20. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26. januvarja.        XVIII. leto, 1885.
I/.liaja vsak (lan avefer, izim*i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za avstri j sko-ogerske dežele za vso leto l6 gld.. /.* p<d leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vro leto 13 gld, za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesen 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu na ms po
10 kr. za meBec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vei\ kolikor poštnina znaša.
Za oznanila plačuje hc od eetiristopne petit-vpsto po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. čti se dvakrat, in po 4 kr., 6o B8 trikrat ali večkrat tlaka. ' ,vole frankovati. — R U p r a v n i š t v u naj
Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vraeajo.   Uredništvo in upravni šlvo je v Frana Kolmana hiši, .Gledališka stolna"
nj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zakoni proti socijalistom.
— o.— V državnem našem zboru je v 20. dan t. m. vlada predložila dve osnovi zakonov proti socijalistom in sicer: zakon proti socijalist-skemu teženju in drugič zakon glede rabe razstrelil, osobito dinamita. Predno izrazimo svoje misli in pomišljaje glede teh zakonov, ki so naperjeni proti državljanski naši svobodi in ustavni pravici, opišemo naj najprvo ob kratkem nova gosta, ki se silita v družbo naših zakonov.
Prva vladna predloga prepoveduje sedanja in bodoča društva, o katerih se po pravici more misliti, da utegnejo služiti socijalitskim teženjem, ki hočejo podkopati red države in družbe. Društva za mejsebojno podpiranje svojih članov, katera pa razven tega hodijo po socijalistskih potih, je postaviti pod poseben državni nadzor; shode, ki služijo v rečena teženja, je prepovedavati, ali pa tudi razpuščati, takisto jo tudi zatirati takšne tiskopise. Redno izhajajoče tiskopise z rečenimi namerami, katerim se je razširjanje že dvakrat prepovedalo, more se ustaviti za zmirom. Glavne obravnave proti kažnjivim dejanjem rečenega značaja voditi je po zakonu o časni odstranitvi porotnih sodišč. Zakon ta naj ima veljavo 5 let in zatorej naj se zakon, potem naredba glede odstranitve porotnih sodišč za Dunaj, Korneuburg in Dunajsko Novo mesto razveljavita.
Poglavitna določila zakona proti o b č e n e v a r n i rabi razstrelil pa slovejo:,§, 1. Razstrelila na-pravljati, v kupčijo širiti, imeti in uvajati v področji tega zakona sme se samo tedaj, ako oblastvo dovoli. & 2. Kdor se proti temu pregreši, učini prestopek, in kazni se z zaporom od 14 dni do 6 mesecev, s poleg tega eventuvelno še z globo 10 do 100 gld. §. 3. Tisti, ki z namenom razstrelila uporabljajo v nevarnost svojini, zdravju in življenju, uči-nijo zlo in kaznijo so z 10—20 leti uječe, če pa so zakrivili smrt človeka, kaznijo se z uječo za vse žive dni. Cc pa je činitelj tak učinek mogel sani Še poprej uvideti, kazniti je zločin s smrtjo. §, 4. Tisti, ki se za taka v §. 3. našteta kažnjiva dejanja družijo, ali pa so že združeni, zakrivijo zločin, ki mu je teške uječe o -10 let namenjene, če tudi dejanje ni še storjeno. §, 5. Kdor razstrelila, njih dele in priprave prirejuje, naročuje in ima z na-
menom, da v nevarnost postavlja življenje, svojino in zdravje družili ali pa da k istemu pomaga drugim, kdor razstrelila, vedoč za zločinske namene, drugim prepušča, ta učini zlo, ki se kazni s 5—10 leti teške uječe. §. G. Kdor razstrelila prirejuje, naročuje in ima ter drugim prepušča, a ne more dokazati, da ni nobenega zločinskega namena, zakrivi zločin, ki mu je namenjeno teške uječe 1—5 let. §. 7. Pozivanje, nagibanje in navduševanje k rečenim zločinom kazni se v težko uječo 5—10 let. §. 8. So-vedoči dejanja, kažnjiva po §§. o, 4, 5, katerih pa ne naznanijo, kaznijo se z uječo 6 mesecev do 1 leta, če pa je prišla do smrti človekove, z ujVčo 1—5 let. §. 12. Glavna obravnava o zatožbah po §§. 3, 4, 5, 8 sodi pred porotna sodišča. -
Že iz tega posnetka utegne biti jasno, da bode mrtvaški zvon zapel lepemu številu naših svobodomiselnih pravic, kakor hitro se zgodi volja vlade z označajeno vsebino. Svoboda društev, svoboda shodov in zborov, svoboda govora in tiska, te nepre-cenjene pravice naše ustave bodo v vedni smrtni nevarnosti, če pride nad nas zakon, ki je po svoji sedanji osnovi pravi Danioklejev meč za ustavno-Bvobodno naše razvijanje! Narodi avstrijski, zlasti mirni in trezni narod slovenski more se po vsej pravici vprašati: s čim je on zakrivil kazni, ki bodo tudi njega trle, ako drakonska osnova postane dra-konski zakon ? Namestil da bi se vsa določila osnovnih naših zakonov vršila tudi v življenji, namestu da bi vlada in parlament skrbela, da se jednakoprav-nostni član konečno jame spoštovati tudi v vladi, v upravi in v sodstvu slovenskem, namestu tega in onega potrebnega in Svobodnemu duhu primernega: poslati se nam hoče črn oblak v podobi petletnega izimnega stanja, postaviti se hoče našim društvom, shodom in časopisom poseben policijski nadzor, tako da o svojih narodnih revah niti govoriti in pisati ne bi smeli kakor doslej, tako da bodemo namesto javljajočega se nezadovoljstva postaviti morali molčeče, skrito nezadovoljstvo, ka-li?
Res, da nam utegnejo prijatelji in neprijatelji prerekati, češ, da za izimne zakone mi skoro vedeli ne bomo, ker pri nas nemamo socijalistov, a le proti socijalistom hoče vlada uvesti izimni red, hujše po lijsko nadzorstvo. Sigurno je namen vlade tak, uver-jeni smo, da so nam neznana policijska poročila vlado napotila k temu zakonu za varnost in mir države
— toda oglejmo si paragraf 1 zakona proti socijalistom, potehtajino zlasti zmisel besed — „socija-listsko, na podkop sedanjega državnega in družbi-nega reda delujoče težnje" — in takoj nas obide misel, da je potem določilu najmirniše jagnje, ki si upa spregovoriti kritiko o državnem in socijalnom našem stanji, lahko socijalist, goden za policijsko in sodnjc preganjanje in za mnogoletni sedež v uječi! Napaka tiči namreč v tem. da jo ta pragraf pre-elastičen, da ne določuje na tanko meje, kjer soci-jalistsko teženje, ki tudi ima pravicoulo življenja, pričenja biti državi in človeški družbi ohasno, torej kažnjivo. Marsikaj, kar teži za reformo javnega življenja, daje se spraviti pod rečeni paragraf, dasiravno ne podkopuje sedanjega reda, vso je le od tega zavisno, kako policijski organi to definicijo tega socijalistskega zločina tolmačiti hočejo. Na podstavi tacega elastičnega pojma znal hi se socija-listski zakon rabiti kot sredstvo za odstranjevanje vsakeršne agitacije, vsakeršnih politikov in reformatorjev, s kratka ne zadovoljil bi se zgolj s socijalisti v slabem pomenu te besede, nego raztegnil bi svojo kruto moč črez vse svobodno in napredolju-bivo gibanje državljanstva. Neradi sicer prognosti-kujenio tako zlorabo, a vender nam bi znal vsakdo, ki poznaje polupreteklp zgodovino imenito slovenskega politikovanja, pritrditi, da so naše slutnje popolnem opravičene. Saj nesmo še pozabili pritiskov državne uprave na slovenske narodnosti pojave, saj smo se komaj nekoliko oddahnili! In tisti časi, ki prezirajo pravO držaljanske svobode, utegnejo Še priti, — koliko brozobzirniši bodo pa, če se jim pripravi orožje, kakeršno slabo prikrito tiči v osnovanih zakonih socijalistskih V!
