ŠTEV. 8 LETO VII ☆ avgust 19 7 1 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE VELIKI GOSPODARSKI USPEH OTVORITEV MIKALMCE V lepem in sončnem petkovem dopoldnevu — 23 Vili. 1971 se je določeno število soddlavceiv, gostov in naših upokojencev ahnailo na prostoru pred vratarnico. Visok slavolok pred vbodom v tavamo in skromna toda okusna dekoracija zgradb znotraj tovarniške ograje sta dala vsakemu izmed nas vedeti, da se bliža slovesni trenutek otvoritve naše nove in modeme proizvodne hale. Že od 9. ure naprej so pričeti prihajati v tavamo sodelavci in u-pokojenei našega kolektiva. tudi predstavniki vseh družben o-ipo-titičnih organizacij v občini. Domžalska godba na pihala je pod vodstvom tov. Aibana Peršija zaigrala pred vhodom v tovarno nekaj skladb iz glasbenega repertoarja naše revolucije in s tem še dvignila veselo in vedro razpoloženje ljudi. Ob 10. uri pa je zatulila tovarniška sirena in s tem dala znak našim spoštovanja vrednim gasilkam in gasilcem, da je nastopil njihov trenutek odločitve: gasiti požar. Povabljeni gostje iz okoliških podjetij in Senožeč so se tudi odzvali našemu vabilu. Malo pred 10. uro pa je prispela delegacija iz Domžal, ki jo je vodil predsednik občinske Skupščine tqv. Albin Klemenc V tej delegaciji so bili politični, kulturni in prosvetni delavci kot Žalostno je bilo gledati gost, črn dim, ki se je valil preko streh posameznih poslopij. Groza in srh spreleti človeka, če samo pomisli, da bi bilo to lahko resnica. Toda gasilke in gasilci so brez treme in strahu z zaupanjem v lastno znanje in sposobnost, v pičlih nekaj minutah lo- kalizirali in pogasili požar na več mestih ter istočasno reševali ljudi po vrvi iz IV. nadstropja v konfekciji. Ponesrečence je na tleh prevzela ekipa prve pomoči in jim nudila osnovno strokovno pomoč in jih odstranila iz ožje okolice odlično pripravljene tragedije. Vse to je bilo izvedeno v rekordno kratkem času in je med gledalci ta uspela gasilska demonstracija vzbudila vero in zaupanje v njihove sposobnosti. Po tem gasilskem nastopu smo se vsi pomaknili v neposredno bližino nove mikalniice in mesta, kjer se je odvijal naslednji oficielni del proslave. Najprej je na govorniški oder stopil tov. Pogačnik — direktor podjetja, ki je v svojem uvodnem govoru pozdravil vse navzoče sodelavce in cenjene goste ter jim zaželel dobrodošlico in dobro počutje. V nadaljevanju svojega govora se je spomnil tudi 30. obletnice vstaje slovenskega naroda in vstaje na domžaisko-kamniiškem področju. Na koncu pa se je zahvalil vsem sodelavcem za vloženo delo in trud pri izgradnji in večanju podjetja z željo, da bi takšne uspehe dosegali še v bodoče. Za njim je nastopil oktet TOSA-MA, ki je zapel tuli pesmi in s tem dokazal, da tudi .kulturna dejavnost v podjetju ni zamrla. Tov. Ivan Cerar, predsednik gasilskega društva v tovarni, je nato razdelili med gasilce zlate gasilske značke in diplome za odlične uspehe dosežene na zadnjem gasilskem tekmovanju v Mariboru. Naj ne bo odveč, če povemo, da je bila moška gasilska desetina prva izmed vseh sodelujočih desetin iz domžalisko-kamniškega okraja. Na koncu se je tav. Cerar v imenu vseh gasilcev zahvalil za pomoč in razumevanje, ki so jo dobili od strani vodstva podjetja in sa- moupravinih oiiganav ter sinidiiikaita. Sledil je govor predsednika delavskega sveta, tov. Stefana Rozmana, ki se je med drugim dotaknili 30-Oiblatriice vstaije na Slovenskem ter nekaterilh perečih problemov v vezi z uvozom reprodukcijskega materiala. Na koncu se je zahvalil vsem sodelavcem za doseženi usjpeh z željo, da ta dosežek ne bi bil zad-njli. Nato je povabil