vseh slovenskih obrtnih zadrug, ki jo je vodila Zveza obrtnih društev v Celju, so razpravljali o načrtu uredbe ter prišli do naslednjih zaključkov: Slovensko obrtništvo načelno pozdravlja uvedbo starostnega zavarovanja obrtništva. Vprašanje uvedbe obvezne ga bolniškega zavarovanja v Sloveniji naj se do popolnega razčiščenja tega problema začasno odloži, da se obrtništvo izogne morebitni preobremenitvi. V načrtu predvidena starostna doba 65 let naj se zniža vsaj na 60 let. Pod nobenim pogojem naj ne bo karenčna doba daljša od 5 let. Uredba naj dopusti možnost odkupa let in to zlasti za obrtništvo, ki ga zateče zakon s 50 letom starosti. Z ozirom na dejstvo, da znaša povprečni dnevni zaslu-ček podeželskega obrtništva komaj 12 do 16 din so predvidene premije za pok. zavarovanje previsoke. Zavarovanje je v izogib prehudim posledicam za obrtništvo brez izdatne pomoči s strani države neiz- vedljivo. Zato je državna subvencija v ta fond neobhodno potrebna. Slovensko obrtništvo zahteva absolutno upravno decentralizacijo starostnega zavarovanja in avtonomijo zavoda, ki bo to zavarovanje izvajalo, po banovinah s tem, da ostane zavod kot celota, toda upravno razdeljen na banovinske bpravne in banovinske rentne odbore, ki bodo pravomočni izvršilni organi poedinih pokrajin. Obrtništvo ne ugovarja pobiranju prispevkov s strani Okrožnega urada, vendar pa zahteva da se odškodnina 5% zniža na 2 in pol % Odločno pa se protivijo temu, da bi veljala nova uredba izdana za zavarovalne zavode in ki določa, da se mora 65% rezervne glavnice nalagati v državne papirje. Starostno zavarovanje obrtništva je eminentno socialna ustanova, tci je namenjena izključno obrtniku in morajo biti vsa sredstva tega zavoda namenjena v korist obrt ništva. Zborovanje celjskih poštarjev POŠTNI URADNIKI PROTI VLAČENJU POLITIKE V NJIH ORGANIZACIJO. Z VSAKIM LETOM JE VEČJE POMANJKANJE POŠTNEGA OSEBJA. Celje, l. marca. Na občnem zboru Združenja uradnikov PTT stroke za celjski pododbor — za Savinjsko, Šaleško in Mislinjsko dolino ter široko okolico do Brežic — ie poročal predsednik sekcije iz Ljubljane g. Šturm. Povedal je, da je odklonilo Združenje v Beogradu in dravska sekcija vlačenje politike v strokovne organizacije. Člani političnih strank naj se organizirajo po- poštarjev te ali one stranke, ki bi potem skušala prevzeti v svoje roke vso strokovno organizacijo. Govorniki so podali jasno sliko o položaju PTT stroke v Sloveniji, kjer je vsako leto večje pomanjkanje moči, da je težko najti uradnika, ki bi dobil cel dopust — kljub temu, da promet in dohodki rasejo. Pogovorili so se o svojih stanovskih zadevah in si izvolili v odbor za preds. g. Leitgeba AI-litično po okrajih, kolikor jim drago, od-; bina, podpreds. Žabia Ivana, tajnico Ma-Kianjajo pa ustanavljanje politične orga- rico Škoflek, blagajnico Marico Bizjak nizacije, ki bi se imenovala n. pr. Klub I in odbornike. o. Iz meščanskošolske službe. Suplent Franc Rome je premeščen iz meščanske šole v Konjicah na II. meščansko šolo v Ljubljani. o. Iz učiteljske službe. Reaktiviran je bil upokojeni učitelj Zorko Kotnik ob Savinji. Učiteljica Josipina Arnilek je bila premeščena iz Senovega v Slavonsko Požego. o. Novi pravniki. Te dni so bili na ljubljanski ->Večernika«, objavljamo na njihovo prošnjo, da se zahvaljujejo tudi pevskemu društvu »Radost«, Tezno. m. Materinski tečaj. Danes ob 20. predava v Ljudski univerzi v okviru materinskega tečaja univ. prof. dr. Stanko Gogala o temi »Našim družinam manjka očeta«. Na predavanje so vabljeni pole-c: žensiva predvsem očetje. Društvo »Nanos« poziva svoje članstvo, da poravna članarino do občnega zbora, 12. marca t. 1„ po našem intka-santu oz. v društveni pisarni, Sodna ulica 9/ffl. — Odbor. * »Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 2. marca 1939, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Poročalo se bo o izvršitvi sklepov zadnjih sestankov. * Železničarska Nabavljala zadruga sklicuje članski sestanek za četrtek, dne 2. marca, ob 19. uri v mali dvorani Narodnega