„Principiis obstal" Tega držati se nam je tudi tukaj! Niti na misel nam ne hodi, da se bi rečeni vladni predlogi hoteli uporabljati za proti* vladno agitacijo. Naš narod ima toliko miren in konservativen značaj, da „a priori" obsojuje vso sO-cijalitsko vrtoglavost, vso blodnjo socijalno-dcmo-kratskega ali anarhistskega programa, in mi smo radi mej prvimi, ki sedanji vladi in državnozborski večini hvalo pojo, da se išče državo našo obvarovati upornih, razjedajočih BOcijaino-radikalnih idej in uživotvorjcnj. Toda zelo smo pristopni tudi misli tej, da se bode v iizično silo, katera ima vreti iz socijalistskih zakonov, dosegel le videz, da bodo
LISTEK.
L u z e r n.
I/. /.upiHkov knesea 1>« Nehljudova..
(Kunki Bpisal grof L. N, ToletoJ, posl. Vrlin no v.)
vOalje.)
Skočil sem po konci.
— čemu se smejete? zakričal sem na natakarja, in čutil sem, kako bledi moj obraz in se nehote krčijo moja ustna.
— Saj se ne smejem, odgovoril je natakar in stopil proč od mene.
— Ne, vi se smejete nad tem gospodom. In kako vi se upate tu biti in sedeti, ko sva tukaj gosta? Ne smete tu sedeti! zakričal sem.
Švicar je nekaj zanirniral, ustal in pomaknil se proti vratom.
— Kako pravico imate smejati se nad tem gospodom in sedeti zraven njega, ko je on gost, vi pa streže! i? Zakaj se pa neste posmehovati meni danes pri kosilu in useli se poleg mene V Zato morda ker je on slabo oblečen in poje po ulicah? Zato?
a na meni je dobra obleka. On jo ubog, pa je tisočkrat boljši od vas, ker nobenega ni razžalil, a vi pa žalite njega.
— Jaz nesein hotel tega, kar mi očitate, odgovoril je moj sovražnik natakar. — Ali sem mu bil mari kaj na potu?
Natakar me ni razumel in moj nemški govor je bil zastonj zgubljen. Surovi Švicar se je potegnil za natakarja, a jaz sem ga tako ostro napal, da so je tudi on naredil, kakor da me ne razume in mahnil z roko. Grbasta dekla, zapazivši mojo jezo, stopila je mej mene in Švicarja, ker se je bala škandala ali pa bila z menoj jednih mislij, ter pogovarjala je njega, da naj molči, govoreč, da jaz imam prav, ter prosila mene, da naj se pomirim. „l>er llcrr bat Rechtj s'i(1 hahen Recht", trdila je. Pevec je kazal jako žalosten in prestrašen obraz, in videlo se mu je, da ni razumel, zakaj sem se jaz tako razvnel in kaj da hočem, prosil me je, da naj pojdeva od tod. Pa v meni se je vedno bolj in bolj razvnela zlobna jezičnoht. Vsega sem se spomnil: tolpe, ki se mu je posmehovala, poslušalcev, ki mu neso ničesar dali, in nikakor se neseni hotel pomiriti. Mislim,
ko bi natakarji in Švicar ne bili tako prijetiljivi, bil bi se veseljem ž njimi stepel, ali pa s palico pobil kako angleško gospico, katera bi se ne mogla braniti. Ko bi jaz bil to trenutje v Sebastopalu, z veseljem bi bil drl v angleške utrdbe klat in pobijat.
— In zakaj ste me peljali s tem gospodom v to sobo in ne v dvorano? A? vprašal sem Švicarja, prijel ga za roko, da ne bi mi ušel. Kako pravico ste imeli po videzu razsojevati, da ta gospod mora biti v tej sobi, a ne v ouej? Mari ni v gostilnicah vsak jednak, kdor plača? In to ne le v republiki, ampak povsod na svetu? Kako umazana je vaša republika! . . . Evo vaša jednakost. Angležev ne bi so predrznih peljati v to sobo, istih Angležev, ki so zastonj poslušali tega gospoda, to je ukrali mu vsak nekaj centesimov, katere bi mu bili morali dati. Kako ste se predrznih odkazati to BODO?
Ona dvorana je zaprla, odgovoril je Švicar.
— Ne, zakričal sem: — ni res, dvorana ni zaprta.
— Tedaj vi bolje veste.
— Vem, vem, da vi lažete. Švicar obrnil se je proč od mene.
80cijalistsko rovanje pač izginilo z belega dne, a da se bode tem uporniše zbiralo na tihem, po skrivališčih, da se bode tukaj pohujšavalo in izprevrga-valo se v krajne ekstreme. Kajti človeški um, človeška volja ni drevo, ki jame hirati, če je postavimo v senco! In najboljši dokaz, da izimni zakoni ne zadostujejo, dajejo nam soeijalitski zakoni nem-Bki, ki imajo po šestletnem svojem obstoji ta vspeb, da se je število socijalnih demokratov neizmerno pomnožilo, da imajo sedaj v državnem zboru po svojih zastopnikih parlamentarno vplivno frakcijo, da socijalni demokratizem nemški dobiva čedalje bolj obraz anarhistični, na katerem se ravno sedaj sveti umor Rumpffov v Frankobrodu. Zadušili pa se bodo uporni elementi s previdno socijalno reformo, katera pa bode le tedaj praktična in namenu prikladna, ako se nezadovoljnikom ne jemlje prilika, da povedo, kakšne so jim potrebe in zahteve. Četudi pa bi se vladi dovolile izvenredne oblasti, treba jim je postaviti take meje, da v praksi ne bodo mogle in smele zatirati zasobne in društvene svobode, ki je vir vsemu napredku.
Politični razgled.
\oii iiiijr dežele.
V L j u b 1 j a n i 26. januvarja.
Pri volitvah v koroško trgovsko zbornico zmagali so liberalni kandidati. Konservativcev ni nobeden voljen. Drugačnega izida tudi ni bilo pričakovati, kajti malo je dežel v Avstriji, kjer bi nemški lažiliberalizem bil tako utrjen, kakor na Koroškem.
