Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pel leta 5-20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za Celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi 30 ne vraCajo. Inseratl Bnostopna petit-vratica, (Širina Ti mm) Ižhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v.
Volilci!
Dan važne odločitve se približuje: 13. juni, ko Vam bo voliti poslance za nov državni zbor. Izbirati Vam bo med kandidati raznih strank; Vaši glasovi bodo odločili, kako se bo prihodnjih sedem let vladalo in gospodarilo v tej državi. Treba je, da dobro preudarite položaj in se resno zamislite v svojo nalogo.
Štiri leta od zadnjih državnozborskih volitev so vsakemu mislečemu volilcu lahko odprla oči. Bila so
za ljudstvo neplodna leta;
delavnim slojem, bodisi ročnim ali duševnim delavcem, malim obrtnikom ali malim kmetom niso prinesla nobenih koristi, pač pa je njih življenje postalo še težje, nego je bilo, pomnožale so se njih skrbi in povečalo njih pomanjkanje. Nič ni za politiko zadnjih let bolj značilno kakor
draginja,
ki je dosegla strašno višino in je nagnala v hiše vsega delavnega prebivalstva grozno pomanjkanje, ne da bi koristila komur koli izmed nižjih in srednjih slojev. Na vseh koncih in krajih se je zmanjšala prilika za zaslužek, cene živil in cene stanovanj pa so tako poskočile, da ljudstvo komaj še zmaguje najnujnejše potrebščine.
Žalostni položaj, v katerem je ljudstvo po vsej državi, se ne more pripisovati kakšnemu nesrečnemu slučaju, temveč je posledica politike vlade in onih strank, ki zopet zahtevajo Vaše glasove pa izkušajo odvrniti Vašo pozornost od najvažnejših gospodarskih vprašanj ter Vas preslepiti s sladkimi besedami.
Leta 1905. so meščanske stranke v državnem zboru sklenile
carinski tarif,
veljaven do leta 1917., ki je v prvi vrsti povzročil sedanjo draginjo s tem, da je na najpotrebnejša živila naložil ogromno carino. Hinavsko so takozvane agrarne stranke trdile, da skrbe za kmeta. V resnici je carinski tarif zadel kmeta prav tako hudo kakor delavca, zlasti malega kmeta, ki mora mnogo svojih potrebščin kupovati za drag denar. Carina mu je podražila krmo, brez katere ne more rediti niti tiste živine, ki jo potrebuje za dom in za delo. Carina na železo mu je podražila orodje in poljedelske stroje. Delavcu, obrtniku, učitelju in uradniku pa je podražila
kruh in meso;
vse te sloje je obsodila, da ne morejo svojim družinam dajati hrane, ki bi jim je radi privoščili. Draginja je kriva, da si ne morejo ničesar prihraniti za slabše čase in za stara leta. Draginja je kriva, da povsod rastejo dolgovi.
Poleg carine povečavajo draginjo
indirektni davki,
naloženi na vsakdauje potrebščine, davki, ki najbolj obremenjujejo ljudske množice in ki jih hoče vlada s pomočjo meščanskih strank še povečati. Že davno namerava vlada povišati davek na žganje za šestdeset vinarjev pri litru; obdavčiti hoče vino, mineralne vode, podražiti hoče že s 1. julijem t. 1. tobak in smotke, vpeljati hoče monopol na vžigalice, vsled česar bi se njih cena podvojila. Sto milionov novih davkov hoče na ta način iztlačiti iz ljudstva, ki je že do skrajnosti izmozgano in že sedaj ne ve, odkod zaslužiti denarja za najnujnejše vsakdanje potrebe.
Toda tega denarja ne misli vlada porabiti za zboljšanje ljudskega položaja, temveč za
militarizem,
ki prihaja od leta do leta z večjimi zahtevami. V letošnjem zasedanju so delegacije dovolile ogromne svote za stavbo novih bojnih ladij in milioni, za katere so glasovali tudi slovenski poslanci v delegacijah, se morajo zdaj iztisniti iz ljudstva. Obenem pa napoveduje militarizem že nove zahteve in če mu se dovoli vse, kar želi, bodo izdatki za vojno in mornarico, preden poteče deset let, dosegli najmanj 800 milionov.
Nihče drugi nima od te silne potrate dobička kakor velekapitalisti, ki spravljajo pri gradnji bark, pri izdelovanju topov, oklopov itd. ogromne profite v žep in ki se povrh še bogate s silnimi obrestmi državnega dolga, kakor ima od visoke carine samo peščica veleposestnikov dobiček.
Tej	politiki izmozgavanja,
goneči ljudstvo naravnost na beraško palico, se upira odločno in neizprosno samo socialna demokracija. Preobrat v prid ljudstvu je mogoč le tedaj, ako dobi socialna demokracija v državnem zboru toliko moči, da bo lahko preprečila izkoriščevalne namene vlade. To pa je odvisno od Vas, volilci!
Ker je treba vedno več denarja za militarizem in ker ga država noče zahtevati od onih, ki ga imajo največ, boječa se zamere pri velekapitalistih ter knežjih in gro-fovskih veleposestnikih, je naravno, da ne ostane nič za
ljudske potrebe.
Že dolga leta se bojuie socialna demokracija za zakon, ki bi zavaroval starce in obnemogle ter njih vdove in sirote. Ali ko je bil zakon o socialnem zavarovanju skoraj dogotovljen, je vlada razpustila državni zbor. Za polovico več mladeničev kakor doslej hoče militarizem zahtevati vsako leto in seveda tudi vse stroške za to; ali država nima denarja za šole, da bi razbremenila siromašne občine in da bi povzdignila ljudsko, strokovno in višjo izobrazbo. Bogatim parobrodnim družbam lahko daje velikanske subvencije, njeni uradniki in uslužbenci pa zaman že leta in leta prosijo za ureditev svojih razmer.
Volilci!
Preudarite, kaj pomenijo te volitve! Mislite trezno in ne dajte se zapeljati s praznimi frazami in naj so še tako lepo doneče. Begali Vas bodo z
narodnim vprašanjem, lepo bodo govorili o narodni enakopravnosti, o narodnem zatiranju. Ali spomnite se, da so se ravno narodne stranke brez razlike najbolj upirale ureditvi narodnega vprašanja. Kadarkoli so socialni demokratje zahtevali zakon, s katerim bi se uredile narodne razmere na podlagi enakopravnosti, narodne avtonomije in varstva manjšin, so takozvane narodne stranke pokopavale socialno demokratične predloge, v narodnostnem odseku pa so preprečile vsako resno delo z nesklepčnostjo, ker nočejo, da bi se končali narodni boji, od katerih politično žive.
Večne narodne homatije pa so krive, da ni časa in prilike za nobeno
socialno delo
Državni zbor se ne more niti baviti s socialnimi in gospodarskimi potrebami ljudskih slojev, delavcev, kmetov, obrtnikov, uradnikov, ker mu narodne homatije ne dajo časa za to. Socialna demokracija zahteva zaradi tega, da se z zakonom uvede
narodna avtonomija,
da se z zakoni zagotovijo pravice narodov, ker hoče, da se izkrči pot do socialnega dela.