dqrna. Članstvo vabi k polnoštevilni udeležbi. * Od danes dnevno kabaret v Vetiki kavarni. * Hotel Orel. Vinska poskušnia. Najboljša izbrana ljutomerska vina. Nočna lekarniška sjužba: Dvoma lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg, tel. 22-70. Kino (jrajski kino. »Kralj apašev«, fibi^:> življenju 'podzemeljskega Pariza. Kot nekronani kralj apašev nastopa znameniti filmski igralec Adolf Wohlbriick. * Kino Esplanade. Od danes »Ljubav-nik po naročilu«. Ralf A. Roberts, Heli Finkenzeller, Ida Wiist in Theo LingenV glavnih vlogah. Salve smeha! — Pripravljamo šlager »Ona in njenih 100«, Deana Durbin m znani dirigent LeopoW Stokovsky. * Kino Union. Do vključno čefatfea »Srca v ekstazi«, sijajna vesela operete, polna pikantnih zapletljajev. m. Naprave za pomoč pri cestnih nesrečah in pri poplavah si bo nabavila mariborska gasilska četa, ki se vedno bolj izpopolnjuje. m. Zopet odpuščeni delavci. Kakor smo izvedeli, je neka tovarna na Teznem odpustila precejšnje število delavcev, ki so ostali brez vsakih sredstev. m. V zadnjem trenutku rešen. Na železniški progi Tezno—Hoče je nameravaj včeraj neznani moški skočiti pod večerni vlak, ki prihaja iz Ljubljane. K sreči so njegovo namero opazili domov se vračajoči delavci, ki so možu preprečili obupno dejanje. Neznanec je nato izginil v temo. Mariborsko glotšališie Sreda, ob 20 : ,.Aida“. Red B (it>-štovanje ge. Mitrovičeve in gdč. dičeve. f:elrlefc, ob 20.: ..Partiji š«ha“. FW A Pclek: Zaprto Sobota, ob 20.: ..Prodana nevesta‘. Red D. Bevkova komedija ..Partija šahav. ki se po izvrstno uspeli premieri prvfc ponovi v četrtek. 2. t. m., ostane kakor jo je za oder priredil g. VaHb Bratina, izmenja se le glavna vloga Petra Drena, v kateri nastopi priznani član mariborske drame, Rado Nakrst. Prihodnja novosl v mariborski drami. Mariborska drama v Skrbinškovi režiji že pridno pripravlja kot prihodnjo novost izvrstno Sha\vovo komedijo .,Pygnialion;\ tvan Cankar v angleščini Kakor izdaja Maribor svoj mesečnik »Obzorj a«, tako ima vseučilišče We-stern Reserve v Clevelandu slovstveni časnik enakega imena: »Skyline«. Ta obzornik prikupne vnanjosti je priobčil v januarskem snopiču »The I s t r i a n D on k e y« (Translated by Anthony J. Klančar, from the Slovenian by Ivan Cankar). Našemu »književnemu konzulu« Klančarju se je prevod imenitno posrečil in Cankarjev »Istrski osel« bo gotovo zbudil zanimanje tamkajšnjih čitateljev za plodnega slovenskega črtičarja. Tako utegne kaka Apolonova služabnica kedaj zakrožiti: My thoughts are not Slovenian poetic Except in the Sioveuia I dreara... Pripomnim, da je imenovani dolejnski roiak svetovalec Slovenskega kluba v Clevelandu, kjer vodi pouk o slovenščini kakor tudi njeni književnosti. Temu klubu predseduje gospa J. Lausche, žena slovenskega sodnika, Gencvieve GerČar je tajnica, blagajničarka pa W. Lausche zobozdravnikova žena. Slovenska šola se vrši ob petkih zvečer... V radiu ste slišali pretekli mesec, da je g. Klančar okoli novega leta v New Yorku predaval ž lepim uspehom pred člani Slovanske skupine v Društvu modernih jezikov. — Predmet razprave: Edward Bellamy (1850—98), ameriški književnik, pisec utopije »Looking Backward«, ki je dala povod ustvaritvi nove stranke. Govornik je pokazal na vpliv tega sanjača na jugoslovanske literature, pri Slovencih zlasti na Tavčarja »4000« in Mencingerja »Abadon«. Spomnil se ga je tudi Cankar v verzih: O daj nam Bog učakati, vseh tistih lepih dni, ki nam jih prerokujeta Tolstoj in Bellamy. A. Debeljak. JUGOSLOVANSKA SKATOLOGIJA. Ni še dolgo, kar je neugnani Mičun M. Pavičevič (30. XI. doseže šest križev), objavil 400 strani velikega formata »Narodne pikanterije« v 50 izvodih, to pa zgolj v znanstvene namene: za narodo-pisce, moraliste, jezikoslovce in drugačne strokovnjake. Z istim Leljem ali Amor-čkom na naslovni strani se nam je pojavil nov zvezek podobne vsebine: »Ska-tološke umotvorine našega naroda«, tokrat na 166 straneh osmerke. Viri so srb-sko-hrvatski In slovenski. Izjema je stran 112. z ukrajinskim vzorcem. Ali spada