Čehi mislijo v državnem zboru predlagati, da se za državno obrtno šolo v Pragi sezida posebno poslopje ter se češke srednje šole v Kraljevem Gradci, Nemškem brodu in Pisku vzamejo v državno oskrb V češkem klubu je veliko nasprotje proti pristojbinskej noveli. Več čeških poslancev bode najbrž glasovalo proti njej. Jutri misli češki moravski poslanec dr. Šrom predlagati, da se spremeni državno-zborski volilni red za Moravsko. — Vsi poljski listi pišejo proti anarhis ičnemu zakonu, katerega je predložila vlada; samo „Czasu je za ta zakon, pa tudi ta ne ve zanj nikakega druzega razloga, kakor da bi Dunajčani Poljakom očitali, ko bi glasovali proti temu zakonu, da so glasovali za izjemno stanje na Dunaji, ki njih ne zadeva, ko pa gre za lastno kožo, pa drugače postopajo.
% nanje države.
Sploh se je govorilo, da je Skiernieviški tri-carski shod imel namen, posvetovati se, kako bi se anarliiitlčiia rovanja preprečila. Tedaj se je od neke strani zanikavalo, da to ni bil smoter shodu, a posledice kažejo, da se je res o tem sklepalo. „Praviteljstvenij Vjestnik" objavil je sedaj neko pogodbo mej Rusijo in Nemčijo zastran izročitve zločincev, ki so se z begom odtegnili kazni. Ta pogodba določuje, da se imajo izročiti osobe, ki so zakrivile: 1. Zločinstvo ali pregrešek proti nemškemu (ruskemu) cesarju ali njega rodbini, kakor tudi priprave k temu, kakor umor, nasilstvo, telesna poškodba, nameravano kratenje svobode, razžaljenje; 2. umora ali poskus umora; 3. narejanje in hianenje dinamita in druzih razstrelbnih tvarin. Ravno tako se imajo izročiti zločinci v vseh druzih slučajih, ako se zahteva izročitev, ter ni nobenih zaprek. Ako se je zločinstvo izvršilo v kak političen smoter, to nikakor ne sme ovirati izročitve. Tej pogodbi ima še pritrditi nemški državni zbor. Morda se bode mej Rusijo in Avstrijo tudi sklenila jednaka pogodba. — V soboto popoludne so bile v Londonu tri eksplozije z dinamitom, jedna v Tovverji, dve pa v parlamentu. V Tovverji je 27 osob ranjenih, v parlamentu pa dva
policista. Poleg tega je pa v obeh krajih razstrelba napravila mnogo škode. Vsa stekla v oknih parla-mentskega poslopja so popokala, v spodnjej zbornici so klopi poslancev polomljene. Od zločincev ni nobenega sledu.
V Italljanak*] zbornici predložil je mini-sterski predsednik predlogo, da se dovoli v italijanskih planinah po sneženih plazovih poškodovanim 150.000 frankov državne podpore. — Vsi italijanski politični krogi bavijo se s kolonijalno politiko. Govori se, da misli poslati vlada vojno brodovje v Jonsko morje, da zabrani Turčiji zasesti egiptovske luke, ko bi ta to hotela. To pa hoče porabiti le za povod, da bi zasela Tripolis. Ko bi Turčija pro-testovala proti tej oviri izvrševanju svojih vrhovnih pravic, poslala bi namreč Italija takoj voj 25000 mož v Tripolis in zasela to deželo.
Centru m nemškega državnega zbora predlagal je več prememb predloge o subvencijoniranej parniškej vožnji. Za progo z nemškega obrežja čez Rotterdam v Vzhodno Azijo predlagajo katoliški poslanci največ 1,700.000 mark, za progo z nemškega obrežja v Avstralijo 2,300.000, za srednjemorsko progo Trst-Urindisi-Aleksandrija 400 000 mark državne podpore. Ta zakon naj bi pa stopil v veljavo ob jednem z zakonom za borzni davek. Predlagatelji zahtevajo, da se začno delati novi parniki, kateri bodo mogli tekmovati s parniki druzih dežel. Državnemu kancelarju bi moralo vselej biti dovoljeno, pregledati trgovsko-pomorske knjige :-ubven-cijoniranili podjetij. — Državni zbor je dovolil 150.000 za znanstveno preiskavanje Afrike z veliko večino. Proti so glasovali socijalisti in katoliški cen-trum. Pri debati o tem so katoliki, naprednjaki m socijalisti grajali vladne organe, kako so nabirali podpise za adrese na Bismarcka zaradi nedovoljenih 20.000 mark. Omenjalo se je, da ko bi res bila taka nevolja mej narodom zaradi dotičnega dr-žavnozborskega sklepa, bi vlada takoj razpustila zbor, ker je pa vse le sleparija, si pa tega ne upa, dobro vedoč, da bi novi zbor bil ravno tak, kakor je sedanji. V nekej državnej tovarni na Saksonskem so delovodje prisilili delavce podpisati dotično adreso.
Potovanje turšf<e«n pravosodnega ministra v London ima zaradi tega poseben pomen, ker je v nekakej zvezi z italijansko vnanjo politiko. Kakor se poroča, predlagal je turški odposlanec v sultanovem imenu angleškej vladi: 1. Turčija prizna s fermanom ali na kak drug način posojilo egiptovsko, za katero bode jamčila Anglija. 2. Turčija dovoljuje, da se nekaj stroškov za angleško ekspedicijo pokrije iz dohodkov Egipta.   3. Angleška okupacija v Egiptu naj še traja najmanj 8 mesecev, največ pa dve leti 4. Sultan priznava domača egiptovska sodišča, zlasti sclierv-sodišča na podlagi Carigradskih sodišč.  5. Turške čete naj zasedejo nekatere kraje ob Rudečem morji. 6. Pravica Egipta, sklepati pogodbe, se prenaredi. Izvršitev sultanovega uka«a, da se odpošlje G.000 turških vojakov, v Sua-kiin, jo zavisno od privoljenja Anglije. Ako Anglija to privoli bode Italiji se jako zamerila, kajti prekrižala bode njene kolonijalne načrte. Da bi pa Italija proti volji Anglije se upala zadržavati z vojnim brodovjem prevoz turških vojakov, ni lahko misliti.
Turški ministerski sovet je jednoglasno vsprejel poslednje ponudbe barona Hirscha zaradi gradjenja turških železnic.
O poslednjem boji v Sudanu pri Abu Klea studenci se sedaj poroča, da sta Mahdijevim četam zapovedovala Nur Angara, emir Berberski in Abbas-Navi, emir Schendvski. Poslednji je ubit. Hud boj pri tem studenci je jako prestrašil glavno vodstvo angleške ekspedicije. Kakor se govori, misli to sedaj premeniti načrt vojevanju, da se izogne bodočim nevarnostim.
Angleška vlada je za svoja posestva v vzhod-njej Aziji proglasila „Toreign Enlistment Actu z 9. avgusta 1870 leta, dokler traja francoako-kltajftka vojna. Ta zakon prepoveduje vsem an-
gleškim podložnikom dajati kakeršno koli pomoč vo-jujočima državama. Francoski listi se tolažijo, da bode za drag denar francosko brodovje še na dalje v angleških lukah dobivalo vse, kakor se da sklepati iz skušenj 1870 1. — Francozi so napali Ke-Lung pa so bili po hudem boji odbiti. Njih zgube znašajo 75 mož mrtvih in ranjenih.
Dopisi.