predsednika občinske skupščine, tov. Albina Klemenca, naj prestriže trak kot simbol otvoritve in s tem novo mikalhico uradno preda v obratovanje. Predsednik skupščine se je v kratkem govoru zahvalil za izkazano čast ter poudaril, da je naš kolektiv tudi v preteklosti dosegel lepe poslovne uspehe, toda zadnji pozitivni gospodarski rezultati pa so po besedah tov. Klemenca vredni vse pohvale in posnemanja. Na koncu je pohvali delo tcv. direktorja, vsega vodstvenega kadra ter tehnične službe in celotnega kolektiva za izreden gospodarski uspeh. Predsednik občinske skupščine je s škarjami prestrigčl trak in predal novo mikalnico v redno obratova-nje. S tem je bil uradni del proslave končan. Sledil je ogled tovarne. Največ so se gostje im domači zadržali pri stroju za izdelovanje plenic za enkratno uporabo. Nemoteno in hitro dbrutovanje stroja, ki je opremljen s sodobnimi elektronskimi in tehnološkimi napravami vsakega prevzame z valom občudovanja in spoštovanja do sodobne tehnike. Od vsepovsod je bilo slišati: pri-ma, dobro, v redu, odlično dn podobno. Vsak, ki je stopil v halo iz opoldanske vročine je bil presenečen nad hladnim in svežim zrakom, ki je bil v proštom. V to sivrho je v tem proštom montirana sodobna klimatska naprava, ki odlično deluje in tako ustvarja izredno ugodno klimo v prostoru. S tem je mogoča večja ddlov-ma storilnost in so izboljšani delovni pogoji. Presenečenje pa smo doživeli na dvorišču. Veliko gostov je vprašalo: »Ali imate vedno tako ČISTO in so vaše zelenice vedno tako urejene, da ma njih ni smeti, papirja, bomba-Iža ?« Ta pohvala je res odlična in vzpodbudna, kajrti sodobno tehnološko opremo nabavimo v inozemstvu ali doma pod pogpjii, kakršni takrat vladajo na trgu. Da pa je oprema okusno oblikovana, funkcionalna in tudi drugače v redu, nam zagotav-iljajo domači strokovnjaki. Toda slika postane drugačna, če se ozremo na red in čistočo. Zg to maramo sami skrbeti povsod in na vsakem mestu posebno še sedaj, ko imamo asfaltirano dvorišče in urejene zelenice. Priznamo samo lahko, če reda in čistoče ne bo, da bo takrat zavladala zanikrnost. Urejena o-kollica vzbuja zaupnje in tako so bil gostje nemalo presenečeni nad redom in čistočo v tovarni. S ponosom se lahko ozremo na dosežene uspehe. Nova tehnična o-prema v posameznih proizvodnih prastarih, ureditev delovnih mest in izboljšanje delovnih pogojev je bila in nam še mora biti osnovna skrb in vodilo za delo tudi v bodoče. V današnji fazi gospodarjenja, ko vlada na trgu velika zadolženost go- spodarstva — inelikvidnost, je vsaka odločitev v tej smerli atežikočena to zahteva vsestranisko pretehtanije in analizo predlaga, pa še kljub temu vsebuje zadostno količino nizika. Naši pogoji pa so v tej zveza tudi izredno težki. Velika količina .uvoženega reprodukcijskega materiala narekuje določeno spremembo poslovne politike. Skušati je treba najti ustrezne surovine pri domačih proizvajalcih to določeno količino gotovih proizvodov plasirati na inozemski trg ažiroma tja, kjer nam je plačilo zagotovljeno. Pred očmi moramo imeti vodno možnost, da lahko od strani vlade pride odločba, dekret ali zakon o povečani stopnji prispevka za uvožene materiale. V kakšni obliki to kako bi bil ta ukrep formuliran, nas o tem trenutku ne zanima — važno je le dejstvo, da bi v trenutku uveljavitve takšnega Ukrepa, tovarna izgubila določena finančna sredstva, kar bi na drugi strani imelo za posledico znižanje sredstev, namenjenih za reprodukcijo. Zaenkrat je vse to le še ugibanje. Toda v dobi stabiliziranja gospodarstva bi tudi takšen ukrep ne Pomenil presenečenja. Gasilci v akciji Vrnimo se na neuradni del proslave. Posebno pozornost so vzbujale brhka dekleta to žene v narodnih nošah, ki so v mnogočem pestri,la naše praznovanje. Odlična to uspela je bila tudi gesta, pripenjanje rdečega nageljn,a vsakemu, kdor je le hotel imeti ta okras na reveinu isvojega oblačila. Sledila je zabava, ki jo je ong ’-mizfiral izvršni odbor sindikalne organizacije, ki je bil ob razvajajočih se dogodkih nemalo presenečen. Strežnice, čigar namen je bil streči vsem, so kmalu ostale brez dela, kajti posamezniki so vzeli vso stvar v svoje roke mlisleč: »Kdor prvi pride, prvi melje«. Toda kljub temu je med vsemi prisotnimi vladalo veselo razpoloženje in smeh še daleč v popoldanske ure. Pogled na novo urejeno tovarno res vliva zaupanje to prepričanje, da bo tudi ta velika investicija v mnogočem pripomogla k izboljšanju standarda zaposlenih in stabilnosti gospoda,rskega položaja tovarne. Čestitke za dosežen uspeh sledijo vsem zaposlenim kot tudi poslovno tehničnemu to vodstvenemu kadru. S. čveka j be6ed o okteta »OJo&ania« O oktetu ste lahko že brali v našem glasilu. Tudi slišali ste nas že, saj od nastanka od lanskega leta, nastopamo na vseh tovarniških Prireditvah. Vedno pogosteje nastopamo tudi na prireditvah izven tovarne kot npr.: ob 750. obletnici Doba, žalni komemoraciji pred spomenikom v Dobu, na prireditvi jamarskega kluba, ob kongresu, ob 30. obletnici vstaje na Veliki planini in t>ri Miklavžu nad Moravčami. Na želijo nekaterih članov kolektiva smo se naučili tudi nekaj nagrobnih pesmi, ker bi bilo res lepo-, da bi umrlemu članu kolektiva ali svojcu zapeli v slovo prav delavni tovariši. Čeprav si želimo, da bi bilo takih žalostnih dogodkov čim manj, obveščamo člane kolektiva, da smo pripravljeni zapeti pokojniku ob grobu na željo svojcev. Seveda nam mora željo nekdo sporočiti. Ob koncu naj se v imenu okteta zahvalim sindikalni podružnici za materialno pomoč, ki nas obvezuje, da bomo še vnaprej pridno vadili to častno zastopali našo delovno organizacijo, po kateri se naš oktet imenu j e. Naše sodelovanje na raznih prireditvah je hkrati priznanje delovni organizaciji, ki poleg športnih to drugih aktivnosti, podpira tudi kulturno dejavnost. A. P. Organizacija in sistemizacija delovnih mest Vse delovne oragnizacije so mo-raile, oziroma še morajo opravita v skladal z določili člena 37. zakona o Siprememibah in dopolnitva>h temeljnega zakona o delovnih raz-merijh (Ur. list SFRJ št. 20/69) sistemizacijo, ki sodi po svoji pomembnosti in daljmosežnosti med najpomembnejše družbenoekonomske naloge podjetij. Sprejem samostojnega organiza-cijskega predpisa — akta o sistemi-zacijii — namreč ni samo zakonska obveznost, temveč zahteva racionalne in premišljene notranje delitve deda. Upoštevati je bilo tudi treba, da ima sistemizacija delavnih mest, ki izhaja iz vseh vidikov pogojev dela, izobrazbe in osebnih dohodkov za vsako podjetje prav tolikšno vrednost kot jo ima tehnološka, oziroma delavna dokumentacija brez katere si ni mogoče zamisliti sodobne organizacije dela. Sistemizacija torej ni niti delov-no-pravni niti kadrovsko-politični pojem. Ima pa prav zaradi svoje organizacijske funkcije velik pomen za delovna razmerja in za kadrovsko poLitiko. Zato tudi ni pravna podlaga sistemizacije temeljni zakon o delovnih razmerjih, temveč ji je poleg ustavnega načela, po katerem imajo delovni ljudje pravico in dolžnost organizirati proizvodnjo ali drugo dejavnost (2. točka 9. člena zvezne ustave), pravno podlogo predpisom v 3. členu temeljnega zakona o podjetjih uveljavljeno načelo. Ta člen namreč določa, da delovni ljudje organizirajo delovni proces tako, da jim omogoča kar najboljšo uporabo delovnih sredstev, nenehno dviganje produktivnosti dela kot tudi neposredno prizadetost za delo. Obveznost, imeti sistemizacijo delovnih mest, ne izhaja iz določb temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ampak iz objektivne zahteve delovnega mesta in iz splošne obveznosti kako je treba ta proces organizirati in voditi. Organizacija dela namreč ni brez sistematične, smotrne porazdelitve dela po delovnih mestih in organizacijskih enotah, kar je hkrati eden od pogojev za takšno razporejanje del in nalog, ki omogoča zaposlitev delavcev po strokovni in po sposobnostih. Omenjena načelna določba lepo razkriva funkcionalno zvezo, ki jo predstavlja prav sistemizacija med delovnim procesom in delavcem. Osnova sistemizacije je torej delovni proces, organizacija dela in le če dobro poznamo njegove zahteve in pogoje, lahko potem objektivno spoznamo tudi kadrovske potrebe, ki bi naj se ravnale po potrebah delovnega procesa in razvoja. Temeljno načelo pri izdelavi sistemizacije je načelo objektivnosti, ki zagotavlja, da se pri njeni izdelavi spoštujejo njene značilnosti kot instrument racionalne organizacije delitve dela. Glede na navedena dejstva se je pristopilo k izdelavi sistemizacije delovnih mest tudi v našem podjetju. V podjetju je sicer obstojala organizacija in sistemizacija delovnih mest, vendar pa zaradi dokaj hitrega razvoja podjetja nista bili več ustrezni za naš nadaljnji razvoj. Za izvršitev navedene naloge je bil imenovan strokovni team z zadolžitvijo, da obstoječo organizacijo in sistemizacijo odgovarjajoče spremeni, oziroma dopolni. Organizacija dela je izvršil zunanji sodelavec, ki je opravil to nalogo s pomočjo domačih strokovnih sodelavcev. Navedena naloga je bila precej dolgotrajna, saj je to delo bilo obsežno in težavno. Zelo podrobno so opisane dolžnosti, naloge in pravice ter odgovornosti za vsako delovno mesto, še zlasti za odgovornejša delovna mesta. To delo in njegovi rezultati so bili temelj za izdelavo funkcionalne sistemizacije delovnih mest in so narekovali zahteve, ki jih mora, o-Ziroma jih bo moral kandidat za določeno delovno mesto izpoHnijeva-ti, če hoče in želi uspešno opravljati svoje delovne naloge. Team je Skušal in strmel za tem, da bi čimbolj irealno postavil splošne in posebne zahteve za sleherno delovno mesto. K prejšnjim zahtevam, ki so slonele zgolj na šolski izobrazbi in delavnih izkušnjah, so bile dodane v sistemizaciji dodatne zahteve, ki so prav tako pomembne ali celo še bolj iza uspešno opravljanje delovniih nalog, kot na primer: — sposobnost komuniciranja — poznavanje tehnoloških postopkov — obvladanje posebnih del — poznavanje posameznih predpisov — sposobnost teamskega dela — poznavanje ekonomskih in tržnih zakonitosti in še nekatera druga znanja, odvisno od delovnega mesta. Tako izdelana organizacija to dosledno postavljena sistemizacija bo predvsem ustvarila pogoje, da bomo lahko v skladu z razvojem pravočasno planirali izobraževanje vseh potrebnih poklicev to profilov kadrov. Sistemizacija bo seveda poleg drugega zelo olajšala delo pri izpopolnitvi sistema nagrajevanja in sicer bolj spodbudnega kot je sedanji. Jasno opredeljene dolžnosti, odgovornosti, pristojnosti, znanje to sposobnosti še bolj narekujejo u-strezno in pošteno nagrajevanje, kar pa je osnova za dobro vzdušje, večje produktivnost ter točno in uspešno poslovanje podjetja. Kot vse ostale akte bo treba tudi ta zelo pomemben akt stalno spremljati to ga po potrebi hitro spreminjati ter dopolnjevati. Za to delo bo skrbela zadolžena služba, o-žiroma sektor. Z doslednim izvajanjem določil akta o organizaciji in sistemizaciji ter stalnim dopolnjevanjem le-tega bomo dosegli zaže-Ijene rezultate. Z dobro voljo to prizadevnostjo nas vseh smo lahko prepričani, da bomo izvršili vse naloge, ki se bodo pred nas postavile. Nikoli se namreč ne smemo zadovoljiti z doseženimi rezultati kot se to nismo doslej, ker tudi v tem je pomemben čtaitelj lepšega, boljšega in srečnejšega življenja. Mirko Požek ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame se vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka pripravljalnice iskreno zahvaljujem za sočustvovanje to izraze sožalja ter na kakršenkoli način izkazano pozornost. Peterka Marija ZAHVALA Vsem sodelavkam, sodelavcem in mojstrom iz tkalnice ovojev se iz srca zahvaljujem za lepo darilo to prijaznost ob mojem odhodu v polko j. Tudi upravi podjetja prav lepa hvala za knjižno darilo. Vsemu kolektivu želim veliko uspeha pni na-dailjnem delu. Iglič Marija Vrednostna analiza IV - komunikacije Usipeh vrednostne analize zavlisi od zainteresiranosti vseh služb, (kii kakorkoili vplivajo na stroške in dohodek podjetja. Ce z dobrim sistemom toonruimikacij liiakiarisitimo vse podatke, ki jih posamezne službe imajo in tako tudi povežemo vse službe v homogeno celoto, je uspeh vrednostne analize zagotovili j en. Vemo, da so komunikacije dvojne, prav tako njihov pomen, dm to: 1. posamezne službe razpolagajo z koristnimi in celo nujnimi informacijami za vrednostno analizo, to jim omogoča din jdh obvezuje, da sadeiujejio prti vrednositni analizi. 2. vsaka služba ima v okviru podjetja sebi lastne naloge, pri čemer nastajajo istroštoi, pa tudi dohodek. Zato morajo biti te službe obveščene o rezultatih vrednostne analize lin upoštevati s polno odgovornostjo njene ugotovitve. K uvajanju in delovanju vrednostne analize marajo biti predvsem pritegnjene: 1. Prodajna služba Zaradi stalnega stika z trgom ta služba najbolj pozna razmere na njem. Zato sistematično žbira informacije o proizvodih, o zahtevah, željah m predlogih kupcev, o njihovi plačilni pripravljenosti in te podatke posreduje razvojni službi in službi za vrednostno analizo. Tu se podatki selekcionirajo, pozornost pa usmeri na nepotrebne stroške fin funkcije proizvodov, kar v končni fazi pripelje do znižanja stroškov, povečano prodajo in boljši nastop proti konkurenci 'itd. 2. Razvojna služba Razvojna služba predvsem skupaj s službo za vrednostno analizo na podlagi podatkov prodajne službe zasnuje nov ali obstoječ proizvod tako. da bo izdelan s čim nižjimi Straški. 3. Priprava dela Najvažnejša naloga te službe je, da predvidi in zagotovi izvedbo proizvodnje ob minimalnih proizvodnih stroških. Raziskovati mora torej možnosti za najbolj ugodne tehnološke izvedbe tako s kvalitetnega kot tudi stroškovnega pogleda. To Pa bo seveda mogoče le v tesni povezavi z razvojno službo, obe pa morata tesno sodelovati z nabavno službo. Ker razpolaga služba priprave dela z vsemi količinskimi podatki (normativi materiala in dela ter kapacitetami! mora poskrbet? tudi za točno informiranost kalku-lacijske službe, da lahko le-ta izračuna čim boljše predkalkulaciie in Pripravi točne stroškovne primer? a-ve med raznimi možnostmi izvedbe. Slednjič mora imeti ta služba tudi ozko povezavo s prodajno službo za- radi določanja velikosti proizvodnje, pa tudi s stroškovnim računovodstvom zaradi zbiranja pravilnih e-lementov za kalkuladije. Pnii vseh teh povezavah in izmerjapju podatkov pa služba za vrednostno analizo skrbi, da se izkoristi ree vse, kar lahko doprinese k večji učinkovitosti. 4. Nabavna služba Ta služba ima bogat vir podatkov o materialih, cenah, dobaviteljih, rokih, po drugi strani pa sodeluje pri diskusijah vrednostne analize in se seznanja s podatki o možnih tehničnih rešitvah, proizvodnih cenah in ostalem, kar je bistveno za tesnejša sodelovanja z dobavitelji. 5. Kontrolna služba Ta služba kontrolira vhodni material in končne proizvode. V kolikor je nevtralno organizirana, lahko zbira za potrebe vrednostne a~ nalize mnogo koristnih podatkov o odpadkih, slabi kvaliteti, tolerancah fin pripomore k boljši ekonomičnosti dela. 6. Proizvodnja Od vodji proizvodnje lahko služba vrednostne analize dobi predvsem podatke o pirodzvadnih problemih poedinih proizvodov. 7. Stroškovno računovodstvo Ta služba je bogat vir stroškovnih in vrednostnih podatkov, ki so ne- OMO je imel v juliju 3 seje, na katerih je obravnaval in sprejeti sledeče: — povišal vrednost točke za 8% in ji določil vrednost za mesec julij in avgust, — imenoval 3-članisko komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za razpis odgovornejših delovnih mast v podjetju, — določil 3-ičlanislci senat, za obravnavo kršilcev delovne dolžnosti — predlagal povišanje nagrad mladini, ki je zaposlena v podjetju med počitnicami, kar so že nekaj let neizpremanjene, — obravnaval in ugodil prošnji Grošelj a Cirila, ki prosi za prenehanje delovnega razmerja — zaradi upokojitve, z 31. 12. 1971, — obravnaval prošnjo vodje finančnega sektorja Rogliča Franca, ki prosi za sporazumno prenehanje delovnega razmerja — zaradi upokojitve z incl. 30. 6. t. 1. in jo ugodno rešil, pogrešljdiv Vir vrednosti analizi proizvodov An funkcij. Treba je poskrbeti, da je pritegnjena le temu delu, pa tudi to, da je organizirana po analitičnih potrebah. Naj ob zaključku razlage pojmov vrednostne analize povemo, da so nekateri industrijski strokovnjaki mnenja, da predstavlja vrednostna analiza po uvajanju tekočih trakov najpomembnejšo mertodo industrijske znanosti. Razširja obzorje tehničnih kadrov na ekonomskio področje, jih angažira da tudi ekonomsko presojajo svojo dejavnostim tako znatno olajšujejo doseganje gloibalnlih ciljev poslovanja. V našem podjetju je že nekaj ljudi, ki to metodo poznajo. S re-rijo člankov, ki se danes zaključuje, je bil napravljen skromen poskus, da se poznavanje vrednostne analize še razširi, ali vsaj poveča zanimanje zanjo. Pogoji ostre konkurence odprtega trga in splošnih gospodarskih težav — predvsem nelikvidnosti — nas silijo, da resnejše razmišljamo o naših notranjih rezervah, da bolj študijsko kot doslej pristopimo k našemu delu, k naši proizvodnji. Ce nas bo to spoznanje dovolj globoko prevzelo, potem ima vrednostna analiza tudi v našem primeru zagotovljeno svoje mesto, s tem pa nam bodo zagotovljeni tudi boljši poslovni uspehi. T. L. — dodelil sindikalni organizaciji podjetja dotacijo v višini 2000 din, — sprejel predlog o dodatnem stimuliranju skladiščnih delavcev, — otvoiril nova delovna mesta im potrdil njihovo ocenitev — obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma tekstilnih podjetij SRS, ki vsebuje načela, nagrajevanja po delu in uspehih dela; OMO se je z osnutkom strinjal in ga daje v obravnavo celotnemu kolektivu. PO je imel v istem obdobju 2 seji, na katerih je obravnaval in odločal o sledečem: — obravnaval in potrdil periodični obračun za 1. polletje 1971. — potrdil izdelavo projekta za pro-dzvodnjo obližev — potrdil operativne plane in pregledal izvršitve plana za pretekle mesece — vodji finančnega sektorja ob priliki odhoda v pokoj poklonil spomamstko darilo. Poročilo samoupravnih organov Nova tehnična oprema zahteva sodobnejše metode organizacije dela Ob republiškem prazniku »dnevu vstaje« smo tudi pri nas imeli ot-variitev nove hale in positrojenija v fiijaj. Po naprej predvidenem programu smo sli skupaj s povabljenimi gosti ogledali novo halo, stroje v hal in tudi nove stroje v drugih oddelkih. Naši gostje in tudi mi sami smo bili presenečeni nad napredkom v pogledu ttehinične o-premijenosti v tako kratkem času. V skladu s časom tehničnega o-premljanja smo začeli tudi z iskanjem oziroma študijem nove organizacije dela, ki hi bila v skladu s tehnologijo, samoupravi jan jem in bi tako dosegali kar najiboiljjiše rezultate. Iz gornjega izhaja, da smo si ob odločitvi za investiranje v povečanju in modernizaciji proizvodnje zadali dve nalogi: prvič — zgraditi nove objekte, popraviti stare in vse skupaj opremiti s sodobnimi stroji; drugič — razviti odgovarjajočo organizacijo dela, ki nas bo tehnični opremil primerno prestruktuirala in poskrbeti za kadre. Prvi dal naloge, tako vsaj kaže delo na organizaciji in sistamiciji delavnih mest, smo bolje opravili. To trdim zato, ker opremo, stavbe in dvorišče lahko vidimo, bežni pregled sistematizacije oziroma opisa delavnih mest pa me že vodi v prepričanje, da s to organizacijo in sistematizacijo delovnih mest ne bomo dosegli samostojnejše vloge delavcev v delovnem procesu, manjše poidrejenošti stroju, zavastnejše u-pcrabe tehničnih možnosti ipd. Nova organizacija deda hi morala uveljaviti odnose, v katerih hi delavci tudi sami nadzorovali lastne odnose, lastno delo in rezultate lastnega dela, dobivali na vpogled ocene o delu skupine in drugih enot, sodelovali v programiran ju lastnega dela, v skupiinlskem razreševanju problemov, v ocenjevanju lastnega in tujega dela, tudi dela nadreienih. Z načinom organizacije dela je povezano tudi ugotavlnamje rezultatov dela (nagrajevanje po delu — osebna ocena), ki je lahko urejena strogo hierarhično, lahko je tudi prožnejše, fomlkdionalino, da ni vedno samo madreiiani tisti, ki edini vedno ugotavlja kvaliteto in rezultate detla. Zaštavimio si eno vprašanje! Kakšen vpliv imajo posamezne skupine delavcev v naši tovarni na dogajanje? Z odgovorom na to vprašanje, na katerega poskusite sami odgovoriti (odgovora močem sugerirati) boste ugotovili, koliko je dejanske medsebojne kontrole, koliko smo enakomraivm in kašno moč labkio ima samoupravljanje. Za učinkovito samoupraiviljainje moramo zagotovi- ti, da bo možen vpliv vseh v formalnih organih upravljanja, ki kreirajo politiko in organizirati vsakodnevno sodelovanje vseh v procesu dala tako, da bo nadrejeni bolj zaupal v podrejenega, da se bo podrejeni počutil svobodnejšega, v pogovoru z nadrejenim, da bo nadrejeni pogosteje iskal in uporabljal ideje podrejenih, da bo sodelovanje imelo prednost pred grožnjami in bo namesto podcenjevanja pri nadrejenih in strahu pri podrejenih Vladalo medsebojno zaupanje; da bi podrejeni več sodelovali pri odločitvah, katere zadevajo njihovo delo. Mislim, da ne bom trdil preveč, da bi šele tako obnašanje v samou-pravtljanju, organizaciji dela in vodenju, vplivalo na visok nivo storilnosti in drugih meril uspešnosti. Vsak tak skok v proizvodnji pomeni gospodarsko aplikacijo novega znanja oziroma proces gospodarske uporabe novega znanja. Čeprav to znanje ni nastalo pri nas, temveč Od druge svetovne vojne dalje organizirajo proizvajalci tekstilnih strojev vsaka štiri leta mednarodno razstavo — »ITMA«. Prva razstava je bila 1951 v LILLE, druga 1955 v Bruslju, tretja 1959 v Milanu, četrta 1963 v Hanovru, peta 1967 v Baziu in šesta letos v Parizu. Namen teh razstav je, da piro-,izvajalci tekltsliinih strojev in druge opreme