v pričujoči snopič? Večina tega »nerodnega« blaga je v verzih, manjši del v prozi. Obseg različen: od enega stiha do 200 kitic štirivrstičnic (slovenski tekst Mlada soseda). Ureditev kaže proti prejšnjemu delu napredek, akoprav je tipkarskih napak še dovolj, zlasti v slovenskem besedilu. Snov je često stara (večno mlada), drugič prav sodobna, na pr. Slovenac pripoveda novosti iz Maribora (108). -ak. k Mladi Korotan. Izšla je peta številka »Mladega Korotana«, ki'ga izdaja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in je namenjen naši koroški slovenski mladini. List je dobro urejevan in objavlja tudi najboljša mladinska dela naših starejših in mlajših pesnikov in pisateljev, zlasti tudi Župančiča. Tiska pa tudi prispevke koroških mladih sodelavcev, kar je najlepši dokaz, da je slovenska beseda tudi v Korotanu še živa in da se v mladem rodu razveseljivo ohranjuje dalje. k Koncert skladb nemških komponistk. Te dni je bil v Monakovem koncert, na katerem so se igrale in pele samo skladbe sodobnih nemških komponistk. Kritika je nekatera dela še dobro ocenila, druga bolj slabo. Vendar je zanimivo, da ima Nemčija celo vrsto komponistk, kar priča že seznam programa tega koncerta, ki našteva imena: Johann Miiller-Hermauri (Dunaj), Waltraut Weinreich‘. Sophie Carmen-Gramatte (Berlin'), Elsa von Oetingen (Berlin), Regine Engelschaik, Hanna Eschenbrucher. Frieda Kern, M. Landes, Jelena Reichel-Pacic (Hrvatica ali poročena s Hrvatom?), Paula Rock, Gertrud Schuster-Woldan in Herma S*ti-‘deny. k Mala dela veHkih mojstrov. V Curi-hu v Švici je bila nedavno odprta zanimiva razstaya pod naslovom »Mala dela velikih mojstrov«, ki obsega okoli 80 samih manjših slik in grafik znanih mojstrov čopiča. Razstavljena dela so vzeta deloma iz javnih galerij, deloma iz zaseb nih zbirk. Izmed Švicarjev so zastopani Arnold Bocklin, Albert Welti, Buchser, Leopold Robert, Segantini, Calanie, Bar-thelemy Menn, Anker in Hodler; Nemce predstavljajo \Vi1helm Leibl, Menzel, Lie-berman in Feuerbach; Francozi pa so predstavljeni z deli Courbeta, Corota, Daumierja, Daubignyja. Delacroixa, Du-preja Fantin-Latourja, Gericaulta, Mori-sota, Seurata, in Cezannea, dočiin predstavlja Holandce le van Gogh. Slikarjev drugih narodov ni. k Budimpeštanski kvartet v Parizu. Aprila in maja nastopi v dvorani Gaveau v Parizu Budimpeštanski godalni kvartet, ki bo igral vse Beethovnove kvartete. — Gosoodarsfvo Gorenjski kmet v zadružnem gospodarstvu BOGATI SADOVI NA POLJU KMETSKEGA ZADRUŽNIŠTVA. — ODLIČNO USPEL POSKUS ORGANIZIRANEGA ZADRUŽNEGA GOSPODARSTVA. Kranj, 1. marca. V ponedeljek je imela v Kranju »Gorenjska kmetijska zadruga« svoj občni zbor/ki se ga je udeležilo nad 700 zadružnikov. Gorenjska kmetijs1 DETEKTIVSKI ROMAN Zamišljen se je ustavil na vogalu ulice. Ali naj poišče gospo Wiilensovo? Ali je Hej dami res tako dobro, kakor je rekla Celia Burnettova. Njegov problem se je razluščil sam, ko ;e okrog vogla pridrvel avto in se peljal naprej v smeri proti, pisarni Lejle Selcot-■tove. Gospa WiUensova je bila v njem z nožem, čigar obraza ni mogel videti. Hitro se je vrnil in prišel pravočasno ia kraj, kjer je videl izstopati gospoda lelcotta in odhajati v poslopje z Američanko, ki je šla za njim. Reynolds je sklenil, da se vrne, kakor da je pozabil še na eno vprašanje. V njegovo presenečenje je stala v hišni veži gospa Willensova, sama. Takoj ga je spoznala. »Dober dan, inšpektor. Kako se vam godi?« je rekla iskreno in se prijazno nasmehnila. Reynolds je odgovoril in ji dal podobno vprašanje z mnogo večjim zanimanjem za odgovor, kakor je pričakovala. »Meni se izvrstno godi,« je odgovorila. »Toda poglejte to vaše gnusno vreme. Mislila sem, da bom uživala krasen dan v vašem Zou in krmila živali: zdaj sem pa tu, zaposlena z redko in zoprno stvarjo redko pri meni, mislim.« »Namreč?« je rekel. »Tu čakam na moža, in sicer na razkačenega moža. To je gospod Richard Selcott. Telefoniral mi je ter me povabil na obed, potem pa je godrnjal na ves svet.