Iz Trsta 25. januvarja. [Izv. dop.] Presvitla cesarica zapustila je v soboto dopoludne krasni grad Miramare ter odplula s spremstvom na jahtu „Fan-tasiett pod poveljstvom fregatnega kapitana knezi Wrede v Pulj potem pa na Reko. Obiskala je bila visoka gospa peš z dvema gospicama, s pricezinjo Auerspergovo in gospico Majlithovo prijazno selo Prošek, drugi dan pa Devin. Prošek je bila pohodila nepričakovano; tamošnji ljudje so videli tri dame ali nihče jih ni spoznal, še celo gospod župnik jih ni spoznal, ko je visoka gospa cerkev obiskala. Se le ko je bila odšla, je ljudstvo začelo govoriti, da je izmej onih treh dam jedna bila naša presvitla cesarica. — Seveda, je bilo vsem žal, da jim ni bila prilika, videti cesarico Elizabeto. V Devin se je bila peljala po morji, ter ondu obiskala graščakinjo in kneginjo Hohenlohe.
Naša društva drug druzemu konkurirajo s plesi. Prvi letošnji ples napravilo je napredujoče Tržaško podporno društvo II. Ples je bil dobro obiskan, in je tudi nekaj novcev za blagajnico ostalo. Pri tej priliki, je tudi neutrudljivi nabiratelj za »Narodni Dom" g. V. Grebene nabral okolo 10 gld., kar naj bode v vzgled drugi in društvom. Na ta ples prišel je tudi g. J. Nabergoj državni poslanec in še nekoliko odličnjakov.
Drugi ples je imel ženski oddelek delavskega podpornega društva v gledišči Femice. Kostumova-nega tega plesa, udeležilo se je okolu 400 ljudrj. Pevci so se posebno odlikovali; zabava bila je živahna, opazovalo pa se je, da gledišče ni bilo zadosti polno.
NajlepSi naših plesov pa je brez dvojbe Sokolski. Slava ^uspodom, ki so ga priredili brez vsake napetosti, elegantno, in v splošno zadovoljnost. Pro-Btrana dvorana pri Monte Verde bila je premala. Teško se je plesalo; pri četvorki bila je gneča, plesalo jo je čez sto parov. Za ta ples se tudi nam prijazni Italijani zanimajo, ker jim dopada uljudi
I nost in lepota. Samo „Alabarda" je bila neki dan jedno pogodila, radi plesnih vaj v Politeumu, kar
I — naj bode našim mladim Sokolašem v pouk, in spomin, kako Lahi na naš red pazijo.
Iz Rudolfovega 20. januvarja. [Izv. dop.] Slovenski Narod prinesel je že žalostno vest o ne-nadomestljivej izgubi, katera je zadela dolenjsko stran, namreč o nenadnej smrti gospoda Karla Ru-deža. — Izgubila je obitelj skrbnega očeta, ljudstvo dobrotvornega prijatelja, slovenska stvar iskrenega, delavnega, požrtvovalnega borilca. Slovenski Narod narisal je v kratkih, a jedrnatih potezah krasne čednosti pokojnika, kateri je užival redko srečo, da ga je mlado in staro, kmetsko in gospodsko, narodno in protinarodno občinstvo ljubilo in spoštovalo. Dokaz temu bilo je obče sožalenje, ko se je raznesla vest, da je rajnik tako nenadoma svojo blago dušo izdihnil.
Kljubu neugodnemu vremenu, — sneg je ves
— E! kaj kriči! mrmral je.
— Ne, ne, ,,kaj kriči", zavpil sem: — a peljite naju v to sobo.
Vkljub pogovarjanju grbaste dekle in prošnjam pevca naj greva domov, zahteval sem nadnatakarja in šel sem z mojim .tovarišem vkupe v sobano. Nadnatakar, ko je zaslišal moj jezen glas in zagledal moj vznemirjen obraz, se ni hotel prepirati z menoj in s prezirajočo uljudnosti rekel je, da lehko grem, kamor hočem. Švicarju nesem mogel dokazati njegove laži, kajti on je že odšel poprej, nego sam jaz šel v dvorano.
Dvorana bila je v istini odprta, razsvetljena in za jedno mizo je sedel in večerjal Anglež z damo. Četudi se nama odkazali drugo mizo, usel sem se z umazanim pevcem prav k Angležu in ukazal sem semkaj prinesti še ne izprazneno steklenico.
Anglež in Angličanka sta sprva začudeno gledala majhnega človečka, ki je ne živ ne mrtev sedel zraven mene; spregovorila sta nekaj mej seboj, ona je proč porinila krožnik, zašumela s svileno obleko in oba sta odšla. Za steklenimi durmi sem videl, kako je Anglež nekaj srdito pripovedoval na-
takarju in kazal vedno na naju. Natakar pomolil je glavo notri in pogledal je naju. Z veseljem sem pričakoval, da pridejo naju vreči iz te sobe in da mi bode nazadnje mogoče izliti vso svojo jezo. Pa k sreči, četudi mi je tedaj bilo neprijetno, so naju pustili na miru.
Pevec, ki se je prej branil vina, je sedaj hitro izpil, kar je že bilo ostalo v steklenici, da bi poprej se pobral od tod. Vender se je s čustvom, kakor se mi je zdelo, zahvalil, da sem ga pogostil. Plačoče oči so postale še bolj mokre in svitle in rekel mi je čudno, zamotano frazo hvaležnosti. Pa vendar mi je bila fraza, v katerej je rekel, da, ko bi vsi čislali tako umeteljnike, kakor jaz, bi se mu dobro godilo na jsvetu, jako prijetna. Vkupe sva šla v vežo. Tu so stali natakarji in moj sovražnik Švicar, in zdelo se rai je, da se je ta pritoževal čez mene proti njim. Vsi, se mi je zdelo, so me gledali, kakor zblaznelega. Ustavil sem se z malim možem pred vsem tem občinstvom, in tu sem z vsem spoštovanjem, katero sem le mogel 'zraziti v svojoj osobi, odkril klobuk pred njim in stisnil njegovo roko z vsled bramorice posušenim prstom.
Natakarji so se delali, kakor bi se nič ne zmenili za mene. Samo jeden iz njih se je zasmejal z rez-getajočim smehom.
Ko se je pevec poslovil od mene in zginil v temi, šel sem v svojo sobo, da bi prespal vse te utise in neumno otročjo jezo, ki se me je bila nepričakovano polastila. Pa bil sem preveč razdražen, da bi mogel zaspati, zatega delj šel sem zopet na ulice, da bi hodil tako dolgo, da se pomirim, in reči moram, da sem gojil nejasno nado, da se sni-dem s Švicarjem, natakarjem ali Angležem in jim dokažem njih trdosrčnost, in kar je glavno, njih kri-vičnost. Pa razen Švicarja, kateri mi je obrnil hrbet, ko me je zagledal, nesem srečal nikogar in sam sem začel hoditi po nasipu gori in doli.