Narodni prepiri so največ krivi, da dviga
klerikalizem
ošabno glavo in da pridobiva vedno več vpliva v državi. Dasi so imele takozvane svobodomiselne stranke večino v državnem zboru, so bile vendar brez moči proti pro-dirajočemu klerikalizmu, ki je znal njih neslogo in narodne homatije tako izrabiti v svoj prid, da je zlasti njegov vpliv na šolstvo danes večji nego je bil kdajkoli izza leta 1848. Namesto da bi se naše kulturno življenje dvigalo, pada v teh razmerah vse niže in meščanskim strankam imamo zahvaliti, da je Avstrija danes najbolj klerikalna država v Evropi.
Volilci!
Dne 13. junija boste govorili s svojimi glasovnicami in kar boste sklenili, bo veljalo za sedem let. Vaša usoda je ta dan v Vaših rokah. Volite sebi v prid, to se pravi: Volite socialno demokratično! Pomislite, da ne more nihče služiti dvema gospodarjema in da ne morejo pomagati izkoriščanim tisti, ki služijo izkoriščevalcem.
Socialna demokracija se bo z vsemi silami bojevala zoper militarizem in njegove brezmejne zahteve, ki gonijo državo in narode v bankrot.
Socialna demokracija se bo bojevala za pravičnejšo razdelitev javnih bremen. V njenem programu je odstranitev indirektnih davkov, ki prizanašajo bogatinom, pa izsesavajo siromašne sloje. Zahtevala bo torej
progresiven dohodninski davek, tako da ostanejo prosti mali dohodki, pa se povečava obdavčenje, čim večji so dohodki.
Socialna demokracija bo nastopala za temeljito preuredbo gospodarske politike, kar je tem važnejše, ker poteče leta 1917. avstro-ogrska pogodba, z njo pa tudi carinski tarif in trgovinske pogodbe. V razmerju z Ogrsko zahteva socialna demokracija enakopravnost, katere doslej ni. Carino na žito in na krmo hoče socialna demokracija odpraviti, da pride ljudstvo do cenejšega kruha in da bo kmet mogel rediti živino. Za zdravo živino in meso zahteva svoboden uvoz, ker ga doma ni dovolj za prehranjenje ljudstva; odpraviti se inora carina na železo, da se more razviti industrija, carina na sladkor in carina na kavo, katera se v Avstriji sploh ne prideluje. Socialna demokracija zahteva take trgovinske pogodbe, da bo naša industrija lahko dobila za svoje izdelke trgov v tujini in da bo naše ljudstvo dobilo hrane.
Brezobzirno bo socialna demokracija zahtevala
socialno zavarovanje na taki podlagi, da bo uprava v rokah zavarovancev in bodo zavarovane tudi vdove in sirote.
Uprla se bo vsakemu poizkusu, ki bi meril na zmanjšanje koalicijske svobode in se bo z vsemi močmi potegovala za razširjenje političnih pravic in za moderno delavsko pravo.
Da se ustavi silno izseljevanje ljudstva, bo socialna demokracija zahtevala, da se poskrbi doma prilike za zaslužek s stavbo železnic, cest, kanalov itd,, potrebnih za povzdigo prometa, za pospešitev industrije in za zboljšanje kmetijstva. Na agrarnem polju bo zahtevala, da se razbremene mala posestva in da se mali kmet varuje napram kneževskim, grofovskim in cerkvenim veleposestnikom, da se zboljšajo zemljišča, da se povzdigne domača živinoreja, da se urede vode.
Socialna demokracija hoče biti v vsakem ozira
zastopnica delavnega ljudstva brez obzira na sebične interese velekapitalistov, bogatečih se na račun širokih slojev prebivalstva in se ne ustraši nobenega konflikta s privilegiranimi magnati in njih zastopniki. Ljudstvo ne potrebuje bojnih ladij, pušk in topov, ampak zaslužka in kruha, šol in zdravja, varne starosti in sreče svojih otrok.
Kdor je enakih misli, bo dne 13. junija vedel, kaj mu je storiti. Volil bo socialno demokratično, zakaj samo
zmaga socialne demokracije more prekrižati temne naklepe ljudskih sovražnikov in zatiralcev.
Vprašanje dne 13. junija se glasi jasno:
Za interese kapitalističnega žepa — ali za pravice in blagostanje ljudstva?
in kdor noče nazadnjaštva, zatiranja, izkoriščanja, nekulture in zaslepljevanja, bo vedel, da je do duševne svobode, do gmotnega blagostanja in do enakopravnosti le ena pot, pa bo
volil socialno demokratično!
* *
Kandidati jugoslovanske socialno demokratične stranke so:
a) Kranjsko.
1.	Volilni okraj: Mesto Ljubljana: se razglasi pozneje.
2.	Ljubljanska okolica : Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani.
3.	Radovljica - Kranjska gora-Tržič: Dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Gorici.
4.	Kranj-Škofja Loka: Anton Udovč, uslužbenec ces. kr. državne železnice v Ljubljani.
5.	Kamnik-Brdo: Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani.
6.	Vrhnika-Logatec-ldrija-Cerknica : Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani.
7.	Postojna-Senožeče-llirska Bistrica-Vipava-Lož: Josip Kopač, železničarski tajnik v Trstu.
8.	Litija-Višnja gora Radeče: Fran Bartl, upravnik v Ljubljani.
9.	Krško-Kostanjevica-Mokronog-Trebnje: Fr. Hrastovčan .posestnik v Krškem.
10.	Velike Lašče-Ribnica-Žužemperk (brez selske občine Smuka): Ivan Mlinar, tiskar v Ljubljani.
b)	Štajersko.
24.	Volilni okraj: Sodni okraj Maribor severno od Drave se naznani, ko dobi izvr-ševalni odbor poročilo konference.
25.	Sodni okraj Maribor južno od Drave: Alfred Plčinin, vozni mojster in posestnik v Pragerskem.
26.	Ptuj Ormož: Mihael Kosel, zasebni uradnik v Gradcu.
27.	Celje-Vransko : Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani.
28.	Rogatec-Šmarje-Kozje: Melhijor Čobai, vodja kons. društva v Zagorju.
29.	Brežice-Sevnica-Laški trg: Melhijor Cobal, vodja kons. društva v Zagorju.
30.	Marenberg-Šoštanj-Slovenji Gradec : Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah.
c)	Koroško.
Volilni okraj Borovlje-Dobrlaves-Že-lezna kapia-Pliberk: Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah.
d)	Goriško:
1.	Goriška okolica : Dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici.
2.	Ajdovščina-Komen-Sežana: Josip Kopač, železničarski tajnik v Trstu.
3.	Brdo-Cerkno-Kanal: Just Černe, železniški strojevodja.
e) Trst:
Tržaška okolica: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
Za Istro in Dalmacijo se razglase kandidature po poročilu konference.