« »Morda je gospod Selcott slabo spal/je rekel oprezno Reynolds. »No, gospod in gospa Seicottova sta odšla od mene precej zgodaj, da bi se dobro naspala,« je menila gospa Willensova. »Ni se dal zadržati in odvlekel jo je >d mene kmalu po desetih.« »Primerna ura!« se je nasmehnil inšpektor ter dodal v duhu: »In bilo je vam ali njemu dovolj časa, da pridete pred polnočjo k Melwoodski vili.« Gospa Wi!ensova je pogledala na svojo zapestno uro. »če boste videli gospoda Richarda, inšpektor, ne jezite se in mu povejte, da sem se spomnila na svojo obvezo, hočete? In recite mu tudi, da pridem h koektailovi družbi gospe Selcottove danes o pol j šestih.« 1 Reynolds je odgovoril po pravici, da bo to rad sporočil. Gledal je, da je gospa Willensova hitro stopila v taksi, če je res ponoči hudo padla, si je čudovito hitro opomogla. Nežnega mladeniča ni bilo v vnanji pisarni, ko je ReynoIds vstopil, in inšpektor je sodil po prepirljivih glasovih, ki so se slišali iz notranje pisarne, da se gospod Selcot še zmeraj strašno jezi. »Kako se moreš tako predrzno vmešavati v to?... Svaril sem te ... Prihodnjič ne bom — grožnja je izpadla. »Ali me ubogaš, ali pa pojdeš. Ta človek grozi... Ti se vedno vmešavaš ...« In zdajci je glas utihnil in Reynolds je slišal dekliško ihtenje. Brž je zlezel na hodnik, zaprl za seboj vrata in glasno potrkal. Gospod Richard Selcott je prišel k vratom, vidno rdeč v obraz. »Kaj je?« je jezno vprašal. »Oh, to ste vi, inšpektor? No, kaj pa želite?« Reynolds je hladno povedal naročilo gospe Willensove in čakal, kaj bo. »Vrag naj jo pobere!« je zavpil gospod Richard. »To je vse? Zaposlen sera!« »To je vse — za zdaj,« je mimo odgovoril. »Sem tudi zaposlen, gospod Ri-hards. Z Bogom!« Na pol poti po stopnicah je slišal Rey-nolds, da ga nekdo kliče. »Hvala vam za sporočilo gospe Willen-sove, inšpektor,« je klical za njim Richard z interesiranim glasom. Ampak, kdo je bil tisti mož, ki je bil res grožnja za Selcotta, je premišljal Rey-nolds. In zakaj se je Leyla mešala v nekaj tako, da se je njen oče jčzil? Vrnivši se v pisarno v Scotland Yarda je poslal Reynolds po detektiva Jenkinsa. »Kakšna so poročila o zadevi v pretekli noči?« je vprašal. Jenkins je na glas prebral. »V laboratoriju doktorja Bleisa je bila luč do poldruge ponoči in nihče ni šel iz hiše po osmi uri zvečer. Tam ni postranskega vhoda niti zadnjih vrat. Zadnja oseba, ki je odšla, je bi! gospod Kappl o pol osmih zvečer.« »Hm! To je čudno, je pripomnil Rey-nolds. »Dalje!« »Gospa Willensova in gospod Richard z gospo Selcottovo so večerjali v Mag-fieldski restavraciji,« je bral Jenskins dalje. »Gospa Willensova se je vrnila v hotel Belroy ob desetih dvajset zvečer in je ni nihče videl, da bi spet odšla.« »Ampak hotel Belroy ima več vrat.« »Gospod Mansfield je zapustil svoje sta novanje ob desetih trideset in je šel v svoj klub. Detektiv Carruthers mu je sledil, gospod,« je pojašnjeval Jenkins. »O poldva-najstih ponoči je poklica! Carruthers po telefonu klub, vprašal, ali je tam gospod Mansfield, in reklo se mu je, da igra brid-ge. Opolnoči je telefoniral Carruthers zopet in reklo se mu je, da je gospod Mans-iield že odšel.« Mislila je, da je njena brisača kJbela... S^sodiiia Ker ni šlo preko rešetk, so hoteli preko trupel paznikov šele precf nekaj dnevi smo poročali, kako je nameraval priti iz jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča obsojeni ropar Friderik Gunizer, ki je sodeloval pri roparskem napadu v žikarcih. Načrt z uti-hotapljenima žagicama, s katerima bi pre-pilil križe in prišel na svobodo, se mu pa ni posrečil. Zaradi roparskega umora v žikarcih so sedeli na zatožni klopi trije: Gumzer, Mavrič, ki sta bila oba obsojena, in še tretji Kranjc, o čigar nedolžnosti pa se je veliki kazenski senat pri razpravi prepričal ter ga oprostil. Pravi ropar je bil kmalu nato v rokah pravice; bil je to 29-letni delavec Valentin Grilc iz Kustošija. Na razpravo so ga pripeljali vkovanega v težke verige na rokah in nogah, kar se dogodi na sodišču bolj poredkoma. Grilc je bil nam, reč tudi eden izmed onih težkih zločincev, ki