Evo, čudna usoda poezije, premišljeval sem, ko sem se malo pomiril. Vsi jo ljubijo, iščejo v življenji, pa nikdo ne priznava njene sile, nikdo ne ceni tega najboljšega blaga na svetu, ne cenijo jo in ne časte teh, kateri jo dajo ljudem. Vprašajte katerega hočete izmej vseh teh prebivalcev Sehvvei-zerhofa, kaj je najboljše na svetu? in vsi ali devet in devetdeset izmej sto bode vam odgovorilo zanič-
dan naletaval — zbralo se je v soboto 24. januvarja T Gracarjevem Turnu, od koder je imel kreniti sprevod, obilo izbranega občinstva posebno iz Novega mesta. Kdorkoli je mogel, i »stavil je svoj posel, da nepozabnemu pokojniku izkaže poslednjo čast. Raz-ven tega pa se je zbralo mnogo stotin kmetskega ljudstva, katero je k njegovej krsti pristopalo, da poslednjikrat vidi prijazno lice pokojnikovo ter ga potem spremi v hladni grob. Po dokončanem cerkvenem obredu zapeli so Novomeški pevci dolenjskega pevskega društva Hribarjevo nagrobnico in potem so vzdignili možje krsto, pred katero je stopala Št. Jarnejska požarna hramba, katere članovi so nosili krasne vence, darovane od Ljubljanske in Novomeške Čitalnice, Ljubljanskega mestnega zastopa, Ljublj. Sokola,1.rodbine Fichtenau-ove itd. Za krsto stopali so sorodniki, zastopniki narodnih društev Novomeških, meščanske garde, obilica gospodskega in kmetskega občinstva. Opazili smo tudi nekoliko dam, katere se neso ustrašile slabega vremena. Nikakor pa nesmo mogli zapaziti kakega zastopnika deželnega zbora, čigar član je bil pokojnik. — V Orehovici služila se je sveta maša, pri katerej so domače pevke prav dobro pele; ko so duhovniki cerkveno opravilo zvršili, zapeli so pevci pesen ,Nad zvezdami", potem pa je gospod dr. K. Slane kratko a jedrnato govoril o čednostih in zaslugah rajnika. Tako se je končala žalostna slovesnost, pri katerej so v očesih mnogih prisotnih solze igrale. Karla Rudeža ni Več — a hvaležen vspomin od strani dolenjskega ljudstva in od strani celega slovenstva mu je osiguran. Vječnaja mu pamjat!
J^f —. Iz Ribnice v januvarju 1885. [Izv. dop.] Gospod urednik! Vi vprašate začudeni, zakaj Vam toliko časa ne dojde od tod nobena črta, — med tem ko Vam od drugod dan za dnevom dohajajo raznovrstna poročila. Pomislite za vraga: Štiri čevlje visok sneg, pa še vedno z nova sneži, — mraz, slaba pota, „pustna doba" v pustem pomenu besede; nazadnje pa še pasja steklina — sit venia verbo! Človeka prehaja strah in groza, potem naj »e pa kdo gane. — Na političnem firmamentu še vedno stari kometi in v socijalnih „cirkelnih" še vedno stara „šara", potem si vsak človek lahko misli, kakšen utis je napravil začetek „novega' leta na nas. In Če Vam danes pri vsej dobrej volji ne morem z družim originalom pričeti, kakor baš s — pasjo steklino, bodite zadovoljni, saj se Vam bolje godi nego nam; in če človeka pri vsej dobrej volji zgrabi včasi tudi slaba volja, ni pač nič Čudnega, ravno tako ne, kakor če postavim zdravnik človeku, katerega je stekel pes ugriznil, — rano „žge". Bi li ne bilo boljši poprej steklega psa „sožgati", nego čakati toliko časa, da je na tem ali onem človeku, na pr. na kacem 10—12 letnem otroku dokaze svoje „steklene" zrelosti zapustil, in tako smatral se stoprav zrelega za „Brezje" pri Ribnici!
Našemu, to se pravi: Ribniškemu sodnijskemu okraju zapustilo je staro leto marsikaj zanimljivoga, da bode pa izmej vseh zanimivih ostankov ostala v spomin starega leta nam — pasja steklina, bi ne bil nihče verjel, in da se bode „novo" leto zopet s pasjo steklino pričelo, bi se bili čudili ali pa jezili, kdor bi si bil trditi upal. Pa pomagajte si, če si morete! Po jednem človeku je prišel greh na svet in po grehu smrt, v Ribnici pa je prišla po jednej pasjej živalici steklina na dan, po tej steklini pa
ljivo, da najboljši na svetu so denarji. „Morda vam ta misel ni všeč in se ne ujema z vašimi izvišenimi idejami, poreče on, pa kaj se če, če je življenje tako urejeno, da samo denarji sestavljajo srečo človeško. Jaz ne morem zabraniti mojemu umu, da ne bi videl sveta, kakeršen je, to je, da ne bi videl resnice." Ubog je tvoj um, revna sreča, katero želiš in nesrečno bitje si ti, ki sam ne veš, kajti je treba . . . Zakaj ste vsi ostavili svojo domovino, sorodnike, posle in denarne opravke, ter ste se sešli v malem švicarskem mestu Luzernu ? Zakaj ste danes zvečer vsi drli na balkone in s poštljivim molčanjem poslušali majhnega uboščeka? In ko bi on bil še hotel peti, pa bi ga še bili poslušali. Bi mari za denarje, če tudi za milijone bili ostavili domovino in zbrali se v malem kotu Luzernu? Mari bi za denar bilo vas možno zbrati na balkonih in vas prisiliti pol ure molče in mirno stati? Ne! A prisililo je vas tako delati nekaj, kar bode zmiraj sil-neje kakor vsa druga gonila v življenji, to je potreba poezije, katere ne poznate, pa jo čutite in jo bodete čutili, dokler ostane v vas kaj človeškega. (Daljo prlbi
kontumacija — celega okraja; to se pravi, okraj Ribniški ni stavljen v kontumacijo, temuč le psi so ! stavljeni v kontumacijo, kar se jih nahaja v Rib-j niškem okraju sploh. — Nasledki gori omenjene bolezni pokazali so se kmalu in sicer: v Ribniškem trgu na pseh, v Žigmarcah pri Sodražici pa na I otrocih in tako smo v Ribnici sedaj brez pasje i garde! Jedina izjema tega pravila pa velja za jeden j eksemplar, kateri je vsem drugim — „kašo upihal"!
Zginila so razna neslavna imena: Šek, Pin-! tseheri, Hetscherl, VValdman, Lyon, Castor in Pollux j pa Pick in Pagat, le — adut — „Klirras", da ! „KUrra8u ta je pa kot „kotschewski bog" napravil , največi „štih", in zdaj igra „ajnundswansig" s torbo;
vsak dan je na sprehod peljan, na špagi iz lanu, a ' „strah" i ta bo še razdjan, in mi prosti — strahu! j . . . Gospod urednik! Mi trdno upamo in srčno verujemo, da bode kompetentna oblast skrbela za to, > da izgubimo izpred oči vse te še živeče „ideale" 1 pasje pošasti — ki so prišle v dotiko s prvosteklo i psico ali psom —, in Vam ob jednem povemo da: , Veče veselje bode nam smrt jednega popadenega ! „KUrras-a", nego desetih nepopadenih — mačk. — Oprostite ta i/jemno došli „kapitel" današnjega i poročila, vsaj veste, da se v pustnem času nahajajo ; celo taki ljudje, ki skazujejo svojej „ščetinasti nesnagi" veče sp štovanje, nego.........!
Steklina mora priti mej pse, ali gorje mu — psu (ne človeku!), po katerem steklina pride, boljše bi bilo, da se mu naveže kamen na vrat, ter vrže v največi tomun, kar jih ima Bistrica, in boljše bi bilo vleči ga na — Brezje! — Da bi pa človek „stekel", tega pa ne verjamem, pa Bog nas varuj, tega. To je dobro, da imamo zdaj pasjo kontumacijo !
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za šolo na i Vratah na Koroškem 300 gold.