Praznovanje prvega majnika.
Zagorje ob Savi. Prvi maj se je pri nas lepo praznoval. Zjutraj zgodaj je bilo nebo sicer prevlečeno z oblaki, ko pa so se delavci razvrstili v izprevod in so pričeli korakati ob zvokih godbe, se je neprijazna oblačna zavesa raztrgala in posijalo je solnce. V blagodejni spomladanski sapi so veličastno povihravale rdeče in slovenske zastave v pozdrav razrednozavednemu delavstvu, ki je obhajalo svoj veliki in velepomembni praznik. V izprevodu je prva korakala novo ustanovljena mladinska organizacija, okroglo petdeset mladeničev, kar je dalo letošnjemu praznovanju prvega majnika še poseben sijaj. Saj je mladina tista, ki stavljamo vanjo največje nade, mladina je prvoboriteljica novih misli in načel, mladina ima v svojih svežih srcih pogum in zaupanje, ko klone starejšim sila — zato nas je tako razradostil pogled na čvrsto, razredno zavedno četo članov mladinske organizacije, ki jim kličemo: »Naprej po poti, ki ste jo nastopili, po poti izobrazbe in razredne zavednosti I« Izprevod se je vil iz Kisovca črez Loke, Toplice, Zagorje in potem v gostilno Govešek, kjer je bil javen ljudski shod. Na shodu je govoril sodrug Tokan iz Ljubljane, ki je obrazložil v navdušenih besedah pomen prvega maja. Po-vdarjal je, da je praznovanje letošnjega prvega maja tudi v znamenju hudih bojev pri volitvah za državni zbor. Opozoril je vse so-druge in navzoče, da naj agitirajo in glasujejo 13. junija za kandidata socialdemokra-tične stranke. Ko je govornik končal, je sledilo živahno odobravanje; potem je zaključil predsednik sodrug Repovš zborovanje. Popoldne je bila ljudska veselica, na kateri je svirala delavska rudniška godba. Zavedni delavci v Zagorju so praznovali delavski pjaznik jako dostojno.
Trbovlje. Pri nas je bilo praznovanje prvega majnika impozantno. Ob devetih dopoldne je bil na dvorišču Delavskega doma velik ljudski shod, katerega se je udeležilo najmanj 2000 ljudi in mu je predsedoval sodrug Sitter. Prvi je obširno govoril sodrug Cobal o pomenu prvega majnika, o delovanju državnega zbora in o bližajočih se volitvah. Potem je govoril sodrug P e č n i k z Zidanega mostu o položaju za državno-zborske volitve, ki je za socialne demokrate skrajno ugoden. Končno je govoril še sodrug Sitter, ki je volilcem priporočal, naj dne 13. junija složno glasujejo za sodruga Cobal a. Popoldne je bila ljudska veselica ob ogromni udeležbi delavstva.
Hrastnik. Tukaj se je praznovanje prvega majnika kljub intrigam ravnatelja Lei-lerja, ki je polovico rudarjev določil za delo, jako lepo obneslo. Zgodaj zjutraj je bil sprevod z godbo do kolodvora, potem pa shod steklarjev v gostilni gda. Dernovška, kjer je govoril sodrug Mr a k in pel steklarski pevski zbor. Popoldne je bil drugi shod na vrtu Erženove gostilne, kjer je prvi govoril državnozborski kandidat sodrug Cobal, potem Mrak in Malovrh. Shodu je sledila animirana veselica.
Velenje. Prvi majnik smo tukaj proslavili s shodom, ki je bil Pesji vesi v nedeljo ob 2. popoldne. Govorila sta sodruga Mrak iz Zagorja in Jalesnik iz Velenj Udeležba je bila jako lepa.
Gorica. Na dan prvega majnika je bil na Telovadnem trgu ob 3. popoldne dobro obiskan shod, na katerem sta poročala sodr. Callini in dr. Turna, potem je bil sprevod z rdečo zastavo po mestu in končno animirana ljudska veselica.
V Nabrežini in Sv. Križu. Vsako leto praznuje zavedno nabrežinsko delavstvo dan prvega maja, a letošnja proslava delavskega praznika je prekosila vse dosedanje. Ob 8. dopoldne je dolga povorka nabrežinskih delavcev v četverostopih z veliko rdečo zastavo na čelu odkorakala do Sv. Križa, kjer so se sprejeli delavci z domačo godbo in z burnimi slavaklici na prvi majnik. Nato je šel slavnostni sprevod po Sv. Križu do Košu-tove gostilne, kjer je bil ljudski shod. Tu je sodrug Kopač govoril o temi: »Zakaj praznujemo prvi majnik.« Po shodu so se sodrugi uvrstili v sprevod, ki je odkorakal najprej do nabrežinske postaje, kjer je godba odigrala nekoliko komadov, potem pa v Na-brežino do zadružne gostilne. Tukaj je bil drugi shod, na katerem je zopet govoril sodrug Kopač. Popoldne je bila na občinskem vrtu jako animirana veselica, ki je trajala do pozne noči.
Dobravlje na Goriškem. Dan prvega maja smo praznovali tudi pri nas kolikor je bilo mogoče dostojno. V našem kraju je v tem času jako malo delavstva doma, zato smo morali tudi praznovanje urediti bolj skromno, ali bilo je vseskozi lepo. Dopoldne ob 9. smo napravili izlet v Ajdovščino, nekateri z vozom, drugi na okrašenih kolesih. Na vozu je plapolala velika rdeča zastava. Po kratkem odmoru smo se odpeljali v Lo-kavec in v zadnjo podgorsko vas Slokarje. Tukaj se je zbralo večje število prebivalcev ter se je improviziral shod, na katerem je lepo govoril sodrug Vrčon o pomenu in namenu prvega majnika. Po končanem zborovanju smo se odpeljali nazaj v Dobravlje, kjer smo zaključili majsko praznovanje z domačo zabavo pri sodrugu Vrčonu.
Politični odsevi.
Vstaja na Kitajskem."
Babjeverni ljudje bi imeli krasno priliko napraviti važne obraze in se razjeziti nad učenjaki, ki trdijo, da so zvezde svetovna telesa kakor naša zemlja, da se vse giblje po stalnih zakonih in da ni čudežev. Taki modrijani, ki vedo več od učenjakov, so od nekdaj trdili, da so kometi šibe božje, žugajoče v pregrehah tavajočemu ljudstvu in napovedujoče mu nebeške kazni. A lani smo imeli pravo kometovo leto. Nevštevši tistih repatic, ki so se mogle videti le z instrumenti, sta se prostim očem prikazovala kar dva kometa. In kaj se je zgodilo ? Na Ruskem so imeli kolero, v Aziji je divjala kuga, pojavljale so se črne koze, a da se mera dopolni, se dviga še punt na vseh koncih in krajih. V Mehiki je vstaja, v Arabiji je vstaja, v Maroku je vstaja, na Portugalskem so pregnali kralja, celo viničarji se puntajo na Francoskem in zdaj javljajo vesti s Kitajskega, da je tudi tam revolucija. Kdor ne drži z babjeverci, se seveda pri takih prilikah ne bo oziral na komete, ki so ravno toliko krivi dogodkov na zemlji, kolikor lastovka zime. Ali nihče ne bo mogel prezreti dejstva, da se ravno v naših dneh vstaje zelo množe. Dasi ima vsak punt svoje posebne vzroke, mora vendar tudi ta množina revolucij imeti vzrok. In kdor noče slepiti samega sebe, bo moral spoznati, da tiči glavni povod vseh teh puntov v gospodarskih in socialnih razmerah. Skoraj vse dežele, v katerih razsaja danes vstaja, so v gospodarskem razvoju zaostale, imajo še večinoma fevdalen značaj, vendar pa se nahajajo prav v prehodu v kapitalistično gospodarstvo. Priznani cilji puntarjev so skoraj povsod politični. Ali to je samo odeja za gospodarske nagibe in gospodarske smotre. V Mehiki hočejo, da odstopi predsednik Diaz ter da se izpremeni vladni sistem republike; toda za tem političnim ciljem se skriva želja, da se veleposestnikom vzamejo njih ogromna posestva in razdele med druge ljudi, da se domači kapitalisti emancipirajo od severo-amerikanskega kapitala in da si mehikanski bogataši zagotove izključno izkoriščanje me-hikanskih delavcev. V Arabiji in v Albaniji se bojujejo za avtonomijo; to pa ne pomeni nič druzega, kakor da nočejo plačevati davkov in da nočejo Turčiji dajati vojakov, ker potrebujejo ljudi doma za delo.
Posebno jasen je gospodarski povod na Kitajskem. Tudi tukaj se že nekaj let opazuje veliko politično gibanje, ki gre za tem, da se vpelje ustava s parlamentarizmom in da se reformira vsa uprava. Na čelu gibanja so Kitajci, ki so študirali na japonskem, v Ameriki in v Evropi ter se seznanili z modernim državnim življenjem. Toda ves njihov trud bi bil brezuspešen, če ne bi imel podlage v prodiranju evropskega kapitala, v razširjanju industrije, v kupčijski konkurenci in v razmerah, ki jih ustvarja mladi moderni kapitalizem.
Stari in novi svet se srečavata na Kitajskem in v tej ogromni državi pospešujeta fevdalizem in kapitalizem neizmerno bedo med ljudstvom. Brezobzirnemu izkoriščanju, ki so ga prakticirali domači magnati in tuji kapitalisti, se je pridružila še kuga in neiz-
ogibna posledica je bila lakota, ki se je tako strašno razširila, da so množice izgubile vsako upanje in pričakujejo le še od revolucije rešitev.
Vstaja se je v kratkih dneh silno razširila ter je spravila vlado v največjo zadrego. Zgodilo se je že, da so vojaki, ki jih je poslala proti puntarjem, trumoma prestopili k revolucionarjem. Koliko je vseh vsta-šev, ne pove nobeno poročilo natančno. Jasno pa je, da mora biti stvar zelo resna, kajti iz posameznih okrajev govore vesti o velikanskih četah. Tako n. pr. je iz vzhodnih krajev 20.000 puntarjev na pohodu proti Kantonu, ki je v največji nevarnosti. Kamor pridejo, oplenijo kar dosežejo, naskakujejo ječe in izpuščajo jetnike ter se vale kakor divja vojska proti glavnemu mestu. V pokrajini Sečvan v Tibetu opravlja 10.000 izstradanih rebelov, med katerimi je mnogo žensk, enako delo. V Fudžanu so zažgali mnogo hiš, v Sujtungu so umorili prefekta. Boj mora biti silno divji, zakaj tudi oblasti ne prizanašajo, če dobe kaj puntarjev v roke. Kogar vjamejo, je izgubljen. Brez posebnega procesa obsodijo vsakega na smrt in ga po starih krvoločnih navadah usmrte v strašnih mukah.
Državni uradniki in volitve.
Centralna zveza društev državnih uradnikov avstrijskih je izdala oklic uradnikom, ki je z ozirom na bližajoče se državnozbor-ske volitve jako zanimiv. Oklic omenja obljube, s katerimi so se kandidatje raznih strank pred volitvami dobrikali uradnikom ter pravi:
»In kaj sedaj f Štiri leta so minila. Tja do zadnjih mesecev ni bilo zaznamovati ne enega energičnega dejanja, da bi se izpolnile na stoterih shodih, po vseh uradniških listih, v neštetih vladi in državnemu zboru predloženih spomenicah vedno nujneje izra-žane zahteve, da se zakonito urede naše službene razmere, da se vpelje časovni avanzma, da se urede aktivitetne doklade in da se razdolži strahovito zadolženo uradništvo. Vedno bolj pa se je razširjala draginja, ki jo je povzročila in pospeševala enostranska gospodarska politika in brezmerne zahteve militarizma, ki hoče varovati pred vojno nevarnostjo, pa popolnoma prezira, da propadajo in ginejo med tem srednji in nižji sloji že v dobi miru.
Državni uradniki avstrijski, zlasti vi, očetje družin, ali boste zopet samo za obljube volili s strankarsko političnega stališča, da se pogreznejo Vaše družine, Vaši otroci še globočje v proletariatf
Na noge, tovariši! Polotite se zdrave, od dolžnosti narekovane egoistne stanovske politike! Dolžni ste jo kot očetje družin, kot služabniki države, če nima državna služba postati na eni strani domena najkrivičnejšega protekcionizma za visoka mesta, na drugi strani pa se izpremeniti v polje gospodarskega pogina za tisoč in tisoč uradniških družin, kar nikakor ne more biti v interesu prave državne službe, to je v interesu državne skrbi za vse ljudske interese.
Zatorej, tovariši, na delo v volilnem boju! Vsakega kandidata izprašajte brez obzira na njegovo in brez obzira na svojo strankarsko pripadnost o njegovem stališču napram našim zahtevam. Od vsakega zahtevajte častno besedo in obljubo, da bo smo-treno in energično nastopal zanje ter da ne bo miroval, dokler ne bodo izpolnjene naše zahteve, ki so izrečene v našem načrtu službene pragmatike.«
Če bodo državni uradniki res hoteli, da nastopijo poslanci za njihove zahteve, pa proti draginji in proti militarizmu, tedaj ne vemo, kje so tisti meščanski kandidatje, ki bi mogli dobiti uradniške glasove. Ali na Slovenskem nevarnost ni velika. Pri nas uradniki še ne verjamejo, da je treba odločne protikapitalistične in protimilitaristične politike, če se hoče dobiti sredstev za uradniške in delavske potrebe. Dokler ne bodo tega spoznali, bodo še vedno volili ljudi, ki bodo pred volitvami obljubovali vse s prepričanjem, da jim po volitvah »razmere« ne bodo dopuščale akcije.
Sodrugi! Volilci!
V mnogih občinah že poteka doba za reklamacijo volilne pravice. V nekaterih je le še nekaj ur časa. Kdor se torej še ni prepričal, če je vpisan v vo-lilskem imeniku, naj to stori nemudoma, da ne bo prepozno, da ne bodo pri volitvi glasovi izgubljeni. V mnogih okrajih je položaj tak, da utegne vsak glas odločevati; od volilca, ki ni pravočasno reklamiral svoje volilne pravice, je lahko odvisna izguba mandata. Nujno je torej potrebno, da se to delo opravi, dokler ni prepozno.
Treba pa se je ravno tako tudi prepričati, če niso v imenikih vpisane osebe, ki nimajo volilne pravice ali pa katerih sploh ni. Nihče naj se ne zanaša na slu-
čaj, na srečo, na pravičnost ali na take reči, ampak prepriča naj se. Kar se zamudi v reklamacijski dobi, se ne da več popraviti,
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Ljubljanski volilci!
Dne 13. junija Vam bo voliti poslanca za avstrijski državni zbor in zopet Vam bo izbirati med strankami, ki se bodo potegovale za mandat. Vprašanje, kako bo Ljub-lana zastopana v državnem zboru, je pa večjega pomena, nego ga priznavajo naši nasprotniki, ki tudi pri tej priliki ne vidijo nič druzega kakor liberalizem in klerikalizem, pa ne spoznavajo, da spravlja novo politično življenje vsak dan nova politična in socialna vprašanja na dan. S starimi, tisočkrat premletimi frazami se pač doma lahko opajajo tiste plasti volilcev, ki se še niso dovolj zdramile, da bi spoznale vso važnost političnega dela: dolgoletna izkušnja pa uči, da se z njimi nič ne opravi v parlamentu, kjer je treba treznega, stvarnega, vstrajnega dela.
Zaradi tega stopa socialna demokracija tudi v ta volilni boj, pa apelira na vse tiste volilce, ki pričakujejo od parlamenta plodnega dela, ne pa le praznih besed, pa naj se glase lepo kakor angelsko petje.
Socialna demokracija stopa v volilni boj, ker je prepričana, da je tudi ljubljanskemu prebivalstvu treba zastopstva, ki bi imelo v parlamentu močno oporo. Močnejše pa ne more imeti nikjer kakor v socialno demokratični zvezi, ki je že v zadnjem parlamentu štela 88 poslancev in se bo v novi zbornici še pomnožila. Socialno demokratična delegacija v državnem zboru si je s svojo dosledno, vedno načelno politiko pridobila splošen ugled in če se Ljubljana noče vdi-njati Bienerthovi vladi, tedaj je zanjo izmed vseh kandidatov, ki se ponujajo, socialno demokratična najbolj priporočljiva.
Da se o tem pomenimo, sklicuje socialno demokratična stranka
za nedeljo, 14. t. m. ob V2IO. dopoldne
volilen shod
na vrt »Narodnega domač, kjer se tudi razglasi socialno demokratična kandidatura za državni zbor.
Poročevalec na tem shodu bo soarug Etbin Kristan.
Sodrugi! Volilci!
Agitirajte, da bo udeležba na tem shodu impozantna, da začnemo volilni boj s tisto močjo, ki zagotavlja uspeh.
Volilni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
Deželnozborski volilci v Ljubljani!
V torek, dne 16. t. m. Vam je voliti v volilnem razredu mest in trgov enega poslanca v kranjski deželni zbor.
Volilni red, s katerim se klerikalna večina deželnega zbora baha kakor z moderno reformo, kaže svoje reakcionarno lice najbolje v tem, da je ohranil razrede, iz katerih so množice izključene. Tudi razred, v katerem je volitev dne 16. t. m., je privilegiran. Prihranjen je »boljšim volilcem«. Toda kitajski zid se tudi okrog te kurije ne da zgraditi, delavski volilci, ki plačujejo primeren davek, se tudi iz tega razreda niso mogli izključiti in bodo morali dne 16. maja oddati svoje glasove. To jim nalaga razredna zavednost, pa tudi zakon o volilni dolžnosti, ki nalaga volilcu kazen, če ne izvrši svoje volilne pravice
Socialno demokratična stranka, ki ne more biti služkinja nobene druge stranke, je vsled tega obvezana, da nastopi tudi pri tej volitvi, pa Vam predlaga, da se udeležite volitve in napišete na svoje glasovnice ime našega kandidata:
Fran Bartl,
upravnik v Ljubljani.
Položaj nasprotniških strank, ki nastopijo pri tej volitvi, je tako nejasen, da lahko postanejo socialno demokratični glasovi zelo važni, ker pri morebitni ožji volitvi odločujejo. Zato je nujno potrebno, da se pri prvi volitvi zbero socialno demokratični glasovi.
Volilci 1 Ne dajte se od nikogar premotiti z govoricami o tej ali oni nevarnosti, katere ne more biti pri prvi volitvi. Glasujte ne glede na desno ne na levo dne 16. maja za socialno demokratičnega kandidata in manifestirajte s tem svojo strankarsko zavednost in disciplino 1 * *
*
Glasovnice za deželnozborsko dopolnilno volitev se dostavljajo po pošti. Kdor pa ne dobi legitimacije ali glasovnice najkasneje do 13. maja, mora iti dne 13., 14. ali 15. maja v uradnih urah od 9. do 12. dopoldne ali od 2. do 5. popoldne ponji k deželni vladi, Simon Gregorčičeva ulica, predsedstvena pi-
H. SCJTTNER, LJUBLJflNR
MESTNI TRG (NASPROTI ROTOVŽR) IN SV. PETRR C. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—	Pripravna birmanska darila.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,IKCK Cenik zastonj in poštnine prosto.	—	—
sama soba štev. 32 s kakšnim dokumentom, ki izkazuje njegovo identiteto.
Pri volitvi se odda glasovnica. Legitimacijo naj vsak volilec shrani za eventualno ožjo volitev.
—	Kdo ima prav? V sedanjem volilnem boju je našim nasprotnikom tuintam vendar vroče postalo, pa če se tudi trudijo, da bi zatajili svoj strah pred socialno demokracijo, jih vendar tako lomi, da vse navidezno podcenjevanje delavske stranke nič ne pomaga. Iz svojih možganov bi radi kaj iztlačili, kar bi moglo socialno demokracijo diskreditirati pred volilci, pa so začeli posnemati krščansko socialne junake, ki so si izmislili smešno frazo, da niso socialni de-mokratje ničesar storili za delavstvo. Toda gorje I Čim pridejo modri gospodje pred ne-delavske volilce, morajo takoj drugače govoriti in hočeš nočeš pokazati, da so se lagali. Tako je krščansko socialni »Deutsches Volksblattc začel obrtnike za božjo voljo rotiti, naj za vse na svetu le ne volijo socialnih demokratov, češ to bi bila najhujša nesreča. A zakaj? — Verganijev list pravi: »To je stranka, ki se je od vsega začetka postavila izključno na razredno stališče ter se v interesu delojemalcev bojuje proti delodajalcem na vso moč. Nobeno sredstvo ni socialnim demokratom preslabo, če morejo doseči kak uspeh za delojemalce . . . Lahko bi v dokaz navedli zakon o zapiranju trgovin, ki je bil sklenjen po iniciativi socialnih demokratov, § 85. obrtnega reda, če-gar odstranitev je zahteval poslanec Schram-mel, nastopanje socialnih demokratov pri posvetovanju o krošnjarskem zakonu itd.« Kdaj imajo torej gospodje prav ? Ali takrat, kadar pravijo, da niso socialni demokratje nič storili za delavstvo, ali takrat, kadar prisegajo, da zastopajo socialni demokratje delavske interese z brezobzirno trmo ? Delavci, ki so zasledovali delovanje državnega zbora, bodo znali odgovoriti na to vprašanje.
—	Spomin na ljubljanske september-ske dni mora v vsakem zavednem ljubljanskem volilcu oživeti vpričo državnozborske volitve, ki se nam približuje. Tedanji žalostni dogodki im .jo pač več strani. O nagibih in povodih tedanjega gibanja ne bomo govorili, ker je čas že poskrbel za to, da se danes skoraj v vseh krogih trezneje sodi o njih kakor v času največje razburjenosti, ko so se marsikatere sicer jasne oči skalile. Danes je splošno znano, da so se v čiste nagibe mešali tudi nečisti in da je bilo poleg elementarnega navdušenja tudi dovolj čisto navadnega dobičkarstva. Toda o tem ne bomo zdaj govorili. Ali v Ljubljani je takrat tekla kri. Dogodki na Pogačarjevem trgu so razburili tudi tiste duše, ki sicer niso soglašale s tedanjimi priredbami in njih nameni. Brez pretiravanja se lahko reče, da je cela Ljubljana pričakovala kakršnokoli vsaj moralno zadoščenje za udarce, ki so tembolj boleli, ker so jo sramotili in ponižali. Toda kje je ostalo zadoščenje, ki je prebivalstvo z drhtenjem čakalo nanj ? O akciji v deželnem zboru, ki se, je končala z znano žalostno retirado tedanjega župana, je najbolje molčati. V državnem zboru pa, na mestu, odkoder bi se bila odločna beseda morala razlegati po celi državi, ni prišlo niti do debate o ljubljanski tragediji. Nekoliko drugače bi se bilo to pač razvilo, če bi bila Ljubljana takrat imela socialno demokratično zastopstvo, kateremu se ne bi bilo treba ozirati na desno in levo, ki pa bi imelo zaslombo v velikem socialno demokratičnem klubu. Tedaj gotovo ne bi bila Ljubljana tako padla pod mizo, kakor je.
—	Liberalna stranka razglaša po svojem časopisju vsak dan kandidature, zdaj to, zdaj ono. Sama pa je še v največji zadregi za svojo lastno državnozborsko kandidaturo v Ljubljani. Dosedanjemu poslancu Hribarju so jo ponudili samo formeino, prepričani, da je ne sprejme, ker si niti ne žele ne, da bi jo sprejel. Branil se je menda ne bi gospod Ribnikar, toda v stranki menda nimajo veliko upanja, da bi z njo prodrli. V kombinaciji je bil tudi profesor Reisner, ki kandidira že za deželni zbor, ali tudi to so opu stili. Potem se je sprožila misel, da bi bilo najbolje nastopiti s kakšno bolj »nevtralno« kandidaturo, katero naj bi reprezentiral dr. Majaron. Ali tudi tu ni nič dozorelo. In celo vprašanje jim dela slej ko prej največje preglavice. Gospodje iščejo osebo, ker si s svojim programom ne upajo ničesar doseči. Sicer pa med volilci sploh ni opažati posebnega zanimanja za to kandidaturno vprašanje.
—	Tudi dvorni svetnik Ploj se smatra v nekaterih liberalnih krogih za primernega kandidata za Ljubljano. A še pred par tedni je »Slovenski Narod« prisegal, da Ploj sploh ni član narodno-napredne stranke!
—	Klerikalci se pripravljajo, da naskočijo pri državnozborski volitvi Ljubljano z vso silo. Po občinskih volitvah jim je silno zrastel greben in njihove iluzije segajo že do neba. Ali pri tem so z matematiko zelo na-vskriž in pozabljajo, da so za državnozborsko volitev vse drugačni pogoji kakor za občinsko. Za državni zbor velja enoletno stalno bivališče, ne pa triletno; za državni zbor nimajo ženske volilne pravice; za državni zbor ne volijo okoličani v Ljubljani; za državni zbor se bo volilo po okrajih, ne pa po abecedi. Vse to so momenti, ki nikakor niso v prid klerikalcem in če se jim cede sline po ljubljanskem mandatu, se jim bo pokvaril apetit kljub pomoči, katero pričakujejo od Nemcev. Poizkušali bodo sicer zopet s terorizmom, toda tudi s tem ne pojde vse tako po loju, kakor mislijo.
—	Dr. Šusteršič bo baje postavljen za državnozborskega kandidata tudi v Ljubljani. Ker ni vajen propadati, bi rad tudi to enkrat poizkusil.
—	„Slovenec" se drzne trositi med svoje bravce laž, da je dal bivši ministrski predsednik Beck socialnim demokratom 200 tisoč kron za volitve. Kdaj in kje? Laž v »Slovenčevih« predalih je že vsakdanja reč, ampak da obrekujejo klerikalci zdaj tudi Becka, ki je bil vedno njih najboljši protek-tor, je že vrhunec ironije.
—	Tovarnar Kalmus v Trnovem je podjetnik pravega kapitalističnega kalibra, ki hoče moč svojega bogastva v vsakem oziru izrabljati proti delavcem. Temu gospodu ni dovolj, da morajo delavci kakor sužnji garati, zato da se pomnožuje njegovo bogastvo, ampak misli, da je z borno plačo, ki jim jo daje, kupil tudi njihove duše, njihovo politično prepričanje in njihovo svobodo. Po zadnjih občinskih volitvah je odpustil delavca T., ki mu je tlačanil že dvajset let, le zato, ker je zvedel, da je volil socialno demokratično. Že prej je enkrat tako vrgel na cesto delavca, ki je delal trideset let pri njem. Gospod Kalmus dobro razume, da ne gre pri volitvah za tiste fraze, s katerimi meščanske stranke begajo volilce, ampak za socialen boj. Zato ne trpi socialnih demokratov. Ampak njegov terorizem, ki bije posameznika, bo le pomagal odpirati oči delavcem, da bodo bolje spoznali, kaj imajo pričakovati od takih gospodov in njih strank.
Trsi.