se trenutno nahajajo v zaporih mariborskega okrožnega sodišča v Mariboru, in ki bi naj z zloglasnim Kodrom in Pintaričem ter na smrno kazen obsojenim morilcem Silvestrom Kranjcem sodeloval pri krvavem in zločinskem Kodrovem načrtu. Grilc je svojo roparsko in zločinsko dejanje pred sodiščem v celoti priznal. Sodišče ga je obsodilo na 6 let težke ječe ter n:; trajno izgubo častnih državljanskih pravic. NEPOBOLJŠLJIVA TATICA. Na okrožnem sodišču v Mariboru je morala ponovno sesti na zatožno klop nepoboljšljiva tatica 24-letna služkinja Bogomila Simoničeva iz Moškanjc, ker je okradla svojo gospodinjo. Simoničeva je služila pri ge. Elizabeti Vajdovi. Ko je odšla Vajdova 6. januarja letos iz Sv. Marjete v Ptuj, je nepoštena dekla odprla predale in skrinje, da bi odnesla, kar bi mogla; med drugim je hotela odnesti obleke, perilo, hrano, milo in 200 din gotovine, škoda je bila ocenjena na 3.176 din. K sreči pa se je vrnila posestnica pred nameravanim časom nazaj ter je dobila tatico prav v trenuku, ko se je odpravljala s Plenom neznanokam. Služkinja je tatvino v celoti priznala. Obsojena je bila na leto dni in tri mesece težke ječe, to pa zategadelj, ker je bila že 5-krat predkaznovana. Malemu kazenskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisedovala pa sta s. o. s. Lečnik in dr. čemer. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Dev, zagovarjal pa je obtoženko odvetnik dr. Juvan. Starec se je spozabil nad vnukinjo. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil na leto dni in 8 mesecev strogega zapora ter na tri leta izgube častnih državljanskih pravic 73-letnega preu-, žitkarja Antona V i š n e r j a iz Rošpoha, ker se je večkrat spozabil nad svojo vnukinjo, staro komaj 14 let. Sokolstvo 1. Sokolsko društvo Trbovlje proslavi letos 30-letnico. Kot uvod v to proslavo priredi v soboto, 4. marca, db 20.30 uri slovanski večer s pestrim sporedom, ki se ga namerava udeležiti tudi članstvo iz Celja. Ako bo dovolj priglašencev, bo vozil v soboto ob 18.30 uri iz Celja poseben avtobus v Trbovlje. Prijave sprejema do četrtka br. Čepin v Celjski posojilnici v Narodnem domu. Bratje in sestre se naj udeležijo slavnosti — če le mogoče — v kroju ali narodnih nošah. 1. Sokol Maribor I. priredi v soboto, 4. marca, ob 20. uri telovadno akademijo v prostorih kasarne kralja Petra I. Osvoboditelja. Akademija je posvečena 10-letnici Pivkove sokolske družine. Dolžnost vseh Sokolov in sokolstvu naklonjenega občinstva je, da se akademije številno udeleži. Morebitni dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebne telovadnice. X Tudi živali spreminjajo spol! Varšavski listi prinašajo vest, ki je sicer čudna, a resnična. V nekem varšavskem cirkusu, ki ima petnajst slonov, je bila tudi slonica Roza, ki bo pa kmalu morala pre-meniti ime, ker se je spremenila v — samca! X 377 otrok enega očeta. Kakor poroča newyorški dopisnik madžarskega tiska, je pred nekaj dnevi umrl v ameriškem mestu Tabascu bivši tamošnji guverner in večkratni milijonar Valen-zuela, ki ga je ves tamkajšnji svet smatral za resničnega Don Juana. Ko je začutil, da se že bliža njegova zadnja ura, je pozval potom mehiškega časopisja vse svoje otroke, ki jih je baje 377, naj pridejo na njegov pogreb, kar se je tudi zgodilo. K njegovi Časti pa bodi rečeno, da se je za vse svoje otroke, ki jih je imel z najrazličnejšimi ženskami, vedno zelo brigal in zanimal. X Izgubljeni Francozi. Po statistikah se letno izgubi v Franciji 22.000 ljudi, pri čemer jih odpade samo na Pariz 14.000, na vso ostalo Francijo pa 8.000. Zanimivo je, da se izgubi mnogo več zakonskih mož kakor pa zakonskih žena, in zlasti možje se skoro vedno izgubijo tako, da jih ni mogoče več najti. Od 4.083 izginulih pariških zakoncev so jih lani našli samo okoli dva tisoč. Ta statistika je že postala izvor anekdot — seveda poleg dosedanjih te vrste! — o možeh, ki bežijo izpod zakonskega jarma. X Največji viseči most na svetu je Brooklyn Bridge v Ameriki. Logika Papuanca. Misijonar je krstil Papuanca in mu dejal: »Odslej se imenuješ Peter in zapomni si, da v petek ne smeš jesti mesa!