— (Z Dunaja) se nam piše: Nasproti vsem drugim trditvam in slavospevom, v katerih se je dokazovalo, da je premeščenje gosp. prof. Šukljeja na akademično gimnazijo na Dunaji pravo za pravo — odlikovanje, poizvedel sem iz najboljšega vira, da je prof. Šuklje premeščen iz službenih ozirov.
— (Slavni vladika J. J. Strossmaver) praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva. List
I „Pozor" v svoji številki z 21. dne t. m. pozivlje ča-1 stilce Strossmaverjeve, ki so seveda celi narodi, naj bi se sedemdesetletnica ta ne slavila 2. dne febru-varja, nego 8. septembra; ta dan bode namreč tudi petindvajset let, da je bil Strossmaver za vladiko imenovan, in oh jednem bode tudi dvestoletnica slavna v spomin osvobojenja Slavonije od jarma turškega. Za vse te slavnosti snuje se v Zagrebu odbor, da jih pripravi dostojne rečenim dogodkom, velepomen-ljivim tudi za Slovence.
— (Ljutomerski rodoljubi) nabrali so za koroški list „Miru znesek 16 gld. 20 kr. in ga poslali g. Einspielerju v Celovec v namen razširjanja imenovanega lista.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je Nestrojeva burka „Danes bomo tiči!" Parter in galerija bila sta polna, lože odlikovale so se po nenavadnej praznoti. Igralo se je v obče prav dobro in smeha bilo je dovolj. Izmej gospodov igral je najbolje g. Gorazd, ki je pokazal, da ima posebno spretnost tudi za komične uloge. Gg. Danilo, Rus, P etri 5 igrali so prav vrlo, žal, da je bil g. Petrič nekoliko hripav. Izmej gospic imela je g. Lavoslava največo nalogo, katero je prav dobro zvršila. Primerno sodelovale so gospice Zvonarjeva, Vrbančeva in Hribarjeva. Slednja nastopila je včeraj prvokrat, a njena uloga bila je preneznatna, da bi se moglo soditi o njenih zmožnostih. Tudi vsi drugi igralci pripomagali so s svojo dobro igro k splošnemu jako f povoljnemu vspehu in občnemu odobravanju. Opomniti nam je, da je včerajšnja igra bila prva pod režišOrstvom g. Gorazda, da torej včerajšnji ugodni vspeh smatramo za dobro znamenje.
— (Čudne želje.) „Lajbaherica" je pred par dnevi bila res toliko naivna, da je javno prosila in moledovala, naj bi magistrat gledalcem in radovednežem na ljubo potrebil led in sneg okolu drsališča pod Tivoli, češ, saj troški ne bi bili ravno veliki. Magistrat ima letos pač dovolj posla s snegom po mestu, katerega kljubu vsej marljivosti in velikim troškom ne more premagati, da imamo še vedno prave snežene nasipe po mestu.  Zdaj jnaj bi še
drsalcem in gledalcem šel sneg kidat na drsališči f To je upravo histerična želja, dostojna našega uradnega glasila. Kdor se hoče na drsališči zabavati, naj to stori na svoje, ne pa mestne troške.
— (Občni zbor slovenskega delavskega društva „Slavec") včeraj popoludne v restavraciji Ljubljanske Čitalnice bil je mnogobrojno obiskan, udeležilo se ga je nad 50 rednih in precejšnje Število podpornih članov. Po nagovoru predsednika g. Antona Jeločnika poroča tajnik g. J. Pajk v svojem širjem poročilu o delovanji društva in njega odbora. Poročilo se je s splošnim odobravanjem vsprejelo. Pri poročilu blagajnika g. M. Jeločnika razvidelo se je, da je društvo v teku Šestmesečnega obstanka ravnalo jako previdno s svojimi denarji, kajti dohodki znašajo: 370 gld. 72 kr., stroški: 293 gld. 81 kr., toraj preostane čistega premoženja 70 gld. 91 kr. — Pri dopolnilni volitvi mesto dveh prostovoljno odstopivših odbornikov voljena sta bila gospoda Perdan Fran in VVidmar Josip, katera sta tudi to častno mesto vsprejcla. Mej raznimi nasveti je omeniti nasvet gospoda Mateja Kunca, da bi se letos, ko je 'najugodnejši čas, napravila na pustni torek maskarada, na kar pa se mu razjasni, da je pri sedanjih razmerah in druzih gmotnih neprilikah to letos nemogoče, pač pa je odbor sklenil prirediti na vsak način na pustni torek v Čitalnični restavraciji „Šaljivi pevski večer" s plesom, h kateremu bode slobodno priti v maski. Nadalje stavi g. Regali predlog, da bi se društvena pravila predrugačila in da bi se ob jednem osnovalo bolnišno podporno društvo za delavce jednako, kakor ga imajo v Trstu. Predlog vspiejme se jednoglasno in odboru se naloži takoj te stvari poprijeti se, da bode potem društvo tudi za bolezni spominjalo se svojih članov. Društvo si misli napraviti društveno zastavo in dobilo je v to svrho že tudi blizu OD gld. od svojih radodarnih prijateljev, ter namerava prirediti sijajen koncert v gledišči v ta namen. Po končanem zborovanji zapeli so pevci Nedvedov: „Bratje v kolo se ustopimo".
— (Pozor!) Nekateri prodajalci premoga imajo precej kosmato vest. Prijatelj našemu listu nam piše, da naj bodo pazne zlasti one stranke,
ki kupujejo premog od g. R......, kajti pri
nekej stranki, ki je naročila 300 ki., bilo'je premoga za 2 8 ki. premalo.
— (Koroška deželna vlada) ukazala je, da «e morajo popisati vsi Borovski puškarji. Razdelili se bodo potem na tri vrste: V prvo vrsto spadajo taki, ki izdelujejo in prodajajo cele puško (puškarji, fabrikanti); ti morajo imeti uradno dovoljenje (koncesijo). V drugo vrsto spadajo taki, ki izdelujejo le posamične puškine dele in imajo pri delu tudi tuje ljudi za pomočnike. Taki morajo se preskrbeti z obrtnim listom (Gevvorbeschein). V tretjo vrsto se pa štejejo taki, ki izdelujejo posamične kose le z domačimi ljudmi; ti se pa ne štejejo mej obrtnike, ampak to je po postavi le „domača obrt-nija" (Ilausindustrie).
— (Vabilo) na Vodnikovo slavnost, katero priredita Dolenjsko pevsko društvo in Narodna Čitalnica v Rudolfovem v prostorih Narodnega doma v nedeljo 1. februvarja 1884 točno ob pol osmih zvečer. Spored: 1. I. pl. Zaje: „Poputnica", moški zbor. 2. F. S. Vilhar: „Pod oknom", mešani zbor s sopran-solom. 3. Mehul: Trio za gosli, cello in klavir iz opere „Joseph". 4. Dr. B. Ipavec: „Domovini", moški zbor z dvospevom. 5. A. Foerster: „Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešani zbor. Iz posebne prijaznosti sodelujejo gospodičina A. Paj-ničeva in gospoda Dom. Uizzoli in Venceslav Tuček. Ples (s kotilijonom), pri katerem svira oddelek meščanske godbe. Vstopnine plačajo gg. članovi pojedinci 30 kr., družine 50 kr., nečlanovi pojedinci 50 kr., družine 1 gld. — Zunanji izvršujoči dru-štveniki, kateri žele sodelovati, vabijo se, da se udeleže skupnega poskusa v četrtek 29. januvarja t. 1. ob 0. uri zvečer, ali pa vsaj onega v nedeljo 1. februvarja t. 1. ob dveh popoludne.