za tekstilno industrijo prikažejo najnovejše dosežke napo- smo ga s »pogodbo o sodelovanju-« uvozili, bi morali bolj poskrbeti za usposabljanje ljudi, da bi to znanje kar najbolje izkoristili. To pa je druga tema, ki jo bom tu samo načel, skrb za izobraževanje za ustrezna strokovna dela in samoupravi j a-ruje za ustrezna strokovna dela in isamoiupravilj am| j e. Strokovno družbeno-ekonomsko izobraževanje mora postati za vse zaposlene trajno in sistematično. Izdelati je treba kadrovske in izobraževalne načrte. Izgraditi sistem selekcije kadrov. Treba je pospešiti možnosti za razvoj ta uveljavil"! ljudi s specifičnimi nagnjenji in z višjo stopnjo sposobnosti. Delovna organizacija se mora sama čimbolj neposredno povezati z ustreznimi izobraževalnlimi ustanovami za izobraževanje samoupravljalcav, da bodo vedeli to kar morajo vedeti v družbeno-ekonoimskih zadevah. dračju gradnje tekstilnih strojev o-ziroma prikazujejo izboljšane tehnološke postopke ali pa povsem nove tehnologije. Na teh razstavah so najbolj zastopane evropske firme, v novejšem času pa so navzoče tudi nekatere ameriške in japonske firme. ITMA postaja vedno večja po obsegu in zanimanju, saj je že letošnja razstava 'bila prikazana na površini Tone Dolenc Šesta mednarodna razstava Proizvodnja v mes. juliju 1971 -------------------------Naj bal j zaostaja proizvodnja v Oddelek enota mere % tkalnici ovojev, kjer je že kronično -------------------------pomanjkanje tkalk in vsak izreden dogodek — dopusti, bolezen — le še poslabša nemoten potek proizvodnji. Bil ibi že skrajen čas, da se sistema-tizUra zaposlene v item oddelku, posebno še, ker se predvideva v drugem polletju tudi izvoz ovojev. 1. Trakotkalnlica 000 vot 89 2. Tkalnice Išir. tkanin 000 vot 92 3. »Mikalnica kg 8»8 4. Konfekcija ND 89 Vložki ptk 87 5. Cigaretni ifiiitri 000 kom 91 cigaretni filtri ND 92 Skupaj: ND 90 Od prvotno planiranih 22 delovnih idni smo v juliju delali le »20 dni; en dan je odpadel na iračun praznovanja dneva borcev, drugi pa na račun kolektivnega dopusta, zaradi slovesnega odprtja nove imikalnice in zalgona stroja za Izdelavo Molny plenic. Ker je poleg tega visoka dopustniška sezona, ter ,bolezenska odsotnost še v nadalijni nadnormailrui rasti (zlasti konfekcija in filtri), primanjkovalo pa je tudi bombažnih iače-skov, je proizvodnja v juliju najmiž-ja od vseh mesečnih dosežkov v tem letu. tekstilnih strojev - Pariz 1971 120.000 m2, kar je tudi najobsežnejša razstava ITMA do sedaj. Razstavo tekstilnih strojev si je ogledalo tudi večje število teksitilhih strokovnjakov iz Slovenije in ostalih delov Jugoslavije. Na razstavi je bilo opaziti, da je bil v zadnjih šti-rih letih dosežen velik napredek na nekaterih področjiih, na drugih področjih pa zopet potrditev dosežkov, ki so pomenili že novost na prejš- e^E= t> _J (PL . 1 . : NASl W»WKl i. ŠAHOMA VtREMA ž.mt fEfCKJE K KUT. Ptuj MOLIBDEN X SLOV. VISATEIJ JVQ0SL. KOLESAR MAVRIJ itpoko- JITEV KOLESA KITAJ. VOAUELI NAi' ^ KAzqLU>t V.OUŠd/l L- ^ ^ lili t«fRAN. ?AtWiNA VtTRE?. ČLOVEK. FRITRPIL. ■VELUR, vLlA) na VtVK-A ?.TEFCt. ?KLBW. otožkC. LkiAve Srka T nettfiuA črka — RTSARLA ,A 1 . 21v ckVLM VASI A mauam "V. .atlet CtAVKC VRSTA JEC\V- OUA VRIAORSM MESTO t>Ecj KOpAUStt v^tuCiUl ^UCa.KOULS- AkCVUUO T«UNt\ s*AKAL. MAIHNC. NAStLJE ER.URH IRLAtCC - S. CP.KA arabski ŽREBEC KOK.KO IME kovašEc OR.OPJB KUTINA Viseč NEK&t^A DHL/\ ERSPU. URUOMET. JO.?eVEC tVo Ribar, FILK-t^R. Torner VHOO (SRBSKO) CEOMET- RIJSKI POJEM NEStO v JORUANllI sever, EDEN ttOlKI ROTOtlEt REŠCNISKi 100 M \ ► mAŠUA RADU j f^j 1 i V-. URED TOiA NIK. KA7. zaimek belqija U^O^iCA R