« Prihodnji petek je zasačil Petra, kako •žveči velik kos surovega mesa. Na očitke je Peter mirno odgovoril: »Saj tole ni meso! Polil sem ga poprej z vodo in mu rekel: zdaj se imenuješ riba!« »Kakšne knjige imate najrajši?« »Hranilne.« In kaj najrajši berete?« »Jedilni list« ““"RADION NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE _ Ali more biti pravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če ni oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kukanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Rad ion belo. Zanimivosti Rdečelaske RDEČI LASJE KOT ZNAK MOČI DO ŽIVLJENJA — RDEČELASKE IN RDEČELASCI V SLIKARSTVU — ODLIČNE LASTNOSTI RDEČELASK V rdečih laseh so ljudje že od nekdaj videli neko vrsto odlike in znak moči. Zato ni prav nič čudno, če so dame starega rimskega cesarstva izdajale velike vsote denarja, samo da bi imele rdeče lase. Rdeče lasulje so bile najdražje. Ce je hotel kak stotnik rimse vojske prinesti izbranki svojega srca iz vojne nekaj čisto posebnega, potem je bilo to vsekakor svileno lasjevje germanskih žena. Germani so bili večji del rdečelasi, in to je bilo znano vsemu tedanjemu svetu, da so Germani zdiavi, čvrsti m temperamentni ljudje. V umetnosti renesance si je pridobil poseben glas beneški slikar Tizian Vecellio s svojimi slikami lepHt žena z rdečimi lasmi. Po njem je dobila ime tudi barva, ki jo je uporabljal za slikanje rdečih las. Tizianovo rdečilo. Portreti njegove hčerke Lavinije, katere lasje so imeli nekak purpurni ton, so bili vedno v visoki ceni. Tizian je slikal Karla V., v čigar carstvu ni solnce nikoli zašlo, z rdečimi lasmi. Hans Holbein je naslikal angleškega kralja Henrika VIII., ki Je bil znan kot velik prijatelj žensk, z rdečimi lasmi. Mnogim je neznano tudi to, da je imel Napoleon v svoji mladosti ognjeno rdeče lase in da je Bismarck nosil rdečo brado. V Frideriku Barbarosi (Rdečelascu) pa vidijo Nemci večni simbol večne moči in veličine nemškega naroda. Od lepih žena, ki so s svojimi rdečimi lasmi posebno očarovale moške, je prišla posebno na glas lahkoumna lady Hamilton, ljubimka admirala Nelsona. Kar se danes prav tako kakor pred dva tišoč leti smatra za posebno prednost, v tem so videli v srednjem veku veliko nevarnost. V onih časih so rdečelase žene smatrali za čarovnice, in kdor se je rodil z rdečimi lasmi, je že kar naprej lahko računal stem, da bo umrl na grmadi. Črnolasi ljudje so sklenili tako rekoč nekako skrivno zvezo, ki si je postavila za smoter uničenje germanske dediščine — rdečih las. Na ta način so nahujskali ljudstvo, naj se bori proti tistemu, kar so nekoč smatrali ljudje za posebno odlikovanje in prednost. MALI OGLASI Tako se igra zgodovine ponavlja skozi stoletja. Zdaj pa je vprašanje, kaj je prav za prav moškim všeč na rdečelaskah. — Odgovor ni težak. Ker obstaja o rdeče laskah trditev, da so polne življenjske sile, da so svojeglave in temperamentne, zato je moškim prav do njih, ker jim je to neko jamstvo, da se v njihovi družbi ne bodo dolgočasili. Razen tega je res dokazano dejstvo, da imajo rdečelase žene čisto posebno življenjsko silo. Njim je prirojena neka posebna žilavost in vztrajnost v dose-zanju postavljenih smotrov. To močno težnjo proti končnemu cilju kažejo seveda tudi v ljubezni, v borbi za moškega, ki je zbudil njihovo naklonjenost. In ta posebna življenjska sila gre vzporedno z odličnim zdravjem, ta lastnost pa je zopet v sveži z vestnostjo in marljivostjo v delu. Zaradi tega je večina rdečelasih žena energična in častihlepna. Svoje može vzpodbujajo k delu, da bi napredovali, pa če to hočejo ali pa ne. Razen tega imajo rdečelaske mnogo zaupanja v moža, katerega ljubijo. To je pa mnogo vredno, in v večini primerov je to že polovica zmage. Vsak lahko presodi vrednost takega vpliva. Kakšna zapreka je sJaba, plaha, lahko preplašljiva žena, ki se nikoli ne usodi zaplavati na valove velikega življenja. Zaradi tega je samo sreča, če se z vzgojo ne vpliva na dekleta tako, da