—	Sodrugom v mestu in okolici
priporočamo naj skrbe, da bo vsak, ki mu po zakonu gre volilna pravica, tudi vpisan v volilni imenik. Kdor ni vpisan, ne more glasovati. Torej sodrugi, na delo! Kdor je zaveden delavec in čuti z delavci, ta se mora prepričati, je li vpisan ali ne. Samo tedaj, ako bodo vsi storili svojo dolžnost, samo tedaj, če bo vedno, ves čas volilnega boja vsak na svojem mestu, samo tedaj smemo od bodočih volitev pričakovati uspehov. Torej na delo!
—	Kdo bi bil kdaj mislil? Iz »Edi-nasti« smo zvedeli, da so v Trstu praznovali prvi majnik tudi socialni demokratje. Praznovali so ga »dostojno« in veselico so imeli pri — Bergerju. In vendar so bili časi, ko ni hotel nihče verjeti, da bodo svoj-čas tudi socialni demokratje praznovali dan prvega maja. Ampak časi se izpreminjajo in z njim tudi socialna demokracija. Če pojdemo tako naprej, bodo socialni demokratje sprejeli v svoj program še socializem, pa politično in gospodarsko enakopravnost in nazadnje proglase morda celo socialno demokratični program za svojega. Kdo more danes trditi, da se socialna demokracija ne bi asimilirala........sebi? To pa vse zaradi tega,
ker visi v uredništvu »Edinosti« še zdaj majniški manifest socialistične stranke — lanskega leta. Tako se časi izpreminjajo!
—	Cel svet in še ena vas več. Na dan prvega maja so imeli narodni delavci v »Narodnem domu« majniški shod, ki je bil slabo obiskan, če se ozremo na shode zadnjih dveh let. Na shodu je poročal dr. Man-dič. Med drugim je dejal tudi sledeče: »N. D. O. se bojuje za vse, kar hočejo socialni demokratje, pa še posebej za enakopravnost narodov in zlasti za enakopravnost slovenskega in hrvaškega naroda.« Dvomimo, da bi bil dr. Mandič vedel, kaj je govoril. Zakaj neutrujeni možgani ne bi bili mogli nikdar kaj takega pustiti na dan. To je kakor tisti, ki je kazal cel svet in še eno vas, pa še en kos tiste vasi.
—	Gospod dr. RybaP se je začel v svoji agitaciji posluževati sredstev, katerih ravno od njega ne bi bili pričakovali, kajti včasi je šel glas o njem, da zna ceniti dostojnost in nobleso v boju, pa smo tudi mi
mislili, da imamo sicer opraviti s političnim nasprotnikom, toda s takim, s kakršnim se lahko vodi pač energičen, toda dostojen boj. Pravijo, da je Mandičev način agitacije slabo vplival nanj. Ne vemo tega, ali vemo, da je v nedeljo na nekem shodu govoril, da so vsi socialistični agitatorji plačani, dočim da delajo narodni agitatorji brezplačno. To pač ne priča o finesi in mož, ki je bil štiri leta poslanec, bi menda imel dovolj druzega važnejšega materiala, da bi o njem poročal. Naši agitatorji niso plačani. Oni opravljajo po težkem vsakdanjem delu trdo agitacijsko delo iz navdušenja in prepričanja. Stranka delavstva je presiromašna, da bi jim mogla nagraditi trud. Ali če bi bili plačani, bi bilo očitanje nesoodobno in prav tako jih ne bi bilo treba biti sram nagrade, kakor gospoda dr. Rybafa ni treba biti sram, da mu kli-enti plačujejo ekspenzarje. Končno pa je to očitanje tembolj nerodno, ker ni res, da delajo narodnjaški agitatorji zastonj, ker imajo uredniki njihovih listov, tajniki i. t. d. plače, ker dobivajo tudi prigodni agitatorji honorarje. Sicer pa ni delavsko ljudstvo pri nas več tako nevedno, da bi taki argumenti zalegli.
Goriško.
—	Komen. Dne 30. m. m. se je vršil na dvorišču gospoda Smerdela v Komnu javen volilen shod z dnevnim redom »Razpust državnega zbora in predstoječe državnozborske volitve.« Poročala sta sodruga dr. Tuma in Kopač. Shodu je predsedoval sodrug Colja iz Volčigrada. Udeležba je bila naravnost sijajna. Sodrug dr. Tuma je pojasnjeval vzroke razpusta parlamenta ter neusmiljeno bičal postopanje vlade in meščanskih strank, ki s svojim nacionalnim šovinizmom preprečujejo vsako uspešno delo za ljudski blagor, dočim dovoljujejo molohu militarizmu neizmerno visoke vsote za popolnoma nepotrebne vojne priprave. Posebno ostro je kritiziral farizejstvo klerikalnih zastopnikov, ki so pod pretvezo, da zastopajo revno ljudstvo, v resnici le klečeplazci vsake vlade in oboževalci »boga pobasaj«. Burno odobravanje je sledilo govorniku. Nato je predlagal za kandidata sodruga Kopača, ki je v enournem govoru pojasnil strankin program in žel vsestransko priznanje. Župan iz Sv. Tiha, priznan klerikalni podrepnik, je zaman skušal nahujškati malo številce žen, da bi kalile izborni red, ki je vladal na tem shodu, dokler mu ni ena zabrusila žalostno resnico v obraz »očka, vi ste neumen«. Ko je sodrug predsednik dal kandidaturo sodr. Kopača na glasovanje, je bila ob občem navdušenju soglasno sprejeta. Tako je uspel otvoritveni volilni shod. Sodrugi na delo, do končne zmage
—	Vižovlje. V nedeljo, dne 30. aprila ob 2. popoldne smo tukaj imeli volilni shod, ki je naravnost sijajno uspel. Navzočih je bilo več kakor 200 volilcev, kar je za našo malo občino jako veliko število. Predsedoval je sodrug Kalčič, poročal pa je sodrug Etbin Kristan, ki je v obširnem govoru pojasnil delovanje državnega zbora, razpust parlamenta in namen novih volitev. Ob burnem pritrjevanju poslušalcev je razložil, da gre vladi pri teh volitvah le za večino, ki naj bi podpirala strahovito naraščajoče zahteve militarizma, dovolila nove davke, ki jih hoče Bienerth naložiti širokim plastem prebivalstva in preprečiti vsako socialno reformo. Vse se v tem boju združuje proti socialni demokraciji, kar je najboljši dokaz, da je edino zmaga socialne demokracije nevarna izkoriščevalcem in sedanjemu vladnemu sistemu. Za delavuo ljudstvo je torej jasno, da mora napeti vse moči, da spravi v parlament čim več socialnih demokratov, ki bodo brezobzirno varovali ljudske interese. Govornik je priporočal kandidaturo sodruga Josipa Kopača, katero je shod z velikim navdušenjem odobril.
—	Vrtojba. Pri nas se je petnajst let mislilo na to, da bi se zgradila nova opekarna in mnogo se je govorilo, kako bi to bilo koristno za občino, koliko bi ostalo denarja doma in koliko delavcev bi lahko dobilo zaslužka. Toda nihče se ni hotel polotiti reči, ker je za tako stavbo treba precej kapitala. Končno pa se je združilo nekoliko priprostih kmetov in boljših posestnikov za izvršitev tega namena. Delavstvo jim je želelo najboljših uspehov, porodila pa se je med njimi obenem misel, da bi se ustanovila organizacija opekarskih delavcev. Bili smo zaradi tega že večkrat v Biljah, v Bukovici, v Renčali, ali povsod smo naletavali na zaspanost in naše delo ni rodilo uspeha. Če se je tudi kaj zdramilo, je kmalu zopet zaspalo. Toda česar naša agitacija ni dosegla, je dosegel bedni položaj prizadetih delavcev, ki je postajal od dne do dne slabši. Dne 1. maja
so se začeli sami od sebe oglašati zaupniki iz Vrtojbe, Bilj, Bukovice in Renč z željo, da se ustanovi strokovna organizacija, ker delavci spoznavajo, da brez nje ni več mogoče živeti. Draginja narašča, zaslužek ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe, pri tem pa delavstvo brezmočno opazuje, kako nastavlja kapitalizem svoj vijak, kako militarizem ljudstvo izžema, kako se nakladajo davki na vsakdanja živila, dočim delavec, ki trpi lakoto dokler še dela, ne ve, kaj bo z njim, kadar ostari in obnemore. Tukaj se izkazuje, da goni kapitalizem sam delavstvo v organizacije in jim, četudi počasi, odpira oči. Tudi naše delavstvo spoznava, da si brez organizacije ne more zboljšati položaja in zato smemo pričakovati, da bo organizacija naših opekarskih delavcev kmalu vzcvetela in jim pomagala do boljšega življenja. Treba je le, da se vsi poprimejo dela, pa ne bo izostal uspeh.
Štajersko.
—	Celje. Volilni boj za celjsko okolico bo, kakor vse kaže, zelo hud. Začenja se že s tem, da je volilski imenik škandalozno sestavljen. Cele trume organiziranih delavcev so izpuščene, celo zaupnik, ki je bil že večkrat član komisije, je izpuščen. Nujno je potrebno, da se vsak volilec prepriča, če je vpisan. To lahko stori vsak dan do 10. zvečer pri »Zelenem travniku«. Toda pravočasno ! Mudi se 1
—	Volilni imenik za državnozborske volitve je v Trbovljah razgrnjen na vpogled od dne 29. aprila pa do 12. maja. Kdor ni vpisan v volilni imenik, pa ne poskrbi v tem času, da ga vpišejo vanj, ne bo smel voliti ne 13. junija pri glavni volitvi in ne pri ožji volitvi dne 20. junija. Vpogleda se lahko tudi v rudarskem tajništvu pri so-drugu Sitterju.
—	Dr. Benkovič se pripravlja na volilni boj prav tako kakor leta 1907. Kakor se je takrat posluževal najgnusnejših sredstev, tako hoče tudi sedaj gaziti po blatu do kolen, V njegovem volilnem okraju so se razmere temeljito izpremenile. Sam je že spoznal, da nima nobenega upanja več na mandat, če bo volitev odvisna le od prepričanja volilcev. Na načela in programe se nič ne zanaša. Socialne demokracije se pa boji kakor živega hudiča. In zato hoče zopet kakor leta 1907. začeti z osebnim bojem. Pravzaprav je »boj« za to prelepa beseda. Njegov pravi namen je blatiti svojega nasprotnika. Materiala za ta prečedni smoter je mislil dobiti iz znanega procesa, ki ga je lani sodrug Čobal vodil, da se ubrani obrekovanja. Dobro je znano, da je bil Čobalov nasprotnik le za to oproščen, ker so porotniki smatrali za nedokazano, da bi bil toženec spisal tiste članke, v katerih je bil sodrug Čobal žaljen. Z dokazom resnice, ki ga je bil toženec nastopil, je pa popolnoma pogorel in vsakemu objektivnemu človeku je bilo jasno, da je bilo vse, kar se je Čobalu očitalo, popolnoma brez podlage. Ali dr. Benkovič bi zdaj rad dobil vpogled v tiste akte, misleč da bo tam našel snovi za gnusni boj, ki ga namerava. Ne verjamemo, da bo sodišče ustreglo tej čedni Ben-kovičevi željici, ker nima naloge, podpirati politično strankarstvo in namene, ki so po zakonu o volilni čistosti kaznjivi. Dr. Benkovič je jurist in bi ta zakon lahko poznal. Vsekakor bi mu svetovali, naj ga nekoliko preštudira. Zakaj če misli tudi letos tako ravnati kakor pred štirimi leti, mu bo treba brez pardona dokazati, da velja zakon tudi zanj.
		r-ca»; . .vv ftKfc
		
■ Sredstvo
za varčenje
zvezda s	50 PraktiEne
±. MAGGrkocke
MAGGI
IIIMIIIIIIM militi!
za litra najokusnejšo govejo juho
Ime: MRGGI jamči za skrbno pripravo in izvrstno kakovost.
B. Götzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek Pfr* domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-
— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
FRflNC URSie
krojaški mojster v Sp. Šiški
naznanja, vsem svojim cenjenim naročnikom, da se je preselil
v lastno hišo
Kolodvorska c., 143
ter se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
Prevzefie gostilne.
* > «ta
Vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim v soboto 6. maja dobro znano
gostilno na Rimski cesti 11.
«g Skrbela bodem za najboljšo pos.režbo cenj. gostom. Pri gostilni je tudi ^ U majhen vrt in prostor za balinanje. — Sprejemajo se naročniki na kosila
in večerjo.	Toči se tudi čez ulico. *
Za prijazen obisk se priporoča Marija DraŽil, gOStilnič. g
V soboto zvečei in nedeljo vinska poskušoja. mu

Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave
Ako
Ji
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Uvoz kave Veležgalnica kave
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
Postavno varovano.
Častiti gospoa
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.


ANTON ZUPANČIČ,
KN1G0VEZ, LJUBLJANA
slomškova ulica št. 31.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako = okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.	—
Produkt, zadruga Ijublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c, 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna —	dela.	—


Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. bljagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne žoleznice.
Ceno posteljno perje!
I^T&lboljii čofilri nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; pelefinega snežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje SStffiS t:
lega ali rumeneganankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3, 3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14-70,17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5-20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, odl2K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šiwaimik stroj ©v
za rodbino in obrt Pisalni stroji „A-cLlez»"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Lekarna pri ,zlatem orlu'
v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2,
priporoča sledeča zdravila:
Čaj za bolne na živcih je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kart. K 120.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vin. 6 steklenic K 1—.
Za gospe i. gospodične ima vzalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (men-
* struacijo). Cena kart. K 150.

V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Hewyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobL dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul.26^