Odbor dolenjskega pevskega društva in narodne Čitalnice.
— (Tržaško podporno društvo) naznanja, da bode imelo dne 8. februvarja t. 1. ob 4. uri popoludne pri „Re d1 Unglieria" v zgornji sobani svoj letni občni zbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu-:
Pariz 26. januvarja. Konečni resultat volitev v senat: 67 republikancev, 20 konser-
vativcev. Republikanci pridobili so dva in dvajset sedežev.
Pulj '2f>. januvarja. Ladija „Fantasie", na katerej se je cesarica peljala na Reko, morala je zaradi burje in viharja obrniti in vrniti se v Pulj nazaj. Ob 2, uri in 25 minut popoludne zasidrala se je „Fantasie" v vojnej luki, ob 4. popoludne pa je odplula proti Trstu.
Malta 2G. januvarja. Italijanska oklop-nica „Principe Amadeo" razbila se je vzhodno od Portsaidskega pristanišča.
Bazne vesti.
* (Milosrdnost laškega kralja.) Laški kralj poslal je španjskemu kralju Alfonzu 30.000 frankov, da jih razdeli po zadnjem potresu ponesrečenim španjskiin podanikom.
* (Nečloveška mati.) Z Rima se poroča: Tukajšnjega krojača soproga Alina Radagaldi odrezala je 19. t. m. svojemu lastnemu malemu sinku de«no nogo, ker jo je motil v popoludanskem spanji in počitku. Ko so peljali zversko mater k redarstvu, nabralo se je na tisoče ljudij po ulicah, da so videli in z brezštevilnimi kamenji kamnali ostudno žensko, tako da je prišla precej poškodovana pred sodnijo.
Tiijii:
25. Januvarja.
Pri Nlotiu: Hoflmaii, Vidic t Dunaja. — Biller iz Gradca. — Betlheim, Steni i/. Zagreba. — Sclnvarz iz Celja. — Leskovic iz Idrije. — Mafer iz Gorice.
Pri *iali*i: 'Lederer, Brcitenfels, Wolf z Dunaja.— Bsrov iz Budimpešte
Tr/iio cen« r Ijiibljaiii
dne 24 januvarja t. 1.
		?l. kr.		.Špeli povojen, kgr. .	|l. kr.	
					-	74
Rež,	•  • •	5		Surovo maslo, „	—	841
Ječmen,	n     •   « •	4		Jajce, jedno ....	—	S
Oves,	n ...	2!»2		Mleko, liter ....	-	8
Ajda,	n      .    • •	4 5*		Goveje      meso, kgr.	—	80
Proso,	n ...	5^85		Telečje        , ,	—	66
Koruza,	»           • •	5,40		Svinjsko       „ o	—	54
Krompir,	n ...	2	86	Koštrunovo   „ „	—	86
Leča,	w ...	8	-		—	50
Grah,		8	—	Golob......	—	17
Fižol,	t      .   t •	8	50	Seno,   IGO kilo   . .	1	6i>
Maslo,	kgr. .	—	94	Slama,   B    „     . ,	1	
Mast,		—	82	Drva   trda, 4Q metr.	7	^0
Špeli frišen, „		—	M	„   mehka,   „ „	5 20	
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
. .1 6 rt —i iri	7. zjutraj 2. pop. <». Bve&er	741 24 mm. 740-78 ar.!. 749*18 m>	- 6-8° C - 0-6°C - 2'6°C	sl.sszh. si. svz. si. svz.	snež. snež. snež.	010 mm. snega.
	7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74-2 12 mm. 741 58 um. 742 02 mm.	- 40 C - l-4'C - 80'C	brezv. si. jz. si. vzh.	obl. obl. obl.	000 mm. 1
Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 3'3° in 2 8°, za 1*4° in IU11 pod normalora.
ID-cina-jsfea, "borza
dne 20. januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. 35 kr.
Srebrna renta..........84   „   — „
Zlata renta...........100
5°/„ marčna renta.........98
Akcije narodno banke.......8M
Kreditne akcije.........301
London............128
Napol............ 9
C kr cekini.......... 5
Nemške marke....... 00
4°/0 državne srečke iz I 18.'i4  250 gld 126 Državne srečke iz 1 18fit        100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . .
Ogrtka zlata renta b'0/0......
4°/
papirna renta 5u/0     . ... b9lu štajersko zenrjišč odvez oblig . Dunava reg srečke 6°/, 100 gld
Zemlj obč avstr 4l/,0/„ zbiti zast listi . Prior oblig Klizabetitie zapad železnic« Prior oblig Ferdinandove Bev. železni o
Kreditne srečke..... 100 gld
Rildoltove srečko..... 10 „
Akcije anglo-.i'str banke . 120 „
Tranimwiiy-dniSt vel j. 170 gld a v .
172
m
97 93 104 llfi 122 112 108 17« 19 104 215
50 55
25 65 77 80 35 70 75 25
35 65
75 50
50
60
50
Zahvala.
Za mnogostranske dokaze milega sočutja in izraze obžalovanja o prerani smrti našega preljub'
(jenega, nepozabijivoga gospodu
DRAGOTINA RUDEŽA,
grajš.aka v Gracarjcvem T urim, za mnogobrojno spre i.stvo pri pogrebu, slavnemu
mestnemu zboru Ljubljanskemu, slavnemu dežel* neinu zboru kranjskemu, ala\ nima tlruštvoma „So-kolu" in Čitalnici Ljubljanski h vsem drugim darovateljem krasnih vencev izrekamo svojo naj
toplejšo zahvalo.
(: 4) Rodbina Rudež.
Zahvala.
Vsem obiskovalcem dmštvenega plesnega venčka 18. t. m. in vsem blagim dariteljem dohitk za srečkanje
se zaLv.iljuje najiskrenejše (r'3)
Š ofjeloška prostovoljna požarna hramba
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
,     je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8", 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Poprava.
Pri 58. izsrečkanji kranjskih /emljiščnih obveznic dne 31. oktobra 1. 1884 bila je po pomoti št. 441 v znesku 1000 gld. st. d. namesto št. 421 v znesku 1000 gld. kot izsrečkana izkazana, kar se v občno vednost s tem naznanja.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, due 15. januvarja 1885. (47—3) Deželni glavar: T h um.
Št. 7615 1. 1884.
(37-2)
Bazgla*.
Wa\ napravo vino- in sadjerej-ske šole na Dolenjskem išče se primerilo posestvo.
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 14. oktobra 1. 1884. se bode za napravo vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem kupilo, oziroma v najem vzelo primerno posestvo, katero naj ima okoli 8 oralov vinogradov, ali vsaj 5 oralov vinogradov in blizu 3 orale za nasaditev novih vinogradov pripravnega sveta, potem okoli 2 orala sadnih in ze-lenjadnih vrtov, — 10 do 15 oralov njiv in travnikov, in gozda za domačo potrebo, zraven tega hišo in gospodarska poslopja, kolikor jih je za šolo treba.