se iz njih razvijejo neka slabotna bitja, temveč da postanejo take žene, ki bodo res tovarišiče svojemu možu. V čem je vzfOk gotovosti uspeha rdeče lasih žena? Nekateri trdijo, da temelji barva las na posebno močni vsebini železa v krvi. Po tem bi se do neke mere moglo sklepati, da imajo te žene v svoji krvi neko »železno« romantiko, ki jim daje tako močno *ew v življenje. Znanost je mišljenja, da se v rdečelasih ljudeh skriva velika sposobnost tako za dobro kakor za zlo. Naj bo kakor koli že, eno Je gotovo: rdečelase žene so povsod in vedno tako opazljive pojave, da njihova zunanjost zahteva posebne nege CENE MALIM OOLASOMt f nultb oglasih tuno vsaka beseda 60 Dar: naimani&a Dristoibina ta t« oglase I« din i*—» Draibe. orekllcl doolsovanl« In lenltovaniskl oglasi din I.— oo besedi. NalmanJM znesek u (e oglase la dla Ifc—. Debelo (Iskane besede se računalo dvoino Oglasni davek *■ enkratno ob!a»o taaia din . Znesek za male oglasa aa plaSole takol orl naroCIlu oziroma ca '« vposlatl * olsran sklical a oarofillom ali oa bo ooštnl ooložnlcl na čekovni račun St. «1-400 Za vse • de mallb oglasov 6e mora orlložltl znamka za 3 din. nalito NAKUP IN ZAMENJAVA zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. M. llgeriev sin, Maribor. Oosposka 15. 387 PONIKLANJE IN POKROMANJE vseh vrst predmetov, dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor, Trstenjakova ul. 5. 988 MEDARNA Prva specialna trgovina za med, Ljubljana. Zidovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejšita čebelarjev po najnižii ceni. Na debelo in na drobno. 1346 CENJ. DAMAM se priporoča za spomladansko sezono damski salon Toplak, Orožnova 10. Istotam se sprejmejo pomočnice. 1636 Zapor bros roietk In zidov To hi nikaka pravljica, temveč resnica. To je rezultat nekega poizkusa, ki je pred 18 leti izzval na švedskem cel vihar. Tedaj je bil namreč s pomočjo vlade zgrajen poseben kazenski zavod, ki ni imel niti mrež na oknih niti zidov. Ta zapor je bH tedaj predmet najsrditejše kritike starejših ravnateljev kazenskih zavodov, pravnikov in laikov, novi-r.arjev in občinstva. Rezultat tega polz-usa pa je bil ta, da je v osemnajstih letih pobegnil samo en jetnik, pa tudi ta je bH nepoboljšljiv potepuh, ki je vse svoje življenje prebil potikajoč se po cestah. Ta edinstven zapor leži v srednji Švedski, v nekem idiličnem kraju, obkroženem z velikimi in gostimi gozdovi, ki predstavljajo za ysakega jetnika največjo preizkušnjo. Toda uprava jetnišnice ni postavila nifr/betoftskrh zidpv, žičnih ograj .iQvrešetk na oknih, temveč samo »moralni zid«, traibfteirth 'je bilo lt) juter zemlje, zgradili so moderna gospodarska poslopja, in za upravnika zavod ni dobH kakega staromodnega birokrata, temveč mladega, sodobno čutečega pravnika, ki je prevzel nalogo, ustvariti »moralni zid«, ki kaznjencem ne bo dopuščal, odhajati z mesta, določenega za njihovo življenje vse dotlej, dokler ne pokažejo, da so spet sposobni živeti urejeno življenje vsakdanjega človeka. To je bil v bistvu zapor, ki je bil po vsej svoji urejenosti nodoben prostovoljnemu delovnemu taborišču. Uprava je svojim kaznjencem vedno kazala, da ima zaupanje vanje, v njihovd poštenje — »n vsega eden je pobegnil. V ta zapor prihajajo tisti, ki so prvikrat prišli v nasprotje z zakonom. Naj-nrej prebijejo šest do osem mesecev v navadnem zaporu, menda zato, da bi n ali potem ceniti tisto, kar jim nudi za- V najem GOSTILNO vratnem v naijem. Nudim kav cijo. Staudinger, (Jlger). Gosposka. 1640 Sobo odda Odda so OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Metelj-kova ul. 53. Magdalena. 1632 Lepo OPREMLJENO SOBO oddam. Vrbanska 13. 1638 Stanovanje Malo dvoriščno STANOVANJE sobica in kuhinja se odda < osebama brez otrok. Mlin-ska 4. 1645 STANOVANJE kuhinja in soba se odda 1 aprila. Naslov: Koseskega ulica 22. 1646 JARI JEČMEN !n v^fSHetelinamin tSvna^e- 2 sobi in kuhinja, se takoj ali m vsa deteljna in travna se a Vnra5ati STANOVANJE mena so na zalogi. Priporočamo članom ista nabaviti pri Kmetijski družbi, Maribor. Meljska cesta 12, tel. 20-83. 1643 DOLGOROČNA POSOJILA dajemo vsem drž. uslužbencem in upokojencem, samoupravnim nameščencem, kme tom, vsem slojem. Pojasnila daje pooblaščenec Banke in hranilnice d. d. vsak delavnik od 17. do 20.. ob nedeljah od 9. do 12. Dravinec Alojz, Gregorčičeva 3. Celje. 1652 NOVA HISA Z VRTOM njivo in studencem za l€.000 dinarjev na prodaj. Vprašati v gostilni Meljska cesta 22. 1637 s 15. marcem odda. Vprašati pri Franc Božiček. Meljska cesta 9. 1650 Sprejme se GOSPODIČNA na stanovanje. Vprašati v trgovini g. Linzneria, Meljska cesta. 1653 Siutbo dobt SPREJME SE KROJAČ dobra moč. Kovač. Tattenia-chova. 16.34na Sprejmem takoi MIZ. POMOČNIKA dobrega politirarja, kateri razume furnirano delo. Zg. Polskava 85. 1654 Za Jagodino v Srbiji SE IŠČE SLUŽKINJA vešča kuhanja in drugih hipnih opravil, k mali družini. Pismene ponudbe z navedbo plače na upravništvo pod Jagodina*. 1657 Službo lile TRG. POMOČNIK šoferskim izpitom išče me* sto šoferja ali trg. pomočnika. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Šofer«. 1639 Pouk FRANCOŠČINO IN ANGLE* ŠClNO poučujem. Konverzacija in teorija. Prosim Pisati na upravo pod »Uspeh«. 1647* NEMŠČINA, ITALIJANŠC. FRANCOŠČINA po lahki hitri metodi. Individualen pouk. zajamčen uspeli Aleksandrova 14/1.. levo. 1513 Znanla iell BOLJŠI OBRTNIK v Zagrebu, Slovenec, išče gospodično, vdovo od 18 do 36 let, ki nekaj poseduje v Sloveniji, radi ženitve. Ponud be s točnim opisom pod »K— Interreklam, Za- Kupim por v Signeshulta, kakor se imenuje kraj, kjer je ta zapor. Kadar pride kaznjenec iz navadnega zapora v tfga vzornega, mu mora tu brez dvoma zelo ugajati. Stražniki so samo nekaki specialni delavci, ki jetnike poučujejo v raznih delih in vodijo delovne kolone. Poslopja, ki jih je vndno več, ker jih gradijo tudi sami Jetniki, so pobarvana s prijetno rdečo barvo, s kakršno so pobarvane tudi vse kmečke hiSe v okolici. Kaznjenci ne sme. jo zapustiti posestva brez kontrole. Ob določenem času «e morajo javiti na kosilo, in vsak večer se ob prav tako določenem času pogasijo luči in zaklepajo vra ta. Tedaj nastopa popolna tijina in okna brez rešetk morajo res mnoge namiti, tembolj, ker je nekaj desetin korakov proč gozd. Toda moralni zidovi, ki jih je postavila uprava, so dovolj močni, da razženejo vse grešne misli svojih »gojencev«, Kajti švedsko poštenje je znano širom po svetu. Jetnike veže beseda, da ne bodo pobegnili, In to je edina vez. Svoj prost čas, kadar ne delajo, prebijejo jetniki v bogati knjižnici, kjer berejo, igrajo različne družabne igre in pišejo pisma, ki niso podvržena nobeni cenzuri, ali pa posluftajo radio. Posebno skrb posvečajo športu in ob nedeljah igrajo tudi nogometne tekme. Po tako lepih rezultatih, ki jih je dosegel zavod, se navduSejejo zanj tudi vsi tisti, ki so ga nekoč najogorčenejše kritizirali. Ta način vzdrževanja kazni se je zkazal za boljšega. Tu se vzgajajo ljudje, ki višje cenijo svoje poštenje kakor vse tisti zidove in rešetke, ki so iz mnogih padlih šele napravile r»nične sovražnike človeštva. X »Yankee-Doodle« se imenuje najstarejša ameriška himna (Iz I. 1759.) STARO 2ELEZJE kovine, litine. vsakovrstne stroje, orodje ter vse železne predmete kupuje po naj-višlih- cenah Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 1415 Prodam POHIŠTVO IN KUHINJSKO OPREMO postelje s perilom poceni prodam radi odseiitve v tujino. Mlinska ul.24, dvorišče. 1593 STROJE šivalne, pletilne in krznarske uporabne tudi za pletiljo, ceneno prodam. Zelenko, Slovenska 26. Maribor. 1633 KOLESELJ (moderen, gumijasta kolesa) in malo LEDENICO ugodno prodam. Siaudinger, (Jlger). Gosposka. 1641 Svite— raznovrstnih lepih vzorcev in nizkih cen za ples nudi TRPIN Maribor, Vetrinjska 15 aBBUSBHHElS greb, Masarykova 28. 1643 ■pr&rrcpt^c*- -jt-o o^jixL/Yuxi/*ui\r J J]X00t M- ' . - .flUa .U. V-i % . Razstava pažAViifi T*m.n<* PUfcimog v sarhibvu bo v hoteiu Zamer« od 7. do 13. marca Ker bomo prod*}«« tudi proti dolgorož»«mu odplačHu, priporočamo, da nas obi|«ete. - Prosti v*top >kozi hotel Zamorc in Vo