Lastniki takih posestev, katera so v ugodnem kraji za vino- in sadjerejo in blizu kakega mesta ali večjega selišča, naj pošljejo svoje na kolek 50 kr. spisane ponudbe, katerim imajo priložiti kalastralne mape in posestne pole z natančnim popisom posestva vred, zlasti hišnega poslopja glede stavbine kakovosti, velikosti in števila prostorov za stanovanje in z naznanilom najnižje kupne cene, oziroma na-jemščine
do 31. marciju R. 1995
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 15. januvarja 1885.
!K<rva po ceni!
V. SAULIG, Trst, Via Oarradori št. 3.
Mocca, pristni »rabska ...   1 kilo gld. 1.70.
Uciiuilii. izvrstna.....1 „     „ 1.80.
Cejlon Perl, iako lina   .   .   1 „     B 1.70.
< evlon 1*111111141., fina .   .   .   1 „     „ 1,60.
Java /Jutu, fina.....1 „     ., 1.50.
BaotoN, iimt.......  1 „    „ 1.2o.
Rib, lina........1 „ 1.15.
od 2 do 12 gld, kil<> v polnili zavitkih po
43/4 kilo voznim: Id carine prosto. (52—1)
A^^^AAJk^A A^AVA^A^A^/.A^A^A^
i      Kri MstiljM krogljice >
\ ne smele bi se V nijednom gospodinjstvu pogrešati
^ in so se že tisočkrat sijajno osvedočije pri zanašanji ^
j človeškega telesa, glavobolu, oirpnenih udili, skaže- k
* nem želodcu, JetmiTi in obistnih Dolaznih; v fikatljab W 4\ ii 21 kr.; jedcu sayoJ s 0 škatljami 1 gld. 5 kr. —
^ ' Razpošilja so le jedem zavoj. ^
i Planinski zeljni sirop kranjski ^
^ »t na lil*., ^
A izboren zoper kašelj, hiilpavOBt, vratobol, prsne in k
j p.učne bolečine.   Koristnejši, nego vsi v trgovini se P
^ nabajajoči soki in sirupi. y
^ Naročia z dežele izvrše se takoj ^
i       v lekarni „pri samorogu" £
i JULIJ pl. TKilKO€%Y-ja !>
4 na Mestnem trgu v bjnhljani.     (41—2) ^
4F'VW v ▼   \r v   vvvvv v vv
1
Velika partija   i (788-78)
ostankov sukna
(po 8—4 metre), v vseh barvah, za polno tnožko oltleko. pošilja po poštnem povzetji, ostanek poR«!.
Ii. Sloreh v llinii.
Ako bi .se blago ne dopadah, se more zamenjati. Utorci proti fnHIjJatpi »mrke za 10 kr.
t
Dve železni skrinji
(Tolag-ajnlcl)
skoro cisto novi in trdni ter se jako dobro zapirati, jedna z dvema, jedna z jednim ključem.
^J^T~ |*ru<|ti«ti »v 5»o c«kii>. ~^ff
Kaj več se izve v /,«>i o«<•«'>«') lil^l m% M. Pe> terskem nnalpu it. 65 pri hišniku. 10—3)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor ae obine na
ARN0LDA REIFA, MIKAJ, L IOTIMIOASSE I,
najstarejša tvrdka te vrste. (»»2U—17)
Nataučneje izpovedbe in prospekti zastonj.
4
Zoper j etiko!
Radgostski univerzalni čaj
rožnov&ii inatio rastlinski celtlli,
priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, Želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko slovilo priznanskili pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospod lekar J. Heichert v Rožnau. Prosim, pošljite mi še jeden krat 2 zavitka rad-gos.skega čaja in 4 skatljioo rožnovskib m iho-rast-iinskili cel,ličkov. Princu Danilu so celtečki dobro deli in sneool jih jo celi 2 škatijici. Eaš tako izvr-stro se je pokazal vaš čaj. Priloženo jo 4 gid. 10 n. a v. v. Z visokim spoštovanjem
dr. pl. Radić, kn. 8iQOgoraki dvorni zdravnik. V Celinji Črna gora), 24. maja 1H77.
Vase blagorodje!
Do'žno^t ini je naznaniti vam, da so iz vase lokimio natfOČeni roSnoviki m.ibo-rasllinski celtiički in radgisiski čaj um jej holnej aoprogi postali prava đobiOla. Žilo moram vam. čestiti gospod, izreći svojo nrj?6krenejšo zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, ka-u-i) se imam /.abvaliii vašemu zgtavilu Vaše blago-rodje prosim z nova, da mi svoj ga izvrstnega rad-gostskega universj»ioega čaja pošljete se dva zavitka proti 00 vzel J H.
Vašemu blagorodju popolnem udari
Viktor S/.>miiiisKi, graščinski iu gozdni oskrbnik.
Bronica 5. oktobra L876,
F. S. Ne boilem opustil razglasiti slave vasib izvrstnih zdravil uuii po poljskih časopisih.
CeSiiii gOSpodl
Zoper hudo prehlajenje v vratu, katero imam uže do'go, se mi je od več stranij priporočalo vaša izvrstna zdravila. Prosim i'astodaj, pošljite mi s pošt nim povzetjem čaja 2 zavitka iu roSnovskih maho-rasi Unskih eeltličkov 4 Izvirne akarljice. Spoštovano A. Krnili.-.
župnik v Vtislavu, Dolenje Avstrijsko. Vb'alav, ti. novembra lS'i!> 8
Od tega po zdravniške.j razložbi in predpisih pripravljeni čaj, ve.ja v.;; I dnovno rabo pri pravljeni paket z nakazom o rabi I gld. »v. Jedna originalna škarija RoŽnovakih malo-rastlioskih eeltlič-kov 50 Ur. Z.i k'dek in zavijanje pa 10 kr. posebo.
Itad^ONlNki iiniv<>rr.aliii čuj in Ko#.no\Nki laaho-raMlIiiiNki celtllCkl dobivajo se vedno lo v lekarni J. Beleherta v K»»/.novi na Moravskom j, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Daje oa p n občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalege sledeči iokarjii W. Mavr v Ljubljani, W. Konig Mariboru, S. Mittolbaeb iu J. Oejbek \ Eagrebu, Barmnerzlge Brii<ler in A N d ved v diradcl, A. Marok in J Kuptor-schmied v C'cl|i, O. Kiissbeim v Lipnlel, C ari Grabacher v Murau, J. Illing v Kot-I«'o m on n. W. Thurnwald v Caloycl.
Zaloge
napravilo so bo.in v vseh lekarnah iu večjih pro-dajalnioah materialnega blaga.
yST Uoklor IloiKtova Ji'dhio prava vodu
za o*i, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna Je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsa-kej Btarostt; v kratkem ozdravi no ds bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad ua očeh, pege na roŽnloi iu kašo ter odjiravi sitno solzonji.
Izvirna steklenica z navodom zti^ rabo velja 7o kr., za kuluk in zavoj lo kr. več.
Prava se dobi nuuio naravnost iz lekarne v kopališči Knžnavi.
j0tT Boknovskl cv*'( *» živce, hitro in trajno o'.dravija puiiko, trganje po ti>iili in vsake vrste slabost'v živcih iu kitah, l/.vima stenica 70 kr. av. v., .ti kolek in savoj 10 kr. več. Pravi ao dobi Hamo iuini\ nosi iz lokamo v Uožuavi vMo-
ravska <77u"8)
Izilatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu i k ur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne4