str. 44-45
im
■in
-c-»
iE-
OVI TEDNI
■ WH €44
Zaupate nam že 69 let
caftfe
ÜZITEKV DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S
JELOVICA
Mm Mto
Št. 3 / Leto 69 / Celje, 16. januar 2014 / Cena 2,50 EUR
Prihaja ruski denar
Nakup Rimskih term, vse več ruskih gostov v Rogaški Slatini, Donat tudi
v domovih držav nekdanje Sovjetske zveze. Zahtevni, a hvaležni gostje ter -
prodorni vlagatelji nas lahko marsikaj naučijo. Po ruski kulinariki lahko Kako država krpa
JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209549
AKCIJA:
NOVO:
•	do 22% popusta na okna
•	ugodne cene notranjih vrat
HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA
AKTUALNO
Huda kri zaradi napake
ministrstva str. 2-3
posežemo tudi v Celju. str. 3, 16-17
cestne krpe?
str. 4
KRONIKA
Odprla vrata in začela »grabiti po torbici«! str. 22
Na ogled Slikovite podobe Slovenije str. 18
Celjski Florijani že
20 let str. 35
LUCE
> Zaradi gradnje obvoznice na referendum str. 6
ŠENTJUR
Štajerski val z novim lastnikom str.
CELJE
Vnovič o selitvi Romov
v Trnovlje str. 7
ŽALEC
Po novem dva medgeneracijska centra str. 8
REKREACIJA
Za čvrsta stegna in
Foto: Grup A ZadnjiCO str. 40
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
uvodnik
Napake in vprašaji
Dokler nas druščina zbranih žensk različnih poklicev pozno v noč v prijetnem lokalu modruje o tem, da je v naši družbi preveč sistemskih napak, preveč poenostavljanj in metanja vseh in vsakogar v isti koš lopovov, nesposobnežev, »luzerjev«, pokvarjenih medijev ..., je to nedolžno opletanjez jezikom. A vse bolj kaže, da vse več prebivalcev te nekoč spodbudne zgodbe o uspehu modruje predvsem na to struno »kje smo in kam gremo«. Ja, kar nekaj krepkih napak smo storili v prvih letih, desetletjih samostojne države in zanje plačujemo državljani iz dneva v dan bolj, tako da postajamo vse bolj enaki... žal v revščini.
Tudi znanka razmišlja o zaprtju svojega podjetja, ker ji po novem »številni znanci« raje priprejo vrata, kot da bi ji ponudili poslovno priložnost. Kot da se vsi bojijo, da bodo s kakšnim poslom sposobnemu znancu »zakrivili« vsaj blatenje v medijih o domnevni protekciji, če ne že zagovor pred kakšno novodobno inštitucijo presojanja in sojenja po sistemu kriv je, če mu uspe splavati na površje, in povsem nedolžen, če utone v reki.
Se mi zdi, da si v slovenski družbi in naši, novinarski profesiji zastavljamo premalo pravih vprašanj. Nekajminutni prihod pred kriminalisti vsaj zame še ni raziskovalno novinarstvo, prej medijski linč ljudi, ki jim še ni nič dokazano in niso še za nič obsojeni. Ni vsaka napaka takšna, da lahko narod pahne na pot pogube, osiromašenja, životarjenja in brezperspektivnosti. Mnoge pa so. Se res sprašujem, ali so pomembni kompromisno sprejemljivi cilji neke, katerekoli koalicije ali vizija, kam gre Slovenija in kje bo čez deset, dvajset, petdeset let?
In me za mnoge morda bogokletno zanima, ali lahko dovolimo potop enega prvorazrednih gostincev, ki nima kapitala v davčnih oazah, ni spletkaril z zemljiškimi dolgovi in kot samostojni podjetnik pač lahko izgubi vse, kar je z družino ustvarjal desetletja brez vsaj meni javno znanih morebitnih zlorab nekdanje družbene lastnine. Dovolili smo potop gradbincev in mnogih drugih podjetij ter obubožanih delavcev, namesto, da bi sodili le krivim posameznikom, podjetja pa rešili z novimi direktorji. Kaj vse bo še treba potopiti v Sloveniji, da se bo kdo vprašal: »Pa kaj smo si sami, ne kriza na tujem, naredili?« Presodite po tokratnem intervjuju z gostincem Štormanom. Samo, za božjo voljo, začnite si že postavljati vprašanja . In ne pričakujte, da bodo drugi našli odgovore nanje.
Zakaj se ministrstvu za kulturo ne zdi potrebno javno pojasniti zmote o objavi rezultatov razpisa, ki je Rogaški Slatini in še dvema občinama po dopoldanski matematiki najprej dodelil, po popoldanski pa odvzel predvidena sredstva za projekt? Samo nedolžna napaka? Bo zanjo kdo odgovarjal? Je zaradi nepoznavanja osnovnošolske matematične operacije nekega uradnika kdo oškodovan? Ali pa smo morda priča kakšnemu nesprejemljivemu političnemu kupčkanju o prerazporejanju sredstev »ta pravim«? Bo zato kdo izgubil službo? Spraševati druge in izprašati sebe - to naj bi bil eden temeljnih postulatov novinarstva. Dobro pa prevetri tudi vse bolj zatohlo družbo.
Sprašujmo se tudi takrat, ko nam tujci želijo pomagati s svojim vedenjem in z znanjem o nas. Ukrajinska profesorica klavirja, ki jo je k nam pripeljala ljubezen, pravi, da se preveč obremenjujemo z nenapisanimi pravili in s tem, kaj bodo o nas rekli drugi. Zakaj že prihajajo Rusi v vlogi zdraviliških gostov in tudi vlagateljev v Rogaško, Laško? Tisti, ki v teh koncih že znajo služiti z ruskim trgom, so dojeli preprosto resnico, da ovir ni, so le prepreke v glavah. Ponudniki v 33 občinah naše regije z župani na čelu, ki vsi po vrsti hlepijo po svežem kapitalu in prisegajo na turistični razvoj, pa se lahko vprašajo, ali bomo Rusom in drugim vlagateljem znali ponuditi še kakšno poslovno priložnost.
Če ne prej, se vsaj kot posamezniki praviloma začnemo spraševati marsikaj o lastnih in tujih napakah takrat, ko se nam kaj pošteno zalomi. In za mnoge prave borce med našimi prebivalci so lahko takšne prelomnice tudi izziv. Tako hud bolnik iz Bistrice ob Sotli verjame v neizmerno moč človeške volje, Konjičanka je po težki prometni nesreči našla svetlost življenja v pesmih in pravljicah, ljubitelj živali v okviru svojevrstne policije rešuje zavržena, trpinčena živa bitja. Mladostnica, ki je družinsko toplino našla v rejniški družini, ugotavlja, da bi pri svoji mami ostala na »nuli« in nikoli ne bi nič dosegla... Njena rejnika pa se v imenu številnih mladostnikov sprašujeta, kako tem otrokom olajšati prehod v odraslost.
Kaj če bi povečali učinkovitost države s preimenovanjem Slovenije v AA? Analiza razmer, kje smo, in akcija, da potem naredimo vse za to, da pridemo tja, kamor si želimo. Kam že? No, na Lučah očitno na referendum o potrebnosti tamkajšnje obvoznice. Sicer pa je z napakami in vprašaji vselej tako, da niso enoumni. Kar je za nekoga napaka, je za drugega lahko koristna izkušnja. Na vsak zapisan vprašaj pa je modro poiskati več možnih odgovorov, tudi s prepletom poezije, glasbe in slikarstva, kot je to uspelo Šmarčanki, o kateri tudi pišemo...
Huda kri zaradi napake ministrstva
Javno objavljeni rezultati o prejemu denarja takšni, sklep drugačen
Tretji javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo je povzročil pravo ogorčenje. Ministrstvo za kulturo je najprej namreč javno objavilo rezultate razpisa, po katerem je projekt slatinske občine poleg šentjurskega projekta prejel najvišje število točk, nekaj dni zatem pa je na občino prispel sklep s povsem drugačnimi informacijami.
Šentjurčani so na razpisu uspeli s projektom Ipavčev kulturni center. Pogodbo so, kot smo poročali tudi v Novem tedniku, podpisali zadnji dan v letu 2013. Slatinčani so na razpis prijavili projekt Mladinski kulturni center Rogaška Slatina, ki bi prinesel delno obnovo obstoječega kulturnega centra, in po informaciji, ki jo je sredi decembra na spletni strani objavilo kulturno ministrstvo, prejeli 90 točk. S šentjurskim projektom so se uvrstili na prvo mesto med 55 ocenjenimi projekti. Tako naj bi Slatinčani prejeli dobrih 600 tisoč evrov sofinanciranja.
Opravičilo za pomoto
Slab teden po javni objavi rezultatov je na občino prispel še sklep, po odprtju
pošte pa šok. Pisalo je, da je projekt ocenjen z 80 točkami, kar ne zadostuje za prejem denarja. Razlage, zakaj je prišlo do spremembe, ni bilo. Ministrstvo za kulturo je šele 3. januarja na svoji spletni strani zapisalo: »Rezultate razpisa smo žal pomotoma objavili, še preden so bili pripravljeni sklepi z ustreznimi obrazložitvami in še preden so bili sklepi vročeni prijaviteljem na razpis.
projekte še enkrat ocenili, ob čemer se je prednostni vrstni red projektov, ki bodo prejeli sofinanciranje, spremenil.
Zahtevajo pojasnila
Občina je ministrstvu takoj po prejemu sklepa poslala poziv, naj sklep uskladi s predhodno objavljenimi rezultati, čez nekaj dni je poslala zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo, 8. januarja pa
»Ocenjujem, da si ministrstvo tovrstnega zaključka javnega razpisa ne bi smelo privoščiti, tako kot si tudi občine napak ne smemo privoščiti. Opravičilo ni zadosten odziv, saj vemo, da odločitev ni bila sprejeta čez noč,« je kritičen slatinski župan mag. Branko Kidrič.
Napaka je toliko večja, ker so bili objavljeni rezultati napačni, za kar se iskreno opravičujemo.« Nadalje so pojasnili, da so pri parafiranju sklepov ugotovili, da je bilo eno od meril uporabljeno različno in pomanjkljivo, zato so vse
še ponoven poziv k odpravi nepravilnosti v postopku javnega razpisa z obrazložitvijo, na kakšen način način njihov projekt zadostuje kriteriju vpliv projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine in regije. »S podobnim
Ministrstvo za kulturo je nove rezultate razpisa objavilo šele ta torek. Potrdili so, da se je podobna nevšečnost kot Rogaški Slatini zgodila še občinama Maribor in Novo mesto. Slatinčani so zdaj le za las »zgrešili« prejem denarja, saj so zdaj na sedmem mestu, denarja je zadostovalo le za šest projektov. Na vrhu je zdaj projekt občine Piran, ki je dosegel vseh 100 točk, druga je Mestna občina Ljubljana s projektom Ljubljanski grad - muzej in prezentacija lutk. Tretja je občina Šmarješke toplice, Šentjurčani pa so zdrsnili na četrto mesto. Sofinanciranje bosta prejela še projekta občin Krško in Brda.
Brez tudi Velenjčani
Mestna občina Velenje je na razpis kulturnega ministrstva prijavila projekt prenove regijske Galerije Velenje, ocenjen na 1,7 milijona evrov. Projekt je dobil 80 točk. Po sprva objavljenih rezultatih je toliko točk imel tudi projekt, ki je bil kot zadnji izbran za sofinanciranje, vendar je bil velenjski manj vreden. Zoper sklep ministrstva bo velenjska občina vložila upravni spor. Iz občinske uprave so ob tem sporočili, da bodo možnosti za sofinanciranje projekta iskali na drugih javnih razpisih.
ŠK
projektom smo se mi namreč prijavili že pred štirimi leti in takrat smo pri tem kriteriju, ki je bil tudi zdaj eden od prevladujočih, dobili 15 točk od 25 možnih, pri ostalih kriterijih smo prejeli vse možne točke, zdaj pa smo za kakovostnejšo vlogo pri podobnem kriteriju dobili celo deset točk manj kot pred štirimi leti,« razlaga Kidrič. Edini odziv ministrstva, ki ga je občina doslej prejela, je določitev roka za vpogled v razpisno dokumentacijo. Pripravljavci projekta so si dokumentacijo ogledali včeraj, za nadaljnje ukrepe se bodo tako odločili v teh dneh.
ANJA DEUČMAN
NE PREZRITE
Kolikšen del krivde za zlom svoje podjetniške poti pripisujete sebi? Na vprašanje, ki ga je Urška Selišnik v intervjuju za Novi tednik zastavila gostincu Zvonetu Štormanu, je ta odgovoril:
»Verjetno se je že komu drugemu, tudi v domačem gospodinjstvu, zgodilo, da mu je čez mesec zmanjkalo denarja. Vseeno misliš in upaš, da se bo vse uredilo. Da bo prihodnji mesec drugače, ne bo tega stroška ali kaj drugega. Tako misliš, hkrati pa toneš. In še vedno upaš, da boš zmogel. Samo tako lahko opišem to pot.«
strani 44-45
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami

Hvala
Za manj bolečin
vsem bralcem in poslovnim partnerjem Novega tednika, ki ste donirali denar za nakup ultrazvoka za pro-tibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Podrobnosti o celoletni dobrodelni akciji naše medijske hiše bomo predstavili v prihodnjih številkah Novega tednika.
n 1 1 AAA A A
Zbrali smo: u	7 U U "t V
AKTUALNO
3
anketa
Motiti se je človeško. Velja to tudi za državo?
Napake nas lahko drago stanejo, pri čemer so, kot je dejal že Friedrich Nietzsche, tudi naše najboljše učiteljice. Iz katere osebne napake so se ljudje naučili največ in kako je njihova življenja zaznamovala napaka katere od javnih ustanov? To smo spraševali mimoidoče na celjskih ulicah.
Alma Radovanovič, Celje: »V življenju me je največ stala najstniška neumnost, po zaslugi katere nisem razmišljala trezno. Posledica tega je bila, da nisem končala šole, ko bi jo morala. Vendar menim, da se mora človek v življenju kdaj tudi zmotiti. Iz tega se veliko naučiš, čeprav na težji način. Sama sem kot najpomembnejše odnesla spoznanje, da je treba svoje obveznosti opraviti v roku in poslušati starše. V uradnih ustanovah še nisem bila deležna kakšne napake. Tega sem vesela, sploh glede na to, kaj se v Sloveniji dogaja. Menim pa, da bi morala biti država še bolj pozorna na to, da ne bi delala napak in da bi bila tako pravzaprav vzor nam državljanom.«
Aljaž Kolar, Šentjur: »Moja največja napaka, ki je trenutno samo še potencialna, je, da ne bom prepotoval sveta po dolgem in počez. Drugače pa ne obžalujem veliko stvari, čeprav menim, da je absolutno dobro, da se kdaj zmotim. Kot pravi stari zlati rek - na napakah se učimo. Država pa ima po mojem mnenju veliko napak. Sploh zdaj ko iščem zaposlitev, se soočam z nekaterimi absurdi. Včasih sem prav jezen, saj ne morem razumeti, zakaj sistem ne deluje, kot bi moral.«
Zdenka Feldin, Celje: »Pravzaprav bi težko izpostavila napako, ki me je najbolj drago stala. Nasploh se mi zdi, da doslej ničesar v življenju nisem obžalovala. Gotovo pa lahko kdaj kakšna naša napaka prinese tudi kaj dobrega. Iz vsake od njih sem se gotovo česa naučila. Vplivajo pa na življenja ljudi tudi napake, ki jih povzročijo uradne ustanove. Menim, da takšnih napačnih odločitev ni malo. Sploh če se ti zgodi krivica, dobiš negativen vtis, ki ga kmalu ne pozabiš. Si pa država po mojem mnenju jemlje več pravic glede delanja napak, kot jih imamo državljani, še manj pa jih bodo imeli prihodnji rodovi.«
Rolando Strbad, Celje: »Najbolj drago sem v življenju plačal to, da sem preveč zaupal drugim. Iz tega sem se zagotovo veliko naučil. Zdaj se bolj zanašam nase in trikrat premislim, preden sprejmem neko odločitev. Napake države so pogoste, vendar odgovorni ljudje nikoli ne prevzamejo krivde, vedno jo zvalijo na sistem. Ali pa hitro najdejo razlog za napačno delovanje kje drugje. Zgodilo se mi je že, da sem določenim ustanovam nakazal preveč denarja, a me ni o tem nihče obvestil. Sam sem se moral potruditi, da sem ga dobil nazaj.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
SVET A
STEKLA

Prodajalna Svet Stekla se nahaja na lokaciji Mariborska cesta 86, Celje (nasproti City centra, vhod z Bežigrajske ceste zraven Sanlesa in trgovine EMO).Dosegljivi so na tel. številkah 03 564 1772, 041 646 522 ali na e-naslovu vetroemba@siol.net.
Delovni čas: od ponedeljka do petka: 9.00-19.00 ob sobotah: 8.00-13.00
emba
D.O.O.A.
Vetro emba d.o.o.
PE Svet Stekla Mariborska c. 86, Celje Tel: 03-564-1772, 041-646-522 e-mail: vetroemba@siol.net www.vetroemba.com
Tamara Tsarenko se je pred dvanajstimi leti poročila s Slovencem, ki ga je spoznala v Ukrajini. S prijateljem svojega moža je seznanila sestro Svetlano in tudi onadva sta se poročila. Slovenija je za obe sestri postala dom, saj v Ukrajino hodita le še na obiske.
Ruska kulinarika na dosegu roke
Babuške v izložbi in napis v cirilici opozarjajo na rusko trgovino v središču celjskega mestnega jedra. Svetlana Šved iz Ukrajine jo je prevzela pred pol leta, da bi Rusom, Ukrajincem in Moldavcem, ki živijo v mestu in okolici, približala okus domače kuhinje.
Ruska trgovina nosi ime hovih nakupov. »Tistim, ki
V Celju nova trgovina Svet Stekla
Podjetje Vetro emba d.o.o. je konec novembra 2013 odprlo novo trgovino Svet Stekla v Celju, kjer so razširili prodajni program z izdelki domačih in tujih proizvajalcev stekla. Ponuja raznovrstne izdelke za dom, darila ter druge priložnosti. V njej lahko najdete klasični in specialni program embalažnega stekla Steklarne Hrastnik in ostalih vodilnih evropskih proizvajalcev stekla, kozarce za vlaganje, za med in kreme, ustrezna zapirala (zamaške in pokrove), namizni program za dom in cvetličarne, kozarce, sklede, vrče, vaze, svečnike ter kristalne izdelke Steklarne Rogaška. V ponudbi imajo tudi nekaj lastnih modelov steklenic za žganje, olja, vino, sokove, nudijo pa tudi storitve tiska, graviranja, pisanja na steklo in aranžiranja.	Promocijsko besedilo
Veiro
Buratino, kar pomeni Ostr-žek. Lastnica jo je tako poimenovala, ker je ta pravljica v njeni domovini med najbolj priljubljenimi pri otrocih. Podobo lesene lutke pa nosi embalaža številnih pijač, slaščic in drugih izdelkov, namenjenih najmlajšim.
Čeprav je trgovinica majhna, je lepo urejena in dobro založena. Na njenih policah se poleg kaviarja in vodke najde še mnogo zanimivega. »Ponujamo prekajen losos, prekajene perutničke, vložene stvari na naš način, na primer vložen paradižnik. Tu so še slaščice, pijače, gosje ali račje paštete, ki jih v Sloveniji ne poznate, in tudi različne vrste rib, začimbe in žita, ki uspevajo v Ukrajini, kjer so pogoji za rast drugačni,« našteva Svetlana Šved.
Slovenci niso redki kupci
Kot pojasnjuje, je trgovina dobro zaživela. V njej veliko zanimivih jedi zase najdejo tudi Slovenci. Kupujejo na primer kondenzirano mleko, ki je bilo nekoč stalnica na trgovskih policah domačih trgovin, danes pa ga ponujajo le nekatere. Ukrajinci, Rusi in Moldavijci so sicer redne stranke, ni pa jih dovolj, da bi lahko trgovinica pozitivno poslovala le po zaslugi nji-
naših jedi ne poznajo, damo velikokrat kaj v pokušino, in če so jim všeč, se vrnejo. Pogosto nas obiščejo tudi ljudje, ki so kakšen izdelek iz naše trgovine poskusili pri svojih prijateljih, nato pa ga želijo še za svoje gospodinjstvo. Na čisto vse okuse, ki so značilni za našo državo in so za nas popolnoma normalni, na primer na ribe slanike, pa se Slovenci ne morejo navaditi,« je dejala Svetlanina sestra Tamara Tsarenko, ki občasno pomaga pri prodaji. Največ povpraševanja je seveda po pristnem prekaje-nem lososu in kaviarju, pred novim letom pa so bile police dobro založene tudi s penino iz vzhodne Evrope.
Poleg živil še spominki
Živila sestri naročata iz Nemčije, od koder jih pripeljejo v Celje. S cenami se poskušata kar se le da prilagoditi slovenskim razmeram, kot pravita, pa pazita, da so te minimalne. Pomaga jima tudi, da prodajalna ni zavezanka za DDV.
Poleg izdelkov, ki so se med kupci že »prijeli«, ponudbo dopolnjujeta. Če novost ne gre v promet, jo nadomestita s katero drugo. V trgovinici se poleg babu-šk najdejo še drugi značilni manjši spominki in samovar za pripravljanje čaja. Priložnost, ko njuni sodržavljani pridejo po nakupih, pa sestri izkoristita tudi za klepet in druženje z njimi ter tako ohranjata stike s svojimi koreninami.
TV
Foto: GrupA
NE PREZRITE
Janja Intihar in Anja Deučman v tokratni Naši temi pišeta o tem, da ruski denar prihaja tudi v celjsko regijo. Nakup Rimskih term je največja ruska naložba na našem koncu, Rogaška Slatina pa mesto, kjer iz leta v leto počitnikuje več ruskih gostov.
strani 16-17
4
AKTUALNO
Kako država krpa cestne krpe?
Zaprto-odprti mostovi še kar razburjajo - V Vodosteču do obnovljenega mostu v devetih mesecih
Na vprašanje, če pri tej zgodbi ne gre za pritisk na državo, da bi dobili več denarja, je direktor Ficko odgovarjal: »Naj zamižimo na obe očesi? Ne moremo si privoščiti, da pade kamion v vodo in šofer umre. Če se kaj takega zgodi, odgovarjamo mi kot upravljavci cest.«
Vodja sektorja za investicije Tomaž Willenpart: »Verjetno bomo v začetku maja še na nekaterih drugih objektih omejili največjo dovoljeno skupno maso za vozila. Verjetno se nobeden od objektov jutri ne bo podrl, vendar če se bo stanje nadaljevalo, ne bomo mogli več zagotavljati varnosti. Je pa tudi res, da ne moremo napovedati, kako dolgo bo most še prenašal težo.«
Pred časom je avtoprevo-znike in Šaleško dolino dvignilo na noge obvestilo Direkcije RS za ceste, da bo do konca januarja na petnajstih lokacijah na glavnih in regionalnih cestah omejila promet vozil nad določeno težo. Med omenjenimi je cesta Arja vas-Črnova, kjer bi zaprli most v Vodosteču, pri odcepu za Šentilj.
Kot so pojasnjevali odgovorni za varnost na slovenskih cestah, je ukrep nujen, ker so pregledi cestnih objektov, ki jih je opravil Zavod za gradbeništvo Slovenije na 15 odsekih pokazali, da so mostovi dotrajani do te mere, da čeznje zaradi zmanjšane nosilnosti ni več možen varen promet oziroma da ni več možen varen tovorni promet. »V ospredju je varnost, res pa je, da smo o ukrepu korektno obvestili obrtno in gospodarsko zbornico, do protestov oziroma negodovanja pa je prišlo, ker je dopis neposredno romal k voznikom, kar je nekorektno od organizacije, ki je to naredila,« je ocenil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na Direkciji RS za ceste.
Več kot dva tisoč mostov
Na skoraj šest tisoč kilometrov dolgem omrežju glavnih
in regionalnih cest, s katerimi upravlja Direkcija RS za ceste, je 1.080 premostitvenih objektov razpona med 3 do 5 metrov in 1.403 premostitveni objekti razpona nad 5 metri. Ob navedenih petnajstih objektih, ki so že v tako kritičnem stanju, da je treba izvajati ukrepe omejitev, jih je še okoli sto takšnih, ki bodo v kratkem dotrajani.
Objekte na cestah pregledujejo posebne strokovno usposobljene organizacije v okviru rednih ali izrednih oziroma občasnih pregledov. Redne preglede jeklenih premostitvenih objektov pristojni izvajajo enkrat letno, druge cestne objekte pa pregledujejo enkrat na dve leti. Glavne preglede cestnih objektov opravljajo enkrat na šest let, jeklenih objektov pa na pet let. Pregledajo vse dostopne dele objekta, pri čemer
glede na ugotovitve pregleda ali na predhodno zahtevo inšpekcije za ceste ali strokovne službe izvedejo tudi meritve in preizkuse. Preglede izvajajo posebne strokovno usposobljene organizacije.
Za varnost gre
Na podlagi rezultatov teh pregledov so objekte razvrstili v petstopenjsko lestvico. Objektov v slabem stanju je v Sloveniji kar 245, v zelo slabem pa 55, zato so za 48 objektov naročili statične presoje. Iz poročila zavoda za gradbeništvo izhaja, da se je stanje določenih objektov poslabšalo do te mere, da ne morejo več zdržati potrebne prometne obtežbe. Zaradi preprečitve ogrožanja varnosti prometa oziroma življenja in zdravja ljudi ter preprečitve nastanka večje gospodarske škode je zato direkcija odredila ukrepe, s katerimi je predpisala še dovoljeno prometno obremenitev teh objektov ter tako zagotovila varen promet. Na podlagi preračunov nosilnosti so bile
potem naročene omejitve nosilnosti za 15 objektov oziroma mostov. Poleg že omenjenega na cesti Arja vas-Črnova bo omejitev veljala tudi na dveh premostitvah v Bistrici ob Sotli na cesti Loke-Ledinščica, kjer je omejen promet za tovornjake nad 25 oziroma 30 ton.
Luknje slovenskih cest
Na direkciji sicer že nekaj časa opozarjajo na pomanjkanje denarja, problem pa se je konec lanskega decembra še zaostril. »Ne samo, da je bilo direkciji vzetih kar nekaj sredstev. Problem je, ker ni namenskih sredstev, ki bi se uporabljala za vzdrževanje in gradnjo cest. Ne gre samo za teh 15 objektov, temveč za 3.600 kilometrov cest, veliko tudi na Celjskem, ki so zelo v slabem stanju, denarja pa ni. To, da krpamo krpe, verjetno ni izhod za boljše ceste,« je razložil Willenpart.
Z rebalansom letošnjega proračuna je bil direkciji vzet denar za 709 investicijskih projektov, ustavili so 30 gradbišč, kar pomeni, da je v Sloveniji 30 polovičnih zapor, ustavili pa so tudi aktivnosti, od pridobivanja dokumentacije do reševanja pravnopremoženj-
skih zadev pri 188 naložbah. V bistvu so sredi decembra ustavili vse aktivnosti, izjema so le projekti, ki so financirani iz sredstev evropskega sklada za regoinalni razvoj. »Položaj ni dober. Če upoštevamo, da imamo v Sloveniji šest tisoč kilometrov cest, bi jih morali vsako leto obnoviti 300 kilometrov, da bi imeli ciklus obnove na 20 let, trenutno pa ga imamo na 65 let. Žal je situacija takšna. Nimamo niti
evra za nobeno stvar, razen za skrčen obseg vzdrževanja, ki bo, kot sem omenil, v praksi pomenil krpanje krp, ne pa preplastitve vozišč in rekonstrukcij. Zato lahko le upamo, da bomo zbrali toliko energije in modrosti, da bomo presekali ta vozel in dokončali vsaj dela na 30 gradbiščih, ki smo jih začeli lani,« je zaključil Willenpart.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Tehtanje tovornih vozil na terenu izkazuje, da je vsako peto tovorno vozilo preobremenjeno, torej da prevaža tovor večje teže, kot je dovoljeno. Direkcija zato poziva prevoznike, naj dosledno spoštujejo omejitev teže.
Najde se tudi denar
Minuli teden se je, verjetno tudi zaradi izjemno glasnih opozoril iz Gorenja, našla rešitev. Natančneje, našli so denar za popravilo mostu na cesti med Arjo vasjo in Črnovo.
»Že nekaj časa vemo, da je ta objekt v slabem stanju. Želeli smo ga obnoviti že leta 2011, vendar se direkciji že od leta 2008 jemlje denar in posledice so na dlani,« je opozoril Willenpart. Tako je bil v torek objavljen javni razpis za obnovo mostu. Willenpart o ceni ni želel govoriti, ve pa se, da je za obnovo dveh mostov namenjenih dva milijona evrov. Natančnejšo vrednost bodo pokazale ponudbe posameznih ponudnikov.
A vseeno tudi ta rešitev ne bo brez zapletov, saj bo na tem mestu najmanj tri
mesece vzpostavljen izmenično enosmerni promet za vsa vozila. Nosilnost objektov je namreč načrtovana za dvosmerni promet, z vzpostavitvijo izmenično enosmernega prometa pa ne more priti do situacije, ko bi bili na objektu hkrati dve težji vozili. Vendar tudi ta promet ne bo brez omejitev. Če poenostavimo, bo glede na največjo skupno maso dovoljen promet za tako imenovane prikoličarje in priklopnike, medtem ko gradbeni kamioni mostu ne bodo smeli prečkati.
Promet med obnovo
»Postavljen bo semafor, ki bo izmenično spuščal promet iz ene oziroma druge smeri, zato utegnejo na teh mestih nastati krajši zastoji,« pravijo na direkciji in vse uporabnike
cest že vnaprej prosijo za razumevanje. Glede na sedanjo obremenjenost odseka med avtocesto in Velenjem seveda dvomimo v »krajše« cestne zastoje, sploh glede na to, da bo obnova v najboljšem primeru trajala devet mesecev. Štetje prometa v Črnovi pri Velenju je pokazalo, da je to cesto v letu 2012 povprečno dnevno prevozilo 16.936 vozil.
Tri mesece po objavi razpisa naj bi po najbolj optimističnem scenariju pregledali ponudbe in izbrali izvajalca. V upanju, da ne bo pritožb oziroma zahtevkov za revizijo, naj bi po podpisu pogodbe most popravili v pol leta. Takoj po podpisu pogodbe bodo cestne zagate nekoliko omilili, saj je predvidena gradnja obvoza oziroma bo moral izbrani izvajalec zgraditi obvozno cesto na omenjenem odseku.
US
Da je most vitalnega pomena za velenjsko gospodarstvo, pravijo v Velenju, in tudi zato se je župan Bojan Kontič v tej zgodbi zelo zavzel. Dela ob izmeničnem enosmernem prometu so sicer za občanke in občane manj ugodna, a nujna zaradi tovornega prometa, tako da so v Velenju z odločitvijo direkcije zadovoljni.
Direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko: »Državo smo opozarjali, naj nam ne jemlje denarja. Vendar nam je samo v zadnjih petih letih pobrala okrog 500 milijonov evrov. Zdaj pa imamo: ker nismo vlagali v hiše, se podirajo. Do zdaj so vsi gledali stran in mislili, da bo direkcija delala čudeže. Ne moremo jih - in to smo ministru povedali. Nič nimam proti železnicam, ki bodo dobile 400 milijonov evrov, toda mi smo jih na račun tega dobili le 120. Vlado smo prosili, naj nam nameni vsaj 200 milijonov in železnicam 320, a nas ni poslušala in rezultati so na dlani. Toda še huje bo - počasi bomo začeli ceste kar zapirati.«
Zaradi omejitve infarktno stanje
»Glavna cesta z odsekom Črnova-Arja vas ni samo glavna prometna žila do našega proizvodnega kompleksa, ampak je glavna prometnica za celotno šaleško dolino in Koroško. Večina tovornjakov, ki vozi v Gorenje material in sestavne dele ali odvaža izdelke, presega maso 25 ton. Zato bi predvidena omejitev vodila v infarktno stanje ter ne samo Gorenju, ampak vsem podjetjem v dolini povzročila škodo,« opozarjajo v Gorenju.
Z ljubljanske strani je sicer možen obvoz skozi Savinjsko dolino in mimo Letuša, z mariborske pa skozi Vojnik, vendar sta obe cesti vse prej kot primerni za gost promet težkih tovornjakov. Poleg tega bi tovornjaki morali prevoziti nekaj kilometrov več, kar bi povečalo stroške prevoze. To pa je zadnje, kar si trenutno želijo, še pravijo v Gorenju. V njihove tovarne v Velenju vsak dan pripelje surovine ali odpelje izdelke od 210 do 280 tovornjakov.
Železniški tiri niso rešitev
Na vprašanje, zakaj transporta ne preusmerijo na železnico, v Gorenju odgovarjajo, da po železniških tirih že zdaj opravijo petino vseh prevozov. Železnico uporabljajo v tistih državah, ki so cenovno bolj ugodne kot cestni prevoz. Njihove tovarne so sicer opremljene z železniškimi tiri, prav tako pri skladiščih iščejo takšna, ki omogočajo železniške prevoze. Vendar to zaradi omejitev lokacij za skladišča ni vedno mogoče oziroma ni cenovno ugodno. V Rusiji in Ukrajini na primer, ki sodita med njihove največje trge, je širina železniških tirov drugačna kot v Evropi. Tovor, ki pride iz Gorenjevih tovarn, bi torej bilo treba prestaviti na vagone, ki ustrezajo ruskim in ukrajinskim železniškim tirom. To pa bi, pravijo v Gorenju, povečalo ceno prevozov, večja bi bila tudi možnost, da pri transportu pride do poškodb izdelkov.
JI
GOSPODARSTVO
5
Polzela v starih rokah
Vodenje tovarne nogavic je spet prevzela Karmen Dvorjak
Vodenje Tovarne nogavic Polzela je minuli teden, deset dni po odstopu, znova prevzela Karmen Dvorjak, drugi član uprave, Robert Tomazin, pa je dan kasneje podal odstopno izjavo.
Spomnimo, da je nadzorni svet pred koncem lanskega leta odpoklical predsednico Branko Neffat, vodenje nadzornikov je prevzel Marko Slokar, skupaj pa so za novega člana uprave imenovali Roberta Tomazina in določili, da je treba odločitve sprejemati s konsenzom. Zaradi tega je Dvorjakova odstopila z mesta predsednice uprave, nadzorniki pa so njen odstop sprejeli in za direktorja imenovali Tomazina. »Kratka odisejada« ali celo« poskus puča« so nekateri imenovali menjave v polzelski tovarn, s katerimi bi vzpostavili način vodenja tovarne v nasprotju s korporativno prakso in v škodo tovarne.
Po zaključenem kolektivnem dopustu in praznikih pa je Dvorjakova spet prevzela vodenje Polzele, Neffatova pa nadzornega sveta. »Tako so v Polzeli spet vzpostavljeni pogoji za nadaljevanje procesa prestrukturiranja in sanacije družbe, kakor jih je pred zastavila Karmen Dvorjak. To odločitev so praktično vsi deležniki sprejeli z velikim
Karmen Dvorjak
olajšanjem, saj so praznični dogodki že začeli povzročati škodo,« so sporočili iz družbe. »Uprava Polzele je pod predsedovanjem Dvorjakove namreč vzpostavila visoko stopnjo zaupanja v realnost njenih sanacijskih ukrepov. Z rezultati v dveh letih vodenja pa je prepričala, da njene odločitve zagotavljajo dolgoročno sanacijo družbe in ohranjanje blagovne znamke.«
Delovna mesta in tradicija
Dvorjakova je dodala, da se je za vrnitev na mesto predsednice uprave Polzele odločila potem, ko je nadzorni svet spet vzpostavil razmerje, ki zagotavlja za-
stopanje vseh, ki so vključeni v sanacijo Polzele, torej tako interesnih skupin in lastnikov. Pretehtalo je dejstvo, da je tako dobila priložnost zaključiti zastavljen proces prestrukturiranja, ki je zastavljen tako, da v Polzeli ohranijo kar največje število delovnih mest ter nadaljujejo s tradicijo tekstilne industrije v tem kraju.
»V naslednjih dneh si bom prizadevala, da vzpostavim ponovno zaupanje v moč in sposobnost Polzele na njeni poti v prihodnost ter da zaključimo dogovore z bankami za potrditev zastavljenega programa reprogramiranja kreditov. Tudi nadaljevanje pogovorov s potencialnimi strateškimi partnerji ostaja moja prioriteta za zagotavljanje trajne stabilnosti poslovanja Polzele,« je po ponovnem imenovanju na mesto predsednice uprave povedala Dvorjakova, ki je tudi dobila mandat sprejemanja suvere-
nih odločitev in upravljanja poslovnih funkcij družbe.
To odločitev naj bi večina vpletenih sprejela z olajšanjem, saj naj bi praznični dogodki že začeli povzročati škodo.
Neuradno se ve, da so vrnitev Dvorjakove na mesto predsednice uprave in Branke Neffat na mesto prve nadzornice zahtevale banke, s katerimi naj bi v prihodnjih dneh potrjevali zastavljen program reprogramiranja kreditov. Kot je že pred časom povedala Dvorjakova, je v dveh letih polzelsko tovarno z dobrih dobrih štirih milijonov evrov izgube v letu 2011 pripeljala do pozitivnega rezultata iz tekočega poslovanja v prvem polletju lani. Skupna izguba v desetih mesecih lani je sicer znašala 300 tisoč evrov, ob koncu leta pa naj bi zabeležili pozitiven rezultat.
URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT (GrupA)
Tožilstvo naj bi zoper Dvorjakovo vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi domnevnih nepravilnosti pri urejanju lizinga za enega od celjskih podjetnikov. Dvorjakova očitke zavrača.
Eno podjetje v prisilki, drugo v stečaju
Nekdaj pomembna trgovska skupina iz Rogaške Slatine, ki je v lasti Eriha Krašovca, brata nekdanjega prvega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca, nezadržno propada. Te dni je sodišče uvedlo stečaj v podjetju Keros, ki se ukvarja s trgovino in gostinstvom.
Pred nekaj manj kot tremi leti je že bankrotiralo podjetje Keros, ki ga je Erih Krašovec ustanovil leta 1990, ukvarjalo pa se je s proizvodnjo cementnih izdelkov in trgovino. Ko je to podjetje zašlo v finančne težave, je
Krašovec večino poslov, skupaj z zaposlenimi, prenesel na novo podjetje, »staro«, ki se je začelo ukvarjati le še z oddajanjem nepremičnin, pa je šlo v prisilno poravnavo. Vendar so tudi »novo« podjetje spremljali neuspehi, ki so ga zdaj pripeljali do stečaja. Po zadnjih dosegljivih podatkih, so se podjetju Keros, trgovina in gostinstvo, prihodki več kot prepolovili, bilančna izguba pa znaša krepko čez milijon evrov. Na podjetje se je zaradi dolga, ki znaša 2,4 milijona evrov, že leta 2011 »usedla« Abanka.
JI
NLB predlaga stečaj Kapisa
Nova Ljubljanska banka, ki je največja upnica celjskega Kapisa, je sodišču predlagala, naj v podjetju ustavi postopek prisilne poravnave in uvede stečaj. V banki so prepričani, da Kapis zavez, ki jih je zapisal v načrtu finančnega prestrukturiranja v času prisilne poravnave, nikakor ne bo mogel izpolniti.
Nekoč uspešen Kapis, ki se ukvarja z izdelovanjem in prodajo električnih kablov, tudi v prisilni poravnavi posluje zelo slabo. Že pred objavo insolventnosti je podjetje imelo več kot 4 milijone evrov izgube, z izgubo posluje tudi v prisilni poravnavi, vendar je minusa za skoraj 30 odstotkov več, kot je načrtoval. Poleg tega, še opozarjajo v NLB, so se podjetju bistveno znižali tudi prihodki. Od načrtovanih 2,4 milijona evrov so v Kapisu v drugi polovici lanskega leta ustvarili le slabega pol milijona evrov prihodkov.
Eden od razlogov za propad celjskega podjetja je slabo poslovanje njegovega hčerinskega podjetja za proizvodnjo kablov v Tomislavgradu v Bosni in Hercegovini. Tovarna že od oktobra lani ne posluje in so zanjo že predlagali stečaj. S propadom te tovarne je Kapis izgubil svojega glavnega dobavitelja, poleg tega bo moral zaradi stečaja odpisati tudi naložbo v to svoje hčerinsko podjetje, ki je ocenjena na dobre 4 milijone evrov.
Upniki Kapisa so prijavili za blizu 18 milijonov evrov terjatev, od tega ima samo NLB dobrih 8 milijonov evrov terjatev. Možnosti, da bi prisilna poravnava uspela in bi Kapis svoje upnike poplačal tako, kot je zapisal v načrtu, so manjše od 50 odstotkov, so prepričani v nLb. Zato tudi predlagajo stečaj.
JI
Na podlagi sklepa Sveta Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki je bil sprejet na 4. seji sveta, dne 26. 9. 2013,
SVET ZAVODA Osnovne šole Primoža Trubarja Laško
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D;) Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 16.5.2014. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, ki je lahko pridobljeno v roku enega leta po začetku mandata, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku) pošljite do vključno 30.1.2014 na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Primoža Trubarja Laško Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/-ice - ne odpiraj«.
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, opis dosedanjih delovnih izkušenj, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko zadnji dan roka. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Merkurjeva prisilna se odraža tudi na Celjskem
Kranjsko sodišče je za nakelski Merkur potrdilo začetek ponovne prisilne poravnave. Načrt finančnega prestrukturiranja Merkurja predvideva izčlenitev dela podjetja z ustanovitvijo dveh novih družb - Merkur trgovina in Merkur nepremičnine.
Postopek bo vplival tudi na Merkurjeve trgovine v Celju, kjer nameravajo na Hudinji zapreti skladiščni prostor, brez dela pa bo po nekaterih podatkih ostalo 80 ljudi. Poleg tega skladiščnega prostora bo Merkur iskal najemnike tudi za druge prostore na celjskem, med drugim na Podjavorškovi, v Šmartnem ob Paki in Velenju, medtem ko naj bi prostore, v katerih je McDonald's, v dveh letih prodali.
Kot je predvideno, naj bi nova družba Merkur trgovina prodajni center na Hudinji vzela v najem od družbe Merkur v stečaju. Zaradi težav v Merkurju je precej oškodovano velenjsko Gorenje. Nova prisilna poravnava Merkurja bo namreč lanski poslovni izzid Gorenja poslabšala za več kot 5 milijonov evrov. Po sklepu sodišča je Gorenje tudi član upniškega odbora navadnih upnikov, v upniški odbor vseh ločitvenih upnikov pa je imenovana tudi Banka Celje.	US
Tomaž Willenpart: »V Sloveniji imamo 709 podobnih objektov in seveda v občinah komaj čakajo, da bi v kakšnem kraju rekli, da ne želijo imeti ceste. Bomo sredstva, ko bodo, preusmerili drugam.«
na kratko
Lanska poletna podoba Luč. Bo kdaj drugačna?
Kmalu nova ambulanta
Preštevanje ljudske volje za obvoznico
Zaradi različnih mnenj glede gradnje obvoznice, za katero so
postopki končani, bodo najverjetneje izvedli referendum
ZREČE - Po dolgotrajnem zapletu, ki je povezan s podelitvijo koncesije za zobozdravstvo, urejajo v prostoru zdravstvene postaje novo zobno ambulanto Zdravstvenega doma Slovenske Konjice. Po novem letu je začela delati v začasni ambulanti nova zobozdravnica Tina Jerše Lužnik. Njena ambulanta je začasno v Konjicah, kjer bo ostala do konca urejanja zreške ambulante.
Kot smo že poročali, je po prizadevanju dveh domačih zasebnikov za koncesijo upravno sodišče občini zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Občina Zreče je nato koncesijo ponudila Javnemu zavodu Zdravstveni dom Slovenske Konjice, ki se je odločilo za lastno ambulanto. Direktor zdravstvenega doma Darko Ratajc je povedal, da bodo za zreško zobno ambulanto naročeno opremo postavili do konca tega meseca, nato morajo pridobiti še uporabno dovoljenje. Računa, da bo nova ambulanta v Zrečah začela delati sredi februarja, naložba bo stala približno 40 tisoč evrov.
BJ
Tehniki varovanja tudi v Celju
CELJE - Knežje mesto bo dobilo v prihodnjem šolskem letu nov srednješolski izobraževalni program.
V Ekonomski šoli Celje, gimnaziji in srednji šoli so namreč v torek uradno prejeli obvestilo šolskega ministrstva o razmestitvi programa tehnik varovanja. Tako bodo že v razpisu za vpis v 1. letnike srednjih šol v šolskem letu 2014/15, ki bo izšel sredi prihodnjega tedna, ob Ljubljani in Mariboru razpisana prosta mesta za en oddelek tehnikov varovanja tudi v Celju. Za šolo je to še posebej pomembno, saj se zadnja leta srečuje z velikim upadom vpisa. Potem ko sta se 1. septembra lani tudi v pedagoškem delu združila kolektiva nekdanjih srednje ekonomske in poslovno-komercialne šole, imajo v 1. letniku vpisanih 159 dijakov, kar je malo manj, kot sta jih imeli bivši šoli v preteklem šolskem letu. Prav zato so novega izobraževalnega programa v šoli še toliko bolj veseli. Kot pojasnjuje ravnateljica Bernarda Marčeta, z zagotavljanjem učiteljev za nov program ne bo težav, saj bodo izven kolektiva morali poiskati le nekoga z andrago-ško-pedagoško izobrazbo, ki pa ima hkrati tudi licenco za borilne veščine.
IS
LUČE - Zgodba o gradnji obvoznice očitno dobiva nove razsežnosti. Potem ko je država sprejela državni prostorski načrt (DPN) in formalno končala postopek, je projektu začela ostro nasprotovati civilna iniciativa oziroma Združenje za traj-nostni razvoj Luč. Kot kaže, bodo v občini glede obvoznice izvedli referendum.
Kot je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na Direkciji Rs za ceste, je postopek končan. Ustavno sodišče je presodilo, da ni pristojno za to vprašanje, izdelana je tudi projektna dokumentacija. »Če bi imeli denar, bi na direkciji začeli odkupovati zemljišča in reševati pravnopremoženj-ske zadeve,« je povedal Willenapart. »Vendar so očitno med nasprotniki in pristaši gradnje obvoznice velike razlike, zato je najbolje, da se ljudje sami odločijo. Treba je vedeti, da pri tem ne gre samo za obvoznico, temveč za poplavno varnost celotnega naselja. Težko razumem, zakaj nasprotniki že v času sprejemanja DPN - zadeva je stara osem let - niso predstavili svojih stališč. Imam pa občutek, da je večina krajanov za to, da se cesta zgradi in da se tako reši problem poplavne varnosti Luč.«
Ideje o gradnji obvoznice mimo Luč imajo že dolgo brado, saj se domačini že
dolgo ukvarjajo s prometnimi težavami v središču kraja. Preozko cestišče, pomanjkanje parkirišč in seveda hitrejše cestne povezave so temeljni problemi v Lučah, kjer so o obvoznici konkretneje začeli govoriti po dveh večjih poplavah. Željam je prisluhnila država in izdelala DPN.
Proti in za
V letu 2010 so se oglasili člani Združenja za trajnostni razvoj Luč, ki ostro nasprotujejo projektu, kot sta ga zasnovali občina in država. Obema očitajo, da ljudi ne
stnikov omenjenih zemljišč, ki zemlje nočejo prodati, so proti gradnji pobirali podpise, saj so prepričani, da bi načrtovana obvoznica uničila podobo Luč, hkrati pa ne bi rešila prometnih zagat.
Skratka, v združenju so prepričani, da je gradnja obvoznice nepotrebna in občutno predraga. Raje bi videli ureditev obstoječe trase skozi Luče, kar bi bilo petkrat ceneje, država pa naj bi bi denar porabila za obnovo ceste proti Solčavi in gradnjo kolesarskih stez.
Drugače trdijo zagovorniki gradnje, ki jim je dovolj
V Združenju za razvoj Luč nasprotujejo tudi predlaganemu referendum, saj so prepričani, da bi še bolj razdelil prebivalce Luč.
obveščata, informacije pa skrivata. V združenju trdijo, da dnevno pelje skozi Luče samo malo več kot 700 vozil, problem parkiranja bi rešili z novimi parkirišči, ne z obvoznico. Njena trasa predvideva predor in cesto po ravninskem delu, kjer so zdaj polja oziroma najboljša kmetijska zemljišča. V združenju, kjer je tudi večina la-
poplav. Glede najboljših kmetijskih zemljišč trdijo, da niso obdelana in jih obvoznica ne bi pretirano uničila. Obvoznica je od leta 1994 državni projekt, traso so potrdili trije občinski sveti v različnih sestavah. V občini zavračajo očitke o skrivanju, saj je projekt vodila država, s traso je soglašalo vseh 17 soglasjedajalcev ...
Občina je obvestila vsa gospodinjstva, izvedla javno razgrnitev, stroka pa je pripombe upoštevala, kolikor je lahko.
Srednje poti ni
Očitno so argumenti enih in drugih dovolj močni, da so po zadnjem sestanku s člani združenja, z ministrstvom in s stroko tudi v direkciji za ceste priporočili, naj v občini izvedejo referendum glede gradnje. Ideja ni nova, o tej obliki najbolj demokratičnega izražanja volje so se pogovarjali že pred leti. »Osebno takrat nisem bil naklonjen tej ideji, ker referendum vedno prinese poražence in zmagovalce, kar ni vedno dobro. Ampak očitno se bo zdaj v občini le treba prešteti oziroma se odločiti, tako da bomo najverjetneje izvedli referendum,« pravi župan Ciril Rosc. »Tudi če se jutri odločimo za referendum, ga pojutrišnjem še ne moremo izvesti, ker so pač določeni roki za vsa potrebna opravila. V tem trenutku druge rešitve ne vidim, stališča občanov so zelo razdeljena in žal ni srednje poti. Obvoznica ne more biti napol, možno je samo da ali ne.«
O rokih župan Rosc še ne govori, saj se bodo glede referenduma dokončno odločili na seji občinskega sveta še v tem mesecu.
URŠKA SELIŠNIK
(V ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Vrnitev domov čez mesec dni
LAŠKO - Cesto Zidani Most-Obrežje-Gračnica, ki jo je konec novembra lani zaprl plaz, naj bi odprli čez en mesec. Takrat naj bi se nazaj v hišo, ki jo je plaz močno ogrozil, preselil tudi mlad par. Ta teden so namreč začeli postavljati še eno palisadno steno, ki bo dodatno zaščitila hišo, cesto in tudi železnico.
Plaz se je sprožil, potem ko so na hribu, ki se dviguje za hišo in železniško progo, posekali precej dreves in pri tem v hrib vrezali gozdno vlako. Plaz je povsem zaprl cesto, ki je sicer bližnjica do Rimskih Toplic in je po njej vozil tudi šolski kombi. Poleg tega je odneslo tudi vodni rezervoar za sosednjo hišo. Ta je vodo dobila še pred novim letom, sanacije plazu pa so se takoj lotili tudi v podjetju Slovenske železnice, ki je lastnik zemljišča. Postavili so že palisadno steno pod cesto, zdaj jo bodo postavili še nad cesto, kot sta predlagala Jože Jakopič in Šeila Pijader, lastnika hiše ob železnici. Želita si namreč varen dom, glede na to, da sta vanj vložila vse svoje prihranke in najela tudi posojilo. Sanacija plazu naj bi bila končana čez mesec dni, vendar je vse odvisno od vremena. Po prvih ocenah naj bi stala 150 tisoč evrov, del denarja pa pričakujejo tudi od zavarovalnice.
ŠK
na kratko
Za bolj varno otroško gibanje
VELENJE - Občina je obnovila šolsko telovadnico v Podružnični osnovni šoli Škale in pri šoli postavila tudi novi otroški igrali.
V	šolski telovadnici so zamenjali parket, uredili izolacijo podstrešja in zamenjali razsvetljavo. Kot so sporočili iz velenjske občine, so za obnovo telovadnice odšteli 59.200 evrov. Šola je bogatejša tudi za dve novi igrali. Na otroškem igrišču so namreč postavili novo dvojno gugalnico in malo hiško s toboganom. Za obe igrali je občina odštela približno 6.800 evrov.
ŠK
Novi najemnik še uradno
BRASLOVČE - Občina in športno društvo Partizan sta solastnika športnega doma v Rakovljah. Ker si že dlje prizadevata oživiti zgradbo, sta lani na podlagi razpisa poiskala najprimernejšega najemnika.
Izbrala sta Šempetrana Simona Božiča, selektorja in glavnega trenerja reprezentance invalidov v sedeči odbojki v Sloveniji, s katerim sta nedavno podpisala tudi pogodbo. Božič ima namen najprej obnoviti športni dom in v njem zagotoviti nove športne aktivnosti. Zgradbo si želi urediti na ta način, da bodo lahko v njej vadili tudi invalidni igralci sedeče odbojke. Športni dom v Rakovljah bo zaradi dobrih prometnih povezav in lege v središču države postal središče športnih aktivnosti za te igralce iz vse Slovenije.
ŠO
Pomoč pri zaposlovanju
ROGAŠKA SLATINA - Občina tudi v letošnjem letu namenja denar za pospeševanje zaposlovanja. V ta namen je do konca junija razpisala 20.400 evrov.
Višina subvencije za vsako novo zaposleno osebo za nedoločen čas znaša 1.700 evrov. Kandidirajo lahko majhne družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež dejavnosti v občini Rogaška Slatina, ter fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini, ki se samozaposlijo. Osebe, ki jim je namenjena subvencija, morajo biti pred zaposlitvijo oz. samozaposlitvijo vsaj dva meseca prijavljene kot brezposelne na šmarskem uradu zavoda za zaposlovanje. Komisija bo vloge ocenjevala mesečno. Na razpis se je mogoče prijaviti do porabe razpoložljivega denarja oziroma najkasneje do konca junija.
AD
Za dostojno slovo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Novo podobo je dobila še zadnja od šestih poslovilnih vežic v občini. Krajani Sladke Gore so jo že nestrpno pričakovali.
Vežica je bila stara in nujno potrebna obnove, za projekt pa je občina iz lastnega proračuna zagotovila okoli 140 tisoč evrov. Objekt je v nekaj mesecih dobil povsem novo podobo, olepšana je tudi okolica. Med obnovo se je sicer pojavilo nekaj nezadovoljstva krajanov z načinom dela izvajalca, a je občinska uprava strasti uspela pomiriti. Vežica je zdaj pod streho, omogočala pa bo dostojno slovo od pokojnikov. Namenu bodo pridobitev uradno predali februarja.
AD
Bodo po meri invalidov?
VITANJE, VOJNIK - V obeh občinah so imeli v začetku tedna še zadnje priprave za prijavo na razpis za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Razpis objavlja Zveza delovnih invalidov Slovenije, nanj se je bilo treba prijaviti do 15. januarja.
V	Vitanju so tako v torek opravili korespondenčno sejo občinskega sveta, ki je potrdil sestavo sveta za invalide, v Vojniku so imeli v ponedeljek še okroglo mizo o položaju invalidov. Za prijavo na razpis je med drugim treba opraviti tudi analizo položaja invalidov v občinah in pripraviti štiriletni akcijski načrt za odpravo ovir za invalide. Po prijavi bo projektni svet zveze delovnih invalidov vlogo pregledal in predlagal upravnemu odboru zveze, ali naj občino sprejme kot kandidatko. Listino Občina po meri invalidov podelijo vsakega decembra. Doslej jo je pridobilo 17 slovenskih občin, lani Ravne na Koroškem. Na našem območju se z njo ponašajo Velenje, ki jo je prejelo kot drugo v Sloveniji, Rogaška Slatina, Zreče in Slovenske Konjice.
BJ
»Odločitev o vselitvi ene družine v hišo Ob Hudinji 16 je oziroma bo dokončna takoj, ko bomo hišo odkupili. Menim, da je tudi zelo korektna do krajanov Trnovelj. Sosedom smo v mestni občini obljubili, da bomo v prihodnje posebej budno spremljali tudi zunanji izgled hiše, zato mislim, da je njihov strah precej votel,« pravi župan Bojan Šrot, ki še dodaja, da se nič ne bo zgodilo čez noč. V prihodnjih dneh se bo zato še sestal s Trnoveljčani, saj želi krajanom in Svetu KS Trnovlje še bolj natančno predstaviti namere mestne občine in njeno zavezo, da bo tudi po vselitvi spremljala stavbo Ob Hudinji 16 in njene stanovalce.
Poleti bo hiša ob Mariborski cesti porušena
Korak bližje razrešitvi zapletov ob preselitvi romskih družin - Župan Bojan Šrot se bo s Trnoveljčani še srečal
CELJE - Od sredine decembra se vlečejo zapleti ob načrtovani selitvi stanovalcev iz propadajoče hiše ob Mariborski cesti v bližnje Trnovlje. Tam naj bi mestna občina odkupila hišo Ob Hudinji 16 in vanjo vselila dve romski družini. Potem ko so krajani povsem po naključju izvedeli za morebitne nove sosede, se je oblikovala civilna iniciativa in preko praznikov so pod peticijo proti priselitvi velike družine zbrali kar 700 podpisov. Ena od zahtev Trnovelj-čanov je bila, da bi se o svojih pomislekih pogovorili z županom Bojanom Šrotom in po torkovem srečanju se zdi, da se je zgodba le začela razpletati. Končnega dogovora niso sklenili, saj nenazadnje ne gre za pogajanja. Kot so poudarili tudi v mestni občini, pa je prav, da so krajani dobili več informacij in da so nekatere njihove pripombe tudi upoštevali.
Civilni iniciativi se je zdela selitev Romov v hišo Ob Hu-dinji 16 nesprejemljiva, ker je ta, vključno s parcelo, na kateri stoji, premajhna za tako številni družini. Območje ob Hudinji je komunalno zelo neurejeno, hiša nima primernih sanitarnih pogojev, saj greznica ne ustreza higienskim predpisom, zlasti pa krajane skrbi, kaj bi bilo z vozili, ki bi jih Romi pripeljali s seboj. V civilni iniciativi pravijo, da je bivalno okolje že zdaj prekomerno obremenjeno z industrijsko cono, toplarno, tam so Celjske mesnine, Merkur in veterinarski center, gost promet dopolnjujejo kmetijski stroji. V mestni občini so ves čas zatrjevali, da si po ustavi in veljavni zakonodaji pri nas nihče ne more izbirati sosedov in odločati o tem, kdo je dober
in kdo slab sosed, ob tem pa vseeno prisluhnili krajanom in upoštevali, da bi bila hiša za dve družini oziroma skupaj 15 ljudi vendarle pretesna.
Eni v Trnovlje, drugi ...
V mestni občini so zato v zadnjih dneh intenzivno iskali še druga primerna stanovanja, kamor bi lahko preselili ljudi z Mariborske ceste, prav tako pa tudi ustrezno parkirišče za vozila, v katerih je shranjena
oprema za zabaviščni park, pojasnjuje župan Bojan Šrot. Za tesno zaprtimi vrati je deseterici predstavnikov civilne iniciative pojasnil, da naj bi se v Trnovlje vselil le Franc Koprivšek s soprogo, sinom, snaho ter tremi vnuki. In sicer šele po tem, ko bo zdajšnji lastnik ob hiši uredil greznico in popravil streho. Za teh sedem ljudi tudi ne bo treba urejati dodatne kopalnice, zato bo mestna občina hišo odkupila po nižji ceni. Čeprav bi bil
zdajšnji lastnik pripravljen hišo Romom oddajati tudi v najem, mestna občina vztraja pri odkupu, saj bo le tako lahko tudi nadzorovala, koliko ljudi bo v hiši in kako bo družina skrbela za okolico.
Za družino Renalda Šarlije ustrezno nadomestno stanovanje v mestni občini še iščejo. Prav tako pa so se z njim že dogovorili, da bo tovornjake in prikolice, v katerih ima shranjeno opremo za zabaviščni park, parkiral na parkirišču v industrijski coni in ne pred hišo, kamor se bo družina preselila.
Velik korak naprej
Ali so v Civilni iniciativi Tr-novlje s tem, kar so izvedeli v torek, povsem zadovoljni ali ne, še ni jasno, pravi njen predstavnik Damjan Pirš, ki še dodaja, da morajo ljudje to sami potrditi. Sicer srečanje pozitivno ocenjuje in meni, da je bil storjen velik korak naprej, a prav je, da svoje povedo vsi krajani. »Pod peticijo jih je podpisanih 700, podpira nas tudi Svet KS Trnovlje in v prihodnjih dneh se bomo znova sestali,« napoveduje srečanje Trnoveljčanov, ki naj bi se ga udeležil tudi župan Bojan Šrot.
Poleti rušenje, nato gradnja
V mestni občini v prihodnjih tednih ne pričakujejo večjih zapletov, hišo na Mariborski cesti 39, ki že vsaj 30 let ni bila redno vzdrževana, pa naj bi dokončno izpraznili v pol leta, ko jo bodo končno porušili. Kot je znano, je na tem območju skladno z veljavnimi prostorskimi akti predvidena gradnja petih ali šestih blokov, prostorski načrt pa je še v izdelavi. Kakšna bo nova ureditev, bo namreč odvisno od usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj je opuščena vrtnarija skupaj s širšo okolico in z objekti na tem območju uvrščena v register kulturne dediščine.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Zaupate nam že 69 let-
Barbara Goričan pravi, da se aktivnosti obeh centrov ne podvajajo: »Kolikor je meni znano, gre pri medgeneracijskem centru, ki deluje v okviru žalske ljudske univerze, predvsem za prenos znanja. Ne gre pa toliko za socialne programe. Pri Hiši Sadeži družbe pa je poudarek predvsem na socialnem vključevanju.«
Prostori obeh medgeneracijskih centrov se nahajajo v neposredni bližini. Novi generacijski center, poimenovan Hiša Sadeži družbe, bo nasproti zgradbe, v kateri domuje Upi - ljudska univerza Žalec.
S kar dvema centroma
Podvajanje vsebine naj ne bi bilo
ŽALEC - Kot kaže se jim v osrednjem spodnjesavinj-skem kraju ni treba bati, da bi med različnimi starostnimi skupinami prebivalstva nastala vrzel. Po novem bosta namreč v Žalcu delovala kar dva medgeneracijska centra. Prvi, ki deluje pod okriljem Upi - ljudske univerze Žalec, je začel delovati lani novembra, le dobre tri mesece zatem bo Slovenska filantropija ob podpori žalske občine uradno odprla še enega in to tako rekoč v neposredni bližini prvega.
Upi - ljudska univerza Žalec je Center medgene-racijskega učenja Savinjska vzpostavila lani novembra v okviru državnega projekta Zveze ljudskih univerz Slovenije. V tem času so vse članice zveze na svojih sedežih odprle centre medgeneracijskega učenja in v okviru tedna medge-neracijskega učenja izvedle
številne učne aktivnosti, v katere vključujejo različne generacije. Direktorica Fra-nja Centrih pravi, da želijo z njim nadgraditi in dopolniti dejavnosti, ki jih tudi sicer izvajajo. Dejavnosti želijo ciljno usmeriti v preseganje negativnih medgeneracijskih stereotipov in utrjevanje pozitivnih stališč med generacijami, še zlasti pozitivnega odnosa do starejših in procesa staranja. »Glavne naloge našega centra so, da ob strokovni podpori sodelavcev in v sodelovanju s partnerskimi organizacijami v lokalnem okolju povežemo pripadnike različnih generacij in jim omogočimo medsebojno učenje, izmenjavo znanj in izkušenj ter nenazadnje tudi druženje ob učenju,« še pravi Centrihova in dodaja, da programa Hiše sadeži družbe ne pozna podrobno, zato njene dejavnosti ne more primerjati z aktivnostmi, ki
jih izvajajo v okviru centra. Vsekakor pa upa, da se bodo s svojimi dejavnostmi dopolnjevali ter povezovali in ne podvajali, in da bodo tako vsi skupaj kar najbolje delovali v korist občanov in lokalne skupnosti.
Programi temeljijo na prostovoljcih
Na drugi strani je medge-neracijski center, imenovan Hiša Sadeži družbe, ki bo uradno začel delovati 20. februarja, nastal v sodelovanju med Slovensko filantropijo in žalsko občino. Barbara Goričan, vodja medgeneracijskega programa pri Slovenski filantropiji, pravi, da bo center zajemal kombinacijo različnih aktivnosti. Ena od teh so dnevne aktivnosti z medgeneracijsko vsebino, katerih namen je povečati socialno vključevanje različnih skupin in generacij ljudi v
na kratko
Začeli v Ločah
SLOVENSKE KONJICE - Na Konjiškem je bila prva letošnja krvodajalska akcija, ki so jo pripravili v Ločah. Na tokratno akcijo, ko so zbirali kri za potrebe celjske bolnišnice, krvodajalcev krvne skupine 0 niso vabili. Zaloga krvi te krvne skupine namreč zadostuje.
Med 120 krvodajalci, ki so darovali kri v Ločah, so jo štirje darovali prvič. »Ponosni smo, da nam uspe v današnjem kriznem času pridobiti tako nove kot večkratne krvodajalce,« je po akciji povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Renata Gabrovec. Med udeleženci je bilo največ zaposlenih v Uniorju, SwatyCometu in Osnovni šoli Loče, kjer so za krvodajalsko akcijo odstopili prostor. V Ločah pripravijo dve krvodajalski akciji na leto, od tega je prva vedno januarja in druga septembra. Na področju Območnega združenja Slovenske Konjice, ki deluje na območju treh občin, bo naslednja krvodajalska akcija v Konjicah, in to marca. V konjiškem območnem Rdečem križu so po zadnjih objavljenih podatkih po številu krvodajalcev na drugem mestu v Sloveniji.
BJ
Dobro se uveljavljajo
BISTRICA OB SOTLI - V nedeljo je bil občni zbor domače pihalne godbe Orlica, ki je začela delovati pred tremi leti. Med občnim zborom, ki je bil v dvorani kulturnega doma, so ugotavljali, da se mlada godba dobro uveljavlja. Lani so načrtovali šest nastopov, na koncu se je izkazalo, da jih je bilo kar osemnajst.
Med pomembnejšimi nastopi je bil nastop na odprtju največje kozjanske prireditve, Prazniku kozjanskega jabolka, prav tako so imeli na skrbi budnice. Budnico so igrali tudi v sosednji Podsredi. »Začeli smo brez prave podlage, imamo naklonjeno občinstvo,« pravi dirigent godbe in pobudnik njene ustanovitve Franci Černelč. Tudi za pomladek že skrbijo, v 25-članski godbi sodeluje kar pet osnovnošolcev. V tem delu Obsotelja ne deluje nobena druga godba, najbližje so v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini, v okolici Brežic in v Tuhlju na Hrvaškem. V bistriški Orlici tako nastopajo tudi občani iz sosednjih občin Kozje, Podčetrtek in Brežice. V Bistrici ob Sotli je pihalna godba nazadnje delovala prva leta po drugi svetovni vojni.
BJ
mazeir
ŠUMER d.o.o.. Cesta v Celje 2,3202 Ljubečna, Slovenija Tel.: 00 386-3-780-62-10, Fax: 00386-3-5461 -231 splet: www.sumer.si, e- pošta: info@sumer.si
Podjetje Šumer d.o.o. ob pridobitvi novih' . razvojnih projektov išče nove sodelavce:.
lokalnem okolju. Poleg tega bodo v okviru centra tudi delavnice, s katerimi želijo prenesti znanje z ene generacije na drugo. Programe, katerim vsem je rdeča nit, da jih vodijo prostovoljci, financira Ministrstvo za delo, socialo, družino in enake možnosti. Lokalne skupnosti pa te centre podpirajo na različne načine. V žalskem primeru je občina zagotovila prostore za delovanje in potrdila sofinanciranje izvajanja programa v višini 250 evrov mesečno. Goričanova očitke, da gre pri teh dveh žalskih centrih za podvajanje vsebine, zavrača. Pravi namreč, da gre za dve različni vsebini programov in da je ljudi, ki potrebujejo programe, s pomočjo katerih bi se vključevali v družbo, veliko, zato takšnih aktivnosti ni nikoli preveč.
ŠPELA OŽIR Foto: LK
■ v računovodstvu	■ v orodjarni
^ v prodaji	* strugarje
§ v nabavi	■ nastavljavce orodij
g v kadrovski	m nastavljavce CNC strojev
g vodje oddelkov in proizvodnje	B na oddelku plastike In stiskalnic
g v razvoju	1 elektro In strojne vzdrževalce
g vtehnoiogiji	a v strojegradnji-mehatroniki
g vkontroii	g skladiščnike
g planerje	S v proizvodnji
Prijave pošljite na: info@sumer.si.
Nova postajališča
LUČE - V občini so tik pred koncem leta naročili štiri nova postajališča, ki so jih minuli teden postavili na avtobusnih postajah.
Z novimi postajališči, ki jih je naročila in plačala občina, so nadomestili stare objekte. Novi so zgrajeni kot kombinacija tradicionalnega in modernega, saj se prepletata les in steklo. Menda se za podobno izvedbo ogrevajo tudi na Ljubnem, tako da bi za zgornji del Zgornje Savinjske doline veljal enoten standard postajališč.
US
Tokrat o konoplji
TABOR - V sejni sobi občinske zgradbe je bilo prejšnji četrtek eno rednih predavanj, na katerih Taborčani že tretje leto zapored gostijo strokovnjake z različnih področij.
Tokrat je kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan, ki že vrsto let sodeluje s taborskimi kmeti, spregovorila o pridelavi in predelavi konoplje. Predavanja se niso udeležili zgolj domačini, temveč tudi obiskovalci iz vse Slovenije, ki jih zanimajo priložnosti, ki jih prinaša pridelava te rastline. Industrijska konoplja je namreč znana po tem, da je uporabna tako v prehrani, zdravstvu, tekstilni industriji kot gradbeništvu, v Sloveniji pa se njenega pomena še vedno premalo zavedamo.
ŠO
na kratko
Opozarjajo na nered
DOBRNA - Na ekološkem otoku, ki so ga pred nekaj tedni postavili pri razpadajoči Vili Ružička, se pojavlja hud nered. Ekološki otok, kjer so posode za ločeno zbiranje stekla, papirja in plastike, je postavljen na samem. Kljub temu občani opažajo posameznike, ki odlagajo odpadke, ki tja ne sodijo in nasploh povzročajo onesnaženost.
Posamezniki prav tako odlagajo odpadke ob zabojnikih, ponavadi v vrečkah. Na občini tako prejemajo pritožbe občanov, o tem so govorili tudi na seji občinskega sveta. V občinski upravi so povedali, da zato razmišljajo, da bi ekološki otok pri Vili Ružička prestavili v središče kraja. Odgovorili so, da razen pritožb občanov, ki naj bi opažali konkretne osebe, doslej niso prejeli še nobene prijave. Na območju občine deluje inšpekcijska služba, ki bi lahko nato kršitelje opozorila na njihovo nepravilno ravnanje. V tej občini imajo štiri ekološke otoke.
BJ
Nerešen status prostovoljnih gasilcev
VRANSKO - Člani PGD Ločica pri Vranskem so se v soboto zbrali na občnem zboru. Po besedah predsednice Jasmine Bolte je bilo delo društva v preteklem letu, ki ga je predvsem zaznamovalo praznovanje 80. obletnice delovanja društva, kljub krizi uspešno. Ločičani so namreč s pomočjo občine prenovili tako dom kot njegovo okolico.
Poveljnik Ivan Urankar je na občnem zboru povzel operativno delo društva, v katerem si prizadevajo, da so člani karseda pripravljeni na intervencije, saj na njih štejeta le znanje in usposobljenost gasilcev. Društvu tako predstavljajo velik problem visoke cene izobraževanja in opreme. Tudi status prostovoljnih gasilcev, kot pravi Urankar, še zdaleč ni rešen. Delodajalci večinoma ne dopuščajo odhoda z delovnega mesta ob nastanku nesreče, po neprespanih nočeh pa morajo gasilci zjutraj na delo tako kot vsi ostali.
ŠO
Utrip rudarske dediščine
ŽALEC - V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je še posebej pestro prve dni v mesecu. Nič drugače ni bilo tudi tokrat. Vsak prvi ponedeljek v mesecu se namreč v okviru projekta Utrip domoznanstva predstavlja eno od spodnjesavinjskih društev.
Potem ko se je novembra predstavilo Turistično društvo Šempeter in decembra Mladinski mešani pevski zbor Rista Savina Žalec, je bilo na prvi januarski ponedeljek ves čas odprtja knjižnice mogoče čutiti utrip Etnološkega društva Srečno iz Liboj, ki skrbi za ohranjanje rudarske dediščine na območju bivšega rudarskega revirja Zabukovica-Liboje. Društvo bdi nad rudarskim muzejem v Migojnicah, rudarskimi muzeji na prostem v Zabukovici, Libojah in Grižah, izdaja knjižno zbirko Izviri naše dediščine in snema dokumentarne etnografske filme. V okviru prireditve Utrip domoznanstva je bil v žalski knjižnici pogovor s predsednikom Jožetom Hribarjem, vodjo rudarskega muzeja Janušem Grobelnikom in vodjem rudarske čete Antonom Pinterjem.
ŠO
Štajerski val z novim lastnikom
Bo Roman Moškotevc vendarle pomagal radijski postaji?
ŠENTJUR - Radio Štajerski val je odslej v večinski lasti Romana Moškotevca, sicer lastnika podjetja Ahac, pa tudi direktorja in lastnika več kot četrtine podjetja Voc Celje. Odkupil je dobrih 47 odstotkov, ki jih je imela na Štajerskem valu v lasti družba KD-Kapital, sam pa je prej že imel v lasti dobrih 26 odstotkov podjetja. Mo-škotevc je zdaj prevzel tudi direktorsko funkcijo na Štajerskem valu in tako zamenjal Damjana Gobca.
Zaposleni na Štajerskem valu so Moškotevca že pred leti skoraj prosili, da naj nekaj ukrene. Nobena skrivnost namreč ni, da je radio zašel v težave. Odpustiti so morali nekaj delavcev, nekaj jih je zaradi neizplačanih plač odšlo samih. Najstarejša slovenska lokalna radijska postaja, ki je zaživela leta 1953 v Šmarju pri Jelšah in jo veliko ljudi še vedno imenuje kar radio Šmarje, je na koncu celo zapustila svoj rodni kraj. Takratni direktor Gobec namreč ni pristal na plačilo najemnin za prostore, v katerih je radio deloval. Štajerski val tako že dobra tri leta in pol deluje v Šentjurju.
Novi lastnik in direktor radia Štajerski val Roman Moškotevc
Zakaj torej ni prej reagiral in upošteval želja ter prošenj zaposlenih že pred leti, Mo-škotevc preprosto odgovarja, da je družba KD-Kapital zahtevala preveč denarja. V tej krizi pa so se v družbi odločili, da jo dezinvestirajo in prodajo vse, kar ni v njenih dolgoročnih načrtih. Tako je cena padla, na kar pa je vplivala tudi »krvna« slika Štajerskega vala, še pojasnjuje Moškotevc.
Koliko je za radio odštel, ni povedal. Kot tudi ne, kakšno je trenutno stanje v podjetju.
Dejal je le, da morajo najprej pregledati vse knjige in papirje. Tako tudi še ne more napovedati, ali bo radio ostal postaja s posebnim pomenom, čeprav so se na razpis kulturnega ministrstva prijavili: »Prvi cilj je, da radio ostane in da deluje.«
Koliko je dolgov?
Radio Štajerski val ima trenutno šest redno zaposlenih. Po neuradnih podatkih naj bi jim plače zamujale za več mesecev, prav tako honorarnim sodelavcem, ki delajo preko avtorskih pogodb. Tako naj bi imel radio kar precej dolgov. Moškotevc zaenkrat tega ne komentira oziroma pravi, da bodo najprej morali dobro pregledati vse številke, preden se bodo za kar koli odločili. Tako tudi še ne ve, ali se bo radio morda selil nazaj v Šmarje pri Jelšah oziroma so veliko bolj nujni drugi ukrepi in selitev ni med njimi, pravi Moškotevc.
Zdaj že odstavljeni direktor Damjan Gobec je pojasnil, da je z izplačili plač in honorarjev res zamujal in v odgovoru zapisal, da bi bila zamuda manjša, »če bi lani prejeli obljubljena sredstva od mini-
strstva za kulturo. Strokovna komisija je naš projekt precej visoko ocenila, prejeli smo odločbo in podpisali pogodbo z ministrstvom. Tik preden bi morali prejeti sredstva, pa so oni (ministrstvo, op. p.) odstopili od pogodbe, ker je prišlo pri posnetkih do tehnične napake.« Gobec zaenkrat ostaja solastnik radia Štajerski val, ima namreč dobrih 26 odstotkov podjetja. Pravi, da si po eni strani želi ohraniti ta delež in še naprej spremljati poslovanje radia tudi od znotraj, po drugi strani pa je pripravljen ta delež za primerno ceno tudi prodati. Zdaj si bo vzel čas za premislek, da se bo odločil, kaj bo počel v prihodnje.
Nove situacije zaenkrat ne želijo komentirati še vedno zaposleni na radiu. Tako zaposleni kot tudi bivši zaposleni, ki so v največji krizi podjetja z radia odšli, pa zdaj čakajo, ali bo Moškotevc upravičil pričakovanja, ki so jih imeli že pred leti. Novi lastnik na to odgovarja: »V bistvu sem si naložil breme, ampak ta radio si zasluži dobro delo.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Podaljšan delavnik
ŠMARTNO OB PAKI - Knjižnica v kraju deluje pod okriljem Knjižnice Velenje, s katero ima občina Šmartno ob Paki sklenjeno pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti.
Na pobudo občanov so v občini sklenili dogovor o podaljšanju delovnega časa. Po novem je knjižnica odprta ob torkih, in sicer od 10. do 16. ure, odpiralni čas ob četrtkih ostaja nespremenjen. Torej je knjižnica odprta med 12. in 18. uro.
US
Šaleška zadruga v Nazarjah
ŠOŠTANJ - Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki ima sedež v Metlečah, bo jutri odprla prodajalno v Nazarjah.
Gre za prvo večjo trgovino, ki jo bo kmetijska zadruga odprla izven svojega območja. Nov trgovski center je zrasel na Prihovi, na območju nekdanjega Elkroja, kjer je pred časom že odprl vrata Eurospin.
US
Bodi trenutno nedosegljiv, če
v ■■ v	- - ■ v ■
želiš ostati ziv Kaznujejo lahko tudi kolesarje
Stanovanja brez novega plašča
DOBJE - Občina je med investicijami letošnjega leta predvidela energetsko obnovo stanovanjske stavbe v središču Dobja, pri cerkvi Karmelske Matere božje. Vendar bodo štiri občinska stanovanja najverjetneje ostala brez novih oken in fasade.
Občina je želela začeti pripravljati razpisno dokumentacijo, vendar je minuli ponedeljek z ministrstva za gospodarstvo dobila informacijo, da stanovanjske stavbe ne bodo predmet razpisa za energetsko obnovo stavb v javni lasti. V stanovanjski stavbi, zgrajeni v prejšnjem stoletju, so sicer trenutno zasedena tri od štirih stanovanj, na drugih lokacijah pa jih ima občina še šest. Župan Franc Leskovšek je pojasnil, da bi bila morda upravičena energetska obnova kulturnega doma, a o njeni prijavi na razpis na občini še razmišljajo.
TV
Še en poplavni dolg
NAZARJE - Celjski Nivo je na Dreti končal obnovo poškodb po poplavi v novembru 2012.
Tik ob reki so delavci Nivoja posekali drevje in grmovje, zavarovali so brežine na levem in desnem bregu ter razširili in obnovili malo manj kot pol kilometra nasipa. Poleg tega so uredili izlivni odsek Drete v Savinjo ter očistili prodišča. Stroški del, ki jih je poplačala država, so znašali skoraj 221 tisoč evrov.
US
Do 26. januarja po vsej Sloveniji traja akcija Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ. Gre za projekt Javne agencije RS za varnost prometa, v katerem sodelujejo tudi policija, redarske službe, nevladne organizacije in mobilni operaterji. V akciji bodo poleg poostrenega nadzora nad vozniki sodelujoči javnost ozaveščali o nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo.
Namen preventivne akcije je zmanjšati uporabo mobilnega telefona med vožnjo, saj so raziskave pokazale, da ljudje skoraj 60 odstotkov telefonskih klicev opravijo med vožnjo. Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo dovoljuje, a le v primeru, če je v vozilu vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje ali brezžična slušalka za uho, tako da vozniku pri tem ni treba fizično upravljati telefonskega aparata. Testi
na simulatorjih so pokazali, da ni pomembnih razlik, ali vozniki uporabljajo prostoročni sistem ali telefonirajo s telefonom v rokah. Bistvo je namreč, da človek ni sposoben hkrati opravljati dveh zahtevnih miselnih operacij, ampak le drugo za drugo. Kazen za prekrškarje je 120 evrov. Policisti lahko zaradi telefoniranja med vožnjo kaznujejo tudi kolesarja, v tem primeru je kazen 40 evrov. Policisti bodo tako v poostrenem nadzoru do 26. januarja dosledno kaznovali tiste, ki ne upoštevajo predpisov.
Če voznik telefonira med vožnjo, so njegove vozne sposobnosti takšne, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
NE PREZRITE
V Kroniki pišemo o drznih tatvinah, v rubriki Na kolesih pa vam svetujemo, kako se lahko pripravite na sneg zdaj in ne šele, ko bo prepozno.
strani 22, 53
Začarani krog se nadaljuje
Podjetje Asfalt Kovač napovedalo ustavno presojo OPN - Civilna iniciativa daje prednost pred industrijo kmetom - Občina prepričana, da sprejet amandma omogoča srednjo pot
ŠENTJUR - Občinski svet je na izredni seji dan pred božičem sprejel občinski prostorski načrt (OPN). Mnenja svetnikov so se kresala predvsem glede alineje člena, ki je za delovanje asfaltne baze v Planinski vasi določal časovno omejitev deset let. Amandma, ki so ga na koncu potrdili, določa, da je nadaljnje delovanje podjetja možno podaljšati s spremembami prostorskega načrta. Takšna rešitev se zdi nesprejemljiva vodstvu podjetja Asfalt Kovač, ki je napovedalo pritožbo na ustavno sodišče. Neprimerna se zdi tudi Civilni iniciativi za varstvo okolja, ker meni, da podaljšuje delovanje podjetja v okolju, kamor to ne sodi.
Nesoglasje o delovanju asfaltne baze v Planinski vasi, ki sicer ima uporabno dovoljenje, ne pa tudi gradbenega, ima dolgo brado. Direktorica podjetja Asfalt Kovač Nataša Kovač je povedala, da se v podjetju z alinejo člena OPN, ki se nanaša na delovanje asfaltne baze, ne strinjajo. »Časovna omejitev za nas pomeni, da bomo prenehali vlagati v eno danes še redkih uspešnih podjetij, ki zaposluje štirideset ljudi. Posledica
tega je seveda odpuščanje. Ker to za nas ni sprejemljiva rešitev, bo sledila pritožba na ustavno sodišče.«
OPN bo veljal ne glede na postopek
Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da možnost ustavne presoje celega dokumenta OPN ali njegovega dela ni razumeti kot grožnjo, saj gre za ustavno pravico kvalificiranega predlagatelja, kar mora ta dokazati v postopku. In kaj bi takšna pritožba pomenila za občane, ki so težko čakali na sprejem novega prostorskega dokumenta. Pojasnil je, da bo v primeru pritožbe predstavnikov asfaltne baze ustavno sodišče predvidoma pozvalo občino, naj poda pojasnila o zadevi. OPN pa se bo ne glede na morebitni postopek na upravnem sodišču po njegovih besedah normalno uporabljal naprej za vse ostale zainteresirane.
Iniciativa: industrija ne sodi v vas
Civilna iniciativa za varstvo okolja delovanju asfaltne baze v Planinski vasi nasprotuje že od leta 1998, vanjo
pa je vključenih 72 krajanov. Predsednica iniciative Mihaela Kotnik trdi, da je baza ekološko sporna in se je pojavila kot tujek sredi kmečkega okolja. Po prepričanju iniciative sprejet amandma znova omogoča nemoten pohod kapitala, medtem ko so istočasno ogroženi varstvo okolja, zdravje in kakovost bivanja
ljudi. »Vsekakor podpiramo delovna mesta. Že vrsto let govorimo, da bi lahko asfaltna baza nemoteno delovala v primernem okolju. Vedeti pa moramo, da delovna mesta v tej vasi ljudem daje tudi kmetijstvo. Kmetije prehajajo iz roda v rod. Na kmete
pa pozabljamo. Kmetijstvo in ta umazana industrija ne moreta iti z roko v roki,« je povedala Kotnikova.
Podjetje: obremenilnih vplivov ni
Nataša Kovač je očitke civilne iniciative zavrnila kot neutemeljene. Dejala je,
da asfaltna baza dokazano nima obremenilnih vplivov na okolje in ljudi. Kot je še dodala, to kažejo študije in meritve, ki so bile podlaga za pridobitev uporabnega dovoljenja podjetja.
TINA VENGUST Foto: TV
Amandma, ki je bil predlagan pred izredno sejo, da se člen o časovni omejitvi delovanja podjetja črta iz OPN, po njegovem prepričanju ne bi dajal nobene pravne podlage za nadaljnje delovanje asfaltne baze. V Občini Šentjur menijo, da bi pomenil ravno nasprotno, in sicer da bi bilo sprejetje predlaganega amandmaja podlaga za odškodninsko tožbo proti občini.
»Po starem prostorskem načrtu asfaltna baza ni imela možnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, z OPN pa je to omogočeno, vendar s časovno omejitvijo. Asfaltna baza namreč ni edini deležnik v tem prostoru, nasprotujejo ji predvsem prebivalci, ki ob njej živijo. Ti so v postopku javne razgrnitve zahtevali njeno takojšnje zaprtje, tako da ta rešitev po našem mnenju predstavlja srednjo pot in razumno rešitev po več kot desetletju in pol sporov,« je poudaril Marko Diaci.
Občinski prostorski načrt je znova odprl vprašanja o delovanju asfaltne baze v Planinski vasi.
na kratko
Zelena luč za radeško »špajzo«
RADEČE - Občina je bila s petimi posavskimi občinami uspešna pri prijavi projekta Posavska špajza na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za ureditev tržnice na območju vhoda v staro mestno jedro bo prejela 157 tisoč evrov, razliko do dobrih 329 tisoč evrov, kolikor naj bi zadostovalo za celoten projekt, pa bo doplačala iz proračuna.
Namen projekta je reševanje problematike dotrajanosti tržnic in pomanjkanja kapacitet za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov kmetij, rokodelcev in nevladnih organizacij. Prostor v predvideni velikosti okoli sto kvadratnih metrov, ki naj bi ga radeška občina uredila do konca leta 2014, bo pokrit z nadstrešnico in bo komunalno popolnoma opremljen, prodajalcem pa bo na voljo vsa infrastruktura za hrambo in prodajo pridelkov. Vrednost projekta za vseh šest sodelujočih občin znaša 1,7 milijona evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je njihovo prijavo lani zavrnilo zaradi neustreznega nosilca. Občine pa so se znova prijavile na razpis Razvoj regij in kot nosilko projekta izbrale Sevnico.
TV
Povezani z obnovljeno cesto
ŠENTJUR - V letu 2014 se obeta rekonstrukcija ceste Virštanj-Loka pri Žusmu, za katero sta občini Šentjur in Podčetrtek na razpisu Evropske unije prejeli približno 900 tisoč evrov. Obnove bo deležen odsek ceste, dolg skoraj štiri kilometre.
Kilometer in pol ceste, kjer so predvideni razširitev cestišča, preplastitev, ustrezno odvodnjavanje in postavitev varnostne ograje, je v Občini Šentjur, preostanek pa v Občini Podčetrtek. Ob rekonstrukciji odseka ceste je predvidena tudi sanacija desetih plazov, in sicer štirih v šentjurski občini in šestih v občini Podčetrtek, ki je projekt tudi prijavila na razpis iz prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Ta omogoča stoodstotno financiranje. Občina Podčetrtek je izvajalca že izbrala, v Šentjurju, kjer naj bi se dela začela aprila, izbira trenutno še traja.
TV
Skrbi zaradi pomanjkanja snega
LJUBNO - Zaradi spomladanskega vremena so v skrbeh organizatorji dveh tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih na Ljubnem, ki v teh dneh delajo »na polno.«
Tekmi sta napovedani za zadnji konec tedna v januarju, organizacijski odbor pa je opravil že kar nekaj pripravljalnih podrobnosti. Med drugim so člani odbora zapolnili skoraj vse razpoložljive nočitvene kapacitete, čaka pa jih še najhujši boj z naravo. Če snega za izvedbo tekem ne bi bilo dovolj, bodo v hladnejših predelih, na primer v Logarski dolini, izdelali umetni sneg in ga prepeljali na Ljubno. Končno odločitev o izvedbi skokov so sicer sprejeli sinoči.
US
Zlata plaketa za Božičevo delo
GORNJI GRAD - Zveza društev upokojencev Slovenije je nekdanjemu predsedniku gornjegrajskih upokojencev Jožetu Božiču podelila zlato plaketo.
Božič je že več let gonila sila Društva upokojencev Gornji Grad. Društvo je vodil osem let, prej pa je bil podpredsednik. Njegovo delo ni ostalo neopaženo tudi pri zvezi društev, ki mu je podelila zlato plaketo. Sicer je Božič aktiven tudi na drugih področjih, v prednovoletnem času pa si je mnogo obiskovalcev ogledalo tudi razstavo jaslic, ki jih aktiven upokojenec izdeluje že dolga leta.
US
Ime za svet
MOZIRJE - Svetu Javni zavod Regijsko študijsko središče Celje bo julija potekel mandat, zato je že pozval občine ustanoviteljice, da posredujejo predloge kandidatov za sestavo novega sveta.
Na podlagi posredovanih predlogov bo sestavljena lista kandidatov, v svet pa bosta izvoljena kandidata, ki bosta prejela največ glasov. Na osnovi predloga pristojne komisije so v Mozirju, podobno pa tudi v nekaterih drugih zgornje-savinjskih občinah, kot kandidata za člana sveta imenovali Sama Kramerja.
US
Celovita obnova graščine Socka bo zahteven zalogaj. Novi lastnik upa na boljše čase.	stavba, njeni etažni lastniki zanjo razmeroma dobro skrbijo.
Od nekdanjih do novih graščakov
Kaj bo z graščino v Socki? - Nobeden od gradov v vojniški občini ne propada več
VOJNIK - Graščina Socka je lani dobila novega lastnika. Okoličani, mimoidoči ter širša javnost se zanimajo, kaj se z graščino pod novim lastnikom dogaja, torej kdaj bo obnovljena in kakšno vsebino bo ponujala. Graščina je od lani v lasti domžalskega zasebnega podjetja, ki ga vodi celjski rojak. Z novim lastnikom Socke je vseh pet gradov v občini Vojnik v zasebni lasti.
Kot smo že poročali, je graščino Socka uspelo prodati ministrstvo za kulturo, in sicer za 233 tisoč evrov. Novi lastnik Socke je graščino najprej temeljito očistil, saj se je v njej nabralo
veliko navlake. Stanovalcev tam ni več. Stavbo so zaprli tako, da njena notranjost ni več dostopna komurkoli. Tako so preprečili možnost vandalizma v njeni notranjosti. »V prvi fazi moramo preprečiti zamakanje strehe v delu stavbe ter pripraviti celoviti načrt kaj bomo z graščino storili«, pravi celjski rojak Jože Resman, ki vodi domžalsko podjetje Bent Excellent. Med prvimi ukrepi, da stavba ne bo propadala, mora biti opravljena drenaža ob vzhodni strani stavbe. Po vsem tem bi se lahko lotili obnove, pravi Resman. »Upamo, da bodo do takrat časi naložbam bolj naklonjeni ter bodo boljše
možnosti za najem bančnih posojil,« dodaja. Eden od problemov graščine Socka je, da je graščinski park v lasti občine. Občina ga ne potrebuje, vendar ima status stavbnega zemljišča, kar za morebitnega kupca pomeni visoko ceno. Vojniški župan, Beno Podergajs odgovarja, da bodo državnemu organu predlagali spremembo statusa zemljišča. Novi lastnik načrtuje v obnovljeni stavbi gostinsko in turistično dejavnost.
Kaj bo v gradovih?
»Od lastnikov gradov pričakujemo, da jih na primeren način ohranjajo. V po-
samezne vsebine programa se ne spuščamo, čeprav je res, da se lastniki z občino večinoma posvetujejo,« pravi o gradovih v vojniški občini župan. Na tem območju imajo slikovite razvaline gradu Lindek nad Franko-lovim, obstajajo tudi sledi nekdanjega gradu Vojnik, visoko nad občinskim središčem. V občini ni bojazni, da bi kakšen od zasebnih gradov postal razvalina, pa čeprav so potrebni temeljite obnove.
V najboljšem stanju je dvorec Frankolovo, v središču naselja, ki je bil v lasti rodbine Faber. Po spletu zgodovinskih okoliščin je danes večstanovanjska stavba, nje-
ni etažni lastniki opravljajo prenovo ostrešja ter kritine. Manjši dvorec Majpigel, na Vinah nad Lembergom je že dolgo v lasti družine iz Ljubljane, med drugim je znan po tem, da je v njem ustvarjala slikarka Elda Piščanec. Stavba ni v zglednem stanju, čeprav je bilo njeno ostrešje obnovljeno ter zamenjana kritina.
Tako občina kot občani, ki spoštujejo kulturno dediščino so zelo zadovoljni z obnovo mogočnega gradu Lemberg, nad glavno cesto med Vojnikom in Dobrno. Grad Lemberg, ki ima kar sedemsto metrov dolgo obzidje je bil lani star osemsto let ter je pred tremi dese-
tletji veljal za odpisanega. Leta 2007 je postal lastnik Lemberga Franci Zidar, ki ga pospešeno obnavlja, v njem si želi urediti kulturno-in-formacijski center.
Najbližje občinskemu središču, Vojniku je dvorec Tabor v Višnji vasi, tik ob križišču cest proti Slovenskim Konjicam in Dobrni. V dvorcu, kjer so do konca druge svetovne vojne gospodarili grofje Neuhausi, so bila po drugi svetovni vojni stanovanja. Pozneje sta se zamenjala že dva zasebnika. Prvi povojni zasebni lastnik je zamenjal vsa okna, vendar pri izbiri materiala ni imel sreče, saj so iz plastike. Zdaj je v lasti zasebnika s Frankolovega, v pritličju dvorca je gostinski lokal. Dvorec med drugim potrebuje še fasado. Za Tabor se je pred več kot desetletjem pojavil tuj investitor, ki je želel tam urediti hotel z manjšimi toplicami, za kar obstaja možnost. Ustavilo se je pri iskanju soglasja.
BRANE JERANKO Foto: Arhiv NT
okoljska packa
Krama pri bolnišnici
V uredništvo je poklical bralec, ki ga moti nered na zemljišču podjetnika pri vojniški bolnišnici. Tam je različna krama z gradbišč, ki jo gradbeni podjetnik predelano ponovno uporabi.
O krami na zemljišču podjetnika Boštjana Ovtarja, ki je motila pristojne v sosednji psihiatrični bolnišnici, smo poročali že pred petimi leti. O tem so takrat med drugim razpravljali na seji občinskega sveta, pojavile so se prijave inšpekcijam. Medobčinska inšpektorica Nataša Kos je povedala, da trenutno nimajo nobene prijave. »Občina tega ne odobrava, za spremembo stanja si prizadevamo že pet let,« trdi vojniški župan Beno Podergajs. Za odgovor smo vprašali tudi podjetnika. »Trenutno potekajo za poslovne prostore vzdrževalna dela, zato je okolica takšnemu stanju primerna,« je odgovoril Ovtar.
Takšen odgovor vse tiste, ki jih krama moti, seveda ne bo zadovoljil. In rešitev, kako daleč je po petih letih? Tako v medobčinskem inšpektoratu kot na občini smo izvedeli, da je bil za včeraj (po zaključku redakcije) napovedan skupni sestanek s podjetnikom Ovtarjem, kjer naj bi bila glavna tema prav to, kar našega bralca in še marsikoga zelo moti. Bo po tem sestanku kaj drugače?
BRANKO JERANKO, foto: GrupA
12
AKTUALNO
»Pufi« občin na Celjskem
Koliko so bile leta 2012 zadolžene posamezne občine
Ministrstvo za finance je objavilo podatke o zadolženosti slovenskih občin in njihovih pravnih oseb za leto 2012. Poročilo je prvič pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih lokalne skupnosti posredovale v aplikaciji e-Dolg-občine. Zaradi dolgotrajnega usklajevanja podatkov z občinami je bilo pripravljeno šele lani jeseni.
Skupna zadolženost slovenskih občin se iz leta v leto povečuje in je konec predlanskega leta znašala skoraj 837 milijonov evrov. Povprečni dolg na prebivalca je bil 409 evrov. Med nezadolženimi občinami (v Sloveniji jih je 20) z našega območja ostajata samo Luče in Ljubno, še vedno pa je Solčava glede na število prebivalcev med najbolj zadolženimi slovenskimi občinami. Solčava je lani z novim kratkoročnim kreditom še povečala obveznosti, pri čemer dolg na prebivalca presega 1.300 evrov.
»Občina Štore je v času blokade svojega računa, med letoma 2007 in 2010 sklenila poravnave z bankami in s skladi ter obveznosti redno mesečno odplačuje. Po poravnavah je najdaljši rok za plačilo obveznosti do Slovenskih železnic in to zaradi izgubljene tožbe za vzdrževanje železniških prehodov. Poravnava z železnicami je sklenjena na dvajset let. Z banko Raiffeissen je sklenjena na petnajst let, ostale do Zvona 1 in SKB so bile sklenjene na krajši rok. Odplačane so že vse obveznosti do sklada Finea Holding ter do banke Kärntner Sparkasse,« odgovarja štorski župan Miran Jurkošek.
navedeno tudi kot občina, ki likvidnostnega kredita ni uspela odplačati do konca leta in je s tem v prekršku. Občina Solčava se s sicer zelo visokim dol-
Ciril Rosc, župan Občine Luče: »Mislim, da je v današnjem času prednost, da smo med nezadolženimi občinami. Pred leti, ko je bil denar poceni, zadolžitev mogoče ni bila tako nespametna, danes pa smo nezadolžene občine v prednosti. So pač drugačni časi in je precej težje tudi za občine. Seveda ob tem izvajamo vse naloge, odločamo se tudi za naložbe. Z denarjem, ki nam je na voljo, skušamo racionalno delati, kar nam nekako uspeva.«
Po višini dolga v primerjavi s proračunskimi prihodki izstopa 18 občin z deležem dolga nad 60 odstotki. Izjemno visoko sta uvrščeni občini Mozirje in Vransko, kjer dolg presega 80 odstotkov letnih prihodkov. Mozirje je poleg Občine Tabor
gom na prebivalca tu uvršča razmeroma nizko.
Še ni kritično
V letu 2012 je bila med prezadolženimi lokalnimi skupnostmi (nad dovoljeno kvoto) tudi Občina Štore, ki
Ivo Suhoveršnik, župan Občine Mozirje: »Seveda smo zadolženi, saj smo s pomočjo kreditov zgradili športno dvorano in vodovod Kolovrat ter cesto v Šmihel, ugodno kupili stanovanja... Za vse zadolžitve je soglasje podal občinski svet, zdaj pa jih odplačujemo. Ravnamo v skladu s priporočili, da se zadolžimo za projekte in naložbe, ki dolgoročno omogočajo boljšo kakovost življenja našim občanom.«
ima že več let neporavnane dolgove iz naslova jamstev, ki jih je v nasprotju z zakonom dala pravni osebi zasebnega prava. Zaradi prezadolženosti ima težave pri poravnavanju obveznosti, vendar posledice po usmeritvah ministrstva za finance postopoma odpravlja.
Občine so se zadolževale predvsem za izvrševanje občinskega proračuna za predvidene naložbe. Iz dokumentacije, ki je sestavni del vloge za pridobitev soglasja za zadolžitev, je razvidno, da so se občine zadolževale predvsem za financiranje komunalne in cestne infrastrukture, za gradnjo vrtcev, osnovnih šol, zdravstvenih domov in večnamenskih krajevnih domov.
Nasveti da, ukrepi ne
Kot ugotavlja ministrstvo, kljub rahlemu povečanju skupne zadolženosti lokalnih skupnosti v preteklem letu obseg zadolženosti na globalni ravni ni kritičen. Kritična pa je prezadolženost nekaterih posameznih občin, ki imajo neporavnane dolgove že več let. Izvršba na sredstva, s katerimi izvajajo svoje zakonske naloge, sicer ni dovoljena, a imajo kljub temu te občine velike težave pri poravnavanju sprotnih obveznosti in za sanacijo potrebujejo ustrezne ukrepe. Večina jih s prestrukturiranjem proračunskih odhodkov razmere postopoma uredi. Ministrstvo za finance jih pri tem lahko usmerja, a nima možnosti ukrepanja. Enako kot odgovornost za zadolžitev mimo zakonskih okvirov je namreč tudi odgovornost za ureditev finančnih razmer v celoti odvisna od občin. Po trenutno veljavni zakonodaji pa ukrepi za odgovorne niso predvideni.
URŠKA SELIŠNIK
Skupna zadolženost občin in dolg na prebivalca na dan 31. 12. 2012				
Občina	dolg na dan 31.12.2012	realizirani prihodki 2012	delež dolga dolg na v prihodkih 2012 v % prebivalca 2012	
Bistrica ob Sotli	182.660	1.872.793	10,0	120
Braslovče	1.101.855	4.185.843	26,3	201
Celje	30.908.398	49.744.769	62,1	632
Dobje	11.700	920.935	1,3	11
Dobrna	1.335.571	2.773.156	48,2	614
Gornji Grad	979.643	3.026.801	32,4	378
Kozje	1.464.711	4.552.107	32,2	464
Laško	2.611.243	14.534.064	18,0	190
Ljubno	0	2.960.648	0,0	0
Luče	0	2.459.621	0,0	0
Mozirje	3.351.516	3.774.236	88,8	808
Nazarje	690.185	2.563.334	26,9	260
Podčetrtek	2.035.318	4.884.250	41,7	584
Polzela	1.758.794	4.686.967	37,5	299
Prebold	1.841.995	4.271.222	43,1	371
Radeče	1.989.800	4.320.187	46,1	436
Rečica ob S.	921.483	1.996.927	46,1	390
Rogaška Sl.	2.307.414	10.795.635	21,4	204
Rogatec	1.478.354	3.001.521	49,3	461
Sl. Konjice	3.443.304	16.144.579	21,3	237
Solčava	724.333	1.298.736	55,8	1.334
Šentjur	6.207.319	15.573.280	39,9	318
Šmarje pri J.	3.376.936.	9.935.877	34,0	324
Šmartno ob P.	249.369	2.588.258	9,6	76
Šoštanj	3.403.711	10.760.592	31,6	393
Štore	2.023.634	3.647.753	55,5	482
Tabor	474.031	1.844.105	25,7	289
Velenje	15.868.510	36.208.756	43,8	479
Vitanje	973.571	3.323.616	29,3	413
Vojnik	2.535.324	7.305.351	34,7	292
Vransko	2.517.946	2.928.481	86,0	959
Zreče	3.833.852	7.099.346	54,0	593
Žalec	12.738.758	17.307.243	73,0	594
Alojz Lipnik, župan Občine Solčava: »Dolg lahko komentiram samo v smislu, da že leta v skladu z načrti odplačujemo kredit, ki smo ga vzeli za gradnjo šole. Od leta 2006, ko smo bili zadolženi za 1,6 milijona evrov, smo dolg zmanjšali na 600 tisoč evrov. To je bila dediščina in hkrati neke vrste razvojna strategija. Osebno sem prepričan, da je bila odločitev za gradnjo šole v Solčavi prava in da je treba vztrajati pri projektih, ki so osnova razvoja in obstanka v - če se tako izrazim - zakotnih krajih. Je pa res, da je vprašanje, kako se lotiš nekega projekta, pri čemer je v obdobju odločanja pomembno tudi, da veš, kako ga boš odplačal. To je bila morebiti pred leti šibka točka, vendar se šola izkazuje kot potrebna in nujna naložba. Če nič drugega, to dokazujeta število otrok v vrtcu in razveseljiv podatek, da se vsaj malo ustavlja trend negativnega naravnegaprirasta.«
KULTURA
13
Poleg širše znanih slovenskih glasbenic Eve Černe in Nuške Drašček Rojko (prvi z desne) je v glavni vlogi blestela tudi Mojca Bitenc (tretja z desne).
Nikogaršnja hči navdušila
V Celju po več letih ponovno gostovala opera - V glavni vlogi nastopila Reči-čanka Mojca Bitenc
Orkester Akademije za glasbo Ljubljana pod vodstvom celjskega dirigenta Simona Dvoršaka in mladi solisti so v nedeljo popoldne na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje uprizorili komično opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči italijanskega skladatelja Niccola Piccinnija. Ta je v knežjem mestu gostovala le dva dni po ljubljanski premieri. Za Savinjčane je bila še posebej zanimiva, saj je v glavni vlogi Cecchine nastopila Mojca Bitenc z Rečice ob Savinji.
Opera La Cecchina ali Ni- navdušenci po njej poimeno-
kogaršnja hči je neapeljskega skladatelja Piccinnija povzdignila med glasbene zvezde Pariza na dvoru kraljice Marije Antoinette. La Cecchina je bila tako priljubljena, da so
vali svoje vile in modne trgovine. Libreto Carla Goldonija je romantična zgodba o bogatem markizu, ki se zaljubi v ljubko služabnico Cecchino in s tem pretrese aristokratski
svet, v katerem vladajo stroga pravila, kdo je zanj primeren in kdo ne. Markiz in Cecchina postaneta ujetnika družbenih norm in zdi se, da se njuna ljubezen ne bo srečno končala in da se tudi markizova sestra ne bo mogla poročiti z vitezom Armidorom, ki je zgrožen nad neprimernim vedenjem bodočega svaka. Tudi prva slovenska uprizoritev, ki so jo mladi glasbeniki izvedli v originalnem jeziku, se igra s šaljivo vsebino tega dela in se sprašuje, ali je ta zgodba aktualna še danes in ali nam družbeni položaj in pravila sploh omogočajo svobodno izbiro.
Celjsko občinstvo je bilo tako v nedeljo priča lahko-
tnemu opernemu popoldnevu z mladimi glasbenimi talenti, v knežjem mestu pa je po dolgem času na gledališkem odru zopet zablestela glasbeno-scenska umetnost, ki ni pogost del sicer razgibanih kulturnih programov. Zanimivost produkcije, pod katero se je s Simonom Dvoršakom podpisala režiserka Yulia Roschina, je nedvomno v tem, da so solistične vloge zaupane mladim pevcem. V Celju so tako nastopili Mojca Bitenc v vlogi Cecchine, Eva Černe kot Sandrina, Ana Dežman kot Lucinda in Nuška Drašček Rojko kot Paoluccia.
ŠO
Foto: GrupA
V Celju so nastopili Mojca Bitenc (Cecchina), Eva Černe (Sandrina), Ana Dežman (Lucinda), Nuška Drašček Rojko (Paoluccia), Domen Križaj (Mengotto), Domen Anžlovar (Marchese), Darko Vidic (Tagliafierro) in Katja Konvalinka (Armidoro).
Opero ustvarja kar nekaj umetnikov s Celjskega. Poleg Mojce Bitenc, rojene Rečičanke, in Nuške Drašček Rojko, rojene Radečanke, je pomemben člen La Cecchine tudi celjski dirigent Simon Dvoršak (četrti z leve).
na kratko
Čezmejno sodelovanje
ROGATEC - V knjižnici, ki deluje kot enota slatinske knjižnice, ljubitelji branja že sedmo sezono sodelujejo pri projektu Bralna značka za odrasle. Pred dnevi so se zbrali na enem od rednih srečanj in razpravljali o prebranih knjigah.
Lani je pri projektu sodelovalo 19 članov rogaške enote knjižnice, večina med njimi jih po besedah direktorice Knjižnice Rogaška Slatina Nataše Koražija knjige s priporočilnega seznama bere že vse od začetka. Letošnje leto je projekt še posebej zanimiv, saj v njem sodeluje še knjižnica s sosednje Hrvaške, Hum na Sotli. Za slovenske bralce je pripravila seznam knjig priznanih hrvaških avtorjev, slatinska knjižnica pa je po drugi strani za hrvaške bralce pripravila knjige slovenskih avtorjev. Med njimi so predvsem različna nagrajena dela. Redna mesečna srečanja so še kako dobrodošla, saj dobijo bralci na njih priložnost razpravljati o prebranih knjigah, občasno gostijo tudi katerega literarnega ustvarjalca. V knjižnici v Rogatcu se je včeraj ponovno začel tudi računalniški tečaj za odrasle. Na njem spoznavajo tako osnove računalništva, kot sta brskanje po svetovnem spletu in uporaba urejevalnikov besedil, kot nekoliko zahtevnejša opravila, na primer oblikovanje tabel in prenos podatkov na različne medije.
AD
Opernega pevca ni bilo
ŠTORE - Na Svetini je v nedeljo nastopil odličen pevski zbor waldorfske šole iz Ljubljane, ki ga sestavljajo starši in učitelji. Zbor, ki je letos nastopil v britanskem parlamentu in Oxfordu, se bo naslednji mesec odpravil v Izrael.
Doslej je nastopil v številnih evropskih državah, redno prepeva med polnočnico na ljubljanskem Rožniku. Med petimi solisti zbora, ki so bili napovedani za nastop na nedeljskem božično-novoletnem koncertu na Svetini, so bili oče Damjan Brajnik in sinova Mark in Luka. Luka je operni pevec, ki je jeseni večkrat nastopil v znamenitem beneškem gledališču La Fenice. Zaradi bolezni sinova na Svetini nista mogla nastopiti. Zbor je nastopil v polni svetinski cerkvi, kjer je pel med mašo, po njej pa navzoče razveselil še s slovenskimi koledniškimi in tujimi božičnimi pesmimi.
BJ
Brez občine ga ne bi bilo
KOZJE - V soboto je bila v kinodvorani tretja predstava Zmajčkovega abonmaja v tem šolskem letu. Nastopilo je Gledališče Labirint, ki je uprizorilo predstavo Metuljček in Metuljčica. Zmajčkov abonma imajo že deseto leto.
Predstavo o pridni Metuljčici in Metuljčku, ki raziskuje naravo ter zaide v težave, si je ogledalo okoli petdeset malčkov. To je za predstave Zmajčkovega abonmaja običajno število. V jubilejnem abonmaju se bo od novembra do aprila zvrstilo šest predstav. Prvo predstavo v tem šolskem letu je imelo Lutkovno gledališče Tri, drugo Pripovedno gledališče gdč. Bazilike, 15. februarja bo nastopil Igor Somrak, ki bo predstavil Pepija Burjo med lutkami. Vse predstave so namenjene mlajšim otrokom. Pobudnik abonmaja, ki so ga poimenovali po legendarnem kozjanskem zmaju, je bil pokojni kozjanski rojak Marjan Marinšek. »Abonma, ki ga finančno podpira tudi občina, se je dobro uveljavil, zato smo se v šoli odločili, da ga bomo ohranili,« omenja ravnatelj Roman Gradišek.
BJ
Pevci znova navdušili
REČICA OB SAVINJI - Kulturno-umetniško društvo Utrip je v goste na ponovoletni koncert povabilo pevce Okteta 9.
Oktet 9 je vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center, v kateri pod umetniškim vodstvom profesorja Gregorja Deleje prepeva devet nekdanjih dijakov gimnazije. Svojo glasbeno pot je skupina začela pred malo manj kot devetimi leti. Zasedba slovi po izjemno širokem repertoarju, navdušila pa je tudi poslušalce na Rečici.
US
Priporočamo
Konec tedna bo Žalec v znamenju tolkal. Pred nami je 8. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Od petka do nedelje bodo na odru doma II. slovenskega tabora nastopili tolkalci iz Španije, Slovenije in Avstrije.
Začetek festivala bo jutri ob 18. uri, ko bo kot prva nastopila španska skupina Odaiko. V soboto bodo občinstvo razvneli domačini. Prav tako ob 18. uri bo namreč nastopila skupina SToP - Slovenski tolkalni projekt s prijatelji. Festival se bo končal v nedeljo. Zadnji koncert bo pripadel avstrijski zasedbi Human Dong. Koncerte bodo že tradicionalno spremljale glasbene delavnice.
ŠO
14
KULTURA
V Šmarju pri Jelšah so predstavili le del celotnega projekta, na premierni uprizoritvi v Bruslju pa so bili vsi umetniki, Lucija Stupica Enbohm, Pavel Ocepek, Klementina Golija in Henrik C. Enbohm (od leve).
Ko se združijo poezija, glasba in slikarstvo
Šmarčanka v svojem kraju predstavila svojevrsten projekt
Pesnico Lucijo Stupica Enbohm je ljubezen pred dvema letoma iz domovine ponesla na Švedsko. V rodno Šmarje pri Jelšah se rada vrača in zadnji obisk je med drugim izkoristila za predstavitev svojevrstnega projekta Rdeča pokrajina.
Projekt je luč sveta ugledal že leta 2011, ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, njegova predstavitev v Šmarju pri Jelšah konec prejšnjega tedna pa je bila prva na slovenskih tleh. Trije od štirih sodelujočih so sicer pobliže predstavili literarno-glasbeni del Rdeče pokrajine.
Poezija, ki odseva doživetja
Projekt je nastal na pobudo takratne slovenske
veleposlanice Anite Pipan v Belgiji, ki je želela Bruslju vdahniti delček slovenskega. Lektor slovenskega jezika na eni od belgijskih univerz Pavel Ocepek je k sodelovanju povabil Lucijo Stupica Enbohm, ki je za svojo poezijo prejela že več nagrad. »Njena poezija me izjemno navdušuje, ker je tako iskrena. Objame te in nosi s seboj, ob njej spoznaš, da življenje ni kabaret. Resnično je ogledalo človeka, njegove duše in spoznanj,« opisuje Ocepek. Pesnica je za projekt napisala cikel treh pesmi na temo rdeče pokrajine, kar je tudi naslov slik, nastalih izpod čopiča akademske slikarke Klementine Golija. »Mislila sem, da na to temo ne bo težko pisati, saj je dovolj široka, rdeča pokrajina na-
mreč niso le tragedije, ki se nam dogajajo v življenju, pač pa tudi na primer kras ali rdeča prst, ki sem jo našla na Švedskem. A kljub temu ni bilo ustvarjalnega navdiha, imela sem veliko blokado, saj je težko pisati po naročilu,« razlaga Lucija, a v smehu dodaja, da se prav dobro spominja dneva, ko se je ponovno »odprlo« in pesmi, ki v sebi nosijo tisto, kar človek doživlja in kar opazuje, so nastale v enem dnevu.
Celota ali samostojnost
Ne le cikel treh pesmi in slike akademske slikarke, projekt je dobil še dodatno nadgradnjo, ki sicer ni delo slovenskega ustvarjalca. Lucijin mož Henrik C. En-
bohm je za pesmi pripravil še glasbeno podlago. Slovenskega jezika se šele uči, a jezik za zakonca, kot pravita, ni ovira. Pesnica mu je uspela nazorno predstaviti, kaj pesmi sporočajo in tako glasba sledi čustvom. »Če se na kupu najdejo ljudje s podobno energijo, kot smo se pri tem projektu, je enkratno delati. Posrečena se mi zdi ta sinergija med različnimi vrstami umetnosti, je pa tako, da skupaj odlično delujejo kot neka celota, lahko pa živi tudi vsak del zase,« še pravi Lucija Stupica Enbohm. Tudi v Šmarju pri Jelšah je skupaj z možem in Pavlom Ocepkom predstavila le svoje pesmi z glasbeno podlago.
ANJA DEUČMAN
Foto: osebni arhiv
Madžarski profesor gledal pod prste mladim Velenjčanom
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je organizirala že deseti mednarodni klavirski seminar, ki ga je tudi tokrat vodil madžarski pianist in profesor Laszlö Baranyay. Tokrat se je seminarja udeležilo deset učencev klavirja in kar pet klavirskih duov, ki se pripravljajo na februarsko državno tekmovanje.
Profesorja Baranyaya, ki je pred leti poučeval tudi na ljubljanski akademiji za glasbo, so Velenjčani prvič povabili k sodelovanju pred desetimi leti. Ker je bil seminar zelo dobro sprejet, je postal tradicionalen. Tudi tokrat se je začel z otvoritvenim koncertom
profesorja, ki je letos poslušalce navdušil z izbranimi skladbami iz repertoarjev prej šnjih otvoritvenih koncertov. Ves konec tedna je imel Baranyay individualne ure z učenci, ki so jih kot najboljše izbrali profesorji glasbene šole. V prijavi na seminar so morali prijaviti program, ki so ga potem na urah s profesorjem predelali, pri čemer so morali program že dobro obvladati, da je profesor podal le zadnje podrobnosti, ki so manjkale, in je torej njihovo poustvarjanje nadgradil. Seminar se je končal v ponedeljek z zaključnim koncertom vseh udeležencev.
ŠPELA KURALT
na kratko
Delavne Taščice
VOJNIK - Skupina ljudskih pevk Taščice je posnela zgoščenko z naslovom Kje so tisti lepi stari zlati časi. Letos mineva deset let od ustanovitve skupine.
Na zgoščenki je 15 ljudskih pesmi, ki so manj znane in predvsem iz domačega okolja. Zgoščenko bodo javno predstavile na koncertu ob desetletnici skupine, ki bo marca. Skupino sestavlja sedem pevk z območja Vojnika, ki precej nastopajo. Redno so na vsakoletnem srečanju ljudskih pevcev na Zreškem, lani so nastopile med drugim v Beli krajini in Avstriji. V domači občini nastopajo ob različnih priložnostih. Skupino, ki je nastala med delovanjem v društvu kmetic, vodi Jelka Žlaus.
BJ
Od pravljice do camina
PODČETRTEK - V knjižnici je bila v ponedeljek Pravljična urica za najmlajše. Otroci so prisluhnili pravljici Neke zimske noči, ki jim jo je pripovedovala domača knjižničarka Mateja Žagar.
Pravljične urice v Knjižnici Podčetrtek so vsak prvi ponedeljek v mesecu, pravljice redno pripravlja in pripoveduje Žagarjeva. Organizirajo jih v zimskih mesecih in to že več let. Po slišani pravljici otroci na to temo še likovno ustvarjajo. Za najmlajše so v knjižnici posebej redne mesečne ustvarjalne delavnice, ki so vsak četrti ponedeljek v mesecu. Decembra so izdelovali voščilnice. Knjižnica pripravlja v zimskih mesecih tudi redna potopisna predavanja. V preteklih mesecih so tako predstavili Kitajsko in Kolumbijo, v ponedeljek, 20. januarja, bo sledilo predavanje o poti po caminu.
BJ
Priporočamo
V Celju se v ponedeljek obeta glasbena poslastica. V Mestnem kinu Metropol bo ob 19.30 nastopil indijski virtuoz na kitari Prasanna. Na odru se mu bodo pridružili celjski džezisti Goran Bojčevski (pihala), Bojan Krhlanko (bobni), Igor Feketija (klaviature) in Borut Peternelj (tolkala).
Prasanna, mednarodno priznani kitarist v sodobni džez, rok in blus glasbi, je pionir južnoindijske klasične oziroma karna-tik glasbe na kitari in skladatelj z oskarjem nagrajenega filma Smile Pinki. Njegova dela vključujejo 15 albumov, do sedaj pa je sodeloval s številnimi svetovno priznanimi umetniki. Leta 2003 mu je njegova svetost Jayendra Saraswathi, eden najbolj cenjenih indijskih duhovnih voditeljev, podelil nagrado za življenjske dosežke v južnoindijski klasični glasbi.
ŠO
MESTNI KINO METROPOL
PON I 20. 1.1 19.30 h
Organizator koncerta: Veleposlaništvo Indije v Sloveniji in agencija RTA.
Vstop prost! ..mÜÜIn.1 (eü^ Ü33
Medijski pokrovitelj je Novi tednik in Radio Celje.
Skupaj s Prasanno bo na koncertu v Metropolu nastopila zasedba celjskih glasbenikov: Goran Bojčevski (pihala), Bojan Krhlanko (bobni), Igor Feketija (klaviature) in Borut Peternelj (tolkala).
KULTURA
15
Kostumi pomemben del njihovega ustvarjanja
V Kvartirni hiši na ogled razstava Celjska folklorna skupina skozi čas
Člani celjskega folklornega društva so v petek v Kvartirni hiši v Celju odprli razstavo Celjska folklorna skupina skozi čas. Na ogled so postavili kostumsko zbirko narodnih noš in fotografsko predstavitev delovanja folklorne skupine. Odprtje je spremljal kulturni program, v katerem so osrednjo pozornost namenili plesni posebnosti - kozjanski trojki.
Celjska folklorna skupina nepretrgoma deluje že štirideset let. Nastala je leta 1973 na pobudo Eda Gaberška, ki je pod okriljem Železničar-skega prosvetnega društva Franceta Prešerna in ZKO Celje zbral nekaj nadarjenih plesalcev in ustanovil folklorno skupino. V teh letih je rasla in se razvijala. V sodelovanju z različnimi koreografi so člani osvojili in v repertoar uvrstili različne ljudske plese, kot so štajerski, prekmurski, belokranjski, gorenjski, soški, in koreografiji dolenjskih in savinjskih plesov ter tudi tem-
peramentne plese južnih republik. Posebno mesto med njimi imajo kozjanski. Ti so namreč zaščitni znak skupine že od začetka delovanja, plesna posebnost kozjanska trojka pa je tudi v njenem grbu.
Bogata zbirka
Prav obletnica delovanja skupine je priložnost, da predstavi aktivnosti in bogato zbirko kostumov. V Kvartirni hiši so na ogled kostumi, ki so nastali na podlagi rekonstrukcije starih oblek, in študije različnih fotografij. Predstavitev je razdeljena na dva sklopa. V prvem so na ogled postavili kostume iz bivših jugoslovanskih republik, drugi del je slovensko obarvan, saj so na lutkah predstavljeni kostumi iz osmih slovenskih pokrajin. Na fotografijah so zajeti dosežki in razvoj celjskih folklori-stov. Te namreč prikazujejo delovanje skupine od prvih nastopov in turnej do vaj, priprav in druženja v zaku-
Odprtje razstave je spremljal kratek kulturni program. V njem so celjski folkloristi osrednjo pozornost namenili kozjanski trojki.
lisju. Celjska folklorna sku- prejela leta 2008 za dolgole- bero priznanj sodijo tudi na tujih in domačih turne-pina je najbolj ponosna na tno delovanje in ohranjanje najrazličnejše nagrade za jah ter tekmovanjih. celjski srebrni grb, ki ga je kulturne dediščine. V njeno kostume in slovenske plese	ŠO, foto: GrupA
na kratko
Domače in posebej izdelane
SOLČAVA - V Centru Rinka je še do konca januarja na ogled razstava jaslic in nekaterih drugih predmetov, povezanih z božičnimi običaji.
Na razstavi so na ogled stare jaslice, ki so jih domačini posodili, nekaj prizorov so ljubitelji izdelali za to priložnost, na ogled pa so tudi jaslice iz drugih slovenskih krajev. Skupno je eksponate za razstavo prispevalo 16 posameznikov, razstavljeni pa so tudi izdelki, ki jih je na posebej za to priložnost organizirani delavnici izdelalo 20 solčavskih otrok. US
Na Malteški čajanki z županom
POLZELA - Zavod za kulturo, turizem in šport je v novem letu postregel z novim ciklom pogovornih večerov - Malteško čajanko. Na njem se bodo na gradu Komenda predstavljale različne javne osebnosti, ki na takšen ali drugačen način zaznamujejo življenje v občini in tudi širše.
Z Malteško čajanko želi zavod popestriti dogajanje v kraju. Neformalni pogovori, ki jih bo vodila domačinka Dragica Ster-nad Pražnikar, bodo zaobjemali poklicno pot gostov, kako so povezani s krajem, in nekaj sladkorčkov iz njihovega zasebnega življenja. V pogovorih se bodo izogibali političnim prepričanjem. Poudarek bo namreč na lahkotnih vprašanjih, tudi v smislu najljubših knjig, filmov, gledaliških predstav in nenazadnje potovanj. Na prvi Malteški čajanki, ki je bila v ponedeljek v prostorih eko-muzeja hmeljarstva in pivovarstva na gradu Komenda, je bil gost polzelski župan Jože Kužnik.	ŠO
Po očetovih stopinjah
PREBOLD - Žalski javni sklad za kulturne dejavnosti in preboldska knjižnica tudi letos nadaljujeta cikel pogovornih večerov, imenovan Večer na zofi.
Na januarskem večeru se je vodja sklada Marko Repnik pogovarjal z zborovodjem, s skladateljem in kulturnikom Mitjem Gobcem, sinom uspešnega slovenskega glasbenika Radovana Gobca in vnukom Simona Kukca, znanega spo-dnjesavinjskega pivovarja. Mitja Gobec je predstavil svoje delo, ni pa se mogel izogniti tudi spominom na očeta. Radovan Gobec je bil učitelj glasbenega pouka v Grižah in pomemben skladatelj zborovske glasbe. V času kulturnega molka med drugo svetovno vojno je s pisanjem številnih domoljubnih in partizansko obarvanih pesmi odigral ključno vlogo pri spodbujanju narodne zavesti.
ŠO
Priporočamo
Kvintet Energico se bo v sklopu slovenske turneje ustavil tudi v Celju. V koncertni dvorani Glasbene šole Celje bo nastopil nocoj (četrtek) ob 19.30. Na sporedu bodo krstna izvedba skladbe Celjana Leona Firšta, Kvintet v c-molu Ralpha Vaughn Williamsa in slavni Schubertov Kvintet v A-duru, znan tudi kot Postrv.
Kvintet Energico sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani - pianistka Katarina Lotrič, violinistka Mojca Fortin, violistka Gea Pantner Volfand, čelist Zoran Bičanin in kontrabasist Miha Firšt. Člani aktivno sodelujejo v različnih orkestrih in komornih zasedbah. Prvič so se združili zaradi želje po sodelovanju v koncertnem ciklu GM oder, v katerem želijo repertoar, napisan za godala in klavir, približati čim širšemu krogu poslušalcev.
ŠO
Mestni kino Metropol
na sporedu do 19. januarja 2014
LfE j ßß'Q^^R 7 MC
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
M1^

.radiocelie.ci
16
NAŠA TEMA
Ruski denar prihaja tudi v ■
Nakup Rimskih term največja ruska naložba - Ruse v Sloveniji privlačijo varnost, podobnost jezika in tudi bližina evropsk:
Še pred nekaj leti so premožni Rusi zelo radi zahajali v mondeno češko zdravilišče Karlovy Vary. Očitno jim Češka ne ustreza več, saj zadnje čase iščejo mirnejše kraje v Sloveniji, čeprav se nobeno naše zdravilišče tako po številu objektov kot po prestižu ne more kosati s češkim. S so-narodnjaki se te dni s Češke v Slovenijo seli tudi moskovski poslovnež Valery Arakelov. V Karlovyh Varyh ima že nekaj časa ugleden hotel, zdaj bo v Sloveniji oziroma v Rimskih Toplicah imel kar celo zdravilišče.
Če se ne bo (spet) kaj zalomilo, bo podjetje Rimske terme, ki ga je kupil na dražbi, tudi uradno prešlo v njegove roke konec januarja ali v začetku februarja. Do takrat naj bi namreč poravnal celotno kupnino. Po Termah Maribor, ki jih je spomladi leta 2012 kupil eden od ruskih finančnih skladov, bo torej še eno slovensko zdravilišče dobilo ruskega lastnika. Valery Arakelov pravi, da se je že pred časom zaljubil v Slovenijo, zdravilišče v Rimskih Toplicah pa je opazoval kar nekaj mesecev. Kot obljublja, koncepta zdravilišča
ne bo spreminjal in bo poleg zdraviliškega razvijal predvsem zdravstveni turizem. Tudi odpuščal ne bo, v podjetje pa bo vložil toliko denarja, kolikor bo potrebno. Najbrž prav zaradi teh napovedi Ara-kelova v Rimskih Toplicah pričakujejo z veliko nestrpnostjo. Da bo prišel ruski gospodar, jih prav nič ne moti. Želijo si le, da bi temu edinemu večjemu podjetju v kraju končno omogočil normalen in miren razvoj, njim pa čim več novih delovnih mest. In da bo seveda v Rimske Toplice pripeljal čim več gostov.
Čeprav je 8,5 milijona evrov, kolikor bo Valery Arakelov plačal za zdravilišče, nizka cena (za mnoge celo sramotno nizka), je nakup Rimskih term za zdaj največja ruska naložba na Celjskem. Arakelov pravi, da Rimske terme niso njegov zadnji nakup kakšne nepremičnine v Sloveniji. Ali bo kupil še kakšen hotel ali le stanovanje, ruski poslovnež ni povedal.
Kaj Ruse privlači v Sloveniji?
Bogatih podjetnikov, kot je Valery Arakelov, ki iščejo priložnosti za vlaganja in so navdu-
šeni nad Slovenijo, je v Rusiji veliko. Zato ne čudi, da je zadnje čase zanimanje Rusov za nakup nepremičnin pri nas vse večje. Za Ruse smo zanimivi, ker se jim zdi Slovenija varna in ima zelo malo kriminala, razdalje so majhne, na cestah ni gneče, pomembna sta tudi milo podnebje in podobnost jezika. In seveda bližina morja, smučišč in vseh večjih evropskih mest. Kot pravijo poznavalci, se Rusi k nam ne želijo preseliti za stalno, ampak želijo imeti tu drugi dom za preživljanje prostega časa.
Med območji, ki že nekaj časa najbolj privlačijo Ruse,
sta Ljubljana z okolico in Obala, sledita Bled in Bohinj. Dokaj veliko je tudi zanimanje za celjsko regijo, kjer so, kar potrjujejo tudi v ljubljanskem podjetju Mreža nepremičnin, ki se je specializiralo prav za ruski trg, v ospredju predvsem zdraviliški kraji. Zlasti okolica Rogaške Slatine. In kdo so kupci nepremičnin? »Kupci so zelo različni, tako kot so različni tudi razlogi za nakup. Nekateri si samo želijo vlagati v nepremičnine v državi, ki je v Evropski uniji in ima relativno stabilen nepremičninski trg, nekateri pa se želijo preseliti
■	VB
Cena ni vprašanje
Rogaška Slatina je mesto, kjer iz leta v leto počitni-kuje več ruskih gostov. To razkrije že bežen sprehod po Zdraviliškem parku, saj so prav na vsakem koraku table z ruskimi napisi, tudi večina mimoidočih govori rusko. Največ Rusov v mesto stekla in vode prihaja zaradi bogate tradicije zdravstvenih storitev, marsikdo najde čas še za kakšen izlet in dobro večerjo.
Javni zavod za turizem Rogaška Slatina je že zbral nekaj statističnih podatkov za preteklo leto. Samo v hotelskih namestitvah so skupaj zabeležili več kot 251 tisoč nočitev. Slabih 15 odstotkov gostov je bilo domačih, več kot tri četrtine nočitev so tako ustvarili gostje iz tujine. Med njimi jih več kot polovica prihaja prav iz Ruske federacije, sledijo Italijani, Ukrajinci in Izraelci.
Daljši oddih s poudarkom na zdravju
Podatki kažejo, da se je v zadnjih dveh letih število ruskih gostov povečalo za 23 odstotkov, v povprečju pa Rusi v Rogaški Slatini ostajajo malo manj kot 12 dni. To je precej nad povprečjem vseh tujih gostov, ki znaša malo več kot teden. Večina Rusov v zdraviliško mesto prihaja zaradi zdravstvenih storitev, privlači jih predvsem naravna mineralna voda Donat
Mg. Obiskujejo Medical center, ki je specializiran predvsem za zdravljenje in lajšanje kroničnih gastroenteroloških, metabolnih in psihosomatskih bolezni. Na uho nam je prišlo, da Rusi še bolj kot po samih zdravstvenih pregledih in posegih posegajo po najrazličnejših pitnih kurah z zdravilno mineralno vodo, nemalo se jih loti dvo- ali tritedenske shujševalne kure.
Tisti, ki si želijo ogledati lepote Slovenije, informacije in aranžmaje poiščejo bodisi v svojem hotelu bodisi v turističnih
Donat na četrtem mestu
Rusi mineralne vode Donat Mg, ki velja za izvirsko vodo z najvišjo vsebnostjo magnezija na svetu, ne pijejo radi samo v Rogaški Slatini, ampak tudi doma.
Podjetje Droga Kolinska, ki polni in prodaja to edinstveno izvirsko vodo, se je z donatom Mg na ruskem trgu prvič pojavilo leta 2002. Od takrat vsako leto beleži občutno rast prodaje. Ruski trg
Pet prestižnih vil, vrednih okoli štiri milijone evrov, je ruski investitor v Rogaški Slatini začel graditi konec leta 2012. Po napovedih izvajalca, podjetja Kit-ak gradnje, bo gradnja kmalu končana.
Na oddih in po zdravje v Rogaško Slatino
Zdraviliško mesto, ki privabi največ ruskih gostov
Martin Šabec
Tradicionalne italijanske goste, ki so dolga leta kraljevali v Rogaški Slatini, počasi, a vztrajno izpodrivajo bogatejši Rusi. Po podatkih državnega statističnega urada jih je bilo leta 2012 malo manj kot 9.500, ustvarili so kar 115 tisoč nočitev. Za lažjo primerjavo: vse zdraviliške občine v Sloveniji so predlani skupaj imele 17 tisoč ruskih gostov, ki so skupaj zabeležili malo manj kot 200 tisoč nočitev.
agencijah v kraju ali v turistično informacijskem centru. V slednjega po besedah direktorice Turizma Rogaška Slatina Barbare Plemenitaš zavijejo predvsem tisti, ki si želijo lokalno obarvana doživetja. Obiskujejo ne le Rogaško in okolico, temveč celotno Obsotelje in Kozjansko. Nemalo gostov si želi ogledati najprivlačnejše kraje drugod po Sloveniji, nekatere popeljejo tudi izven meja. »Lahko pa na splošno rečemo, da so ruski gostje bolj zahtevni od ostalih,« še pove Plemenitaševa.
je skupaj z ostalimi državami bivše Sovjetske zveze drugi največji trg za donat Mg. V Drogi pravijo, da je v Rusiji po količini uvoženih mineralnih vod donat Mg s 7,3-odstotnim deležem na četrtem mestu.
JI
Cvetoč
nepremičninski trg
Zadnja leta cveti tudi trg z nepremičninami. Kot nam je povedal odvetnik Jože Unverdorben, ki z Rusi sodeluje pri nakupih, kupujejo tako zemljišča kot nepremičnine. Nekateri kupujejo stare počitniške hišice, apartmaje in hiše ter jih obnovijo, drugi so zainteresirani za povsem nove. Ob tem ni nujno, da so nepremičnine v središču Rogaške Slatine, za Ruse so zanimive tudi nekoliko bolj oddaljene lokacije, predvsem v okolici mesta, a tudi v ostalih občinah Kozjanskega, najpogosteje v Podčetrtku. »Za Ruse oddaljenost od zdravilišča ni težava, prav tako se, v nasprotju z na primer nemškimi gosti, ne pritožujejo zaradi slabih cest,« kažejo izkušnje Unverdorbna. Zaupal nam je še, da se v za-
dnjem času Rusi zanimajo tudi za večje naložbe v turistično infrastrukturo, a nam konkretnejših informacij ni mogel dati.
Večmilijonska naložba, ki ni več skrivnost, je gradnja prestižnih vil v bližini Aninega dvora. Ruski investitor je gradnjo zaupal slatinskemu podjetju Kit-ak gradnje. Pet vil bo kmalu končanih, gre pa za prvo sodelovanje tega podjetja z ruskimi investitorji. In izkušnje? »Že od začetka projekta korektno sodelujemo, kot pri vsakem večjem projektu pa je treba z investitorjem sodelovati pri reševanju nastalih problemov in zamud pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ki smo jih s pogajanji in popuščanjem do zdaj uspeli rešiti v obojestransko zadovoljstvo,« so zapisali.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
NAŠA TEMA
17
celjsko regijo
anketa
ih mest
v Slovenijo in tukaj tudi delati. Zato so tudi zneski, ki so jih pripravljeni plačati za nepremičnine, različni - od več milijonov do nekaj tisoč evrov,« pravi Boris Veleski iz Mreže nepremičnin. Je pa res, da slovenske nepremičnine kupujejo predvsem srednje premožni Rusi, ki imajo zasebna podjetja. Bogati gredo raje bolj na zahod.
Zaradi nakupa nepremičnin vse več ruskih podjetij
Koliko nepremičnin imajo v Sloveniji v lasti Rusi, je nemogoče izvedeti. Ruski
V Celju in okolici večjega zanimanja Rusov za nakup nepremičnin za zdaj ni. So le redki posamezniki, ki si kakšno nepremičnino želijo ogledati, kupijo je pa ne, pravi Janko Parfant iz celjske nepremičninske agencije Kapitol. Zato upa, da bodo ruski kupci, tako kot so Rogaško Slatino, kmalu odkrili tudi Celje. Morda bo med prvimi naslednjimi nepremičninami, ki bodo dobile ruske lastnike, prav njegova Vila Savinja. Podjetje, ki je zdaj najemnik v njej, ima namreč ruske partnerje, ki jim je mogočna stavba ob robu mestnega jedra izredno všeč.
državljani kot fizične osebe namreč pri nas ne morejo kupovati nepremičnin, ker Slovenija z Rusijo nima sporazuma o recipročnosti. Zato stanovanj ali hiš ne kupujejo osebno, ampak preko podjetij, ki jih v ta namen ustanovijo v Sloveniji. Prav zato je
Leta 2010 je v Rogaški Slatini vrata odprl obnovljen prestižni hotel Aleksander. Hotel s petimi zvezdicami je specifičen ne le v tem zdraviliškem mestu, temveč v vsej Sloveniji. Kar 97 odstotkov vseh gostov je namreč rusko govorečih, v ospredju je prilagajanje individualnim željam.
V hotel Aleksander prihajajo najzahtevnejši gostje, od predsednikov in ministrov do direktorjev uprav največjih podjetij, redkost niso niti kronane glave. »Ker smo butični hotel, se prilagajamo željam gostov, prav vsakemu skušamo ugoditi, kar ni vedno enostavno,« pravi vodja hotela Martin Šabec in razlaga, da si gostje zaželijo masaže ob najrazličnejših urah, nekateri imajo posebne zahteve pri prehrani, drugi si zaželijo izključno zanje organiziran izlet, vedno večje je na primer povpraševanje po individualnem lovu na divje živali. Pri tem pogojujejo
tudi točno določen tip avtomobila, limuzine niso redkost. »Vprašanja, koliko bo nekaj stalo, pri nas praktično ni. Mi stvar rezerviramo, gostu pošljemo podatke in izvedba se nikoli ne ustavi zaradi plačila. Tudi mi kot vodstvo hotela in vsi zaposleni smo, da smo lahko uspešni, morali odpraviti prepreko v svojih glavah in se prepričati, da ovir ni,« pravi Šabec.
Zneski, ki jih gostje pustijo v hotelu, so, vsaj za navadne smrtnike, vrtoglavi. Nočitev stane med 400 in 1.500 evri. Vključno s prehrano in z wellness storitvami, ki so na voljo v hotelu, gostje v dveh ali treh tednih v hotelu pustijo tudi po 20 ali 30 tisoč evrov, zneski se lahko približajo celo 100 tisoč evrom. Ker je med gosti veliko znanih obrazov, jim v hotelu zagotovijo popolno zaupnost, gostov iz Aleksandra praviloma ni mogoče srečati na sprehodih po parku.
AD
Rusija na šestem mestu
Rusija sodi med najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije. Rusi so šesti največji kupci slovenskega blaga, Slovenija pa je ena redkih članic Evropske unije, ki ima pri menjavi z Rusijo že nekaj let trgovinski presežek. Blagovna menjava med državama raste. Leta 2012 je znašala dobre 1,3 milijarde evrov, od tega je Slovenija izvozila za 942 milijonov evrov blaga. V prvih šestih mesecih lani so slovenska podjetja v Rusijo izvozila več kot pol milijarde evrov blaga.
Včasih so v slovenskih podjetjih govorili, da je treba posel iskati na zahodu, zdaj je vse več takšnih, ki priložnost za svoje poslovanje vidijo v Rusiji in so prepričani, da prav sodelovanje s to državo lahko Sloveniji pomaga do gospodarske rasti. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije z Rusijo sodeluje več kot 500 slovenskih podjetij. Med njimi je tudi malo več kot štirideset izvoznikov s širšega celjskega območja. Glavnino menjave ustvarijo velika pod-
jetja, ki so bila na ruskem trgu že v času Sovjetske zveze.
»Rusija bo v prihodnje zelo veliko vlagala v infrastruktur-ne objekte, a tudi v tehnološke izboljšave in v proizvodne zmogljivosti in prav tu je tudi največ priložnosti za slovenska podjetja,« je prepričan predsednik uprave celjskega podjetja
Slovenija ima v Rusiji za 340 milijonov evrov naložb, vrednost ruskih naložb v Sloveniji pa po zadnjih podatkih Banke Slovenije znaša le slabih 47 milijonov evrov.
Kovintrade Marko Staroveški.
Kovintrade v Rusiji trguje že nekaj desetletij. Prej je imel tam le predstavništvo, predlani je ustanovil še hčerinsko podjetje. »Tudi ruski kupci želijo imeti
Zahtevni, a hvaležni gostje
Marsikdaj je mogoče slišati, da ruski gostje prinašajo denar le v hotele in v Medical center in da širša lokalna skupnost od njih nima prav dosti. Nas je zanimalo, ali je res tako. Tako smo potrkali na nekaj vrat in povprašali po izkušnjah z ruskimi gosti.
število podjetij, pri katerih je kot družbenik vpisana oseba s stalnim naslovom v Rusiji, vse več. V Mreži nepremičnin pravijo, da je rast izjemno visoka, zadnja leta naj bi znašala od 50 do kar 100 odstotkov na leto.
JANJA INTIHAR
Siniša Androič, natakar v Gostišču Jurg: »Največ je slovenskih gostov, a nas obiščejo tudi tujci. Med njimi trenutno prevladujejo Rusi, veliko je tudi Italijanov, nekoliko manj Nemcev in Angležev. Rusi so dobri gosti. Sicer so zelo zahtevni, veliko jim pomenita dobra hrana in pijača, osebje jim mora biti neprestano na voljo in zelo odzivno. Najpogosteje si sicer privoščijo domače jedi, sezonsko obarvane, uživajo ob kakšnem jagenjčku ali rački, pijejo predvsem lokalna vina. Če so zadovoljni, se redno vračajo. Ali si jih želimo še več? Če jih bomo imeli že toliko kot zdaj, bomo zadovoljni.«
blago takoj in to v svoji, domači valuti,« pojasnjuje Staroveški.
V Kovintradeu o poslovanju z Rusijo in Rusi vedo veliko. Kot pravijo, je prve stike težko navezati in običajno traja tudi do tri leta, da dosežeš prvi poslovni uspeh. Povsem drugače je z dolgoletnimi partnerji, pri katerih se, pravi Staroveški, srečajo z odprto rusko dušo in mnogimi zdravicami. Kljub pristnim odnosom pa velja, da sta pri sklepanju poslov na prvem mestu kakovost in cena ponujenega blaga. Poslovanje ruskih podjetij se ne loči od ostalega poslovnega sveta, saj se mnogi ruski poslovneži izobražujejo v elitnih šolah v drugih državah, mnogo potujejo in spremljajo svetovne poslovne prakse, še pravi Staroveški. Tako kot mnogi drugi poznavalci Rusije je tudi predsednik uprave Ko-vintradea prepričan, da bi ruska podjetja želela biti pomemben igralec pri privatizaciji nekaterih slovenskih podjetij. Ali bodo pri tem uspešna, bo odvisno predvsem od slovenske strani, poudarja Staroveški.
Največji del slovenskega izvoza v Rusijo predstavljajo zdravila, stroji in mehanske naprave, Slovenija pa iz države uvaža predvsem nafto in zemeljski plin. Ruse v Sloveniji zanimajo vlaganja na področju energetike, infrastrukture, kmetijstva in visoke tehnologije.
David Vasiljevic, vodja restavracije Kaiser: »Približno 45 odstotkov vseh naših gostov je Rusov in državljanov ostalih držav nekdanje Sovjetske zveze, predvsem Azerbajdžana, Ukrajine in Kazahstana. Ruski gosti so tudi v evropskem merilu zaradi visoke kupne moči dandanes zelo zaželeni. So zahtevni, saj veliko potujejo in dobro poznajo kulinarične trende. Ruski gost ima rad, da se mu posvetiš in da mu hitro postrežeš, zelo spoštuje, če znaš njegov jezik. Stereotipno velja, da imajo Rusi radi polno obloženo mizo, a so tudi takšni, ki uživajo v posebnih kulinaričnih doživetjih, tako imenovanih »slow foodih«. Če je storitev korektno opravljena in če gosta uspemo navdušiti, tudi napitnina ne manjka.«
Pred podjetjem N-taxi, N-tours nas je pričakal napis v ruščini - dosegljivi smo po telefonu - zato smo vodjo Natalijo Pisek Hrepevnik poklicali in povedala nam je:
»Rusi pridejo v Rogaško Slatino predvsem zaradi zdravstvenih storitev, veliko pa si jih želi tudi ogledati Slovenijo. Kadar potrebujejo prevoz, zahtevajo predvsem avtomobile višjega cenovnega razreda, največkrat merce-dese, BMW zanje na primer ni dovolj dober. Pogosto se odpravijo tudi po nakupih v tujino, predvsem zato, ker pri nas praktično ni priznanih blagovnih znamk. Kateri način bivanja v kraju izberejo, je odvisno od denarja, ki ga imajo, a ugotavljamo, da jih vedno več namesto dragih hotelov izbere bodisi cenejše hotelske namestitve ali apartmaje. Iz leta v leto so namreč bolj pozorni na cene.«
18
KULTURA
Slovenija, kot je izgledala nekoč
Umetnostni zgodovinar in kastelolog dr. Ivan Stopar predstavil novo knjigo Slikovite podobe Slovenije
Se kdaj sprašujete, kakšna je bila podoba slovenskih krajev pred stoletji, ko ljudje še niso poznali fotografiranja? Potem ko je Ivan Stopar pred leti izdal knjigo celjskih vedut in kasneje še ljubljanskih, je konec lanskega leta izšla še njegova knjiga slovenskih. Slikovite podobe Slovenije, kot je naslovil najnovejše delo, sestavlja več kot sto slik, na katerih so upodobljene podobe različnih slovenskih krajev iz časa, ko še ni obstajala fotografija. Vsako veduto je opremil tudi z razlago in s predstavitvijo njenega avtorja.
»V knjigi gre za stare upodobitve Slovenije, ki so nastale v času, ko so drobne sličice nadomeščale fotografijo. Ko so ljudje potovali, niso imeli fotoaparata, s katerim bi posneli pokrajino, ampak so risali skice in slikali akvarele, ki so jih nato razkazovali v domačih krajih,« pravi Ivan Stopar. Vedutisti oziroma fotografi svojega časa, kot bi jih lahko poimenovali, so zapustili bogato zbirko nekdanjih podob Slovenije - od gradov, dvorcev, starih mestnih naselij do naravnih lepot. Slovenski kraji so poleg domačih umetnikov privlačili tudi slikarsko nadarjene tuje popotnike in dunajske vedutiste. Izletništvo je še posebej spodbudila gradnja Južne železnice med Dunajem in Trstom, ki je močno olajšala dostopnost številnih prej odmaknjenih krajev. V knjigi so tako objavljene sličice oziroma vedute, ki so dokument svojega časa, predvsem pa 19. stoletja, in so nastajale na dva načina. Na eni strani so vtise beležili popotniki, na drugi strani so sličice, ki so jih prinašali turisti domov kot nekakšne razglednice.
Bogastvo vedut prvič predstavljeno
Danes je bogastvo vedut večinoma skrito v arhivih in depojih številnih
Vedute so danes večinoma skrite v arhivih in depojih številnih muzejev ter zasebnih zbirk. V knjigi Slikovite podobe Slovenije jih je dr. Ivan Stopar prvič celovito predstavil slovenskim bralcem. Po ljubljanski predstavitvi je knjigo prejšnji četrtek predstavil tudi v Pokrajinskem muzeju Celje.
»Prizadeval sem si predstaviti kar največ raznolikih in zanimivih motivov, od naselij do naravnih znamenitosti, pri tem pa enakopravno upoštevati kar največ avtorjev. Hkrati smo želeli pokazati, kako se je v zadnjih dobrih sto letih spremenilo ne le naše mestno okolje, ampak tudi podeželsko,« pravi avtor knjige Slikovite podobe Slovenije dr. Ivan Stopar.
muzejev ter zasebnih zbirk, razpršenih po Sloveniji in Evropi. V knjigi Slikovite podobe Slovenije ga je avtor
prvič celovito predstavil javnosti. V njej je namreč razkril nekdanjo podobo slovenskih krajev, kakršni so bili
pred dobrim stoletjem in več. »Moja naloga pri tem je bila narediti izbor slik, ki bo čim bolj mikaven, kar je
»V knjigi so objavljene sličice, ki so pred iznajdbo fotografiranja nadomeščale fotografijo in so služile predvsem kot dokument. To niso bile slike, ki bi jih nekdo naročil za okras prostora, ampak so nastajale iz dokumentarnega razloga,« pojasnjuje slovenski umetnostni zgodovinar in konservator.
bilo vse prej kot lahko. Glavni izziv mi je bil, kako vedute enakomerno razporediti, da ne bi bilo preveč poudarka na eni pokrajini, ki je bogatejša s to dediščino, na primer da bi bilo preveč poudarka na enem avtorju,« pojasnjuje Stopar in izpostavlja, da več kot sto drobnih sličic nenazadnje tudi razkriva, kako zelo sta se v zadnjih dobrih sto letih spremenila mestno okolje in podeželje. Na Celjskem so nekoč še posebej izstopala zdravilišča Dobrna, Rogaška Slatina in Rimske Toplice, zato so na sličicah iz tega dela Slovenije najpogosteje upodobljena prav ta. Zanimivo je, da je imela Rogaška Slatina s svetovljanskega vidika v 19. stoletju veliko večjo težo, kot jo je imelo na primer Celje.
ŠO
Foto: SHERPA
Dvajset let skozi gibe 33 plesalk
Plesni studio N Velenje obeležil 20-letnico
Predstava ob 20-letnici Plesnega studia N Velenje je nosila naslov: »Včasih pa me preprosto ni. Takrat me je pravzaprav največ.« Naslov si je ustanoviteljica plesnega studia Nina Mavec Krenker izposodila pri šaleški literarni ustvarjalki Milojki Komprej. Kot je dejala Mavec Krenkerjeva: »Prav s tem verzom se z lahkoto poistovetim, saj do potankosti opisuje moje plesno ustvarjanje. Ko moje koreografije zaživijo na odru, me ni, a vendar sem. Vedno. V plesu.«
Plesni studio N Velenje je v 20 letih postal prepoznaven ne le v Šaleški dolini, ampak tudi širše po Sloveniji. Njegova usmeritev je sodobni ples, čeprav se plesalke in plesalci za dušo in veselje spogledujejo tudi z jazz baletom in hip hopom. Ob tem jubileju so pripravili posebno plesno predstavo, ki jo je soustvarilo 33 plesalk različnih generacij.
Plesni studio N je ustanovila Nina Mavec Krenker, ki je študij plesa končala v Belgiji. Svojo plesno pot je začela pod okriljem mame Dragice Mavec, ki je v velenjski glasbeni šoli poučevala izrazni ples. »Brez mame ne bi bilo nič. Bila je namreč gonilna sila in pionirka sodobnega plesa v Velenju,« navdušeno pove Mavec Krenkerjeva. Dragica Mavec je danes ena od štirih mentoric v hčerinem plesnem studiu.
Ko je v šolskem letu 1993/94 plesni studio zaživel, je imel 15 učenk. Do konca šolskega leta jih je bilo že 40. Danes se sodobnih plesnih korakov in izrazov uči kar 120 plesalk in plesalcev. Začeli so poučevati jazz balet, saj je bila ta
zvrst v devetdesetih letih precej priljubljena. Nina Mavec Krenker pa si je ves čas želela poučevati sodobni ples, saj je to tudi njena prva plesna usmeritev. Tako je danes njena plesna šola tista, ki nudi kontinuirano izobraževanje na področju sodobnega plesa, čeprav morajo vsi plesalci spoznati tudi osnove klasičnega baleta, ne manjka pa tudi ur jazz baleta in hip hopa.
Plesalke in plesalci redno sodelujejo na vseh revijah, ki jih pripravlja javni sklad za kulturne dejavnosti. Udeleževali so se tudi državnega tekmovanja Opus I, plesne miniature v Celju, kjer so osvojili tudi dve nagradi. Sodelovali so tudi na novem, zdaj mednarodnem Opusu. Sicer pa je Plesni studio N reden gost velenjskih prireditev, vsako leto pripravljajo tudi nove predstave.
Plesalke vseh generacij, združite se!
Nina Mavec Krenker je želela 20-letnico svojega plesnega studia obeležiti na prav poseben način,
saj ni želela klasične retrospektive. Preko spletnega socialnega omrežja je tako k sodelovanju povabila nekdanje plesalke in plesalce. Na prvo razpisano vajo je prišlo 25 plesalk, kasneje se jih je pridružilo že osem, tako da je v soboto na odru svoja občutja ob obletnici plesnega studia v gibe spravilo 33 plesalk. »Koreografija je nastajala sproti, plesalke so dobile izziv, česa se spomnijo iz časa, ko so plesale, kaj je ostalo v njihovih telesih v teh 20 letih. Nizali smo zgodovino njihovih doživljanj v plesnem studiu N,« razlaga Mavec Krenkerjeva. Veliko materiala za predstavo so plesalke prispevale same, nekaj je Mavec Krenkerjeva predrugačila, saj se je, kot pravi, njen stil koreografij v 20 letih precej spremenil.
Sicer je Nina Mavec Krenker zelo zadovoljna s trenutnim stanjem: »Izkazalo se je, da smo na pravi poti. Ples v Velenju je zelo prepoznaven, tudi množičen. Naše učenke dobivajo priznanja za dobro plesno tehniko, tri končujejo tudi akademijo za ples v Ljubljani. Med
bivšimi plesalkami se jih tudi kar nekaj profesionalno ukvarja s plesom, torej poučujejo.« Strokovno delo na področju sodobnega plesa
bodo v Plesnem studiu N Velenje nadaljevali tudi v prihodnje.
ŠPELA KURALT Foto: KSENIJA MIKOR
INFORMACIJE
19
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika
S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
smo pripravili posebno poli- podarili za vse tri omenjene co za knjige, ki nam jih boste knjižnice Kluba modrosti.
Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozave-ščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja,
Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
( E L James
Petdeset odtenkov
svobode
zbirka
zcjodb
izpod
zur ni zi
>1pü ali po..
kar
-tako
Z. g
i
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Hde kakrske ktye m Mo prt tm v pome!
za velike in male ffoipoainj
J■ • /
oainiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
1
a> a
■iT
93 2Ž
«i
^J^uhardke huhve
diovenskih cjoipodlnj
Informacije: 03/4225-100
Naša knjižna polica se lepo polni s knjigami, ki ste nam jih podarili v akciji Novega tednika Za knjigo. Obljuba dela dolg. In tako se že veselimo vseh novih knjig, ki ste nam jih obljubili Urša, Uroš, Jože, Andrej, Mojca, Matjaž ... Naj vas pot čim prej zanese v naše uredništvo, da s skupnimi močmi naredimo nekaj ZA slovensko knjigo.
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompleto» treh knjig » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske buk»e slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Podpis:
e radi pišete in fotografirate.
vrstniki
m*
aai za ime
m
Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik^nt-rc.si
NE PREZRITE
V prihodnji številki Novega tednika v rubriki Mladi za mlade o 12-le-tnem Davidu, ki mu je triatlon izziv.
20
ŠPORT
Miha Žvižej se je imenitno znašel na črti.
Tako z desnega krila kot v protinapadih je bil neusmiljen Dragan Gajič.
Naknadno potrdili nesporno
kakovost Moč dokazali z žogo in tudi brez nje! - Odlično vzdušje v Rdeči dvorani
Na Danskem poteka evropsko prvenstvo za ro-kometaše, kjer ni Nemčije in tudi Slovenije ne, finalistk EP pred desetimi leti v dvorani Tivoli. Naša selekcija je predkvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju 2015 zaključila z zmago proti Ukrajini in osvojila prvo mesto v skupini 3 ter se bo v mesecu juniju - bržkone v dvorani Golovec - pomerila z eno od reprezentanc, ki se bo na Danskem uvrstila med 4. in 13. mestom.
V Rdeči dvorani je Ukrajino povsem nadigrala predvsem po zaslugi fanatične obrambe, ob koncu je bilo 35:23. Zadnjo četrtino nista odigrala Miha Žvižej in Uroš Zorman, ki sta igrišče zapustila z rdečima kartonoma, tudi Shevelev, ki je imel že v 10. minuti raztrgan dres. Izraelska sodnika nista bila kos nalogi, takšna je bila splošna ocena strokovnjakov. Po 45 minutah in 33 sekundah so bili vsi igralci nagneteni v kotu dvorane, krepkih udarcev k sreči ni bilo veliko.
Stari, dobri nadškof
Pred 2.500 gledalci je bil nedvomno junak odlični vratar Gorazd Škof, ki je odločilno pripomogel za uvodni vodstvi s 5:1 in 11:5: »Zaobljubili smo se, da bomo v obrambi igrali tako, da se bomo stepli. No, potem smo se res ... Narekovali smo silovit ritem, ki ga Ukrajinci niso zmogli slediti. Na začetku so se še upirali po zaslugi nekaj obramb njihovega vratarja, potem pa se nam je dokončno odprlo. Razlika je celo previsoka. Šele na začetku smo, vse bo znano junija. Toda ob tako bučni podpori se lahko uvrstimo na svetovno prvenstvo.« Zbral je kar 19 obramb, štiri je dodal Matevž Skok.
Doma gospodarji
Sebastian Skube je napadal z mesta levega zunanjega, zadel je štirikrat: »Prvi cilj je bil zmaga, drugi pa oddolžitev za nešportno igro Ukrajincev v Zaporožju. Oboje nam je uspelo. Nikogar se ne bojimo.« Pogodba s Celjem Pivovarno
Laško se mu izteka. »Nekaj pogovorov je opravil moj zastopnik, nič konkretnega se ni izcimilo.« Precej se govori, da bo predčasno zapustil Zlatorog. Bo igral v celjskem dresu v nadaljevanju državnega prvenstva? »Zaenkrat kaže, da najbrž bom,« je skrivnostno zaključil Skube, ki sta mu za zmago čestitala starša in brat Staš. Sebastianov klubski soigralec Luka Žvižej je bil s šestimi goli drugi najboljši strelec tekme: »Pokazali smo, da znamo tudi trdo igrati in da smo mi gospodarji v svoji dvorani!«
Na robu izključitve
V Rdeči dvorani je bilo v nedeljo odlično vzdušje.
Naše rokometaše je poneslo do pomembne, zelo visoke zmage. Tekma ni bila za rokometne sladokusce, vseeno pa so gledalci prišli na svoj račun. Za pet evrov so lahko videli marsikaj. Miha Žvižej je bil izjemen v obrambi, ni ostal dolžan gostom za umazane udarce. Bil je silno motiviran zaradi poraza v Ukrajini: »Zelo sem vesel, predvsem zaradi dejstva, da smo znova prebudili slovensko rokometno občinstvo.« Tudi Dragan Gajič je Celjan, ki ne igra za Celje. Trenutno spada med najbolj »vroča« desna krila na svetu, Ukrajini je zabil sedem golov: »V pravem trenutku smo stopili skupaj, no, v 46. mi-
nuti je bilo malce prehudo. Toda to so čustva, tri mesece so nas žrle prejšnje slabe predstave. In končno smo dokazali, da ne sodimo v predkvalifikacije. Čakamo na junijskega tekmeca. Zdaj imamo pravi način dela in ustrezen pristop. Denič? Ne, res nam ni dejal nič posebnega. Za takšne tekme to ni treba. Vsak naš prekršek je bil na robu izključitve.«
Do olimpijskih iger?
Po porazu v Ukrajini je selektor Boris Denič ponudil odstop, igralci pa so mu obljubili, da bodo igrali povsem drugače. V 39. minuti je stekel na drugo stran igrišča
in držal Mateja Gabra, ki se je »grdo gledal« s Shevelevom. »Igralci, ki precej pomenijo v rokometnem svetu, so doumeli, da ne smejo izpasti v predkvalifikacijah. V zadnjih tednih smo stopnjevali napetost. Sprostilo se je ogromno energije, lahko bi tudi >klec-nili< zaradi prevelike želje. Vse, kar ste videli, je potrditev, da gre za pravo ekipo,« je rekel Denič. Za tekmico si želi Islandijo, prihodnje leto na SP pa vozovnico za Brazilijo oziroma OI. Vsi vemo, da so naši rokometaši tega sposobni. Da le ne bodo pozabili, kako goreče je treba začeti roko (-borsko) metno tekmo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Večinoma je celjsko moštvo med treningi grelo sonce. Čez mesec dni se bo odpravilo v toplejše kraje, najbrž v Istro.
Niso zgolj jedli potico
Luka Žvižej
Prvi letošnji trening so nogometaši Celja opravili pred tednom dni na umetni travi štadiona Olimp. Večina vadbe poteka tam. Po mnenju trenerja Miloša Rusa se je začelo vzpodbudno, očitno je dobro »prestrašil« svoje varovance po koncu jesenskega dela sezone.
S kaliperjem in tehtnico je namreč pred uvodnim treningom takoj preveril njihovo stanje. »Nič se niso spremenili, očitno med prazniki niso le jedli potico,
temveč dobro trenirali. Odločili smo se, da bomo intenzivnost oziroma količino dela povišali za 20 odstotkov. To smo storili že na prvem treningu, ko je denimo Miha Zajc pretekel 9.750 metrov, 9. januarja lani pa osem kilometrov,« je bil zadovoljen Rus.
Prvotni načrt - 70 treningov in osem tekem - bo moral malce spremeniti, kajti 1. SNL se bo nadaljevala šele 8. marca. Sicer pa si bodo prve pripravljalne tekme sledile takole: 18. januar Celje - Bistra,
21. Gorica - Celje, 25. Celje - Inter Za-prešič, 1. februar Triglav - Celje, 8. Aluminij - Celje, 15. Ankaran - Celje. Vmes bo še nekaj srečanj, toda nasprotniki še niso znani. Vse tekme na Olimpu bodo zaprtega tipa. Razlog tiči v tem, da infrastruktura ne omogoča prijave na upravno enoto, kar je v skladu z zakonskimi določili nujno potrebno pri izvedbi javnih športnih dogodkov.
DŠ
Foto: GrupA
novi tednik	ČDOPT	11
Št. 3, 16. januar 2014	ŠTORI	2 1
Okrnjene vrnile Triglavu z obrestmi
Grgič postaja Orešnikova nočna mora
Košarkarice celjskega Athletea so dobile derbi 10. kroga državnega prvenstva proti Triglavu. V Kranju so zasluženo premagale gostiteljice s 74:65, četudi so bile zaradi poškodb in bolezni v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Celjanke so se Triglavu oddolžile za prvi letošnji poraz, ko so v domači dvorani po podaljšku klonile za točko. Tokrat so slavile za sedem in po prvem delu sezone končale na prvem mestu lestvice.
Izenačenost
V prvem polčasu je bila tekma vseskozi izenačena. Domačinke so bile večino časa v prednosti, a minimalni. Do konca prvega dela je Athleteu uspelo preiti v vodstvo ter si pred drugim polčasom priigrati tri točke prednosti (40:37). V četrti minuti 3. četrtine je Helena Boada Xairo, novinka, ki je z zasedbo trenerja Damirja Grgiča pred tekmo opravila le en trening, zadela za največjo prednost celjske ekipe, 48:39. Zanimivo je spet postalo pet minut pred koncem, ko so domačinke rezultat izenačile na 62:62,
na kratko
Prvi nastop in norma
Ljubljana: Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je na dvoranskem mitingu zmagala v teku na 60 metrov ovire in s časom 8,11 sekunde, kar je njen osebni rekord, izpolnila normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo marca v So-potu na Poljskem.
Le z dvema
Škofja Loka: Znanih je vseh osem klubov, udeležencev zaključnega turnirja slovenskega pokala za košarkarje. Hopsom in Rogaški se ni pridružil Tajfun. Šentjur-čani so namreč tudi drugič izgubili s Škofjeločani, v torek v gosteh kar s 73:58. Žreb četrtfinalnih parov bo jutri.
Na glavni turnir
Sharm El Sheikh: Pozornost ljubiteljev tenisa je osredotočena na prvi grand slam sezone, ki poteka v Melbo-urnu. Na mednarodnih turnirjih pa so z nastopi začele slovenske nižje uvrščene igralke. Točke za svetovno lestvico na turnirju v Egiptu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev lovi tudi Celjanka Ana Oparenovič. V prvem krogu kvalifikacij je bila prosta, v drugem pa je s 7-5, 2-6 in 6-4 premagala Rusinjo Sabino Šajdulino in se uvrstila na glavni turnir. (DŠ)
a ne po dobri igri, temveč po nekaterih napakah gostujoče zasedbe, ki pa je spet dobro zaigrala in se po petih točkah Marice Gajic znova odlepila. Celjanke so z delnim rezultatom 7:0 dokončno odločile tekmo. V ključnih trenutkih je znova svojo kvaliteto pokazala Tavelyn James, ki se je tokrat ustavila pri 33 točkah. Athlete je imel na koncu kar 21 skokov več pod obročema od domačink.
Povprečna predstava
Celjske košarkarice so v Kranju vpisale deveto zmago v letošnji sezoni DP. Po tekmi je trener Damir Grgič dejal: »Čestitam svojim igralkam za zasluženo zmago. Glede na to, da se nahajamo v slabem fizičnem stanju, smo z energijo in željo, na koncu pa še s pametno igro, zasluženo premagali Triglav. To potrjuje tudi sam skok pod obročema, kajti imeli smo dvajset ulovljenih žog več. Če bi uspešno realizirali še številne lahke mete izpod obroča, potem bi tekmo odločili že prej, a na koncu ne smemo gledati zmagi v zobe.« Celjski tabor je sicer zaradi številnih poškodb in
Tavelyn James je Gorenjkam v njihovi dvorani nasula 33 točk.
bolezni želel prestaviti tekmo, a se v taboru Triglava niso strinjali, češ, da nimajo prostega termina.
Živčen gorenjski tabor
Zmaga Athletea je posledično še toliko slajša, ker je domači trener Tomo Orešnik spet »udaril v prazno«, saj je po tekmi povedal: »Najprej bi rad čestital Athleteu Celje, da so se vse poškodovane in bolne ko-šarkarice vrnile na parket. Mislim, da v njihovi igri ni bilo tolikšne improvizacije, kot so jo napovedovali, saj se to za tako dobro ekipo tudi ne spodobi. Veliko so manipulirali v medijih in na ta način skušali diskrediti-rati naš klub.« Orešnik je še enkrat več dokazal, da mu je Athlete zlezel pod kožo in da je nestrpnost v Triglavu vse večja. S psihološkega vidika bo po novoletnem premoru Celjankam po zmagi v Kranju zdaj zagotovo lažje. »Prepričan sem, da bo ekipa čez mesec dni delovala veliko bolje, ko bo uigrana in pripravljena. Takrat bomo morda lahko pokazali svoj maksimum. Tokrat je bila nekakšna naša povprečna igra dovolj za zmago nad Triglavom,« je dodal Grgič, ki je v torek z ekipo odpotoval v Beograd, kjer je Athlete sinoči odigral tekmo 8. kroga Jadranske lige proti Ra-divoju Koracu. Celjanke so tako v domačem prvenstvu kot tudi v skupini B Jadranske lige vodilne na lestvici.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
»Vse imamo v svojih rokah«
Na torkovi zaostali tekmi 12. kroga 1. slovenske lige za rokometašice je na klopi Zelenih dolin Žalca trenerja Nika Markovi-ča dokončno zamenjal 32-letni Dejan Tomazi-ni. Njegove varovanke so igrale neodločeno s Krko (20:20). Najboljša strelka lige Jasna Turnšek je dala šest golov, Nives Ahlin pet. Lokalni derbi med Žalčankami in Celjanka-mi, predviden za soboto, je preložen.
Tekma z Novomeščanka-mi je bila zelo izenačena z ogromno tehničnimi napakami na obeh straneh. Žalčanke so še vedno oddaljene od želenega petega mesta, ki še zagotavlja preboj v ligo za prvakinje. Tomazini je drugo leto v Žalcu. Prej je vodil mlajše selekcije, pet let pri Krimu in eno sezono v velenjskem Veplasu.
Kaj vam pomeni osvojena točka, ste z njo sploh zadovoljni?
Sem, ogromno nam pomeni, zlata je vredna. To sem igralkam povedal tudi med zadnjo minuto odmora. V zadnjem napadu smo seveda skušali osvojiti tudi drugo točko, žoga pač ni končala v mreži. Pomembno je, da ostajamo v igri, da sami odločamo o svoji
usodi glede osvojitve petega mesta po rednem delu. Vsaj tja zagotovo spadamo. Tekma je bila po šokih zahtevna za naše igralke.
Torej menite, da je nadaljnji razpored primeren za vaš vzpon po lestvici.
Drži. Proti Ptuju moramo zmagati, v lokalnem derbi-ju s Celjankami je možno vse, nato pa sledijo tekme z ekipami, ki so na lestvici nižje od naše. Še enkrat, vse je v naših rokah.
Po vodstvu z 10:7 tik pred koncem prvega dela so vaše varovanke do konca obračuna prejele šest golov, ko so imele igralko več ...
Res je, zaradi napak v obrambi smo zapravili priložnost, da se oddaljimo od tekmic. V obrambi nismo bili pravi za razliko od Krke, ki vse gradi prav na tem elementu. V našo ekipo se je vrnila Tana Sutaj in znova se bo treba uigrati. Trenutno nam manjkajo le treningi. Predvideval sem, da bodo morala dekleta doseči vsaj 25 golov za zmago. Dovolj bi bilo že 21 ...
Kaj porečete na menjavo na trenerski klopi, po kateri ste prevzeli delo od Nika Markoviča?
Ko je bil odsoten, sem en mesec vodil ekipo, vendar je bilo tedaj lažje, bolj spro-
Dejan Tomazini med minuto odmora.
ščeno, ker sem pač zgolj nadomeščal. Ni bilo pritiska. Zmagali smo na štirih tekmah. Razpored je bil ugoden, v pokalu pa smo Krko izločili z razliko 10 golov. Od Nika Markoviča sem se veliko naučil v pol leta, hvaležen sem mu. Želel bi, da bi še sodelovala.
Vaš sodelavec bo doslej Marjan Valenko. Kakšna bo njegova naloga?
Če želimo biti v zgornjem
delu razpredelnice, moramo imeti trenerja vratark. To delo sem doslej opravljal sam kot pomočnik trenerja. Pozna se, da nas je pred sezono zapustila Miša Ma-rinček, poleg nje pa zaradi študijskih obveznosti še dve vratarki. Poškodovani sta Jana Košir in Anja Pirc, upamo, da se bosta čim prej vrnili.
DEAN ŠUSTER Foto: LUCIJA KOLAR
Panorama
KOŠARKA
1.	SL, 11. krog: Tajfun - Slovan 67:79; Zimic 13, Veličkov-ic 11, Tomaševic, Primorac 10, Pelc 8, Držič 5, Milovac, Zadnik
4,	M. Sebič 2; Modric 18, Močnik 15, Grosuplje - Zlatorog 76:70; Krubally 20, Jerman 15, Julevič 13, Krušič 9, Williams 8, Trampuš 6, Burrage 5, Maribor - Rogaška 79:78; Rizvič 26, Ferme 13; Pelko 16, Nikolič 15, Koštomaj 14, Brkic 11, Mijovic 10, Miljkovic 7, Jotič 3, Čebular 2, Elektra -Hopsi 73:90; Brčina 22, Atanackovic 10, Zagorc 9, Vasic, Bajramlic 7, Kosi, Buko-vič, Podvršnik 6; Robertson 21, Gabriel 20, Jagodnik 13, Vašl 10, Wangmene, Mulalic 9, Vu-jasinovič 8. Vrstni red: Helios 20, Rogaška, Hopsi 19, Grosuplje 18, Portorož 17, Maribor, Zlatorog 15, Slovan 14, Tajfun 13, Elektra 12.
2.	SL, 12. krog: Terme Oli-mia - Parklji 75:66. Vrstni red: Škofja Loka 23, Plama Pur, Šenčur 22, Litija, Lastovka 19, Kolpa, Krka B 18, Terme Olimia, Elektro Gorenjska prodaja, Parklji 17, Postojna 16, Hrastnik, Radenska Crea-tiv 15, Koper 14.
3.	SL - vzhod, 11. krog: Calcit - Konjice 68:59, Luxuris - Ruše 107:61. Vrstni red: Luxuris 19, Posavje 17, Konjice, Calcit 16, Janče, Branik 14, Primafoto 13, Pingvini 12, Ruše 11.
1. SL (ž), 10. krog: Domžale - Konjice 68:48; Prezelj 17, K. Kotnik 13; K. Klančnik 16, Vujačič 13, Brdnik 6, Dimec
5,	Einfalt, Hatunšek, Gošnjak
2,	Triglav - Athlete Celje 65:74; Zdolšek 21, Jakovina 10; James 33, Lisec 12, Ocvirk 9, Gajic 7, Thomas 6, Osterman 4, Boada
3.	Vrstni red: Athlete, Triglav 19, Grosuplje 16, Domžale 14, Konjice, Odeja 11.
ODBOJKA
1. DL, 16. krog: Salonit - Šoštanj Topolšica 3:0. Vrstni red: Salonit 36, Calcit 33, Panvita 28, Maribor, GO Volley 23, Fu-žinar 15, Šoštanj Topolšica 14, Krka 12, Triglav 8.
1. DL (ž), 11. krog: Luka Koper - Aliansa Šempeter 3:0, Braslovče - GO Volley 3:0. Vrstni red: Formis 31, Puconci 25, Braslovče 21, Koper 18, GO Volley 15, Vital 13, Aliansa 11, Zgornja Gorenjska 10. (MiK)
Športni koledar
Petek, 17. 1.
KOŠARKA
2. SL, 13. krog: Postojna ■ Terme Olimia (18.30).
Sobota, 18. 1.
KOŠARKA
1. SL, 12. krog, Rogaška
-	Portorož (18), Polzela: Hopsi - Tajfun, Laško: Zlatorog
-	Elektra (19).
3. SL - vzhod, 12. krog: Konjice - Luxuris Celje (19).
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Velenje
-	Koper (19).
ODBOJKA
1. DL, 18. krog, Kranj: Triglav - Šoštanj Topolšica (18).
1. DL (ž), 14. krog: Braslovče - Aliansa Šempeter (19).
22
KRONIKA
Odprla vrata in začela »grabiti po torbici«
Drzna tatvina sredi križišča v Celju - Zaklepajte vrata in poskrbite za svojo varnost
»Ljudje smo žal še vedno takšni, da ne pričakujemo, da nas bo nekdo okradel. Ampak pri drugih še vedno vidimo dobre namene. Žal pa ni vedno tako. Potrebna je velika mera pazljivosti,« pravijo na Policijski upravi Celje.
»Z avtom sem se odpeljala v eno od trgovin na Kidričevi cesti v Celju in v križišču Delavske ulice in Kidričeve ceste čakala pri rdeči luči. Nenadoma je k avtu pristopila ženska in odprla sovoznikova vrata,« začne opisovati dogodek naša bralka. Ko je ženski uspelo odpreti vrata, je začela »grabiti po sedežu«, kjer je imela voznica osebne predmete in torbico z denarjem ter dokumenti.
»Obrnila sem se proti njej in torbico začela vleči nazaj in kričati. Nekaj sekund je trajalo, ko je na vso silo poskušala ukrasti moje stvari. Pri tem je tudi sama kričala name,« še dodaja. Voznica, ki se ji je to zgodilo, je imela to srečo, da so za njo do semaforja, kjer je čakala, ravno v tistem trenutku pripeljali varnostniki. Ko je eden opazil, kaj se dogaja, je stopil iz vozila in pritekel do tatice ter jo prijel. »Bila sem tako presenečena, šokirana in v strahu, da sem odpeljala naprej, varnostnikoma se še zahvalila nisem, čeprav sem jima izjemno hvaležna, da
sta posredovala,« še razlaga sogovornica. Ženska, ki jo je poskušala okrasti, je bila stara okoli 40 let, daljših temnejših las in temnejše polti. »Kolikor sem razumela v vsem tistem kričanju, ni govorila slovensko,« še pojasni. Tatica naj bi ves čas v ušesu imela telefonsko slušalko in videti je bilo, kot da je ves čas z nekom na telefonski zvezi,« je še dodala.
Kaj bi se zgodilo, če ...
Primer poskusa tatvine, kot se je zgodil naši bralki, je za naše območje novost, saj policija v svoji statistiki še nima zabeleženega takšnega načina kaznivega dejanja. Podobno naj bi se pripetilo pred časom na območju Ljubljane. Obstaja možnost, da bi se kaj takšnega začelo pojavljati, zato policija svetuje previdnost, predvsem pa dosledno zaklepanje vrat vozila. Ali je bila tatica, ki je na tako drzen način poskušala škodovati naši sogovornici, ves čas v stiku s pomočniki? Bi ji priskočili na pomoč, če bi se voznica branila še
Glede na Kazenski zakonik RS pomeni drzna tatvina kaznivo dejanje, ko storilec nekoga okrade na posebej predrzen način. Ali ukrade osebne stvari in pri tem izkoristi njegovo neprevidnost oziroma to stori vpričo oškodovanca, ne da bi ta to opazil. »Samo« za tatvino pa gre, kadar storilec vstopi v prostor, objekt ali avtomobil, če so le-ti odklenjeni in stori tatvino, ko ni nikogar v bližini. Če pa pri tem oškodovanca napade, ga poškoduje, kazenski zakonik to opredeljuje kot roparsko tatvino. V tem primeru je zagrožena kazen za storilca od enega do petnajstih let. Pri tatvinah in drznih tatvinah je kazen nižja, vendar lahko doseže tudi do osem let zapora.
Če vam bodo kdaj neznanci na domu vsiljivo ponujali tudi posodo ali kakšne druge izdelke, bodite previdni in pozorni, še preden jih spustite v prostore doma. Če to že storite, jih imejte ves čas na očeh ...
naprej in če ravno takrat ne bi po naključju mimo pripeljali varnostniki? Na policiji sicer to možnost dopuščajo, vendar se je v dosedanjih primerih ostalih drznih tatvin pokazalo, da tatovi praviloma niso bili nasilni in so od kaznivega dejanja odstopili, če so ugotovili, da jim podvig morda ne bo uspel. Telefonska povezava z ostalimi člani skupine je prav tako možna, a se tudi tu do zdaj ni pokazalo, da bi ostali iz zasede storilcu priskočili na pomoč.
Dogovarjajo se
Telefonska komunikacija jim bolj služi za namene dogovarjanja o lokacijah. Skupina namreč deluje tudi tako, da posamezni člani lahko
Kako kradejo na Celjskem?
Drzne tatvine se na Celjskem najpogosteje dogajajo na območju avtoceste, o čemer smo pisali v prejšnji številki Novega tednika. Tatovi pod pretvezo, da imajo prazno pnevmatiko, voznike ustavijo ali jih zamotijo, nato jih njihovi pajdaši neopazno okradejo. V takšnih situacijah so bili skoraj vedno do zdaj na našem območju žrtve tuji vozniki.
Tatovi so namreč »brihtni«, saj vedo, da imajo tuji vozniki, ki samo prehajajo skozi našo državo, praviloma s seboj večje zneske denarja. Tako se je že zgodilo, da so na enem od avtocestnih počivališč na Celjskem nekemu vozniku ukradli kar 10 tisoč evrov. Drug pogost način drznih tatvin so kazniva dejanja v poslovnih pisarnah, zdravstvenih domovih ali bolnišnicah. Takrat tatovi izkoristijo nepazljivost ljudi in kradejo iz čakalnic ali nezaklenjenih predalov. Iščejo predvsem denar. Težava pri teh tatvinah za oškodovance je, da ponavadi ostanejo prav tako brez večjih količin denarja. A ne zato, ker bi imeli v torbicah več denarja, ampak zato, ker v torbici hranijo tudi bančne kartice, poleg pa imajo zapisane tudi PIN-kode. To namreč kradljivci spretno izkoristijo in
kradejo na različnih lokacijah, nato jih vodja združbe z avtomobilom pride iskat, da se odpravijo v drugo mesto ali celo drugo državo. Vendar v glave storilcev ni mogoče videti, zato je kakršno koli na-
povedovanje, kaj bi se lahko zgodilo in kako bi se lahko takšen primer končal, nemogoče. Edino, kar oškodovancem ostane, so previdnost in pozornost ter še dodatna varnost svojih predmetov.
Kadar govorimo o tatvinah ali drznih tatvinah, se storilci, če delujejo v skupinah, predhodno sicer dogovorijo, kje in na kakšen način bodo delovali, ampak delujejo bolj v smislu izkoriščanja nepazljivosti ljudi. Na celjski policiji dodajajo, da načeloma ne gre za to, da bi tatovi pred kaznivim dejanjem (v primeru tatvin) žrtve predhodno spremljali. To vprašanje se je namreč pojavilo v primeru naše bralke predvsem zaradi tega, ker je bila tatica v času poskusa tatvine na telefonski zvezi z nekom.
Poleg tega tudi takojšnja prijava na policijo. K preiskavi in prijetju storilcev namreč najbolj pripomoreta ravno hitra prijava in dober opis storilca. Policisti samo takrat lahko na istem območju, kjer je do kaznivega dejanja ali poskusa kaznivega dejanja prišlo, storilce izsledijo in jih privedejo na sodišče.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (GrupA)
Ne ostanejo nekaznovani
Med storilci drznih tatvin na Celjskem se pojavlja vedno več tujih državljanov. Ti pridejo v Slovenijo z Madžarske ali iz Italije in tudi odidejo v ti dve državi po storjenem kaznivem dejanju. Največkrat se zgodi, da tatovi po tatvini takoj zapustijo naše območje in se premikajo proti meji.
V kolikor je prijava takojšnja in žrtve policiji podajo dober opis storilcev, jih policija hitro izsledi tudi s pomočjo drugih slovenskih policijskih postaj ali na podlagi opisa registrskih oznak in vozila tudi s pomočjo tujih policij. Če dobijo storilce v Sloveniji, jih ovadijo in po posvetu (ter glede na kaznivo dejanje) s tožilci privedejo k preiskovalnemu sodniku. Do zdaj so sodniki za tatove odredili kar nekaj priporov, še posebej če je šlo za osebe, ki so
podobna kazniva dejanja storile že drugje. Tudi sodili so jim že v Sloveniji. Storilce, ki jih ovadijo pri nas, ti pa potem državo zapustijo, prav tako doleti pravica. Zakonodaje različnih držav namreč vedno več dopuščajo, da se storilcem, ki so tatvino storili pri nas, sodi v njihovi državi. Tako se kazni zdaj ne morejo več izogniti, kot je to bilo pred leti, ko morda še ni bilo podpisanih različnih sporazumov o sodelovanju na področju pregona storilcev kaznivih dejanj. Policija v preiskavi ukradene predmete ali denar tudi zaseže, če storilce izsledi. Prav tako se po posvetu s tožilci, ki usmerjajo preiskavo, policija odloči, ali se denar žrtvam vrne takoj nazaj ali pa služi kot dokaz pri kazenski ovadbi oziroma v postopku na sodišču.
po skoraj vsaki takšni tatvini zaidejo tudi do bankomata.
Naivne žrtve
Tretja oblika drznih tatvin, ki je znana za naše območje, se dogaja na obrobju mest ali na podeželju. Tarče so predvsem starejši lastniki hiš, ki so zaradi svoje naivne dobrote pogosto okradeni. Pri tem vzorcu tatvin storilci ponavadi delujejo v skupinah treh ali štirih oseb. Medtem ko eden ali dva za-motita lastnika hiše s pogovorom, prošnjo po starem železu, vodi ali le za pomoč, češ da nekoga iščeta, ostali vstopijo v hišo in preiščejo prostore. Glede na to, da starejši ljudje pogosto hranijo vredne stvari vedno v predalih omaric v spalnici ali v kozarcih in skledah v omarah dnevnih sob, potrebujejo tatovi le nekaj sekund, da se dokopljejo do tistega, kar iščejo. Po domovih pa iščejo največkrat denar in zlatnino. Na Celjskem so pogoste tudi tatvine na ulicah, kjer prihaja do tega, da tat ženskam, ki so ranljivejše, iz rok dobesedno iztrgajo torbice in zbežijo. Zaradi hitrosti tatvine v teh primerih pride do situacij, ko oškodovanke padejo in se pri tem poškodujejo.
Stisnejo rep med noge
V zagovorih pa: »Nismo krivi. <
Tatovi, ki kradejo na načine, opisane v članku, praviloma niso nasilni. Glede na podatke celjske policije silo uporabijo le takrat, ko uvidijo, da na primer oškodovanec torbice ali osebnega predmeta ne izpusti iz rok. Večkrat pa se je zgodilo, da so tatovi raje zbežali.
Še posebej če so se pred tem odločili za tatvino sredi mesta. Tam namreč obstaja možnost, da jih nekdo opazi in oškodovancu priskoči na pomoč. Njihov cilj je nakrasti čim več denarja ali zlatnine. Na policiji pojasnjujejo, da je strah žrtev tovrstnih tatvin o tem, da bi se takšni tatovi vrnili, odveč. Osebni podatki, dokumenti oškodovancev jih ne zanimajo. Torbice in
osebne dokumente največkrat odvržejo v bližini tatvine, zato je priporočljivo, da oškodovanci, ki so okradeni, pregledajo tudi okolico kraja dogodka (temne kotičke ulic, naselja ali smetnjake), kjer bi lahko svoje osebne dokumente našli odvržene. Redkokdaj se storilci odločijo krasti mobilne telefone, saj vedo, da jih lahko policija na podlagi sodelovanja z mobilnimi operaterji izsledi. Pogosto tatovi na svojih pohodih uporabljajo svoja vozila, vendar včasih z ukradenimi registrskimi številkami. Na zaslišanjih na policiji ali pri preiskovalnem sodniku se največkrat zagovarjajo tako, da niso krivi in da so bili na kraju nekega dogodka povsem naključno.
Vaše mnenje o novinarskem prispevku ali pa svojo izkušnjo v vlogi žrtve drzne tatvine nam lahko zaupate na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
KRONIKA
23
Z neregistriranim avtom skoraj v prepad
Povzročitelj vozil brez vozniškega dovoljenja
V noči na nedeljo so ceste na celjskem območju zahtevale prvo letošnjo smrtno žrtev. V Vetrniku pri Kozjem je namreč umrl 44-letni sopotnik v osebnem avtomobilu. 25-letni voznik je z avtomobilom zdrsel s ceste in skoraj zgrmel v prepad. Vozilo so pred zdrsom po večdesetme-trski nabrežini ustavila drevesa.
Nesreča naj bi se zgodila na dokaj samotnem kraju,
Na Celjskem je bila lani prva smrtna žrtev 5. januarja, medtem ko so januarja lani v prometu umrli trije ljudje.
okoli 2. ure ponoči, avtomobil pa je med drevesi v nedeljo zjutraj ob 8. uri opazil mimoidoči občan in o tem obvestil policijo in gasilce. Gre za območje Vetrnika, ki je približno 10 kilometrov oddaljeno od Kozjega in je
zato nesreče nihče ni slišal ali opazil prej. Ponesrečena in avtomobil je poleg reševalcev in policistov reševalo 13 članov Prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Rogaška Slatina - tudi z avtodvigalko in s tehničnim
posegom. Nesreča je bila usodna za 44-letnega sopotnika v avtomobilu, medtem ko je bil 25-letni voznik zelo hudo poškodovan. A je bil v času reševanja pri zavesti. Po razrezu avtomobila, saj sta bila voznik in sopotnik v njem ukleščena, so 25-letni-
ka s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Čakajo test o alkoholu
Kot so sporočili s policije, je 25-letnik vozil iz smeri Vetrnika proti Kozjemu. V
levem ovinku naj bi zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste, nakar se je vozilo zagozdilo med drevesi. Preiskava nesreče naj bi pokazala, da je 25-letnik vozil neregistriran avtomobil, na katerem je sicer imel nameščene registrske tablice, vendar na sprednji in zadnji strani z različno oznako. Povzročitelj naj ne bi imel niti veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi hudih poškodb na kraju nesreče niso
V nedeljo dopoldne se je tragična prometna nesreča zgodila tudi v predoru Trojane na avtocesti Celje-Ljubljana, in sicer na območju PU Ljubljana. Voznik osebnega avtomobila Toyota auris je vozil v smeri proti Ljubljani, v predoru pa je najprej zapeljal na levi prometni pas, nato povsem desno, kjer je kljub zaviranju čelno trčil v betonsko steno na koncu odstavne niše. Po trčenju je vozilo zagorelo. V nesreči sta umrla voznik in sopotnik.
mogli preveriti, ali je voznik pijan, zato bo to pokazala analiza odvzetih telesnih tekočin.
SIMONA ŠOLINIČ
Plače zdaj nižje, delo enako
Zaposleni so prepričani, da jim je višje plačilo pripadalo - Šest od sedmih jih je imelo prenizko izobrazbo za dodeljen plačni razred
Na velenjskem okrajnem sodišču se je nadaljevalo sojenje direktorju ZD Velenje Jožetu Zupančiču. Tožilstvo mu v obtožnem predlogu očita nevestno delo v službi. Sedem zaposlenih je namreč uvrstil v previsok plačni razred. Šest jih ni dosegalo predpisane izobrazbe, ena pa je bila kljub ustrezni izobrazbi uvrščena v previsok plačni razred. Vseh sedem je tako dobivalo previsoke plače, na sodišču pa so pričali, da so bili zgolj plačani za delo, ki so ga opravljali. Čeprav niso imeli zahtevane izobrazbe, so delo opravljali in to že pred prevedbo plač-nih razredov.
Nekateri so po prevedbi plač pridobili štiri plačne razrede, največja razlika pa je bila kar 14 razredov. Z napačno prevedenimi plačnimi razredi po sloviti reformi sistema plač v javnem sektorju naj bi Zupančič oškodoval velenjski zdravstveni dom za 176 tisoč
evrov, kot trdi tožilstvo. Poleg tega od zaposlenih, ki so od oktobra 2008 do maja 2011 prejemali višjo plačo, kot jim je glede na izobrazbo pripadala, nikoli ni zahteval vračila preplačanih plač. To so potrdili tudi zaposleni, ki so na sodišču pričali. Nekateri med njimi so celo prepričani, da bi moral zdravstveni dom vračati njim razliko v plačilu za čas od maja 2011 do danes. Še vedno namreč opravljajo isto delo, vendar za nižje plačilo.
»Prav smo se odločili.«
V Zdravstvenem domu Velenje je zaposlenih več kot 300 ljudi. Ko je ministrstvo za zdravje pregledalo plačne razrede vseh zaposlenih, je nepravilnosti ugotovilo pri plačnih razredih Stanislava Dreva, Damijana Ločičnika, Branki Hren, Olgi Voh, Metki Cojhter, Mariji Kamenik in Nikolaju Jožefu Strašku. Prav Strašek je pripravljal pre-
vedbe plačnih razredov in kot je pričal, so zaposlene uvrstili v plačne razrede ne glede na izobrazbo, temveč glede na delo, ki so ga opravljali: »Še danes menim, da so bili delavci pravilno razporejeni, čeprav niso imeli ustrezne izobrazbe. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju tega tudi v nobenem členu ne prepoveduje, poleg tega se je zelo mudilo, ministrstvo pa tudi ni izdalo nobenega navodila.«
Kot so pričali zaposleni, so prav vsi opravljali neka vodstvena dela, na katera so bili imenovani že leta pred prevedbo plač v avgustu 2008. Kot je pojasnil Strašek, so pred prevedbo s sindikati in z vodstvom opravili sistematizacijo delovnih mest, sistematizacijo kot tudi kasneje anekse k pogodbam o zaposlitvi pa je pregledal in podpisal direktor Zupančič. Čeprav je ministrstvo jasno ugotovilo, da na delovnih mestih in v plačnih razredih, ki so jih zasedali ne-
kateri od sedmih uslužbencev, ne bi smeli biti ljudje s takšno izobrazbo, je Strašek prepričan, da so se odločili prav: »Ministrstvu smo odgovorili, da menimo, da smo prevedbo dobro naredili. Ministrstvo pa se je birokratsko držalo navodil glede izobrazbe.«
Zaposlenim so po izdanem končnem poročilu ministrstva maja 2011 odvzeli višje plače in jih prestavili v plačne razrede, ki jim glede na izobrazbo
pripadajo. Še vedno pa opravljajo isto delo kot prej. Da velenjski zdravstveni dom pri takšnem načinu zaposlovanja ni izjema, je pojasnila Metka Cojhter, srednja medicinska sestra, ki je odgovorna sestra v ambulanti in vodi 20 zaposlenih. Konkretnih primerov iz ostalih zdravstvenih domov sicer ni želela izpostaviti.
Sojenje se bo nadaljevalo 13. marca, ko bodo zaslišali reševalce, ki so opozarjali na
plačno težavo. Pričali naj bi tudi obe predsednici, ki sta v tistem času vodili svet zavoda, obramba pa je predlagala tudi zaslišanje velenjskega župana Bojana Kontiča, za katerega bivši vodja reševalne službe Janez Kramar trdi, da je vedel za vse nepravilnosti v zdravstvenem domu in je kljub temu podpiral direktorja Zupančiča.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (arhiv NT)
Roparju bodo sodili v BiH
Na vesti ima rop celjskega Lidla
Celjsko okrožno državno tožilstvo naj bi se strinjalo s tem, da bi Leonu Bojicu, roparju celjskega Lidla oktobra leta 2009, sodili v Bosni in Hercegovini. Naj spomnimo, da je bil Bojic po prijetju kar nekaj časa v priporu, dokler se ni februarja 2010 vpisal v statistiko ubežnikov, ki so na svobodo odšli na spektakularen način. Pobegnil naj bi v Bosno in Hercegovino.
Rop celjskega Lidla je odmeval kar nekaj časa, saj so se ga storilci lotili na filmski način. V trgovino so prišli skozi streho, v prostorih prodajalne zvezali tri prodajalke, »pobasali« okoli 40 tisoč evrov in pobegnili. Policisti so
jih prijeli nekaj mesecev kasneje, ko so poskušali oropati šentjurski Akvonij. Ostali so-storilci, bilo jih je pet, so bili v Celju že obsojeni. Izrekli so jim od enega do devet let zaporne kazni. Edini nekaznovani je ostal Bojic.
Hop čez zid
Bojic se je sojenju izmuznil tako, da je kot izkušen alpinist z dvorišča celjskega zapora kar po žlebu splezal na streho zapora, od tam do zaporniške delavnice Rinka, od koder je skočil v Linhartovo ulico in stekel mimo tržnice. Ali je pri begu v BIH imel pomočnike, ni znano. Je pa znano to, da je v Bosni in Hercegovini prejel vabilo na sojenje v Celju, kar je slovenskemu pravosodju dalo vedeti, kje je. Ravno zato se je tožilstvo strinjalo, da mu za rop Lidla pač sodi-
jo tam, vendar še vedno ni jasno, ali bo do tega prišlo. Njegov zagovornik naj bi se na takšen predlog pritožil, tako da končna odločitev še ni »padla«. Ob tem naj še zapišemo, da je zaradi Bo-jicevega pobega ostal brez službe eden od celjskih pravosodnih policistov, ki je bil takrat zaposlen v celjskem zaporu. Razlog za odpoved delovnega razmerja je bilo to, da je bil med varovanjem pripornikov, ki so bili takrat na sprehodu po dvorišču zapora, malomaren.
SŠol
Nepridiprave iz Citycentra še iščejo
Celjski kriminalisti še niso izsledili storilcev, ki so v začetku decembra okradli trgovino Big bang v Citycentru Celje. Storilci so se takrat v prostore trgovskega centra pripeljali z avtomobilom in pri tem povzročili za približno 80 tisoč evrov škode.
Tatvina je trajala le nekaj minut, pri čemer so iz trgovine odnesli mobilne telefone v vrednosti 15 tisoč evrov. Tatovi so se v center in trgovino pripeljali z ukradenim vozilom, ki so ga po kaznivem dejanju odpeljali na območje Vojnika in ga tam zaradi uničenja sledov zažgali. Le nekaj dni kasneje se je podobno kaznivo dejanje zgodilo v Ljubljani, ko so moški v športno trgovino prav tako vlomili z avtomobilom. Vendar so jih tam varnostniki prijeli. Šlo je za tri storilce, po neuradnih podatkih pa naj bi tudi Big bang okradli trije. Tako so namreč pokazali posnetki varnostnih kamer v Citycentru. Kot so nam dejali na policiji, preiskava še traja, opravili pa so tudi kar nekaj razgovorov, vendar osumljencev še nimajo.
24
RADIO, KI GA BEREMO
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. GAŠPERJI: Snežna pravljica
2.	SAVINJSKI KVINTET: Kadar sem sama
3.	ANS. POSKOK: Poletja ni več
4.	ANS. MLADIKA: Zmagovalna kombinacija
5.	MODRIJANI IN PLESTENJAK: En poljub
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	LET ME GO - GARY BARLOW
2.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILLY ALLEN
3.	UNCONDITIONALLY -KATY PERRY
4.	ORDINARY LOVE - U2
5.	HIGH HOPES - BRUCE SPRINGSTEEN
6.	UNDER CONTROL - CALVIN HARRIS & ALESSO FT. HURTS (4)
7.	TEAM - LORDE	(1)
8.	FREE - RUDIMENTAL FEAT EMELI SANDE	(2)
9.	INCREDIBLE - CELINE DION FEAT NE-YO
10.	INSTANT CRUSH - DAFT PUNK FT. JULIAN CASABLANCAS
(5)
(4)
(3) (3)
(5)
(2)
(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	HCI VAŠKEGA UČITELJA - MI2 (2)
2.	SANJSKA - BILLYSI	(4)
3.	SAM - LOMBARDO	(3)
4.	NEKOČ NEKJE - TABU (7)
5.	DRUGAČNA - INDIGO	(5)
6.	KAVA Z MLEKOM (HEJ HEJ) - SWEET PEAK FEAT. KATARINA MALA	(2)
7.	CIRKUS - DA KRU FEAT. ZALA (4)
8.	SORRY STARI - 6PACK ČUKUR (3)
9.	POHITIVA - PHONOMONICS (1)
10.	ZGODBA ZASE - IN & OUT (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
HAPPY - PHARRELL WILLIAMS GHOST TOWN - JAKE OWEN
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SEZNAM ŽELJA - NESSY POT V NEZNANO - MAGRATEJA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
90.6 95.1 95.9 100.3
Ekonomistka, ki rada smuča
Gostja nedeljske oddaje Znanci pred mikrofonom bo mag. Alenka Obrul, poslovna direktorica Zdravstvenega doma Celje.
Vodenje zdravstvenega doma je prevzela 1. septembra in takrat na svoj račun slišala vrsto očitkov, da kot ekonomistka ne pozna dovolj dobro zdravstvenega področja, da bi lahko vodila kolektiv s približno 400 zaposlenimi, ki velja za enega največjih zdravstvenih domov v državi. Vse odtlej ostaja zvesta svoji napovedi, da se v strokovno delo ne bo vmešavala. Tako se strokovnih zdravstvenih tem tudi v nedeljo po 10. uri ne bomo lotevali. Še odgovor na to, kako skrbi za svoje lastno zdravje, se ponuja kar sam po sebi. Ekonomistka, ki ji nikoli ne zmanjka energije in se rada preizkuša tudi tam, kjer bi marsikdo vnaprej dvignil roke, je namreč navdušena rekreativna športnica. Zdaj, pozimi, jo je ob nedeljah praktično nemogoče najti doma, saj proste dneve ob koncu tedna kljub zaenkrat še zeleni zimi izkoristi za smučanje. Za žogo se po Areni Petrol sicer še ni podila, zato pa celjske nogometaše,
Mag. Alenka Obrul
odkar je pred skoraj dvema letoma postala predsednica domačega kluba, s tribun
spremlja na vseh domačih tekmah ...
IS, foto: GrupA
So javna dela res blažilec brezposelnosti?
Novo leto je tudi čas sklepanja pogodb za javna dela. Občine, javni in zasebni zavodi ter društva v državi so zaenkrat sklenili 415 pogodb za zaposlene preko programa javna dela. Takšna oblika zaposlitve je bila v prvi vrsti namenjena starejšim, težje zaposljivim in invalidom, zaradi precejšnje brezposelnosti med mladimi pa je vedno več zaposlenih preko javnih del tudi mlajših. Čeprav so po zagotovilih zavoda za zaposlovanje v veliki večini s programom javnih del zadovoljni vsi, se pojavlja tudi precej problemov. Ker gre za zaposlitev samo za eno leto, delavci velikokrat nimajo motivacije za delo, delodajalci pa imajo težave - ko zaposlenega naučijo delati, so z njim zadovoljni, morajo vzeti že novega. Pojavljajo se tudi kršitve, saj zaposlenim preko javnih del delodajalci velikokrat nalagajo dela, ki presegajo njihove pristojnosti, a tudi zmožnosti. Več boste slišali v četrtek v oddaji Odmev ob 12.15.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 16. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 17. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 18. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 19. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Alenka Obrul, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 20. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Alenka Obrul, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 21. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 22. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov),
ker niso prenosljive.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije.
Uredništvo NT&RC
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
PRODAM
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
133
KUPIM
TROSILEC hlevskega gnoja, tip Tajfun, s pokončnimi valji, lahko je v slabšem stanju (okvari), kupim. Cena po dogovoru. Telefon 041 377-763. p
POSEST
PRODAM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.	93
STROJI
TRAKTOR Univerzal, letnik 1980, 45 konjskih moči, pogon 4 * 4, kabina, dobro ohranjen, prodam za 4.200 EUR. Informacije po telefonu 031 832-361. 78 TRAKTOR Ursus C-335, letnik 1991, prodam. Telefon 041 619-279. 73
MM
MOTOKULTIVATOR z rotacijskim plugom, predvsem primeren za vrtnarska dela, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-066.	104
FREZO s kardanom, širina 2 m, staro tri leta, italijanske izdelave, prodam za 1.250 EUR. Telefon 031 806-191.
VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-Laško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	i
PISARNO v Celju prodamo ali menjamo za garažo ali parcelo na relaciji Vransko - Celje. Telefon 041 807-060. 40 VIKEND brunarico prodam v Grčah nad Šempetrom. Telefon 041 654-368.
109
BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466.	iii
GUBNO pri Lesičnem. Prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem, 8 ha zemlje. Kmetija leži na lepi, sončni legi, obdelava zemlje je možna strojno. Telefon 041 966- 251.	i3i
GOZD, 19.000 m2, pod Bočem, prodam za 5.500 EUR. Telefon 031 802-970.
141
NA lepi lokaciji v Vojniku, Pristovškova 7, prodam hišo. Cena po dogovoru. Telefon 031 867-148, 5771-838.146 DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
Kmm
PLUG Imt, dvobrazdni, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 798-375.
145
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
GSM 041404 935
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, kosilnico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
4249
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, za 130.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
PRODAM
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, za 36.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
KUPIM
V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 866-822.
Odvetnik Boštjan Verstovšek,
Ljubljanska cesta 5a, Celje, zaposlim
odvetniškega kandidata
z opravljenim pravosodnim izpitom (m/ž), za določen čas. Delo je v Celju. Prijave prosim pošljite na: info@verstovsek.si.
KUPIM
GOZD, 50 ha ali več, kupim. Telefon 040 253-931.	74
V CELJU kupim hišo, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 866-822.
140
STANOVANJE
V NOVI vasi prodam dvoinpolsobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 051 684-803.	4293
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje, v bloku, z garažo, vseljivo takoj, prodam za 78.000 EUR. Telefon 041 847-093.
147
STANOVANJE, enoinpolsobno, 40 m2, v Šentjurju, Na lipico 4, v 2. nadstropju, oddam. Cena 200 EUR + stroški, vse-ljivo takoj. Telefon 041 637-524. 110
SPREJMEM
BREZPLAČNO sprejmem v sobivanje čisto, pošteno gospo (50 do 60 let), lahko tudi dve osebi, ki bi mi pomagala v in ob hiši. Zaželeno je, da uživa v miru, zelenju in da ima rada male živali, vr-tičkarstvo ... Telefon (03) 5733-317.
119
140
PRODAM
ODDAM
TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452.	n
STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676.	p
NA Lavi oddam v najem garsonjero, velikost 31 m2, opremljeni in takoj vseljivo. Telefon 031 655-181. 10
V	CELJU v Okrogarjevi ulici oddam v najem enoinpolsobno stanovanje, z balkonom, 50 ml Telefon 070 857326.	76
V	OKOLICI Celja oddam dvosobno stanovanje, delno opremljeno, v hiši s posebnim vhodom, centralno ogrevanje (olje). Telefon 031 499-038. 73
OPREMLJENO garsonjero na mirni lokaciji v Celju oddam za 220 EUR. Telefon 051 653-812.	123
REGAL za dnevno sobo, trosed, dvosed in fotelj, vse novejše izdelave, ugodno prodam zaradi obnove stanovanja. Telefon 041 736-262.	124
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 90 do 150 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	5
I nesnice - jarkice, v 19. tednu, rjave, črne in grahaste, možna dostava, prodamo. Telefon 041 710-113. p PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 62 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 051 425-851. p TELICO simentalko, staro 8 mesecev, težko 270 kg, prodam. Telefon:041 914-286.
77
BIKCA simentalca, 200 kg, teličko, 300 kg in prašiča, 105 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 252-114, 5778207.	85 TRI bikce, sivo rjave pasme, stare do enega meseca, prodam. Telefon 031 864-383.
71
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku valega operateija
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
NOVI TEDNIK ŽE 69 LET. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 526-260.
69
ŽELITE dobrega čuvaja ali družinskega prijatelja? Naprodaj so rodovniški mladiči, pasme rottweiler. Telefon 041 538-534.	p
TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 604-443. 103 BURSKEGA kozla, za zakol ali nadaljnjo rejo, starega 5 let, prodam. Telefon 070 566-605.	136
KRAVO simentalko, po telitvi, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-316. 135 PRAŠIČE, mesni tip, od 30 kg naprej, prodam. Telefon 031 544-653. Š TELIČKO simentalko, 270 kg, pašno, eko reja, možen prevoz, prodam. Telefon 070 866-657.	144
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon 031 798-375. 145 BIKCA simentalca, težkega 220 kg, prodam. Telefon 070 946-635. l 10 RODOVNIŠKO kobilo haflinger, brejo 8 mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 318-144.	1312
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna rezervacija kolin in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, mesnate pasme, 80 do 100 kg, krmljene izključno z domačo hrano (drobljenec, trava, krompir), za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Savinjska dolina, telefon 031 523-748. 154
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 290
PRODAM
DOMAČI borovničevec in višnjevec prodam. Telefon 031 591-992, 041 210-119.
4305


Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje prvih 20 novih naročnikov.	http://www.oriflame.si
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 69 let
novi tednik
n
n
GOlWINSKAPOSMLAi
IN ODKUPI POSOJIL D04.000 EUR |
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiiie |
PE CELJE, Ul. XIV. divizija 14, =5 03/4257000	%
PE MARIBOR, Partizanska 34, o 02/23410 00	k
PE MURSKA SOBOTA, o Staneta Romam 10,02/521-3000 \
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenska 27, lOOO llaMjana Bf
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA	
JANI	
JELEN	
(1963 - 2014)	
Hvala vsem.	
Njegovi najdražji	
	151
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA POGLADIC
iz Lemberga 6 (13. 2. 1926 - 7. 1. 2014)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Špesovega doma Vojnik, kjer so lepo skrbeli in ji lajšali bolečine
v času njene težke bolezni. Hvala tudi gospodu Vicmanu in gospodu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, Rozmari Petek za lepe, tople poslovilne besede ter pogrebni službi Raj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
KONJSKI gnoj prodam ali zamenjam za seno. Telefon (03) 5728-325. 75 KROMPIR, ekološki, na Dobrovi pri Celju, prodam po 0,80 EUR/kg. Telefon 031 490-299.	112
80 kock sena prodam. Telefon 5770-240, 031 306-723.	129
OLUŠČENA orehova jedrca prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-177, 051 648-647.	134
KRMNI in jedilni krompir, sorte primura in sora, cena krmni krompir 0,15 EUR/ kg, jedilni krompir 0,40 EUR/kg, prodam. Informacije: Valentina, telefon 041 880-226, (03) 746-2900. n JABOLKA, sorte zlati delišes, jonagold, idared, breaburn, green smith in fuji kiku, jabolka so naprodaj v 15 kg zabojih, cena na zaboj je 7,50 EUR, prodam. Informacije: Valentina, telefon 041 880-226, (03) 746-2900. n SENO v kockah, okolica Šentjurja, prodam.
Telefon 041 641-333. 149 SENO v kvadratastih balah in okusen bel krompir prodam. Savinjska dolina, telefon 031 523-748.	154
OSTALO
PRODAm
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
astrologinja
0906430
rena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle)
ZAHVALA
V 21. letu nas je zapustil naš ljubljeni
LUKA ANDERLUH
iz Slatine v Rožni dolini 19 (1. 3. 1993 - 26. 12. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, za nesebično pomoč, podporo in besede vzpodbude ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred, pevkam skupine Mijav za lepo petje, pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve, za besede slovesa njegovim prijateljem in
ge. Marini Srebočan. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V neutolažljivi žalosti: vsi njegovi
ALU lestev, raztezna višina 13 m, ugodno prodam. Telefon 031 696-164. 4204 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 070 376-076.	p
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	2843
ZIMSKE gume 195-65, 15 col, 175-65, 14 col, trajno gorečo peč in peč za etažno centralno, prodam. Telefon 051 344245.	4202 KERAMIKA na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 041 617-220. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna. 16 OPEKO, 140 m2, betonsko, prodam po simbolični ceni. Razkrijete sami. Telefon 041 920-416. 97 TELICO, staro 15 mesecev, bukova drva, jabolčnik in kis prodam. Telefon (03) 5778-412. 87 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, domač krompir, bučno olje, prodamo. Telefon 041 445-315. p DRVA, rezana na 33 cm, prodamo. Nudimo prevoz, nahajamo se med Celjem in Žalcem. Telefon 041 399-654. 101 ŽARNI grob, komat 20/c in za kočijo Viktorija 1 prodam kompletno železje. Telefon 031 580-128. 60 NAPRAVO za hitro izdelavo kurilnih butar prodam. Telefon 031 611-745. 127 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece in štiri velike senene bale prodam. Telefon 041 645-266. 132 BIKCA simentalca, starega 14 dni, teličko simentalko, 130 kg in vino jurka, približno 200 l, prodam. Telefon 031 840-282. 137 OBJEKT, stari mlin z nekaj travnika, za vikend, gozd, 77 arov in seno, prodam. Telefon 041 766-216. 120
Zvezde nad zasneženo pokrajino in na zahodu planet, ki potuje po nebu pod zvezdo -
išči lepoto in našel jo boš! Ni daleč - nikoli ne bo daleč! (Sara Teasdale)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, žene, sestre in hčerke
BOJANKE LAH
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, sveče, denarno pomoč in tolažilne besede.
Vsi njeni najdražji
INVALIDSKI voziček in pralni stroj prodam.
Telefon 031 600-620. 138 DRVA, nacepljena, dolžine 33 cm, cena 220 EUR/4m, prodam. Informacije: Valentina, telefon 041 880-226, (03) 746-2900.	n
NOVO lovsko obleko za 100 EUR in podloženo lovsko bundo prodam za 50 EUR. Telefon 040 849-725.	p
KUPIM
KOBILO, brejo ali ne brejo in moped Tomos na tri prestave, kupim. Telefon 070 370-985.	7
HLODOVINO iglavcev, na panju ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 041 563-346.	87
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
41-letni urejen moški bi rad spoznal partnerko za skupno življenje. Telefon 070 702-876.	99
ZAPOSLITEV
A področju Celja iščem delo: pomoč starejšim osebam na domu. Telefon 041 444-961.	128
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. (J. N. S.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
DIMITRA ZAGORCA
iz Zagrada 108 a v Celju
se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot ali mu kako drugače izrazili svoje spoštovanje, zlasti družinam Mastnak iz Celja, Dramelj in Šentjurja, Zupanc Mastnak iz Žalca, Lorger iz Dramelj, Kovačič iz Šentjurja in Loyon iz Francije.
Marija Mastnak iz Celja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in babice
ANE STOJNŠEK
(1934 - 2013)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nas tolažili. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala KS Pristava, hvala pevcem in trobentaču.
Žalujoči: sinova Vlado in Zlatko, vnuki Izidor, Tomaž, Grega, vnukinja Laura ter ostalo sorodstvo
Ohranili jo bomo v lepem spominu
IŠČEMO delavko za pomoč v strežbi in v kuhinji. Zaželene delovne izkušnje v gostinstvu. Vikendi in prazniki so delovni. Pogoj: vozniški izpit in avto. Telefon 031 287-340. Gostinstvo Šmohor, Helena Perko, s. p., Šmohor 9, Laško.
L 4
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
PREMOG (tudi v vrečah) zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
OTROŠKE diatonične harmonike, velikost 270 do 300 mm, že od 700 EUR naprej. Eli, izdelovanje harmonik, Marjan Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, Šen-trupert, telefon 041 372-378. l 2 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976. 52
Poroke
Celje
Poročila sta se: Marta GOLOB iz Brdc nad Dobrno in Peter CAFUTA iz Lok.
Smrti
Celje
Umrli so: Ivanka ŽOLNIR iz Gorice pri Šmartnem, 92 let, Bernardika OMERZU ŠAVRIČ iz Celja, 94 let, Bogdan ROJC iz Dobrove, 53 let, Henrik SPREITZER iz Štor, 61 let, Ernest ZUPAN iz Prebolda, 79 let, Ivan KARO iz Laz pri Dramljah, 63 let, Alojz HENČIČ iz Žalca, 70 let, Stanko POLOVŠAK iz Velenja, 63 let, Vid HLADIN iz Planine pri Sevnici, 80 let, Marija SVETEC iz Ljubečne, 78 let, Avgust BREŽNIK iz Žalca, 73 let, Dmitar ZAGO-RAC iz Celja, 89 let, Hilda SANDA iz Štor, 70 let, Jožefa TISELJ iz Celja, 83 let, Bernardka BLAZINŠEK iz Šmartna v Rožni dolini, 74 let, Hedvika KOROŠEC iz Trnovelj pri Celju, 87 let, Štefanija JURHAR iz Pongra-ca, 69 let, Elizabeta HERIČ iz Šentjurja, 79 let, Marija BREZNIK iz Luč, 81 let, Silvestra HREN iz Pariželj, 76 let, Viktor KAMENIK iz Velenja, 81 let, Adolf KRAJNC iz Celja, 82 let, Marjan SEVER izCelja, 76 let, Franc BOM-BEK iz Štor, 57 let, Elizabeta ŠTEFANČIČ iz Celja, 72 let, Ludvik REGORŠEK s Polzele, 77 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Ana ŠPAN iz Do-ropolja, 81 let.
Žalec
Umrli so: Leopold KO-ŠTOMAJ iz Velike Pirešice, 83 let, Marta BRIŠNIK iz Prekope, 75 letm Frančišek RANČIGAJ z Gomilskega, 91 let, Marija MENČAK iz Pon-graca, 70 let, Apolonija GRIL iz Luč, 96 let.
Mozirje
Umrla je: Marija ŠPEH iz Krnice, 89 let.
Velenje
Umrli so: Jera JUTREŠA iz Laškega, 60 let, Antonija KRIVOGRAD iz Raven na Koroškem, 82 let, Ana OMERSA iz Kranja, 80 let, Marija ZALOŽNIK iz Šoštanja, 89 let, Radovan KOBILŠEK iz Rogaške Slatine, 62 let, Anton Adam PUŠNIK iz Šentjurja, 93 let, Matilda RETKO iz Ljubna(z Ljubnega), 85 let, Martin BOROVNIK iz Topol-šice, 84 let, Anton GRABNER iz Šoštanja, 79 let, Milena KALUDER iz Laškega, 57 let, Franc SKALE iz Šentjurja, 50 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK IMA DOMLj]
INFORMACIJE
27
Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Nič več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi brata in strica
AVGUSTA BREŽNIKA
iz Železnega 5 e (22. 4. 1940 - 27. 12. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom z Lopate in Železnega za darovano cvetje in sveče ter darove za orgle v cerkvi Galicija
v njegov spomin. Hvala tudi vsem, ki ste mu v času njegove bolezni pomagali in mu lajšali bolečine.
Brat Ivan z ženo ter nečaki Irena, Mateja in Marko z družinami
122
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner)
ZAHVALA
Prenehalo je biti srce našega dragega moža, ata, dedija in brata
IVANA ŠKORJE
iz Valentiničeve ulice v Laškem (14. 4. 1932 - 6. 1. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, stisk roke, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Petru Ivačiču iz ZD Laško in dr. Jožetu Škorji za ves trud in skrb v času njegove bolezni. Prisrčna hvala družinama Žikovšek-Maček za nesebično pomoč in podporo ter dr. Ivanu Platovnjaku za besede tolažbe in molitve. Hvala g. škofu dr. Jožefu Smeju za opravljen obred slovesa in mašo zadušnico ter g. nadžupniku in dekanu Roku Metličarju, g. kaplanu Klemnu Jagru, g. župniku Stanku Domanjku
ter bogoslovcem. Hvala g. Petru Ojsteršku za ganljive besede, zapisane v njegov spomin v župnijskem listu Martinova Lilija, govorniku g. Matjažu Piklu, g. Leonu Polancu za odigrano Tišino in MePZ Koral za tankočutno petje. Zahvaljujemo se tudi Komunali Laško in praporščakom.
Pogrešali ga bomo: žena Justina, hčerka Gabrijela in sin Lovrencij z družinama, bratje in sestre ter ostali sorodniki in prijatelji
L 9
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
SLAVICE SOTLAR
iz Belovega (1949 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, pomoč v težkih trenutkih ter spremstvo
na njeni zadnji poti. Hvala Manci Knez za odigrano žalostinko, gospe Magdi Žagar za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Mateja z družino in ostalo sorodstvo
L 8
Ker vemo, da si nekje, v zimskem snegu se iskriš, si v pomladni sapi vetra, sončni žarek v žitnem polju,
dežna kaplja na jesen, zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažariš, nikdar ne bomo sami.
ZAHVALA
Poslovil se je ati - najboljši prijatelj, dedi, pradedi, tast in stric
DOMINIK KRAMPERŠEK
iz Celja, Cesta na grad 17
(6. 11. 1928 - 28. 12. 2013)
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter izražena sožalja in tolažbo. Posebej hvala oskrbovalkam in dnevnemu centru Doma ob Savinji Celje, Domu starejših Lipa Štore in bolnišnici Topolšica. Lepa hvala gospe govornici Marini Srebočan, predstavnikom zveze borcev za nošenje prapora in pevcem za odpete pesmi. Hvala duhovniku Antonu Lavriču za spoštljivo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Veking za celotno slovo.
Žalujoča: hči Greta in vnuk Nejc z družino
108
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 75. letu me je zapustil življenjski sopotnik
OGRIZEK
iz Šentvida pri Grobelnem 28 (16. 1. 1939 - 6. 1. 2014)
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče, denar za sveče in svete maše. Posebna hvala Vinku Dečmanu in njegovi družini iz Močl, Šentvid za nesebično pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala družini Kolar iz Sp. Ponkvice, Šentvid, družini Rožman iz Šentvida, g. župniku Janezu Neradu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem Pevskega društva Šentvid, g. Urošu Kolarju za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu ter pogrebni službi Gekott iz Šmarja. Srčna hvala vsem.
Žalujoči: Franka in vsi njeni
148
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame,prababice, tašče in tete
IVANKE ŽOLNIR
roj. Štampe iz Gorice (26. 12. 1921 - 23. 12. 2013)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za obnovo orgel. Posebna zahvala Marici Cokan za opravljeno molitev, Marini Srebočan za govor ob grobu, cerkvenemu pevskemu zboru, župniku Janku Cigali za opravljen obred, zdravniku Andreju Žmavcu za vso skrb in vsem sosedom in sorodnikom za pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali
96
JOŽEF
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
RUDIJA KIKERJA
(17. 4. 1941 - 24. 12. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in tolažilne besede v težkih trenutkih.
Žalujoči njegovi najbližji
130
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nestrpen čakal več spomladi, ko breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik)
ZAHVALA
Dotrpel je zemeljske bolečine in odšel v večnost, kjer ni več trpljenja in ne bolečin naš dragi mož, ati in dedi
JOŽE SLAPNIK
iz Štor
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala vsem trem govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi v slovo in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi pogrebni
službi Morana in gasilcem GD Nazarje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Erna in hči Vesna z družino
98
Lastovke se bodo še vrnile, le tebe, dragi, več ne bo nazaj.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubljenega moža, ateka, dedija, brata, svaka in strica
TONETA PEŠAKA
z Velike Ravni 9, Nova Cerkev dolgoletnega učitelja in vodje podružničnih osnovnih šol Socka in Nova Cerkev
(12. 6. 1932 - 14. 12. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili neizmerno bolečino - vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo Moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev z zborovodjo Petrom Selčanom in Šaleškemu študentskemu oktetu za odpete žalostinke ter trobentaču za odigrano Ave Marijo, gospodu dekanu Alojzu Vicmanu iz Nove Cerkve, predsedniku Škofijske Karitas Celje Roku Metličarju in gospodu župniku Štefanu Hodniku iz Poljčan za sveto mašo in pogrebni obred. Topla zahvala govornikom, Benu Podergajsu, županu občine Vojnik, Majdi Rojc, ravnateljici OŠ Vojnik, in Roku Kadilniku, predsedniku Moškega pevskega zbora Nova Cerkev za ganljive besede slovesa. Hvala tudi ministrantom, pogrebni službi Raj in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti: žena Katica, sin Bogdan z ženo Jano, hčerka Alenka z možem Jankom, vnuka Miha in Jure ter bratje in sestri z družinami
114
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ZIDAR
ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, FASADER
-	M/Ž; VISOKA IN NIZKA GRADNJA, IZVAJANJE FASADERSKIH, TESARSKIH IN ŽELEZO-KRIVSKIH DEL., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2014; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE
ZIDAR, TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.1.2014; GP BELKO, SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, D.O.O., JAMOVA ULICA 2 A, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.1.2014; SGP OMERHODŽIČ, GRADBENO PODJETJE D.O.O., PRIJATELJEVA ULICA 16 A, 3000 CELJE VOZNIK VLAČILCA
VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI KOSOVO + ALBANIJA + EU, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; TRANSPARTNER, MEDNARODNI PREVOZI, D.O.O., CESTA NA DOBROVO 91, 3000 CELJE
VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV
STROJNIK TGM-VOZNIK KAMIONA - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, VOZNIK TOVORNJAKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH
GRADBENI DELAVEC PK - M/Ž; GRADBENA DELA IN POMOŽNA DELA., DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH
GRADBENI DELAVEC KV - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE, VZDRŽEVANJE ORODIJ, PREIZKUŠANJE ORODIJ, IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE, DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE MONTER PLINSKIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV
-	M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE BLAGAJNIK
BLAGAJNIK V OKVIRU PODROČJA CESTNI-NJENJE, V OKVIRU SLUŽBE ZA CESTNINJENJE IN PRODAJO NA LASTNIH PRODAJNIH MESTIH, V OKVIRU CESTNINSKEGA PODROČJA VRANSKO - M/Ž; VODENJE BLAGAJNE, ZARAČUNAVANJE CESTNINE IN PRODAJA ARTIKLOV, POSREDOVANJE INFORMACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC, DOLOČEN ČAS,
12 MESECEV, 16.1.2014; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI PIJAČE. DELO JE KOMBINIRANO NA NASLOVU: POPO-VIČEVA ULICA 24 IN ULICA MESTA GREWEN-BROICH 9, CELJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.1.2014; ADELINA STORITVE-TRGOVINA D.O.O. CELJE, NA OTOKU 8, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH KUPCIH. POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, BOLNICE, HOTELI ... PRODAJNI PROGRAM JE VIDEN
NA SPLETU WWW.VAFRA.SI, NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE REFERENT ZA PROMET
REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA
DELOVODJA-GRADBENI - M/Ž; VODENJE DEL IN ZAPOSLENIH NA GRADBIŠČIH, OBRAČUNI ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE
TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS INŽENIR GRADBENIŠTVA
GRADBENI INŽENIR - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA NA GRADBIŠČU, OBRAČUNI ..., NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
ODVETNIŠKI KANDIDAT
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO ODVETNIŠKEGA KANDIDATA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 22.1.2014; FEGUŠ MARJAN - ODVETNIK, PREŠERNOVA ULICA 23 A, 3000 CELJE ODVETNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2014; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVRNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU -VOŽNJA PO SLOVENIJI IN SRBIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.1.2014; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA-OKEN IN VRAT PO SLOVENIJI IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE
PRODAJALEC PO TELEFONU
TELEFONSKA PRODAJA - M/Ž; KONTAKTIRA-NJE S STRANKAMI IN ORGANIZACIJA SESTANKOV PO TELEFONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.1.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE GLAVNI KUHAR
GLAVNI KUHAR - M/Ž; VODENJE KUHINJE IN KUHANJE V SKLADU Z STRATEGIJO GOSTIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
PRODAJNI REFERENT
PRODAJNI REFERENT - M/Ž; PRODAJA, PREDSTAVITEV MEDICINSKEGA BLAGA PO BOLNIŠNICAH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.1.2014; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, TRNOVEC PRI DRAMLJAH 54 A, 3222 DRAMLJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOV. MOT. VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK NA RELACIJI SLO-HU-SK-UA-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VARILEC
VARILEC TIG DOMA IN V TUJINI- M/Ž - M/Ž; VARILEC TIG,CO2, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 22.1.2014; TOTAL MONT, MONTAŽA INDUSTIJ-SKIH STROJEV IN NAPRAV, NINO IVAČIČ S.P., SPODNJI GABERNIK 33, 3241 PODPLAT CEVAR
CEVAR -DELO DOMA IN V TUJINI M/Ž - M/Ž; CEVAR Z ZNANJEM IZOMETRIJE ALI KLJUČAVNIČAR Z IZKUŠNJAMI IZ CEVARIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 22.1.2014; TOTAL MONT, MONTAŽA INDUSTIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, NINO IVAČIČ S.P., SPODNJI GABERNIK 33, 3241 PODPLAT
TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
"TRŽNIK NA TERENU - M/Ž; ZARADI ŠIRJENJA PODJETJA IŠČEMO RESNE IN VZDRŽLJIVE TRŽNIKE ALI TRŽNICE, ZA TERENSKO DELO PO SLOVENIJI. DELA SE V VAŠEM IZBRANEM OKOLJU OD PODJETJA DO PODJETJA. PRIČAKUJEMO LASTEN PREVOZ, ODGOVORNOST PRI DELU, NUDIMO REDNO PLAČILO, VEZANO NA STIMULACIJO, POMOČ PRI UVAJANJU IN TERENSKEM DELU, DELO V MLADEM KOLEKTIVU, PRIDOBILI SI BOSTE VELIKO NOVEGA ZNANJA IN IZKUŠENJ NA PODROČJU PRODAJE. TRŽIJO SE OGLASNI PROSTORI NA JEDILNIH PODLOGAH V RAZNIH PICERIJAH PO SLOVENIJI. DELOVNI ČAS SI ORGANIZIRATE SAMI. PROSIMO RESNE IN DELA ŽELJNE, DA SE PRIJAVIJO NA NAŠ RAZPIS.", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.1.2014; MODEX, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CVETLIČNI HRIB 17, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKO - TESARSKA DELA, DELO NA GRADBIŠČU VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA, DELO NA VIŠINI; TUJINA (NEMČIJA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.1.2014; GRADBENIŠTVO GAJA, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 2 B, 3320 VELENJE MEHANIKI IN SERVISERJI MOTORNIH VOZIL IN KOLES
SAMOSTOJNI AVTOMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNI AVTOMEHANIK Z DELOVNIM IZKUŠNJAMI, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROMETU, D.O.O., METLEČE 10, 3325 ŠOŠTANJ OPERATER NA CNC-STROJU
KOVINARSTVO, CNC PROGRAMER/OPERATER - M/Ž; IZDELAVA CNC PROGRAMOV ZA STROJE: REZKALNI, ŽIČNA EROZIJA; POSLU-ŽEVANJE CNC STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA
POKLICI ZA PRIPRAVO TISKA
DTP OBLIKOVALEC ZA PRIPRAVO TEHNIČNE IN KOMERCIALNE DOKUMENTACIJE - M/Ž; PRIPRAVA TISKOVIN (LETAKOV, PLAKATOV, BROŠUR, PROSPEKTOV ITN.) ZA TISK, PRIPRAVA VIZUALNIH GRADIV ZA RAZLIČNE VRSTE TISKA (PAPIR, BLAGO, PLASTIKA ITN.), ADAPTACIJE TISKANIH OGLASOV NA RAZLIČNE DIMENZIJE, PRELOM TISKOVIN, IZBIRA MATERIALOV IN TEHNIKE TISKA GLEDE NA POTREBE IN POGOJE, OBLIKOVANJE ENOSTAVNEJŠIH GRADIV, PRIPRAVA NAVODIL ZA UPORABO, TEHNIČNIH LISTOV, PRIPRAVA RAZNE DOKUMENTACIJE (ZA POTREBE PROIZVODNJE, KOMERCIALE, RAZVOJA, ...), PRIPRAVA SEJMOV, VZDRŽEVANJE INTERNETNE STRANI (VSTAVLJANJE VSEBINE), SAMOSTOJNO DELO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.1.2014; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTRO-
KOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54,
3330 MOZIRJE
PRODAJALCI
PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, NEDOLOČEN ČAS, 17.1.2014; AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROMETU, D.O.O., METLEČE 10, 3325 ŠOŠTANJ TEHNIK ZA STROJNIŠTVO
VODJA DEL, VODJA MANJŠE SKUPINE POSLUŽEVALCEV STROJEV IN NAPRAV - M/ Ž; PREVZEMA DEL. ZADOLŽITVE OD VODJE POSLUŽEVALCEV STROJEV, RAZPOREJA IN USKLAJUJE DELO MED DELAVCI, PRIPRAVLJA STROJ, ORODJE, MATERIAL, IZBIRA PARAMETRE OBDELAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.1.2014; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE KOMERCIALIST NA TERENU
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU - PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH; POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI IPD. NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2014; VA-FRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
UE ŽALEC
ZIDARJI IPD.
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA ZIDAR
"KV ZIDAR, KV TESAR - M/Ž; ZIDANJE VSEH NAJZAHTEVNEJŠIH KONSTRUKCIJ, OPRAVLJANJE VSEH BETONERSKIH DEL, VZIDAVANJE IN VGRAJEVANJE RAZNIH ELEMENTOV, IZDELAVA OMETOV, IZOLACIJ IN FASAD, IZDELAVA OPAŽEV IN ŽELEZOKRIVSKIH DEL, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; SPLOŠNA GRADBENA DELA, DEJAN GROBELNIK S.P., GALICIJA 23 C, 3310 ŽALEC
"KV ZIDAR, KV TESAR - M/Ž; ZIDANJE VSEH NAJZAHTEVNEJŠIH KONSTRUKCIJ, OPRAVLJANJE VSEH BETONERSKIH DEL, VZIDAVANJE IN VGRAJEVANJU RAZNIH ELEMENTOV, IZDELAVA OMETOV, IZOLACIJ IN FASAD, IZDELAVA OPAŽEV IN ŽELEZOKRIVSKIH DEL, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; SPLOŠNA GRADBENA DELA, DEJAN GROBELNIK S.P., GALICIJA 23 C, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/ Ž; PREVOZ LESA, MANIPULACIJA LESA, SORTIRANJE LESA, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA FASADER
FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASA-DERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA MESAR
MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2014; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC PEK KRUHA IN PECIVA
PEK - M/Ž; PRIPRAVA TESTA (MEŠALNICA), ROČNO IN STROJNO OBLIKOVANJE IZDELKOV, KOORDINACIJA IZDELKOV MED VZHAJALNIMI KOMORAMI IN PEČMI, PEKA IZDELKOV NA ETAŽNIH IN ROTO PEČEH, NEDOLOČEN ČAS, 25.1.2014; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROMETNIK
PROMETNIK, TRANSPORTNI KOMERCIALIST - M/Ž; RAZPOREJANJE VOZNEGA PARKA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVE ANALIZ, VNOSI PODATKOV, NEDOLOČEN ČAS, 17.1.2014; FERME, PREVOZNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LIMOVCE 7, 1222 TROJANE
KOMERCIALIST NA TERENU
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; KANDIDAT BO OPRAVLJAL DELO PRODAJALCA NA TERENU NA NJEGOVEM OBMOČJU. PRODAJAL BO SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH. POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI ITD., NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
KINO
Spored od 16. 1. do 22. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
47 Ronin - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 petek, sobota: 20.15, 22.40 Ameriške prevare - drama, kriminalni sobota: 19.30 Dragulji - v živo nedelja: 16.00
Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 sobota: 13.50, 17.30 nedelja: 14.20
Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 Hobit: Smaugova pušča - pustolovski, 3D od četrtka do srede: 17.30 Jelenček Niko 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.45, 15.30 Paranormalno - grozljivka četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20
petek: 16.20, 22.50 sobota: 15.50, 22.50 Reševanje Gospoda Banksa - biografska komična drama od četrtka do srede: 17.40 Skrivnostno življenje Walterja Mittyja - pustolovska komedija
od četrtka do srede: 15.15, 19.15
Sovražnik pred vrati - akcijski triler
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota: 15.40, 22.10 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina sobota, nedelja: 13.30 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina, 3D od četrtka do srede: 17.15 Volk z Wall Streeta: drama, triler
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 19.30, 20.45
petek, sobota: 16.00, 19.30, 20.45
ČETRTEK, PETEK, SOBOTA in NEDELJA
18.00 Adelino življenje - romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Smrkci 2 - igrano-animi-rana pustolovščina, sinh. 20.00 Čefurji, raus - komična drama
20.30 Gravitacija - znanstvenofantastična drama SOBOTA
18.00 Smrkci 2 - igrano-animi-rana pustolovščina, sinh. 19.00 Čefurji, raus - komična drama
20.00 Gravitacija - znanstvenofantastična drama NEDELJA
16.00 Smrkci 2 - igrano-animi-rana pustolovščina, sinh. 18.00 Gravitacija - znanstvenofantastična drama 20.00 Čefurji, raus - komična drama
PONEDELJEK
20.00 Adelino življenje - biografska drama
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
XX
PRIREDITVE
ČETRTEK, 16. 1.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
13.00 Muzej usnjarstva Slovenije Šoštanj
Katalogi proizvajalcev strojne opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo
odprtje razstave
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Po pravljici diši 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Etika življenja
predstavitev knjige Eberharda Schockenhoffa
19.00 Knjižnica Laško
Lokalna oskrba je dobra izbira
predava Mojca Krivec v okviru projekta Živeti zdravo
19.19 Mestna knjižnica Velenje Z dojenčkom po Novi Zelandiji
predavata Tina Ravnikar in Eva Gostenčnik
19.30 Glasbena šola Celje_
Kvintet Energico
koncert, Katarina Lotrič, klavir; Mojca Fortin, violina; Gea Pantner Volfand, viola in Miha Firšt, kontrabas
20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam
PETEK, 17. 1.
17.00 Center starejših, Hiša generacij Laško Islandija
potopisno predavanje Vinka Šeška
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest
odprtje mednarodnega festivala tolkalnih skupin in koncert Odaiko, Španija
18.00 Kulturni center Laško
Akademski slikar Gregor Pratnekar
odprtje razstave
18.30 Dom sv. Jožefa Celje MPS Šentjurski fantje (Grosuplje na Dolenjskem)
božični koncert
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Meksikajnarji IV
predstavitev stripa in pogovor
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
izven abonmaja
19.30 PoŠ Prevorje_
Anin večer
dramska skupina DUPŠ Slovenije; Zgodba o mavričnih ljudeh
19.30 Dvorana Centra Nova Velenje
Nuška Drašček Rojko
koncert z najlepšimi muzikali
SOBOTA, 18. 1.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbena sobotnica
zimska glasbena pravljica z dijaki predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje-Center
10.00 SLG Celje_
Ela Peroci: Muca Copatarica
abonmajček Dopoldanski in izven
VODNIK
29
10.30 Dom kulture Velenje
Učenje s čarovnijo
čarovniška predstava
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica
1001 pravljica
lutkovna predstava za otroke; gostuje: Lutkovno gledališče Zajec, Ljubljana
17.00 SLG Celje_
Ela Peroci: Muca Copatarica
abonmajček Popoldanski
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
BUMfest
SToP - Slovenski tolkalni projekt & friends, Slovenija
18.00 Študentski klub mladih Šentjur
Srednja Amerika
potopisno predavanje Aljaža Kolarja
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Krčmarica Mirandolina
komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje
20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop
sprehod po Brodwayu z vokalistko Nuško Drašček Rojko in z glasbeniki Hiše kulture Celje
20.00 Terme Dobrna Rojen v jugi
monokomedija s Perico Jerkovičem
20.30 Špital za prjatle Celje
Duo Aritmija (kitarski duet)
koncert
PONEDELJEK, 20. 1.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Barbara Celjska
predava Rolanda Fugger Germadnik v okviru Univerze za III. življensko obdobje
17.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev violine in violončela
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Ezoterična astrologija
predstavitev knjige Alice A. Bailley; predava Pavel Loc
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sleparja v krilu
žlahtna komedija 2013, SLG Celje, za Ponedeljkov abonma in izven
19.30 Mestni kino Metropol Prasanna (Indija)
koncert; džjezz do it
TOREK, 21. 1.
22.00 Celjski mladinski center
Hamo & Tribute 2 Love in The Dreams
skupni koncert skupin
NEDELJA, 19. 1.
11.00 Citycenter Celje
Plastenka Nevenka
pravljične urice v otroškem parku Džungla
15.00 Dom sv. Jožefa Celje
Sprejem Slomškovih relikvij z ekumensko molitvijo in akademijo na čast sv. Cirilu in Metodu
slovesnost v cerkvi bo vodil škof Stanislav Lipovšek
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest
Human dong - Avs/nem/ Srb
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
16.00 Koncerrtna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od od 5. do 8. razreda
16.30 Osnovna šola Zreče
Cvetko in čudoviti zimski dan
ura pravljic 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripoveduje Romana Bonno
18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Disleksija - specifična motnja branja, kako pomagati?
predavanje za starše; predava Milena Košak Babuder
18.00 Knjižnica Šentjur Irska
potopisno predavanje Damjana Končnika
18.00 Glasbena šola Velenje Koncert tolkalcev
19.19 Mestna knjižnica Velenje Srečanje rodoslovne skupine Velenje
vodi Marija Skrt
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sleparja v krilu
žlahtna komedija 2013, SLG Celje, za torkov abonma in izven
SREDA, 22. 1.
13.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Zvezdna proga - razstava o holokavstu
odprtje gostujoče razstave; gostovanje Mariborske knjižnice in Sinagoge Maribor
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ljubezen, kot zimski plašč
glasbena predstava; nastopajo Dijaki Gimnazije Celje - Center
17.00 Savinova hiša Žalec
Avtoportret v zahodnem slikarstvu
predava Alenka Domjan
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
pripoveduje Edita Prah Šincek
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Kohnsteini in Singerji - mariborske žrtve holokavsta
predavanje Borisa Hajdinjaka ob razstavi Zvezdna proga
18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Javna produkcija 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Odisej sem, Itaka dom je moj sončni
predstavitev knjige Boruta Koruna; z avtorjem se bo pogovarjala Milena Ževart
Društva vabijo
SOBOTA, 18. 1.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
PONEDELJEK, 20. 1.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito Jevnikar
16.00 Hiša integrativne medicine Bioterapija po metodi Zdenka Domančiča
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
TOREK, 21. 1.
21.00 eMCe plac Velenje
Klubski večer
22.00 eMCe plac Velenje_
Tombola
družabni večer ob igranju tombole
Dobrodelne prireditve
PETEK, 17. 1.
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Ana ferme in Big band Šmarje pri Jelšah
dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen šolskemu skladu Šolskega centra Rogaška Slatina
SOBOTA, 18. 1.
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Vlado Kreslin
dobrodelni koncert Linos kluba Rogaška
Razstave
Osrednja knjižnica Celje:
razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; razstava Solnograških jaslic, do sredine januarja
Likovni salon Celje: razstava Momu & No Es, do 24. 1.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Pesmi v zraku, do 24. 1.
Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Tine Orel - ob stoletnici rojstva, do 10. 2.; Zvezdna proga - razstava o holokavstu, do 28. 2.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zojini metulji Emi Vega iz Ljubljane, do 18. 1.
Kvartirna hiša Celje: razstava Celjska folklorna skupina skozi čas - 40 let ohranjanja plesnega izročila, do 3. 2.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 30. 1.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 1.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica
zvočne slike kulture
B^eNjEHill p
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
■n \
r.adio.c.elip
www.radiocelje.
41 ^
Galerija Velenje: skupinska razstava Akt Pornografija Umetnost Kič, do 27. 1.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje
-	Center.
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI

Preberite aktualno ponudbo!
Pasivna hiša_
Ste pred gradnjo hiše in želite zgraditi topJotno učinkovito hišo, ki bo povzročala le minimalne stroške ogrevanja? Potem je pasivna hiša prava izbira. Zgrajena je na poseben način in z uporabo najbolj toplotno izolativnega materiala, ki omogoča, da objekt ne porabi več kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter letno za ogrevanje. Zmanjšanje toplotnih izgub dosežemo z različnimi tehničnimi rešitvami in upoštevanjem predpisanih konstrukcijskih kriterijev.
Orientacija
Pasivna hiša mora maksimalno izkoriščati energijo sonca, kar dosežemo tako, da objekt umestimo na južno orientirano zemljišče. Upoštevati moramo tudi, da je objekt primerno oddaljen od drugih objektov in dreves, predvsem od iglavcev.
Okna in vrata
Vgrajujemo samo okna in vrata z nizko toplotno prevodnostjo in visokim faktorjem prepuščanja sončnega sevanja. Najpogosteje se za to uporabljajo okna in vrata s trojno zasteklitvijo.
Oblika zgradbe
Pasivna hiša mora imeti enostavno in kompaktno obliko. Prostore, v katerih bivamo in v katerih preživimo več časa, ki imajo veliko steklenih površin, obrnemo proti jugu, druge pomožne prostore, na primer z manjšimi okni, pa obrnemo proti severu.
toplote, zato mu moramo posvetiti največ pozornosti. Pasivna hiša je zato obložena s toplotno izolacijskim materialom, ki zagotavlja nizke toplotne prevodnosti, kot sta na primer ekspandirani polistiren, kamena volna...
Zrakotesnost
Zunanji ovoj zgradbe
Fasadni ovoj predstavlja največjo površino objekta, skozi katerega se izgublja največ
Fasadni ovoj pasivne hiše mora biti tudi zrakotesen, kar pomeni da ni nenadzorovanega prezračevanja. Če poenostavimo, to pomeni, da fasada nima toplotnih mostov, špranj in nezapolnjenih fug.
Prezračevanje - rekuperacija
Gre za sistem nadzorovanega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in oddajanjem te toplote hladnemu svežemu zraku.
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, pokličite:
031 692-860
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
Prihranek in udobnost bivanja pri Pasivni hiši _
Pasivna hiša tako pozimi kot poled omogoča enakomerno in udobno temperaturo brez uporabe običajnega ogrevalnega oz. klimatskega sistema. Izraba obstoječe toplote sončnega sevanja skozi okna ter oddajanje toplote aparatov in stanovalcev popolnoma zadostuje, kajti potrebna toplotna energija pri pasivni hiši znaša samo 10 % potrebe običajne hiše.
Optimalna energijska poraba
Iz tega sledi, da letna potreba po ogrevanju ne presega 15 kWh/m2a - skupna potreba po energiji vključno s segrevanjem vode in električno energijo za gospodinjstvo je manjša od 120 kWh/m2a. Ogrevalna obremenitev pasivne hiše ne presega 10 W/m2, tako znaša ogrevalna obremenitev 30 m2 velike sobe okrog 300 va-
tov - za primerjavo: ogrevalni učinek čajne lučke znaša 30 vatov. Torej 10 čajnih lučk zadostuje za ogrevanje 30 m2 pasivne hiše. Ta izjemen prihranek temelji na dveh osnovnih načelih, preprečevanju izgub toplote in optimizaciji pridobivanja toplote.
I
m
Povečanje udobja
Zaradi visoke izolacije ostane toplota v hiši, vse površine v okolici so enakomerno tople. S tem v pasivni hiši ni asimetrično-sti izžarevanja (sevanja) iz zunanjih sten in tako ne pride do prepiha. Vročina poleti ne prodre v notranjost, kar preprečuje pregrevanje. Tako je v pasivni hiši čez vse leto enakomerno prijetna klima, kar stanovalcem zagotavlja visoko stopnjo udobja. Poleg tega uporabljajo pasivne hiše zelo učinkovite prezračevalne naprave, ki preventivno preprečujejo nastajanje plesni, prahu in alergij.
Prihranek stroškov in varstvo okolja
Z 90-odstotnim prihrankom energije pri pasivni hiši se zmanjšajo stroški ogrevanja in s tem tudi izpusti C02 - v primerja-
vi z običajno gradnjo hiše. Gradnja energijsko učinkovite pasivne hiše prispeva k varstvu okolja in s tem ščiti nosilne energijske vire, kot so nafta in plin.
Za konstrukcijo oken za pasivne hiše so bistvena naslednja načela:
visokoizolacijska zasteklitev, visokoizo-lacijski okvir, termično optimiran robni spoj in strokovna, termično optimirana vgradnja.
VSI NAŠI MOJSTRI
31
P^iuosiife sL nxrfJwiföeJ
Matis pohištvo v bivšem salonu Garant Polzela
Nudimo vse za opremo vašega doma.
Feel the difference!
I jedilniške mize in stoli • spalnice predsobe * kosovno pohištvo
dnevne sobe * otroške sobe
sedežne garniture |
SPtaiaiA)
-sončne elektrarne na ključ
-ostrešja	-gradbeništvo
-	krovsko kleparska delu -fasaderstw
-	polaganje vseh kritin ■ fotovoltaika
e-mail: mocnik-jsm.doo@siol.net GSM: 041 319492
Občutite razliko v kvaliteti in cen
Specialist za strehe že 3 0 leti
FASA
040 42 73 11
davor zagožen
ISLIKOPLE
tel./fax:03 705 33 44 www.sllkopleskarstvo.eu i nf o@sl i ko p les ka rstvo. e u
'mmmmmU

MEGAMOMT KouačiC rf o o , Kolodvorska ulica 2,3230
S uho montažne graanje ^ictiaui/,
Suh.
<
slikopleskarska deta.
slataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/1 GROBO!/, DELO BREZPLAČNO!

■ GTROGBPlflSimn
PRASIMO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uu uuuu. stroj ep lastLka.sl
OGRAJA, Kt UGAJA
Shuietstuoj
MtMf>i MmijielifWijiis.p
SEfil/IS *P/10Dflj/i 'AKCIJE!
IBIS

6M. 011693 m
(puiin: nn ectroj^iunil am
HlUflttl» »IP* lih J
080 23 02
OGRAJE Kočevar
www.ograje.com
ntfUUf KOteVAfl D O o lowirrirtlut n c 3312 PfM»vJ Tel. 03 570 12 21. Gsnr 051 624 207 BiloO-ogral® corn
Mgjitw, .Jadran»» 2?
t
V
ASFALT
asfalt kovač o.o.o.. Planina pni Sevnici 47 A, 32s5 planina pri sevnici
+386 3 7491 031 +38G 3 7491 032 ASFALT.KOVAC9SldL.NET
Prehransko dopolnilo
pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,.

FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; WMW.center2clravja.net; prodaj3@icenterzdravja.net; tel. 01/568 40 91
VSE NA ENEM MESTU
tiü&y
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
rtULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
?MLj[k! SERVK FLIkCA
U£, M. (jrtvtnirrtiük 9,
Nm/tt vos, 3000 Celje
Tel.: 011 m 0Z1
>LNI fEfcVK IN VINJENI
foti -pet.; odX.	od rt. do- ure; soir.: od f. dfr^. ure
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668------
-tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
.V
2m strešnih cevi VI\M PODARIMO
prt zamenjat/t strešne kritine.
_______E STRANKE
V OPTIKI TLR2AN VA1
- STROKOVNI PREGLE D VIDA ZA OČALA
*	kvalitetna stekla im oxvihje ZA korekcijska očala
*	STHOKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
*	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
*	Čistila za kontaktne leSe
*	sončna očala priznanih proizvajalcev
<Ptikk
MARJAN TERŽAN. s.p. Mariborska 54 p p. 1013, 31 OZ CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-36-01
□£LWl^ČAS^ejavmkijoda00-lS.0qLsobota od Bj0-I2.0j)
10% popusta ob nflfcüp«
-k korekcijskih in sončnih očal
- lasten r4rkirni prostofi za stbanke optike -
Lepotni center BarbaraMena&r~ 041/675-
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salom, kjer so vam na volja številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni
imiicimmumsAmifACAmsp umiSMmi320Sm
32
ZANIMIVOSTI
Katalonka v Celju, Helena Boada Xairo
Izbranka Jake Lakoviča nova članica ŽKK Athlete - Model že pri 16 letih
Vse je res, kar so doslej govorili in pisali o njej. Španka je zelo prijazna, duhovita, ves čas nasmejana in vesela. Tudi lepa in prikupna, četudi oznojena po vadbi. Še vedno pa ne govori slovensko. Razume sicer skoraj vsako besedo.
»A z jezika mi ne steče. Težavno je. Obenem me je kar sram. Z Jako sva namreč skupaj že šest let,« začne pogovor in usta se ji razlezejo v širok nasmeh. Leta 2007 je spoznala Jako Lakoviča, ko je igral za Barcelono. Še zdaj je hvaležna soigralki Miljani Mu-sovič, ki ju je predstavila. Štiri mesece njeni starši niso vedeli, da se je zaljubila. Potem je očeta »novica« doletela zaradi poznanstva z zdravnikom košarkarjev Barcelone. Z devet let starejšim slovenskim reprezentantom še nista poročena. »Saj me tudi še zasnubil ni,« je odvrnila, a teme ni zaključila. »Tudi zaročena nisva, toda jasno je, da se bova poročila, le čas si morava najti ...« Prvi priimek (Boada) ima po očetu, drugega (Xairo) po mami.
Obraz za naslovnice
Helena je visoka, postavna. Še nepolnoletna je snemala reklame, bila manekenka na modnih revijah. »Fotografirali so me za revije in kataloge. Od 16. do 22. leta sem še imela čas za to, potem ga je
zaradi študija in igranja košarke zmanjkalo,« je pripovedovala v dvorani Gimnazije Celje - Center po prvem treningu s celjsko ekipo. Začela je v domačem klubu v Olesi, kraju severno od Barcelone, oddaljenem 20 minut. Igrala je tudi v Pamploni za Obenaso.
V	prejšnji sezoni je oblekla dres Domžal. V rednem delu je imela povprečje dobrih 25 točk na tekmo, v ligi za prvaka pa 21. Ko je pred dobrim letom prvič zaigrala proti Celjankam, je nasula 31 točk, polovico dosežka svoje ekipe. Lani je morala siliti proti košu in skušala zadevati. Pri At-hleteu bo imela drugačno vlogo, razbremenila bo organizatorke igre in razigravala soigralke. Zaradi poškodb Abramovičeve in Potočnikove, a tudi Jamesove je bila klubska poteza logična.
Za Celje, za Slovenijo
»Po poletju nisem imela ekipe. Odpotovala sem z Jako v Avellino.
V	Italiji nato nisem našla kluba zase, bilo je pozno, oktobra. V Celju bom do konca sezone, potem bomo videli. Precej ali skoraj vse bo odvisno od Jake. Vsekakor se bom morala prilagoditi miselnosti celjske ekipe. Athlete meri na obe domači lovoriki in tudi na visoka mesta v Jadranski ligi, torej na vsaki tekmi cilja na zmago.« Ob smehu, znova, Helena prizna, da
Helena Boada Xairo, kmalu tudi Lakovič
bi rada igrala za Athlete tako dobro, kot je nekajkrat igrala proti njemu. V soboto so Celjanke ob njeni pomoči slavile na derbi-ju v Kranju in prevzele vodstvo na lestvici slovenske lige ... V Ljubljano jo je nato odpeljal bo-
doči tast. V Celju se je sicer že nastanila, včeraj zvečer pa je v Beogradu odigrala tekmo mednarodne regionalne lige. Lani je prejela slovensko državljanstvo in bo imela letos pravico nastopa za slovensko reprezentanco v kvali-
fikacijah za nastop na evropskem prvenstvu.
Jaka, Magic, Messi
Lani je Helena, ki bo čez dva meseca dopolnila 27 let, v Mariboru končala študij industrijskega inženiringa. Ni je oviral EuroBasket v Sloveniji, čeprav si je s svojim očetom in z družino Lakovič ogledala vse tekme slovenske reprezentance v Celju in Ljubljani. »Najboljši slovenski košarkar razen Jake? Goran Dragič in Zoran Dragič. Ampak Jaka je zame prvi!« In znova so se zasvetili beli zobje. Med košarkarji je na prvo mesto postavila Earvi-na Magica Johnsona, čeprav se zaveda, da je bila med njegovim viškom še otrok. Zato je omenila še Kobeja Bryanta, LeBrona Jamesa in Chrisa Paula. Ničkolikokrat je bila na Nou Campu, najlepše je bilo na el clasicu, ko je Bar^a slavila z 2:0. Messi, Xavi, Iniesta, to je njen vrstni red, logično. »Rokomet? Bila sem v Blaugrani, bil je španski derbi. Z Realom? Da, Ciudad Real, hvala. Noro vzdušje!« Da se bo treba naučiti kuhati, se zaveda. Želi si pripraviti ričet. Recept že ima, a skuhala ga še ni. Nihče se ne bo pritoževal, če poleti ne bo našla kluba izven Slovenije in bo tudi v naslednji sezoni članica Athletea.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
ostale
stran 34
Št. 3 (jf 16.1.2014
Živalska policija proti mučiteljem
stran 51
PORTRET
Romantično slovansko dušico ujel Kozjanec
Za ukrajinsko profesorico klavirja je Slovenija pravljična dežela
»Mislim, da ne bom povedala nič novega kot drugi prišleki, če rečem, da me je Slovenija začarala.« Tako Larysa Kocherova iz ukrajinskega mesta Lvov opisuje občutke ob prvem obisku naše države leta 2006. Ko zdaj gleda nazaj, še bolj trdno verjame, da življenje prisluhne človekovim željam in mu na pot pošlje to, po čemer hrepeni. Že tri leta kasneje je mlada profesorica klavirja v Ukrajini pri skupnih prijateljih spoznala sedanjega moža. Leta 2010 sta se poročila in si svoj dom najprej ustvarila v Rogatcu, zdaj pa gnezdece spletata v Štorah.
Odločitev, da zapusti domo- šček srca, košček duše res
vino, je po njenem prepričanju težka za vsakega človeka, ki se sooči s tem vprašanjem. Morda je bilo njej še težje, ker je edinka in ima ogromno prijateljev, s katerimi si je blizu vse od otroštva, pri čemer so med sabo povezani kot bratje in sestre. Po drugi strani pa čuti, da umetnik nikdar nima svoje domovine. »Ko-
pustiš v svoji deželi. Če želiš del sebe, to, v čemer si dober, deliti z drugimi, je normalno, da greš tudi izven meja.« Kot zanimivost omeni, da je na primer tudi poljski skladatelj Frederic Chopin vse svoje življenje živel v Franciji, a je kljub temu želel, da po smrti njegovo srce prepeljejo domov.
Birokracija za dobrodošlico
Začetek na tujih tleh je bil za glasbenico težak predvsem zaradi drugačne mentalitete ljudi. Si je pa prizadevala, da bi se kljub izkušnjam, ki so jih prinesla leta življenja v drugi državi, lahko prilagodila, se zlila v novo okolje in ga sprejela za svoje. Preglavice ji je povzročal tudi jezik. Danes se pošali, da je bila kot kužek. Vse je razumela, le povedati ni mogla, kar je hotela. Ker tudi njen mož ni znal rusko, sta potrebovala približno tri mesece skupnega življenja, da sta se sporazumela do te mere, da so njene besede dobile pravi pomen. Kot osebi, ki je bila v domovini
»Za človeka je najpomembneje, da ima dovolj za preživetje. Seveda pa si vsak želi nekaj več. Sama sem zadovoljna z malim. V Ukrajini sem na mesec zaslužila okoli 300 evrov. To se sliši malo, vendar sem za stroške svojega stanovanja odštela pozimi največ 30 evrov. Čeprav so v Sloveniji plače višje, so stroški prav tako nesorazmerno večji. Kot slišim od domačih, je življenje tudi v Ukrajini zdaj težje, vendar tudi v Sloveniji časi niso lahki. Mislim, da trenutno nikjer ni rožnato. Zato moramo pomisliti, kaj lahko sami storimo, da nam bo lepše.«
polno zaposlena, ji je bilo na začetku težko živeti brez priložnosti za samouresničeva-nje, nekako obstati na enem mestu. Da bi našla zaposlitev,
»Med mojimi prijatelji so tako Slovenci, Srbi, Makedonci kot Arabci, moja poročna priča je na primer iz Sirije. Ljudi nikdar ne delim glede na njihovo etnično pripadnost. Vsak človek v sebi nosi nekaj zanimivega in lepo je, če lahko spoznaš njegov
v • v • f • •	r~w	• v • f • •
naan življenja. Za moje življenje velja, da mi tako v domovini kot tudi zdaj v Sloveniji nasproti prihajajo le dobri ljudje.«
Larysa Kocherova pravi, da se ni nikoli obremenjevala s tem, ali bo živela v tujini ali doma. Ko se je ponudila možnost, da se preseli, jo je sprejela kot darilo. Vse se je zgodilo samo od sebe.
je morala nostrificirati diplomo. Zapleteni postopki in strokovni izpit pa so bili za mlado družino z eno plačo tudi velik finančni zalogaj.
Povezuje nas slovanska duša
Slovence in Ukrajince po njenih besedah povezuje lirična slovanska duša. Za oba naroda je značilno, da rada pojeta, se veselita, iskreno pogovarjata. Skozi svoje oči pa opaža, da Slovenci poleg prizadevanja za urejen dom in srečno družino to podobo zelo radi pokažemo tudi navzven. Ukrajinci več pozornosti posvečajo medsebojnemu druženju. Sogovornici se ne bi zdelo prav nič nenavadno, če bi se nekdo sredi noči povabil na obisk. V njeni domovini nihče ne vpraša, če je pozna ura, če je trenutek primeren ali ne. Kaj pa Slovenci? Larysa meni, da se zelo obremenjujemo z nenapisanimi pravili in s tem, kaj bodo o nas rekli drugi.
Mame so zakon
Še ena od značilnosti, ki jih opaža med Slovenci, je, da so moški zelo navezani na svoje matere in da je za sina najpomembnejše njihovo mnenje. Čeprav je lepo, da otroci spoštujejo svoje mame, je lahko, ko človek odraste, prevelika navezanost včasih tudi breme, ugotavlja sogovornica. »Ko se v Ukrajini mladoporočenca drug
drugemu zaobljubita, jima starši na srce položijo, da je najpomembnejše spoštovanje drug drugega in da največ šteje mnenje moža oziroma žene. S to kulturno razliko sva se morala naučiti živeti tudi midva z možem,« pojasni. Ji pa največ pomenijo prav trenutki, ki jih preživi ob svojem partnerju, v njunem domu. Sreča v družinskem življenju ji, tako pravi, zagotavlja ravnovesje med njeno bolj svobodno, umetniško dušo in realnejšim, nekoliko bolj umirjenim moževim pogledom na svet.
Živeti za glasbo in od nje
Nikoli ji ni bilo žal, da je postala profesorica klavirja. Glasbo, ki govori univerzalen jezik, ima neizmerno rada. To, da si lahko denar služi z dejavnostjo, ki ji je pri srcu, je po njenih besedah velika sreča. To se izkaže tudi, kadar je utrujena, kadar se slabo počuti ali je slabe volje. Po prvih nekaj minutah poučevanja učencev, igranja klavirja, dirigiranja ali petja v zboru pozabi na težave. Še posebej rada spremlja pomen besedila v različnih slovanskih jezikih, ki jih govori. Poleg maternega jezika pozna še slovenščino in poljščino, prav tako tudi nekaj hrvaških besed.
Multikulturni preplet
Skrbno neguje tudi svoje navade, svojo kulturo. Pred časom se je v ruskem centru v Ljubljani začela posvečati bizantinskemu načinu risanja ikon. Ker v Sloveniji ni ruske pravoslavne cerkve, se je vključila v srbsko pravoslavno društvo. Ob dnevu neodvisnosti Ukrajine v čast svoji državi rada obleče narodno nošo, četudi zraven nosi kavbojke ali moderno krilo. Ob božiču ali veliki noči v svoj dom prenaša tradicijo iz domovine, med njenimi in moževimi navadami pa tako nastane zanimiva kombinacija, ki obogati oba. Na Celjskem ima sicer veliko znancev, ki so se preselili iz Rusije ali Ukrajine. Skupaj pokramljajo, se odpravijo na sprehod ... Prijateljstvo, ki je zanjo najvišja stopnja ljubezni, pa po njenem mnenju vzklije, ko predano druženje in sodelovanje neguješ vrsto let. Je torej bolj redko, a zato toliko bolj dragoceno.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
»Težko primerjam kakovost življenja med obema državama. Vsaka ima svoje prednosti. Zdaj sem se seveda navadila na Slovenijo, saj sem tu že tri leta in pol. Ko sem še živela v Ukrajini, sem bila mlajša, bolj romantična, neobremenjena. Mladina se ne ubada toliko s težavami, ki jih čutijo starejši, ne dotika se toliko tal, živi bolj v oblakih. Ko zdaj govorim s starši, mi rečejo, naj jih ne sprašujem o trenutnem dogajanju v državi, in res jih ne. Politika je politika, jaz pa sem človek umetnosti.«
Ženska številnih idej
Larysa je diplomirala in magistrirala na nacionalni glasbeni akademiji v mestu Lvov. Pokrajina, katere del je omenjeno mesto, ima površino celotne Slovenije. Zelo rada tudi poje. Že v domovini se je posvečala študiju solo petja, ki ga nadaljuje tudi pri nas. Lani je prejela prvo nagrado na Festivalu ruskih romanc. Njeno delo poleg poučevanja v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev v Šentjurju zajema še pomoč pevskim zborom, pripravljanje klavirskih recitalov. Zasnovala je tudi priročnik za mlade glasbenike. Sicer pa rada kuha, bere, se uči jezikov, navdušuje jo zeliščarstvo. »Zase rečem, da sem človek tisoč in ene ideje. Vseh ne morem uresničiti, nekaj pa mi jih vendarle uspe. To smo umetniki. Ves čas iščemo nove izzive. Če bi obstali na istem mestu, bi izgubili žar v sebi.«
34
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
»Nekateri starši enostavno ne zmorejo vzgajati svojega otroka, mu nuditi tistega, kar potrebuje. In takšni tudi ne dovolijo, da bi jim kdo pomagal. Potem pride tisto najhujše, ko jim vzamejo otroka. Takrat jih povsem razgalijo, na dan pridejo težave na primer alkoholizma ali nasilja. Seveda so jezni, najprej na državno ustanovo, potem na delavko, ki je morala to izvesti, zatem pa jezo preusmerijo na rejnike,« pravi Olga Arbajter, ki se ji sicer s hudimi grožnjami na srečo še ni bilo treba soočiti, je pa bila že deležna kakšnega jeznega telefonskega klica.
Življenje 17-letnice in 16-letnika v družini Arbajter je takšno kot v vseh družinah, med drugim skrbita tudi «
za gospodinjska opravila. Njuni identiteti sicer ostajata skriti, saj še nista polnoletna. Sinova Olge in Vinka Olga in Vinko Arbajter z Olgino materjo Jožico Drame Gorenak. Tudi ona je bila rejnica in z veseljem pove, sta medtem že odrasla, starejši si je že uredil svoje gnezdo, od doma se bo kmalu poslovil tudi mlajši. da marsikdo od otrok še danes rad pride na obisk.
Družina kot vse ostale
Otroci brez staršev ali z neurejenimi družinskimi razmerami nov dom najdejo pri rejnikih
Olga in Vinko Arbajter s Svetega Štefana sta pred približno desetletjem v časopisu prebrala prispevek o deklici s hudo bolno materjo, ki je iskala novo družino. Njena zgodba jima je segla do srca, pogovarjati sta se začela o tem, da bi jo vzela k sebi. V njun dom ta deklica sicer ni prišla, sta pa kmalu zatem v rejništvo vzela prvega otroka. Do danes sta dom, toplino in ljubezen nudila že sedmim otrokom. Trenutno sta pri družini dva.
Olga in Vinko v svojo družino sprejemata najstnike, saj Olga pravi, da so prav ti izredno ranljiva skupina, za katero je v Sloveniji preslabo poskrbljeno. »Majhne otroke vsak rad vzame pod streho, nekoliko starejši pa imajo veliko težav pri iskanju družine, ki jih sprejme medse. Prav ti še kako potrebujejo urejeno okolje in primerno vzgojo. Ne le na področju rejništva, tudi sicer naša družba mladostnikom namenja premalo pozornosti in skrbi.«
Vsak otrok pripoved zase
Za mladostniki, ki prihajajo v rejniške družine, so najrazličnejše zgodbe in izkušnje. V svojih mladih življenjih so doživeli več grenkega kot večina v vsem življenju. Nekateri so izgubili starše, drugi so bili deležni nasilja, tretje so zlorabljali, četrti so bili prepuščeni sami sebi. Kolikor je otrok, toliko
je zgodb. Do vsakega otroka je treba pristopiti na nekoliko drugačen način. »Hitro sem opazila, da nimam dovolj znanja. Zato sem se začela izobraževati o vzgoji, značilnostih otrok, najprimernejšem načinu reševanja določenih težav. Nekateri otroci so, ko pridejo k nam, na primer izredno agresivni, nekateri zelo nezaupljivi, nekateri potrti,« razlaga Olga, ki ob službi končuje študij organizatorja socialne mreže. Veliko se nauči v Društvu rejnic celjske regije, skupaj z otroki pa redno obiskuje tudi inštitut Vir, kjer dobijo veliko pomoči in neprecenljive nasvete.
Premik v glavi
17-letnica, ki je na Sveti Štefan prišla pred dvema letoma, ob vprašanju, kako je v družini Arbajter v primerjavi s »pravo« družino, globoko zajame sapo in pove: »Tu je trikrat boljše. Ne trikrat, stokrat boljše. Če bi ostala pri mami, vem, da ne bi nikoli naredila šole, ostala bi na >nuli< in nikoli ne bi nič dosegla.« Je ena tistih otrok, ki jim starši niso postavljali
omejitev, živela je brez nadzora, prepuščena sama sebi. Pri petnajstih letih je ure in ure preživela po gostilnah, se opijala, kadila, že pri desetih letih je prvič zbežala od doma. Z mamo sta se ogromno prepirali, vse dokler ni pomoči poiskala v kriznem centru za mlade. Dovolj je imela takšnega življenja. Vedela je, da mora prekiniti stike z vsemi
prišla k Arbajterjevim, je pot še lažja. Bolj zdravo, urejeno in manj stresno življenje je vplivalo tudi na izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. »Imela sem diagnozo hude astme, že ob hoji v najmanjši klanec sem bila povsem brez sape, v šoli nisem telovadila. Te težave so povsem izginile in šele zdaj vidim, da so izvirale iz psihe.«
»Skrajni čas je, da besedo rejniški zamenjamo s primernejšo. Otrokom, ki so v rejništvu, sicer res ne pravimo več rejenci, temveč so otroci, a tudi besede in besedne zveze rejniška družina, rej-nica in rejništvo moramo nadomestiti. Že same po sebi imajo namreč izredno negativen prizvok, so stereotipne,« pravi Olga Arbajter.
takratnimi prijatelji in zaživeti povsem drugače, če ne želi popolnoma zabresti. Za prve spremembe se je odločila že v kriznem centru, odkar je
Vsi enakopravni
16-letni fant, ki je pri družini približno tri leta, je nekoliko manj zgovoren in malce sramežljiv, a hitro
je mogoče opaziti, da se v družini dobro počuti. Tu in tam s kakšnim komentarjem prav po bratsko zbode leto starejše dekle, ne pozabi pa nam tudi povedati, da mu Olga in Vinko preveč »težita« z učenjem. Vinko sicer velja, kot v smehu povesta najstnika, za nekoliko bolj popustljivega od Olge. Vinko ob tem razloži, da razlik med otroki v njuni hiši ni. »Tako kot najina lastna sinova imata tudi ta otroka svoje zadolžitve, za vse veljajo ista pravila. Ko sprejemamo takšne in drugačne odločitve, za mnenje vedno povprašamo vse. Tudi preden pride v hišo nov otrok, se o tem pogovorimo.« In stiki z biološkimi starši? Čeprav si jih nekateri otroci ne želijo, jih Olga k temu spodbuja, saj pravi, da otroci starše sicer začnejo idealizirati. Tako pa vidijo, kako družina v resnici deluje.
Prehitro na svoje
Arbajterjeva po desetletnih izkušnjah z rejništvom pravita, da bo morala država na tem področju postoriti
še marsikaj. Rejniki bi morali med drugim imeti več pooblastil, predvsem pa ju skrbi prihodnost otrok. Rejništvo se namreč, razen če se otrok še šola, konča točno na dan, ko otrok napolni 18 let. Olga se je na lastne oči že večkrat prepričala, da otroci takrat še niso sposobni za samostojno življenje. »Sploh tisti, ki dobivajo pokojnino po starših, imajo na računih kar nekaj denarja. Hočejo na svoje, a ta denar hitro izpuhti. Kakšna je rešitev, ne vem, verjetno bi potrebovali nekakšen nadzor, spremstvo, morda je rešitev, da bi se lahko po določenem času ponovno vrnili v rejniško družino ali da bi lahko šele nekoliko kasneje dvignili denar.« Da bi mladostnikom vsaj malo olajšali prehod v odraslost, je lani nastalo Društvo organizatorjev socialne mreže Savinjske regije, ki ima še številne naloge. Olga je aktivna članica in pravi, da je nekaj konkretnih akcij že
pod streho.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Naša 17-letna sogovornica pravi, da bi se morale socialne službe hitreje odzivati na resne situacije in poskrbeti za dobrobit otroka ter tudi odločati namesto njega. Pri rosnih devetih letih so ji prepustili zahtevno odločitev, ali bo živela pri takratni rejniški družini ali se bo preselila k mami. »Socialna služba bi morala znati oceniti, ali je starš sposoben skrbeti za otroka ali ne. Otrok pri devetih letih tega ne more vedeti. Jaz sem se takrat odločila za življenje z mamo in sem se pošteno zafrknila. Pri nas tudi nismo imeli ne vode, ne elektrike, ne plina. Ko sem že ne vem kolikokrat rekla v šoli, naj pokličejo socialno, da nekaj naredi, ker tam ne morem več živeti, so mi dejali, da bodo prišli na nenapovedan obisk. Nikoli se ni zgodil, potem sem šla od doma sama. Tudi sicer niso dovolj le obiski tu in tam, treba je spoznati, kako deluje družina.«
»Tudi v šoli se spopadam z zbadljivkami. Sošolci so mi na primer rekli, da ker živim v rejništvu, ne morem jesti družinske pice. Vem, da je bil hec, ampak vseeno boli,« je le ena od grenkih izkušenj 17-letnice, ki je odločena, da bo tudi po izpolnjenem 18. letu ostala članica družine Arbajter.
FOTOREPORTAŽA
35
Da so celjski rokometaši »pravi deci«, so morali dokazati v pivski štafeti.
Po dva predsednika: Drago Kasesnik (prvi z leve) je bil predsednik navijaške skupine prvih 10 let, nasledil pa ga je Igor Šolman (drugi z desne). Ob njima sta Tone Turnšek, častni predsednik RK Celje Pivovarna Laško, in dolgoletni predsednik upravnega odbora celjskega kluba Andrej Šušterič, ki sta nedeljivo povezana z nastankom, razvojem in obstojem Florijanov.
Nikoli iskali težav, le zabavo
20. obletnica navijačev Florijanov - »Naše kritike so dobronamerne«
Stiskale so se navijačice in rokometaši. Na srečo so bili vmes baloni.
Celjska navijaška skupina Florijani je bila ustanovljena leta 1993. Večinoma je navijala na tekmah rokome-tašev Celja Pivovarne Laško. V soboto je v dvorani Zlato-rog slavila svojo obletnico.
Prvi predsednik skupine, ki so jo sprva sestavljali gasilci, je bil Bogdan Koštomaj, po nekaj mesecih ga je nasledil Drago Kasesnik. Ime so si izbrali po zavetniku gasilcev,
Igor Šolman:»Ne iščemo težav, le zabavo. To je bistvo navijaštva. Znamo pa biti tudi kritični do klubskih potez. Včasih težko najdemo skupno frekvenco. Vsekakor pa so bile naše kritike vedno dobronamerne.«
sv. Florjanu. Po desetih letih je Kasesnik predal vodenje Igorju Šolmanu: »Lahko smo srečni, saj so se nam leta 2004 uresničile sanje. Vsak navijač si želi videti svoje ljubljence na vrhu piramide.« Najtežje jim je bilo nekaj mesecev prej, ko so se vračali iz Leona. »Izgubili smo za 13 golov, med 35-urno vožnjo pa smo tuhtali, če lahko upamo na preobrat. Nekaj nas je verjelo v čudež.«
Zgodil se je ob odprtju nove dvorane, v kateri so Florijani v soboto odigrali rokometni turnir, na katerega so povabili navijače iz Velenja, Trbovelj, Ormoža in Veszprema. Uradnega vrstnega reda ni bilo, neuradno pa: Florijani drugi. Zabavnih iger se je udeležilo devet roko-metašev Celja Pivovarne Laško z obilo dobre volje.
Zbrane so nagovorili nekdanji predsednik kluba Tone
Turnšek in sedanji Bojan Cizej, vratar moštva Urban Lesjak in Igor Šolman. Sle-
dnji je med 14 navijači, ki so prejeli posebna priznanja za 20 let članstva. Poleg njega so
Na predvečer povratne tekme finala lige prvakov v Flens-burgu so rajali v ogromnem gostišču sredi zaliva z domačimi navijači. Naslednji dan so se veselili naslova evropskega prvaka. Njihovi ljubljenci so nemudoma poleteli na sprejem na Brnik in pred Zlatorog. Florijane je čakala dolgotrajna vožnja z avtobusom. Navijači Flensburga so imeli vse pripravljeno za slavje. Nanj so povabili Florijane, v pivovarno, kjer so vesele Slovence in otožne Nemce zabavali Boney M.
najzvestejši še Ladislav Ča-dej, Franc Flis, Karmen Flis, Romana Gorenšek, Srečko Gorišek, Alojz Kristan, Daniel Mirnik, Branko Salober, Drago Skerbiš, Anton Skok, Ivan Stojan, Janko Volasko in Dušan Zapušek. Svoje spomine so strnili v izdatnem biltenu, za kar je poskrbel marljivi Slavko Kolar.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vlečenje vrvi je pritegnilo največ pozornosti. Združeni navijači so bili po izidu 1:1 tik pred zmago, potem pa so jih rokometaši potegnili na svojo stran.
Florijani (v rumenih dresih) so turnir zaključili tik pod vrhom.
Ko je bilo konec turnirja, šaljivih igric, govorov in podelitve priznanj, je končno sledila - zabava. Plesalo se je dolgo v noč v avli dvorane Zlatorog.
36
PORTRET
Konjičanka se rada ustavi pri mogočnem hrastu v središču mesta, ki je po keltskem verovanju zdravilno drevo. »Sprejme me in napoji z energijo, da laže preživim dan,« ugotavlja.
Breda Marija Kovše, pesnica in pravljičarka, ki je ambasadorka Varne poti.
»Vrnitev z roba preživetja je vedno vprašljiva, gre po majhnih korakih in je polna negotovosti,« ugotavlja Breda Marija Kovše iz Slovenskih Konjic, ki je po hudi prometni nesreči ustvarila že dve pesniški zbirki. Prav tako piše pravljice. »Postopno, z voljo in vztrajnostjo se ne porajajo le vprašanja, prejemaš tudi odgovore,« dodaja Kovšeto-va, ki je kot pesnica amba-sadorka Zavoda Varna pot. V tem zavodu med drugim pomagajo žrtvam prometnih nesreč.
Prvo pesem je napisala pred tremi leti, posvečena je bila pokojni prijateljici, ki je bila žrtev prometne nesreče. Kovšetova je bila kot sopotnica v njenem avtomobilu, v katerega se je zaletel težak tovornjak, težko poškodovana. Pesem o prijateljici je naletela na dober odziv, med drugim jo je televizijska voditeljica Mojca Mavec za dan žrtev prometnih nesreč prebrala pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Sledile so nove in nove pesmi. Njena prva pesniška zbirka Opus
pomladi je izšla pred dobrim letom, zdaj je natisnjena že druga pesniška zbirka Opus poletja. Javno predstavljena bo v Slovenskih Konjicah prihodnji mesec.
zdaj pomaga, da grem lažje naprej,« je povedala o svojih opusih pomladi in poletja.
Njen Opus jeseni že nastaja. »Jesen je letni čas darovanja, ko nam narava ogromno
Njene pesmi so lirične. »To so pesmi, ki so posvečene življenju, njegovi dragocenosti in večplastnosti, stvarstvu. Ljudi nagovarjajo, naj življenje cenijo, ga skušajo doumeti in razumejo svojo poslanstvo, zakaj smo tu in kaj moramo narediti, da bo življenje vredno več. Da bo imelo smisel,« pravi o namenu svojih pesmi Breda Marija Kovše.
Od pomladi do zime
Želi ustvariti, tako kot je Vivaldi v glasbi - čeprav se z njim sicer ne primerja - pesmi o štirih letnih časih. »Pomlad pomeni rojstvo in novo življenje, ki mi je bilo znova dano. Poletje je čas zorenja, saj sem prišla do marsikaterega spoznanja, ki mi
daruje. Upam, da bodo tudi moje pesmi takšne, da nam bodo še kaj prinesle. Potem je še zima, čas počitka, ko se narava umiri in zaspi. Te pesmi bodo izrazile občudovanje vsega, kar vidim okoli sebe,« napoveduje. V vsakem letnem času vidi neko sporočilo in vsak dan ji prinese kakšno novo da-
»Vsako jutro se gospodične Misli zberejo, posedejo v krog in se pogovorijo, kaj bodo naredile tisti dan. Kadar govorijo, vidijo pred seboj jasno podobo in se v tej neskončni galaksiji v hipu prestavijo, kamorkoli in kjerkoli si zaželijo biti. V vsakem trenutku lahko odpotujejo tudi v prihodnost ali se vrnejo v preteklost. Gospodična Misel in njene sestre so zares popotnice čisto posebne vrste.«
(odlomek iz pravljice Brede Marije Kovše Gospodična Misel, namenjene Zavodu Varna pot)
S pesmimi za varno pot
Izšla je že druga pesniška zbirka Brede Marije Kovše, ki piše po hudi prometni nesreči pesmi in pravljice - Kot pesnica je ambasadorka Varne poti
rilo. Ko se zjutraj zbudi, si zaželi neko darilo, kot je nasmejan pozdrav soseda, ali da sreča nekoga, ki ga ceni in ga že dolgo ni videla. In da sliši kakšno lepo vest ali kakšno lepo melodijo ... »Potem postane vse bolj svetlo in prijazno,« ugotavlja dan za dnem. In kdaj nastajajo njene pesmi, ob kakšni priložnosti se pojavi navdih? »Ko kaj preberem in me ustavi kakšna misel, ko se ozrem na Konjiško goro, Boč ali Pohorje, ko prileti na okno ptica ...« odgovarja.
Prvo pravljico je prav tako napisala po prometni nesreči, pred tremi leti. Pravljico o dečku, ki mu gospodična Misel pomaga, da se vrne nazaj, je podarila Zavodu Varna pot. Sledile so pravljice o družini vetrov s Pohorja, o pobeglih notah, o dečku in njegovi čebelici, ki pripoveduje o prijateljstvu . Trenutno pripravlja pravljico o deklici iz družine svetlobe in njenem poslanstvu. »Moje pravljice niso samo za otroke, temveč prav tako za odrasle, za male in velike otroke po srcu,« pravi o svojih pravljicah, ki jih namerava sčasoma izdati v knjižni obliki.
Osmišljanje življenja
Bredo Marijo Kovše spoznava javnost na predstavitvah njenih pesmi in pravljic ter kot ambasadorko Zavoda Varna pot. V tej vlogi je prav tako že večkrat nastopila na TV Slovenija. S poslanstvom neprofitnega Zavoda Varna
Izšla je že druga zbirka njenih pesmi. »Upam, da imajo moje pesmi dovolj sporočila in da bodo komu pomagale, da najde pot iz stiske. Prav tako, da kakšna pravljica otroka poboža in mu je zato lepše,« pravi o svojem literarnem ustvarjanju Breda Marija Kovše.
Vrnitev k sebi
Ah, končno. Danes je poseben dan. Čaroben. V pričakovanje ves predan. Sedanjost mojo s srečo povezuje, kot jo nov ritem časa narekuje.
Odšle so sence, muka in otožnost... Sedanjost mi prinaša novo možnost, da znova dvignem se iz trpljenja, bede, da ozavestim sanje, stvarstva sporočila in besede.
Poslej naj vodi tankočutnost me. Srce resnico tiho iz modrosti naj pove, mi moj notranji dom odklene in pot vrnitve k sebi zaokroži, sklene.
(iz nove pesniške zbirke Brede Marije Kovše, Opus poletja)
»Želimo dati poudarek življenju, njegovemu ohranjanju in cenjenju ter medsebojnemu spoštovanju zato, da je lahko življenje vredno več,« govori o delu Varne poti. Med drugim po slovenskih šolah pripravljajo delavnice, kjer se otroci seznanjajo z varnostjo v prometu, da bi šli po varni poti. Dohodek od prodaje pesniških zbirk Kovšetove, ki ju je izdal zavod, je namenjen izvajanju teh izobraževalnih delavnic. Delovanje Kovšetove in njene izdane pesmi so na spletni strani Zavoda Varna pot posebej predstavljeni.
pot se je seznanila med svojo rehabilitacijo v zavodu Soča v Ljubljani. »Pravzaprav smo kot velika družina, opazila sem, da lahko dajemo drug drugemu oporo in pomoč, zato sem se pridružila,« se spominja. Nato je razmišljala, na kakšen način lahko nudi svoj prispevek v podporo tistim, ki razmišljajo na poti ponovnega osmišljanja življenja. Tako je začela pisati pesmi in pravljice.
Huda življenjska izkušnja je torej vsakdanjik Brede Marije Kovše na novo osmi-slila. Vsak dan je na vrsti telovadba, ki so jo svetovali v rehabilitacijskem zavodu, večkrat na dan mora opravljati očesne vaje. Kovšetova
je bila pred odhodom v pokoj uspešna poslovna ženska, ki je delala na področju trženja, in sicer dolga leta v domačem Konusu ter pet let v Veroni v Italiji. Bila je sreda, ko je po upokojitvi svojo pisarno dokončno pospravila, v petek je prišlo do dogodka, ki je njeno življenjsko pot spremenil. Po njem še bolj ugotavlja, da življenje prinaša nova spoznanja in nove izkušnje, vendar od človeka vedno terja, da postavi svoje vrednote v novo luč. »Tako spoznaš moč ljubezni, volje, vztrajnosti in potrpežljivosti. Vsak dan bolj se zavedaš sonca in svetlobe okoli sebe,« dodaja.
BRANE JERANKO Foto: BJ, osebni arhiv
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
37
Od predlani mu je v veliko pomoč sobno dvigalo, ki ga upravlja mama.
»Imeti moraš močno voljo, ves čas se moraš boriti. Ne smeš si reči, da ne moreš več, vztrajati moraš,« pravi o svoji bolezni 38-letni Boštjan Kunej, ki se bori z mišično distrofijo. Zamujeno se ne vrne več, zato mora bolnik pri gibanju vztrajati do zadnjega.
Človek z močno voljo
Invalid iz Bistrice ob Sotli premaguje posledice hude bolezni
Od predlani mora uporabljati invalidski voziček, ki se ga je izogibal, kolikor je bilo največ mogoče. Pred hišo je bilo treba stopnice izravnati.
Boštjan Kunej, ki je redno zaposlen, se bori z mišično distrofijo. Najpogostejša oblika te bolezni je Duchennova, ki se pojavi v zgodnjem otroštvu in povzroča hudo invalidnost. Boštjan Kunej se bori s tako imenovano Beckerjevo obliko mišične distrofije, ki je lažja oblika, saj se pojavi pozneje in je počasnejša.
Zanjo je značilna močna oslabelost mišic, medenice in ramenskega obroča ter oslabelost ostalih mišic, zlasti ročnih in nožnih. Od leta 2011 mora uporabljati invalidski voziček. »Ves čas sem se boril, da mi ga ne bi bilo treba začeti uporabljati,« se spominja kljubovanja invalidskemu vozičku. Boštjan Kunej je pravi borec, ki za napredovanje bolezni vedno najde odgovor. Hodi v službo, zaposlen je v zavodu Kozjanski park v sosednji Podsredi.
ka, dijak Staš in osnovnošolka Jona. Očeta, ki bi mu lahko bil v vsestransko pomoč, nima od 19. leta. Ubila ga je možganska kap. »To je bil največji udarec v mojem življenju,« se spominja Boštjan Kunej.
Premika se sede
Zaradi premagovanja posledic bolezni so morali pri Kunejevih odpraviti invalidske ovire. Nekoč so bile pred njihovo hišo štiri stopnice, ki so jih nato morali izravnati. Sobo in sanitarije ima v pritličju hiše. Od predlani ima v stanovanju sobno dvigalo, ki ga je dobil od društva di-strofikov. Po stanovanju se premika sede na stolu, tudi
V službo z veseljem
Začelo se je, ko je bil star sedem let in pri telesni vzgoji ni zmogel opraviti nekaterih vaj. Zdravniki so ugotovili mišično distrofijo. »Ostalo je prišlo postopoma. Najprej s težavo hodiš v hrib in po stopnicah, ne moreš več teči. Nato postopoma vse težje vstajaš,« se spominja napredovanja bolezni. »In na koncu pristaneš na vozičku,« je postavil piko na i. Zdravila za mišično dis-trofijo ni, njene znake je mogoče zgolj olajšati. Vsako leto ima pravico do enega tedna v zdravilišču in do dveh tednov rehabilitacijskega kopanja za distrofike v Izoli.
Mišični distrofik iz Bistrice ob Sotli živi v gospodinjstvu z mamo, s starejšo gospo, ki ima zaradi dvigovanja sina resne težave s hrbtenico. Pravi, da ji je za vse, kar mu je pomagala in mu še pomaga, neizmerno hvaležen. Na pomoč mu priskočita tudi neča-
Boštjan Kunej ima veliko volje, kar ga rešuje. »Potrebna je volja in še enkrat volja,« pravi o svojem vsakdanjiku. In moč pozivnega mišljenja seveda. »Če ne bi gledal na življenje pozitivno, me ne bi bilo več!«
zaradi koristnega gibanja.
V službo v Podsredo, kjer skrbi za telefonske klice in ureja dokumentacijo, hodi z veseljem. »Delo zelo rad opravljam, zelo rad grem med ljudi, saj doma ne bi zdržal,« je zadovoljen. V službi se s sodelavci odlično razume. V Kozjanskem parku se je zaposlil leta 1996, najprej je bil tam tri leta v okviru javnih del, nato so ga redno zaposlili. Do pred desetletjem je prihajal v službo po stopnicah brez tuje pomoči, nato se mu je zdravje toliko poslabšalo, da to ni bilo več mogoče. Prijazni sodelavci so ga nato po stopnicah dolgo nosili, predlani so nato invalidske ovire odpravili. Danes se lahko iz avta do pisalne mize, ki jo ima v službi, pripelje sam. Ustavilo pa se je pri avtu.
Pretežka nožna zavora
»Gibanje je zame najpomembnejše v življenju, to imam v krvi. Že oče je bil avtoprevoznik,« poudarja Boštjan Kunej, ki mora zdaj svoj za invalide prilagojen kombi še dodatno prilagoditi. Tudi za službene potrebe je Boštjan veliko prevozil in je izkušeni voznik. Zadnjega pol leta ne vozi več, saj potrebuje napravo joystick. Pred letom je kupil rabljen Fordov kombi, ki je lahko invalidu v veliko pomoč. Z daljinskim upravljalcem lahko samostojno odpre zadnja vrata kombija in spusti kom-bijevo dvigalo, na katerega se samostojno zapelje in vrata zapre.
Kombi ima eno samo pomanjkljivost, pretežko nožno zavoro, ki zahteva večjo telesno moč tudi od zdravih voznikov. Boštjan Kunej želi živeti podobno, kot živita njegova prijatelja, ki se prav tako borita z mišično distrofijo. Eden od njiju, ki je zdravnik in slabšega zdravja kot Boštjan, se sam vozi v službo z Gorenjskega, drugi, Marko Kušar iz Litije, mu je povedal za rešitev. Rešitev je naprava joystick, ki nadomesti stopal-ke in zavore. Zaradi gibanja v vse štiri smeri je prav tako mogoče zavijanje, pospeševanje in zaviranje vozila, našteva invalid iz Bistrice ob Sotli njene prednosti. Napravo so mu svetovali strokovnjaki rehabilitacijskega zavoda Soča. Prejšnji mesec se je tako odpravil v Nemčijo, kjer je s pomočjo inštruktorja takšno napravo sam preizkusil. Končalo se je seveda pri predračunu, ki je znašal 36 tisoč evrov, k čemur je treba prišteti še davek in še kaj.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Invalidu prilagojenega kombija, ki si ga je kupil, sam ne more voziti. Težava se pojavlja zaradi težke nožne zavore, zato potrebuje napravo joystick.
Invalid iz Bistrice ob Sotli je seveda borec, ki puške ne vrže v koruzo. Pred nekaj tedni je tako začel akcijo zbiranja denarja za nakup naprave yojstick. Njegov trud je opisan tudi na spletnem naslovu www.mojaPot.net/bostjan, kjer je omenjen račun, ki je odprt pri Društvu distrofikov Slovenije. Zadnje mesece ga mora v službo voziti sosed, vendar bi bil zelo rad znova samostojen. »Želim si, da bi se lahko končno sam odpravil v trgovino ali na primer v kino, na ogled tekme in si ogledal kakšno od lepot Slovenije,« omenja.
38
VREME IN
ZDRAVJE
■ ■	I ■	■	■	V d ■ ■ ■ d	v
Ljudje programirani na štiri letne case
Sezona prehladnih obolenj se je tudi na Celjskem že začela - Najbolj ogroženi najmlajši in najstarejši
Ljudje smo prepričani, da vreme precej vpliva tudi na naše zdravje, a medicina nima enoumnega odgovora, kakšen je resnično ta vpliv. A zagotovo vreme vpliva na počutje ljudi, pravi epidemiologinja pri-marijka dr. Alenka Trop Skaza iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»V zmernem podnebnem pasu smo ljudje programirani na štiri letne čase,« slikovito opiše to razmerje v preteklosti in dodaja, da se zadnja leta ločnica med letnimi časi vedno bolj briše. Decembra in januarja smo bili včasih vajeni, če že ni snega, pa vsaj občutno nižjih temperatur, zato zdajšnje vremenske spremembe zagotovo vplivajo na počutje ljudi. »Na naravo tako, da je začela brsteti, na počutje večine ljudi pa ne najbolje,« še pravi in pojasnjuje, da ni neposredne povezanosti med povečanim številom nalezljivih bolezni, ki so sicer vezane na ta čas, in za zimo nadpovprečno toplim vremenom. Ljudje so na splošno malo bolj utrujeni, zlasti pa se večina pritožuje zaradi vremena. »A kako bo čez čas, je težko napovedati. Morda bo že čez nekaj dni tudi pri nas -20 stopinj Celzija in bomo spet jadikovali.«
Slišati je mogoče tudi, da so mile zime oziroma dolgotrajnejše otoplitve v zimskem času pravo gojišče za viruse, ki jih sicer oster mraz vsaj malo zatre. Ali je to res?
Med strokovnjaki načeloma velja, da naj bi nizke temperature v zmernem podnebnem pasu programirale širjenje akutnih prehladnih obolenj. Ampak mnenja so deljena, nekateri temu pritrjujejo, drugi ne. Zakaj je sploh pozimi več gripe in prehladnih obolenj? Najpomembnejši dejavnik za kapljični in kontaktni prenos virusov je, da smo več v zaprtih prostorih, ki jih ne prezračujemo dovolj. Glede na praznike se več družimo, več ljudi je v nakupovalnih središčih. Tudi če človek nima povišane temperature, a kašlja, kiha in je prehlajen, bi moral leči v posteljo in ostati doma. Sicer je kot nekakšna tempi-rana bomba, ki hodi naokrog in predstavlja nevarnost, da se okužijo še vsi okoli njega.
Letošnjo zimo zaradi toplega vremena veliko zračimo prostore, veliko smo tudi zunaj, na sprehodih. A virusi vseeno niso povsem obupali ...
... razlog za širjenje okužb so tudi nezadostni higienski ukrepi. Ob siceršnjem rednem umivanju rok in drugih splošnih higienskih ukrepih je zelo pomembna zlasti higiena ka-šljanja. Nikoli ne smemo kašljati v odprto dlan, temveč v robec ali zgornji del dlani oziroma rokav, če nimamo robca. Uporabljajmo papirnate robce, ki jih takoj odvržemo in jih ne tlačimo po žepih in torbicah. Zadnjič so me iz enega večjih slovenskih trgovskih centrov spraševali, ali bi bilo smiselno raz-kuževati nakupovalne vozičke. A če bi ljudje
dosledno upoštevali higieno kašljanja, o tem sploh ne bi bilo treba razmišljati, ker na rokah ne bi imeli nič kužnega.
O kakršni koli epidemiji ne moremo govoriti, a prehladna obolenja so, kot se zdi, vendarle v porastu.
Podatki za konec lanskega leta in prve dni letošnjega leta kažejo, da je virus gripe prisoten v osrednji Sloveniji in tudi na Celjskem. Sezona se je začela, je pa v primerjavi z lanskim januarjem, ko so bile tudi vremenske razmere drugačne, manj intenzivna. Tu je že tudi kroženje respiratornega sincicijskega virusa (RSV), v manjši meri pa so prisotni še drugi povzročitelji, kot so na primer adeno, pnevmo, korona, voka virusi ...
Glede prehladnih obolenj so najbolj ogroženi prav najmlajši in najstarejši, kajne?
Drži in pri socialnih stikih s starejšimi in zlasti z majhnimi otroki bi morali biti pre-hlajeni bolj pazljivi. Majhni otroci so namreč še posebej izpostavljeni, zato bi se jih morali prehlajeni čim bolj izogibati, ne pa da jih jemljejo celo v naročje. Naj izpostavim porodnice, ki pridejo z novorojenčkom domov, potem pa se zgrnejo na obisk vsa družina in prijatelji ... Vsaj prva dva meseca, ko so še posebej dovzetni za morebitno okužbo, bi morali te stike čim bolj omejevati. Če je v družini novorojenček, bi bilo dobro, da tudi starejši bratec ali sestrica, ki sicer obiskujeta
vrtec, v času intenzivnega kroženja virusov ostaneta doma. Pri otrocih do dveh let je posebej nevaren bronhiolitis oziroma vnetje malih dihalnih poti. Zato nikoli ni odveč, če si pred stikom z majhnimi otroki, tudi če smo povsem zdravi, umijemo roke.
Kako se torej lahko ubranimo okužbe?
Ob splošnih preventivnih ukrepih, kot so dosledni higienskih ukrepi, je pomembno, da smo ljudje v dobri kondiciji, ki jo moramo seveda nabirati celo leto. Proti gripi je najbolj učinkovito cepljenje. Ta ukrep je še vedno primeren in tudi pravilno cepivo smo izbrali za letošnji tip gripe. Kar se tiče RSV, so novorojenčki, ki so še posebej ogroženi, zaščiteni s posebnim zdravilom.
Posebej skrbno se morajo torej pred okužbami varovati najbolj ranljive skupine ljudi. A tudi med aktivnim prebivalstvom so nekateri bolj in drugi manj ogroženi, kajne?
Na prvi pogled vsa prehladna obolenja potekajo na enak način - tu so splošno slabo počutje, bolečine v mišicah, kašelj, povišana temperatura ... Nekatere prizadenejo manj, druge bolj, najbolj tvegana pa so ob najmlajših in najstarejših še za nekatere kronične bolnike. Tu so najbolj ranljivi hipertoniki in bolniki z drugimi boleznimi srca in ožilja, prav tako tudi nosečnice, pri katerih lahko potek bolezni spremljajo težji zapleti.
IVANA STAMEJČIČ
ŠKODLJiVCi
Ljudje se sprašujejo, če so lahko piki ali ugrizi škodljivcev morda še bolj nevarni pozimi, ko nanje nismo tako pozorni. Škerbotova odgovarja, da temperature še niso tako visoke, da bi se živali prebudile tako zelo, da bi nas moralo skrbeti. Če se bo toplo vreme nadaljevalo, pa je verjetno, da se bodo te težave pojavile prej, kot bi se sicer.
Spodbujena rast rastlin pomeni tudi, da bodo hrano prej začeli iskati talni škodljivci, kot so na primer gosenice, strune in sovke. Zato na svojih vrtovih že lahko opazimo luknjice na peteršilju ali motovilcu, ki si ga za malico veselo privoščijo omenjene živali.
Zaradi toplote krajše zimsko spanje
Škodljivci že iščejo prigrizke - Če ne bo pozebe, jih lahko poleti pričakujemo več
»Miši imajo lahko mladiče od tri- do šestkrat letno, vsakič jih skotijo od štiri do osem. Ob topli zimi lahko pričakujemo zgornjo mejo pogostosti, kar se tiče kotitve, in prav tako zgodnjo mejo mladičev, ki preživijo. Ko je zunaj topleje, živali tudi prej pridejo na plano kot sicer. Previdnost pri zapiranju vrat, kašč, kleti zato ne bo odveč,« pojasnjuje svetovalka specialistka Iris Škerbot.
Mila zima pripomore k temu, da se določeni škodljivi organizmi v naravi pojavijo prej, kot bi se sicer. Če ste v svojem stanovanju že naleteli na kakšno zaspano muho ali je vaš vrt že postal restavracija za drobne škodljivce, to ni nič presenetljivega. A niso le temperature tiste, ki vplivajo na bolj živahno živalsko družbo.
Škodljivi organizmi se bodo prebudili prej kot sicer ali si celo sploh ne bodo privoščili zimskega spanja. Po besedah svetovalke za področje varstva rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Iris Škerbot to pomeni, da bodo določene živalske vrste bolje prezimi-le. Zaradi tega se bo dokaj zgodaj začel njihov razvoj, pričakujemo lahko tudi več potomstva. »Obetajo se lahko prerazmnožitve in temu primerno večje težave čez
leto. Če pa se bodo vremenske razmere spremenile in bo prišlo še do ene ohladitve, lahko temperature pod ničlo in sneg pripomorejo k temu, da bo žuželk ali glodavcev v letošnjem letu manj.«
Muhe sitne že januarja
K temu, da lahko tudi januarja srečamo kakšno debelo muho ali komarja, ne botrujejo zgolj visoke temperature. Dejavnikov, ki vplivajo na to, je, kot pravi Škerbotova, več. Mednje
sodijo tudi vlaga, padavine, a tudi pogostost neurij in vetra. Poudarila je, da za krilate žuželke, kot so muhe in komarji, ali za nekatere škodljivce v rastlinski pridelavi velja, da ob močnem vetru ne morejo leteti. Če pa se bo toplo in vetrovno vreme nadaljevalo, se lahko zgodi, da bo na naša tla prineslo kakšno vrsto, ki je doslej nismo bili navajeni. Tudi s Primorske, kjer imajo morda kašnega škodljivca več, saj je tam bolj toplo kot pri nas, je povedala.
Ko dežujejo kobilice
Za ilustracijo je navedla, da so dober pokazatelj o tem, kaj se v naravi dogaja, kobilice, ki so znane po svoji številčnosti, rodnosti in požrešnosti. Podob iz Združenih držav Amerike, ko roji teh živali pojedo vse, kar obstaja, v Sloveniji sicer še ne poznamo. Lahko pa že ob manjših spremembah ekoloških dejavnikov pride do spremembe sestave vrst in gostote njihove populaci-
je. Ob normalnih letih z dokaj normalno zimo se le iz dveh odstotkov jajčec, ki jih kobilice odložijo, izležejo potomci. V letih z milimi in suhimi zimami, ki jim sledijo vroča in suha poletja, pa se lahko kobilice razvijejo iz 80 odstotkov odloženih jajčec.
Škodljivci na preži
Ljudje preganjajo tudi listne uši, katerih plodnost in gibanje sta prav tako pod močnim vplivom temperature. Če se temperatura zraka v januarju ali februarju dvigne za stopinjo Celzija, to pomeni, da se spomladanska migracija uši pospeši za približno dva tedna. Tako lahko v prihodnje pričakujemo zgodnejši prelet listnih uši, ki se iz zimskih selijo na letne gostitelje. Večja je, tako pravi Škerbotova, tudi verjetnost za prenos virusov z ušmi.
družine bodo številnejše
Mile zime vplivajo tudi na manjšo smrtnost živali. Nasploh propade manj organizmov kot v ostri zimi, ko narava opravi selekcijo. To velja na primer za miši in podgane, a tudi za klope, ki jim toplota lahko odvzame zimski spanec. »Pri hišni miši, ki jo pogosto lahko najdemo v žitu, skladišču ali kleteh, so na temperaturo najbolj občutljivi mladički. Nimajo namreč sposobnosti lastne termoregulacije in so zelo odvisni od zunanje temperature. Večja smrtnost mišjih mladičev je verjetna, kadar je zunaj hladno. Manj pa takrat, ko je vreme toplejše.« Bodo pa imele miši po besedah Škerbotove mladino tudi bolj zgodaj, saj so v naravi zanje trenutno ugodne razmere in dovolj hrane.
TINA VENGUST
INFORMACIJE
39
U'l'M'lljili'lüMi'i
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih
akti i op iur qcčtc\/a in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
pizzeria
^V&vona/
SKINAUT
smučarska sola
CELJSKA
I<®XJ>
—rrpfr
informacije 041 616464
nnmcciTi
TMM
«nTIURo.to.^iM.ii^ta» d0°
mniuc
y
THERM AN A d.d.
HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
Celjska Mohorjeva družba
lesnina,
ixxb

rai/ljica
—iTpfr—
?mlJSW refcVK
FUkpA
<Ptikk
"Te*lA&r*
MARJAN TERŽAN.sp
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
golte
Slovenija
avt(J)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
Slikoplcsk^rstvo Peter Ocvirk
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marian Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto
Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase.
Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli:
2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga)
i
skodelico za čaj
knjigo Kuharske bukve Radia Celje
2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku
Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste^ ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila.
Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust.
Zaupate nam že 69 let

Naročilo darilnega bona
Ime in priimek plačnika:
Ulica in kraj:
Ime in priimek obdarovanca (naročnika):
Ulica in kraj:
Datum rojstva:
Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik.
Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon?
na naslov plačnika
na naslov obdarovanca
Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gornjak@nt-rc.si.
40
REKREACIJA
Za čvrsta stegna in zadnjico
Drsanje je šport, ki vam bo izklesal postavo - Vedno bolj priljubljena rekreacija, ki je marsikje na prostem tudi brezplačna
Verjetno ni deklice, ki ne bi pred televizijskim ekranom ob kakšni drsalni reviji vzdihovala od navdušenja nad skoki, piruetami in plesom brhkih drsalk. Čeprav je navdušenja nad umetnostnim drsanjem pri fantih precej manj, moški spol zagotovo pritegne hokej na ledu. Drsanje je tako za otroke kot za odrasle zelo primerno, saj gre za šport ravnotežja in koordinacije. Če pravilno drsamo, dela celo telo.
»Ovir glede tega, kdo lahko drsa in kdo ne, preprosto ni,« razlaga mednarodna sodnica, trenerka, članica predsedstva drsalne zveze Slovenije in nekdanja jugoslovanska državna mladinska prvakinja Metka Umek. Drsanje je kot redna rekreativna vadba primerno tako za odrasle kot za otroke. Kljub temu Umekova svetuje, da otroci čim prej začnejo drsati, saj s tem dobro razvijajo osnovne motorične sposobnosti, kot so ravnotežje, gibljivost in koordinacija. Tudi če se kasneje odločijo za kakšen drug šport, imajo dobro podlago, razlaga Umekova: »Brez težav se postavijo na smuči, saj gre za podobno tehniko. Deklice se po drsanju velikokrat odločijo za ples, veliko otrok se po opravljenih tečajih drsanja odloči za hitrostno drsanje, fantje pa ponavadi za hokej.« Če se otroci odločijo
za umetnostno drsanje, imajo kasneje precej treningov tudi z drugih področij, saj vključujejo tudi kondicijsko vadbo in balet. Gre namreč za precej kompleksen šport, dodaja Umekova.
Kako na drsalke?
Nujna oprema vsakega drsalca so seveda drsalke. Da so varne, morajo biti dobro nabrušene, saj se s hojo po betonu zelo uničijo. Praktično nujne so tudi rokavice, vendar ne toliko zaradi mrzlega ledu, ampak zato, da so prsti bolj zaščiteni. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da kdo zapelje čeznje, če drsalec pade. Predvsem pri začetnikih pa Umekova svetuje, naj imajo na glavi čelado: »Da ne dobijo kakšnih poškodb, če izgubijo ravnotežje. Ščitnikov ne potrebujejo, ker led drsi, in takšnh poškodb kot pri rolanju ne dobijo.«
Kot pri vsaki rekreaciji je tudi pri drsanju pomembno ogrevanje, saj s tem preprečimo poškodbe, a tudi omogočimo, da so roke pripravljene ujeti morebiten padec. Na tečajih drsanja pri začetnikih kakšnega posebnega ogrevanja ni, ker ni potrebno, razlaga Umekova: »Tam se začnemo užiti plazenja, lazenja in lovljenja. Otroci, ki drsanje že trenirajo, imajo 45 minut oziroma vsaj pol ure ogrevanja, ki
Medtem ko je za rekreacijo drsanje primeren šport za vsakogar, je malo drugače pri tekmovalnem drsanju. Visoki ljudje v tem športu nimajo kaj za iskati, razlaga Metka Umek: »Nekdo, ki zelo hitro zraste, hitro izgubi koordinacijo. Tako kot pri košarki nekdo, ki je velik 1,6 metra, nima kaj za iskati, je pri drsanju običajno tako, da imajo tisti, ki so višji, ledeno ploskev tako oddaljeno, da imajo težišče toliko višje, da imajo pri skokih probleme. Drsalci so bolj drobni, manjši, ne visoki in ne težki.«
vključuje tek, razgibalne vaje, specifično ogrevanje. Na ledeno ploskev tako stopijo že pripravljeni in se s tem izognejo poškodbam.«
Pravilno drsanje bo okrepilo celo telo, še posebej »kritične« predele. »Če se pravilno odrivaš, to pomeni, da steguješ noge nazaj, zelo delajo ste-genske in zadnjične mišice. To je krasna vadba za mišice, s katerimi se ženske najbolj obremenjujejo,« vsem ženskam, ki si želijo oblikovati ta del telesa, polaga na srce Umekova. Dodaja, da če intenzivno drsamo, delajo praktično vse mišice.
ŠPELA KURALT Foto: arhiv NT (SHERPA)
V Celju vse več drsalcev
■k	■ V	■	■■ V V	g ■ ■
Praznična drsalisča ostajajo
Velenje, Slovenske Konjice in Zreče so med tistimi kraji, ki so dobili v decembru drsališča na prostem. Tudi po zaključku veselega meseca ostajajo odprta in so precej obiskana.
Velenje je drsališče dobilo v Sončnem parku. Odprto bo predvidoma do marca, če bodo temperature dovolj nizke, pa bodo ta čas podaljšali. Drsališče je dobro obiskano, kot so povedali v mestni občini, je obisk celo nad pričakovanji. Odprto je vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 20. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa celo do 22. ure. Večeri od ponedeljka do četrtka so namenjeni igranju hokeja, nedeljski popoldnevi pa so čas za otroke. Drsanje je brezplačno, obiskovalci pa si lahko drsalke izposodijo za dva evra.
V Slovenskih Konjicah imajo drsališče že drugo zimo, saj imajo z njim dobre izkušnje. Drsališče, ki je
na Mestnem trgu, so odprli v okviru Zimske pravljice, kjer je bilo decembra pestro dogajanje. Na voljo so bile tako stojnice kot različne prireditve. Glede na to, da se je drsališče dobro uveljavilo, so zadnjo zimo njegovo obratovanje podaljšali še za čas po novem letu. Letos ga bodo zaprli 2. februarja. Med tednom je odprto od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah ga odprejo že ob 10. uri. Za uporabo je treba plačati en evro vstopnine, še en evro stane izposoja drsalk. Drsališče pripravlja občina, njegov upravljavec je zavod za šport, ki ob koncu tedna poskrbi še za zabavne igre na »ledeni« podlagi. Še več, konjiško drsališče je postalo novo shajališče Konjičanov in okoličanov, saj se ob njem zadržujejo starši, ki pripeljejo otroke. Posamezne lesene hiške Zimske pravljice z gostinsko ponudbo so namreč ostale po novem letu odpr-
te. V leseni hiški literarnega društva Gnezdo pečjo celo vsak dan pečejo miške in druge dobrote, za katere je treba plačati le prostovoljne prispevke.
V Zrečah imajo drsališče to zimo prvič doslej in bo ostalo odprto vse do 2. marca, ko bo na Celjskem konec šolskih počitnic. Od novega leta je odprto ob petkih in sobotah od 15. do 19. ure, ob nedeljah že od 10. ure (ob četrtkih ni več odprto). Uporaba drsališča je, za razliko od Slovenskih Konjic brezplačna, za izposojo drsalk je prav tako treba plačati po en evro. Drsališče so odprli v okviru Čarobnega decembra zaradi popestritve dogajanja, zanj so poskrbeli v sodelovanju med Uniorje-vim Programom turizem in občino. Zreško drsališče je razmeroma veliko, nahaja se na ploščadi pred vhodom v terme.
ŠK, BJ
Ledena dvorana v celjskem Mestnem parku je namenjena za treninge umetnostnih in hitrostnih drsalcev ter hokejistov, ob njih pa na ledeni ploskvi že desetletja uživajo tudi rekreativni drsalci. Kot ugotavljajo v ZPO Celje, ki gospodari z drsališčem, je teh zadnja leta spet vse več.
Predlani so na primer od oktobra do konca decembra našteli 2.275 rekreativnih drsalcev, lani v tem času je drsalo 2.782 ljudi. Kot pojasnjuje Maja Voglar iz družbe ZPO Celje, je razlog za kar 500 drsalcev več v trimesečnem obdobju najverjetneje ta, da ljudje vse manj odhajajo na dopuste in počitnice, zato pa se več odločajo za različne oblike rekreacije v bližini doma. Tako je v Celju več rekrea-
tivnih obiskovalcev tudi v drugih športnih objektih.
Sicer pa je drsališče v Mestnem parku namenjeno rekreativnih drsalcem od oktobra do marca. V zadnjih letih se je uveljavil t. i. disko na drsalkah ob petkih zvečer, ko drsalci med 20. in 22. uro drsajo ob spremljavi glasbe in prižganih disko lučeh. Ob tem je 1.800 kvadratnih metrov ledene površine rekreativ-cem na voljo še vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih; dopoldne med 10. uro in 11.30 ter popoldne med 15. uro in 16.30. V okviru prizadevanj za povečano športno pismenost v Celju že leta pripravljajo tudi tečaje drsanja za učence prvega triletja osnovne šole. Kot pravi Hasan Ibrič iz Športne zveze Celje, se tečaji vrstijo od oktobra do
decembra. Lani se jih je udeležilo 692 učencev iz vseh celjskih osnovnih šol, sicer pa so v preteklih letih pogosto gostili tudi osnovnošolce iz drugih občin širšega celjskega območja. Za učence, dijake in študente drsališče brezplačno odprejo v času jesenskih, božič-no-novoletnih in zimskih počitnic, ko si najmlajši lahko brezplačno izposodijo drsalke do številke 35. Tudi sicer si je v ledeni dvorani v času, ko je drsališče odprto za rekreativce, mogoče izposoditi drsalke.
IS
Ponudbo za rekreativce v Mestnem parku dopolnjujejo še bližnja teniška igrišča, ki so v zimskem času pokrita s šotorom.
Na drsališče pod roko vnukinje
Pred sedmimi leti, ko so v Šoštanju v zimskih mesecih prvič omogočili brezplačno drsanje na rokometnem igrišču, pravzaprav ni nihče pomislil, da bo drsanje v tej občini postalo ena najbolj priljubljenih rekreacij.
Drsališče je odprto že od decembra in v minulih mesecih se je na njem zvrstilo ogromno ljubiteljev drsanja. Nekateri manj, drugi bolj vešči, vendar je s hokejskimi palicami opremljenih vse več otrok, na ledu pa drsalci izvajajo vse bolj drzne ko-
rake. Zanimivost tega drsališča je, da ga poleg mladih obiskuje ogromno drsalcev, ki sodijo sicer v nekoliko starejšo populacijo. »Ni lepšega, kot parkrat zadr-sati, si ob drsališču privoščiti vroč čaj in poklepetati z znanci. Dopoldne mine, kot bi mignil,« je razlagala gospa, ki se je pred kratkim upokojila, na drsalke pa je prvič stopila ravno zaradi urejenega drsališča. No, pri prvih korakih ji je nekoliko pomagala vnukinja.
Eden od razlogov, da se je drsališče uveljavilo med do-
mačini, je zagotovo to, da je drsanje brezplačno. Za simbolično ceno, en evro, upravljavci izposojajo drsalke, seveda pa so si v preteklih letih mnogi domačini že kupili svoje. Da lahko omogočajo brezplačno drsanje, v občini namenjajo po 35 tisoč evrov letno, pri čemer jim pomagajo sponzorji in donatorji. V občini so prepričani, da je najpomembneje, da je drsanje dostopno vsem, zato vsakoletna odločitev, drsališče da ali ne, ni težka.
US
REPORTAŽA
41
Na tekmovanju je sodelovalo 28 ekip iz vse Slovenije. V finalni del, ki je bil v obliki kviza, se je uspelo odločila šele zadnja dodatna naloga, ko so morali učenci prikazati podaljševalni vozel. V tej preizkušnji so prebiti šestim najboljšim ekipam.	bili boljši Idrijčani, ki jim je pravilno uspelo izdelati tri vozle, medtem ko sta Braslovčanom uspela dva.
Odločilen podaljševalni vozel
Državno planinsko tekmovanje Mladina in gore letos gostili v Braslovčah - Domačini ponovno med najboljšimi
Katera je endemična rastlina, ki raste zgolj na območju Julijskih, Kamni-ško-Savinjskih Alp in Karavank? Kako se imenuje območje nizkega zračnega tlaka? Kdo je prvi slovenski zimski alpinist? To je le nekaj vprašanj, na katera so mladi planinci iz vse Slovenije suvereno odgovarjali v soboto v Braslovčah na 25. državnem tekmovanju Mladina in gore. Potem ko so lani na Vranskem slavili braslovški osnovnošolci in s tem pripeljali organizacijo tekmovanja v svoj domači kraj, so jih letos za las premagali Idrijčani.
Na tekmovanju, ki ga organizira Planinska zveza Slovenije, se je tokrat pomerilo 28 ekip, ki so se na regijskih tekmovanjih lani novembra med 80 osnovnošolskimi skupinami najbolj izkazale. Ekipe štirih učencev od šestega do devetega razreda so v soboto že tradicionalno najprej pisale teste, na katerih so mladi planinci pokazali znanje, ki so ga pridobivali na planinskih pohodih in med večletnim delom v planinskih krožkih.
Nepogrešljiva izkušnja
Najboljših šest se je uvrstilo v finalni del tekmovanja. V obliki kviza so odgovarjali na vprašanja iz gorniškega znanja, planinske šole, zgodovine, dodatnih tem, vremeno-slovja, geografije, rastlinstva, tehnične in osebne opreme, prikazati pa so morali tudi praktično znanje iz prve pomoči, varnejšega gibanja v gorah pozimi in izdelovanja vozlov. Finalni boj je bil še posebej napet po desetem, zadnjem vprašanju, ko je bila bitka povsem izenačena. Braslovčani, združeni v ekipo Nepredvidljivi, in idrijska ekipa Planinske muhe so namreč imeli povsem enako število točk. Sledile so odločilne naloge. Odgovora na dodatni vprašanji so tako prvi kot drugi izstrelili kot iz topa. Šele prikaz podaljševal-nega vozla, ki so ga morali
Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju 120-letnice organiziranega planinstva na Slovenskem, ki jo je Planinska zveza Slovenije, naslednica Slovenskega planinskega društva, praznovala v letu 2013.
»Bistvo planinskega krožka je, da otroci prosti čas namesto za računalniki preživljajo v naravi. V primerjavi z učenci to še posebej cenijo straši,« pravi mentorica planinskega krožka v Braslovčah Irena Kumer.
narediti vsi člani obeh ekip, je odločil o zmagovalcu. V tej za planince nepogrešljivi preizkušnji je Idrijčanom uspelo pravilo izdelati tri vozle, Braslovčanom pa dva.
Ko je
tekmovalnost odveč
Braslovčani niso bili razočarani, saj je, kot so ob koncu tekmovanja zatrdili, tudi drugo mesto na državni ravni odlična uvrstitev. Se je pa v tem primeru izkazalo, da razporejanje učenja različnih vsebin gorniškega znanja med posameznimi člani tokrat le ni bilo povsem dovolj. Spodnjesavinjčani so si namreč tako kot vsi ostali tekmovalci tudi letos učenje gradiva taktično razdelili na štiri dele. Najmlajši član skupine, sedmošolec Miha Kragl, je bil po tekmovanju jasen: »Pomembno je sodelovati in ne zmagati. Drugo mesto je tudi odlično, saj nam ni vedno treba zmagati.« Rek še kako drži tudi za planinar-jenje. Pri obiskovanju gora je namreč vsaka tekmovalnost povsem odveč. »Hribe rad obiskujem, ker je super, ko prispem na vrh. Prav tako je pohodništvo priložnost za druženje s prijatelji,« je po tekmovanju povedal prav tako eden od članov skupine, osmošolec Lucijan Sempri-možnik. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi osmošo-lec Klemen Jernejc, ki ga sodelovanje v planinskem krožku veseli predvsem za-
radi pohodov, na katerih se druži s prijatelji, in zaradi razgleda na cilju. Edina deklica v skupini, devetošolka Valentina Drešček, pa je le priznala, da priprava na takšno tekmovanje ni samo zabava, temveč so morali vložili tudi veliko truda, ki je bil na koncu z odlično uvrstitvijo le poplačan.
Dolga tradicija planinstva
Letošnje drugo mesto in lanska zmaga Braslovčanov nista nobeni izjemi, saj se mladi planinci iz tega spo-dnjesavinjskega kraja redno uvrščajo med najboljše v državi. »Za dosego dobrih rezultatov je poleg našega trdega dela ključna tudi dolgoletna tradicija planinskega krožka v šoli. Otroci se radi družijo in hodijo na pohode ter planinske tabore, kjer tkejo nove prijateljske vezi,« pravi učiteljica Irena Kumer, ki je že dvajset let mentorica planinskega krožka, ki v šoli deluje že sicer trideset let. In kako jim jih dandanes, ko otroci prosti čas raje kot v naravi preživljajo za računalniki, uspe tako množično privabiti v krožek? »Učenci gledajo na pohode kot na prijetno druženje. Če se ga udeležijo mladinci, to pritegne osnovnošolke in obratno. Če so med vodnicami mladinke, se pohoda še z večjim veseljem udeležijo osnovnošolci,« se pošali mentorica.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Poleg braslovških osnovnošolcev, združenih v skupini Nepredvidljivi, ki so zasedli 2. mesto, so v finalnem kvizu sodelovali še osnovnošolci iz Slivnice pri Celju. Skupina Rostfraj radiatorji je bila na koncu četrta. Ekipa Cukrčki iz Šoštanja je zasedla 13. mesto. Sodelovali so tudi Vranšani. Njihova ekipa Gorski svizci je zasedla 14. in ekipa Bodeče neže 17. mesto. Skupina Slivniški svizci junior je bila za mesto slabša, Gamsi iz Griž pa so pristali na 25. mestu.
V finalni del tekmovanja se je uspelo prebiti tudi skupini Rostfraj radiatorji (levo) iz Slivnice pri Celju, ki je na koncu zasedla četrto mesto. Planinske muhe (desno) iz Idrije so letos pometle z vso konkurenco. Tekmovanje Mladina in gore bo tako naslednje leto v njihovem domačem kraju.
Poleg teoretičnih vprašanj so se morali mladi planinci spopasti tudi s teoretičnimi preizkušnjami. Ena takšnih je bila naloga iz prve pomoči. Braslovčani so se v njej odlično znašli. Z unovčenjem planinčka so prejeli celo dvojne točke.
»Slovenci smo res gorniški narod, iz leta v leto se zanimanje za planinstvo in tekmovanje Mladina in gore povečuje. Ekipe prihajajo dobro pripravljene z veliko gorniškega znanja, ki ga pridobivajo od malih nog, tako da lahko svoje planinsko znanje uresničujejo na pohodih in je njihov korak vedno varen z varno vrnitvijo domov,« pravi koordinatorica tekmovanja Mladina in gore Brigita Čeh.
42
VARNOST IN ... OTROCI
Da tatvine stvari iz prostorov vrtcev ali šol na celjskem niso pogoste, se pa dogajajo, so nam dejali tako na policiji kot v vrtcu in šoli, ki smo ju obiskali. V Vrtcu Šentjur bodo vrata sedaj zaklenjena tudi iz zunanje strani, prav tako bodo osebe svojo identiteto morale dokazati še z osebno izkaznico. »Takih drastičnih ukrepov, da se morajo ljudje, ki pridejo, dokazovati še pisno, prej nismo imeli. Dovolj je bilo tako, da so starši poklicali in javili spremembo. Delovali smo na podlagi zaupanja, vendar tudi v tem sistemu zagotavljanja varstva otrok neznanka ne bi mogla odpeljati otroka, saj starša nista javila, da ponj pride nekdo drug,« je zatrdila Elizabeta Jelen.
»Do sporov glede tega, kdo je prišel po otroka, pride občasno. Nesporazum se praviloma zgodi pri starših, ki živijo ločeno, ali pri starših, ki imajo dodeljene pravice. Vse te stvari v šoli ustrezno rešujemo in se obrnemo na drugega starša oziroma na tistega, ki ga je v tem primeru treba obvestiti. Poskrbimo, da otrok pride v varne roke ozirom v roke tistega, kateremu je tisti dan dodeljen. Tu ni prostora za napake ali za neustrezno ravnanje,« pravi Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. osnovne šole Celje.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo otroci imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od deset let, in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki. Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, mora pooblaščena uradna oseba obvestiti njegove starše, skrbnike oziroma rejnike.
Kdo prihaja po otroka v vrtec in šolo?
Kraja v vrtcu odprla vprašanje varnosti otrok
V Vrtcu Šentjur se je decembra zgodil nenavaden dogodek. Ženska, ki se je izdajala za teto enega od malčkov, je vstopila v igralnico in vzgojiteljice prepričala, da bo doma oprala njegova oblačila, saj da naj bi njegova visoko noseča mama ta dan rodila. Starši so ob prihodu po otroka pogrešali njegovo bundo in copate, zato so v vrtcu spoznali, da je šlo za krajo. Mama je ob tem pomislila na nevarnost, da bi neznana ženska lahko otroka odpeljala, vendar v vrtcu mirijo, da razlogov za strah ni. Jasna pravila o tem, kdo lahko pride po otroka, imajo tudi v osnovnih šolah. Da bi lahko ženska, ki se ukrep - obrazec, na katerega
je izdajala za otrokovo teto, dečka iz vrtca odpeljala, po prepričanju ravnateljice Vrtca Šentjur Elizabete Jelen ni možno. Starši morajo namreč že na začetku šolskega leta povedati, kdo bo hodil po otroka. Ponj najpogosteje pridejo sami. Kadar jim delovni čas tega ne dopušča, nalogo najpogosteje zaupajo starim staršem. Ob začetku šolskega leta pa starši podpišejo tudi izjavo, kadar soglašajo, da po vrtčevske otroke pridejo bratje ali sestre, starejši od deset let, kar določa tudi Zakon o pravilih cestnega prometa.
Če oseba na določen dan ne more priti, so doslej starši v vrtec poklicali in javili, da bo prišel nekdo drug. Po neljubem dogodku decembra je ravnateljica uvedla še dodaten
so starši napisali, kdo lahko pride po otroka. Kadar bi se na vratih pojavila oseba, ki je vzgojiteljice ne poznajo z roditeljskih sestankov ali govorilnih ur, bi morala ta svojo identiteto dokazati z osebnim dokumentom.
Odslej bodo pozvonili
Do letos so bile enote Vrtca Šentjur med 8. in 14. uro zaklenjene z notranje strani. Elektronsko zapiranje vrat je onemogočalo, da bi otroci sami zapustili zgradbo. Zdaj so vrata zaklenjena tudi z zunanje strani, s čimer je vstop onemogočen drugim osebam. Po 14. uri vrata odklenejo, saj starši takrat množično prihajajo po malčke. »Tudi z zaklepanjem vrat ne morem zagotoviti, da v vrtcu ne bo
več nobene kraje. Vzgojiteljice so v igralnicah z otroki, medtem ko so garderobe v predprostoru. Zadnjih nekaj let težav s krajami nismo imeli. Vse do decembra, ko je tudi neznanka vstopila v času, ko starši prihajajo po otroke. Sodelovali smo s policijsko postajo in kriminalistično službo, ki sta se lotili iskanja osumljenke in jo tudi našli,« je povedala Jelenova. Jo je pa decembrski pripetljaj spodbudil tudi k temu, da razmišlja o namestitvi kamer pri glavnih vhodih večjih enot, kot sta na primer Šentjur in Pešnica.
Pravila so jasna, prostora za napake ni
Kako je urejeno prevzemanje otrok, smo preverili tudi v eni od celjskih osnovnih šol. Ravnatelj III. osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek je povedal, da starši mlajšim otrokom ob koncu pouka načeloma ne dovolijo, da gredo sami domov. Ti otroci praviloma ostajajo v oddelkih podaljšanega bivanja. Vanje so nasploh lahko vključeni otroci do petega razreda, ki jih morajo starši v oddelek
prijaviti in pisno navesti vse osebe, ki lahko pridejo ponje v šolo oziroma jih odpeljejo iz nje. Verhovšek je dejal, da zaposleni navodila staršev dosledno upoštevajo, zapleti pa se lahko pojavijo predvsem takrat, kadar med staršema pride do spora, najpogosteje ob ločitvi. Zaradi nestrinjanja med njima se lahko zgodi, da eden od njiju pride po otroka in ga odpelje, na kar je v Sloveniji pred časom opozoril primer koroške deklice.
Tudi Jelenova je potrdila, da so spori med starši o tem, kdo lahko prevzame otroka, najpogostejši pri partnerjih, ki se ločujejo. Dokler v vrtcu ne prejmejo pisne izjave centra za socialno delo, tožilstva ali policije, morajo otroka predati staršu.
Obraze prepoznajo
»Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja z otroki napredujejo iz razreda v razred, z njimi tako rekoč odraščajo, zato njihove starše, stare starše oziroma vse tiste, ki prihajajo ponje, poznajo,« pravi ravnatelj III. osnovne šole Celje. Je pa izpostavil, da je to
težavneje pri prvošolcih, s katerimi se učitelji prvič srečajo septembra. Zato vsi učitelji s starši, starimi starši oziroma z drugimi osebami, ki prihajajo po otroka, prvi šolski dan namenijo temu, da se spoznajo. Starše v šoli povabijo, da so na začetku šolskega leta nekaj časa prisotni pri pouku, tako da vzpostavijo stike z zaposlenimi. V to so vključeni tudi učitelji iz oddelkov podaljšanega bivanja.
Kadar se starši ob praznikih ali drugih priložnostih odločijo, da bodo otroka iz šole vzeli prej, morajo to sporočiti. Če je zaposlenim kar koli nejasno, pokličejo odgovorno osebo, ki potrdi, da lahko otrok odide predčasno.
V	izrednih situacijah še previdneje
Osnovno šolo lahko obiskujejo tudi učenci, ki so nastanjeni v varnih hišah. V tem primeru varna hiša šolo obvesti, kadar otroka učitelji ne smejo izročiti enemu od staršev. Če pa ponj prihajajo zaposleni v varni hiši, mora omenjena ustanova šoli posredovati seznam vseh, ki bi lahko prišli, od njih pa učitelji zahtevajo osebni dokument. Ravnatelj je poudaril, da morajo biti v takšnih izrednih situacijah še posebej pazljivi.
V	Vrtcu Šentjur so se nekajkrat srečali tudi z ukrepom prepovedi približevanja otroku, o čemer zaposlene obvestijo starši, pisno obve-
stilo pa jim pošlje še policija. Da bi starš malčka kljub temu zahteval, se v Vrtcu Šentjur še ni zgodilo. So pa vzgojiteljice dogovorjene, da v tem primeru pokličejo policijo.
Po otroke tudi pijani
Da po otroka ne bi mogel priti nihče, ki je napisan na seznamu, se v III. osnovni šoli doslej še ni zgodilo. Vsekakor pa bi zaposleni v tem primeru stopili v stik s starši oziroma z zakonitimi skrbniki, identificirali pa bi osebo, za katero bi ti javili, da bo prišla po učenca. Prav tako v šoli še niso zabeležili primera, da bi po učenca prišla oseba, ki ne bi bila psihofizično sposobna za vožnjo. Bi se pa, pravi Verhovšek, na tako situacijo odzvali: »Zaradi varnosti otroka bi zagotovo poklicali drugega starša ali bi starša želeli prepričati, naj se z otrokom domov odpelje s taksijem, da otroka po nepotrebnem ne bi izpostavljal nevarnosti.«
Po malčka je v Vrtec Šentjur pred leti že prišel starš, ki je kazal znake vinjenosti. Ravnateljica se je po nasvet takrat obrnila na center za socialno delo in policijsko postajo, kjer so ji svetovali, da mora otroka vseeno oddati staršu, saj vrtec ni pristojen za izvajanje nadzora vinjenosti. Mora pa o tem obvestiti policijsko postajo, ki alkoho-liziranost preveri zunaj vrtca in ustrezno ukrepa.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Teti so jo dali, svaku ne kar tako Tatica policiji dobro znana
Bralka iz okolice Celja nam je zaupala, da ukrepi na papirju niso vedno enaki tistim v praksi.
Vrtec, ki ga je obiskovala moja hči, ima zelo dobre varnostne ukrepe, zato sem bila ob njenem vstopu v šolo neprijetno presenečena. Že na prvem roditeljskem sestanku so nam povedali, da moramo našteti ljudi, ki lahko pridejo po otroka, ker ga nikomur drugemu ne bodo dali. Na papirju je torej vse v redu, v praksi pa je malo drugače. Ker oseb, ki lahko pridejo po hči, še nisem navedla, sem bila strašno zaskrbljena, ker je ponjo šla teta. Celo v šolo sem klicala, da naj ji otroka dovolijo vzeti. Teta pa ni imela nobenih težav. Nihče je ni niti vprašal, kdo je.
Da je za varnost popoldne slabše poskrbljeno, sem se lahko prepričala tudi sama, ko sem enkrat prišla malce kasneje. Bili so zunaj, pri čemer sta se učiteljici pogovarjali, otroci pa so tekali vse naokoli. Hči me je zagledala, stekla k meni in dejansko bi lahko takrat preprosto odšli. Lahko bi celo odpeljala njeno prijateljico, ki je prišla zraven. Sama sem potem vseeno šla k učiteljicama, ju zmotila med pogovorom in jima povedala, da s hčerjo odhajava. Prepričana sem, da tega ne storijo vsi. Je pa res, da imamo očitno več možnosti odpeljati otroka ženske. Ko je namreč po hči prišel svak, so me klicali v službo, če jo on res lahko odpelje, ker vsakemu stricu pa res ne morejo otrok dovoliti odpeljati. Tete imajo več možnosti ...	ŠK
Na vesti naj bi imela več tatvin, tudi težave z drogo?
Na Celjskem sicer tavine stvari iz prostorov vrtcev ali šol niso pogoste, se pa dogajajo, so nam dejali na policiji. Primer iz Šentjurja pa je predvsem v vrtcih na našem območju povzročil še dodatno mero pazljivosti in previdnosti, predvsem glede zaklepanja vrat in dostopa do notranjih prostorov vrtcev. Tudi na policiji namreč opažajo, da so ti prostori kljub varovanju in jasnim pravilom o zaklepanju prepogosto preveč »kar tako« dostopni vsem.
Kot smo izvedeli, naj bi policisti žensko, staro okoli 30 let, ki je brez težav prišla v šentjurski vrtec, se pogovarjala s tamkajšnjimi zaposlenimi in prišla celo v prostore igralnice do otrok, že poznali. Pravzaprav so jo izsledili še isti dan, ko se je »neljubi« dogodek v Šentjurju zgodil. Poli-
cisti, ki so opravili razgovore tako z mamo sina, ki naj bi jo tatica poznala, in z delavkami vrtca, so po prijavi sprva imeli dve osumljenki. Bundo naj bi nato našli pri eni od njiju, pri ženski, doma z območja Rogaške Slatine. Ozadje tega primera kaže na to, da naj bi imela omenjena ženska v preteklosti kar nekaj težav, to tudi naj ne bi bila njena prva tatvina oziroma dejanje, ki meji na kaznivo dejanje ali prekršek. Po naših podatkih naj bi ženska nekaterim v vrtcu sicer postala takoj sumljiva, a se je - zatem ko so jo opazili na hodniku - nekako izmuznila do igralnice. Neuradno smo še izvedeli, da naj bi imela težave tudi z drogami. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je prišla skorajda brez težav skozi vsa vrata vrtca - do neposrednega stika z otroki.	SŠol
PODLISTKA
43
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
80 let operete v Žalcu (3)
Planinska roža
Opereta, tudi mala oziroma lažja opera, izhaja iz italijanske besede operetta. Operetni libreto ima poleg petih delov običajno tudi skoraj enako število govorjenih dialogov, veliko plesa in enostavno komično ali farsično dogajanje.
V času službovanja na He-nini pod Lisco je leta 1937 Radovan Gobec napisal opereto v treh dejanjih Planinska roža, ki jo je posvetil ženi Sonji. Glede na izvedbe operetnih del Planinska roža močno izstopa. Samo v Žalcu je bila v različnih igralskih zasedbah na oder postavljena kar štirikrat (1951, 1962, 1982 in 1994).
Osebe, ki nastopajo: Katja Silvana, filmska igralka (sopran); Miran Svetlin, gledališki igralec (bariton); Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj (tenor); Stanislav Ciril Do-brovik, dirigent in skladatelj (bariton); Ervin Gabernik, režiser (bariton); Melita, njegova žena; Izdor, gleda-
liški sluga; Doktor Pravnik, odvetnik; Oskrbnik planinske koče; Tone, kmečki fant; France, kmečki fant; turisti;
gledališki igralci; odrsko osebje; vaščani.
Vsebina: Katja Silvana je opustila film in upravlja pla-
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ninsko kočo na Srečnem vrhu, kamor radi zahajajo gledališč-niki, a ne vedo, da je bila Silvana nekoč filmska igralka. V svojem gledališču pripravljajo premiero operete Planinska roža, ki so jo spisali na planini. Za premierni nastop naprosijo Katjo Silvano. To povzroči velike zmešnjave, ljubosumnosti, užaljenja in tožbe, dokler se vse ne razčisti in konča v splošno zadovoljstvo.
Zapisi v medijih
Savinjski vestnik je 31. marca 1951 pisal, da je dramska skupina »KUD Ivana Cankarja te dni« uprizorila Gobčevo Planinsko rožo. Vlogo Katje Silvane je s čistim sopranom odigrala Ana Mikeln, poleg nje je bil uspešen tudi Slavko Padar. Zelo dobro je vlogo Katje Silvana odigrala tudi Nanika Pipan, kadar je bila Ana Mikeln odsotna. Dirigentsko palico je imel v rokah Franjo Rizmal, režijo pa Rudi Hrovat.
Kljub težavam, ki so v desetletju po prvi uprizoritvi Planinske rože v Žalcu pestile domače dramsko društvo, so se v letu 1962 ponovno zbrali, naštudirali in izvedli to priljubljeno Gobčevo delo. Pod organizacijo Franja Rizmala, ki je odigral tudi eno glavnih vlog, je nastopilo približno osemdeset oseb. Glavna ženska vloga je bila zaupana Zlati Žohar, orkester je vodil Marjan Kozmus, za režijo je bil odgovoren Ivo Mikek, za scenarij pa Zdravko Čas, s svojim oktetom je pustil pečat Vinko Rizmal, z baletnimi vložki dijakinj se je pokazala tudi njihova koreo-grafinja Andelika Gorišek.
Številne uprizoritve
Opereto so v tej zasedbi odigrali dvakrat v Žalcu, enkrat v Grižah in enkrat v Šempetru. Visoko obletnico igranja je pri drugi predstavi v Žalcu praznoval Jože Aubreht, saj je do takrat 200-krat stal na odru. Leta 1982 je Žalec praznoval visok jubilej, 800- letnico. V sklopu mnogih prireditev je bila 19. septembra 1982 premierno uprizorjena tudi Planinska roža, seveda v novi postavitvi. Glavni ženski sopran je odpela Irena Baar, moško vlogo je prevzel Jože Grobler, nalogo korepetitorja, zborovodje in dirigenta je imel Franci Riz-
mal, Bogomir Veras pa se je podpisal pod režijo in scenarij. S to Planinsko rožo so gostovali tudi po Sloveniji.
Ob stoletnici mesta ponovno na odru
Ob dveh jubilejih, 100-letni-ci turistične dejavnosti Žalcu in 30-letnici razglasitve Žalca za mesto, so se Žalčani odločili, da s pomočjo kulturnega društva, zavoda za kulturo in zvezo kulturnih organizacij na oder zopet postavijo Planinsko rožo. Premiera operete je bila 16. septembra 1994 v Domu II. slovenskega tabora. Režija je bila v rokah Iztoka Valiča, dirigentsko palico je držal Franci Rizmal, filmska igralka je bila sopranistka Andreja Zakonj-šek, moško vlogo pa je ponovno odigral Jože Grobler.
Časnik Delo je 23. septembra 1994 podal svoj komentar na opereto. Žalska občina se je zahvalila vsem izvajalcem najuspešnejše operete, ki je bila kdaj uprizorjena v Žalcu, Planinske rože, z najvišjim Savinovim odličjem, to je Sa-vinovo nagrado. Za izvrstno postavitev in dober sprejem, saj si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev, sta nagrado v imenu vseh sodelujočih prevzela 7. februarja 1995 režiser Iztok Valič in dirigent Franci Rizmal.
KARMEN JEZERNIK
Ljudstvo strada, sevniški mesarji pa bogatijo (15)
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
C
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Obtožnica je bremenila sevniške mesarje, da so dvignili cene govejega mesa v nebo, in sicer iz 10 din na 12 din pri kilogramu.
To naj bi se zgodilo v času, ko je pri kmetih nastopilo pomanjkanje krme in so bili prisiljeni prodajati živino za vsako ceno. V mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, se je prodajalo meso prve, druge in tretje kategorije po razglašenih cenah, in sicer volovsko meso prve kategorije po 12 din, druge kategorije po 10 in tretje kategorije po 8 din. Sevniški mesarji niso upoštevali teh kategorij in so prodajali vse kategorije po enaki ceni. Sumilo se je, da so sevniški mesarji klali živino najslabše vrste in plačevali za njih 2.75 do 3.50 din za kg žive teže. Po odpadkih in režijskih stroških naj bi jim ostal še lep izkupiček. K temu je bilo treba prišteti še izkupiček za kožo. Ljudstvo je moralo gledati, kako se na eni strani kopiči ogromno premoženje, medtem ko so revni sloji umirali za jetiko, posledica stradanja. Tožilstvo ni ugovarjalo povišanju cen mesa, kadar bi imela kmet in kupec korist od povišanja, menilo pa je, da je nedopustno, da se visoki dobički stekajo v mesarjevo malho. Kljub burnim razpravam mesarjem ni bilo dokazano, da so v letu 1940 zahtevali kot mesarji za goveje, telečje in svinjsko meso višjo ceno, kot je bila tista, ki je zagotavljala običajni in dovoljeni trgovski dobiček, s čimer naj bi zagrešili prestopek uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, zato so bili oproščeni obtožbe.
SI_ZAC/0618, Okrajno sodišče v Sevnici, AŠ 121a, Kps 22/40
Seznam zaklane živine in plačanih davkov
oprostijo
obtožbe, "la so v Savici oi 1, II. 1940 ialje isahtevaH kgt «neSsrji za goveje, telečjje in svinjsko meso, torej za zivjjenske potrebščine, vilš-jo ceno, ka>or j s tist s, ki znjamčuje običajni in iovoljeni trgovski io-McSel,
s cimur bi naj bili zagrešili vsak svoj prestopek po SI. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Sodba, s katero so bili sevniški mesarji oproščeni navijanja cen mesu in mesnim izdelkom
Žujlit^L paya dvt/.ŽAM?
/
hcdmä	JUtoost	Ctrut	■i t| ji hi*			Srwjn «stil je bilo	frodanii^ebilo
		Od		do			
		Jlin	t		p		
	debeli	f	-	&			
Doli.	jjuldebetl	i	f?	r		»olon	prodtt&^e&lo i/f
	j-u^OfAtiiieivAi	s~		i			
Ooll. Ad JI 1		—		-	-		odld^tA uo®
		i	m	v	iH		
	.luW.lt	v		p	n>		
<Jhrai?e	(«IdefajUt	)	io	v	JO		uAv^rijo
		l	ir	s		..... ^-teUt	
Maline IfiTAVB			—	—	—		v 3talvy>
Srijt			-	—	-		
Jtlid4 iiottxa		-M	—		J?	____Uawjev	ydraqadmw
T«UU		t	St	r	sv		
Poročilo o prodaji živine na živinskem sejmu
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov),
ker niso prenosljive.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije.
Uredništvo NT&RC
Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto mmM
Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase.
Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli:
i i
2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga)
skodelico za čaj
knjigo Kuharske bukve Radia Celje
2 brezplačni čestitki na Radiu Celje
in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku
Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust.
Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila.
Naročilo darilnega bona
Ime In priimek plačnika:
Ulica in kraj:
Ime In priimek obdarovanca (naročnika):
Ulica in kraj:
Datum rojstva:
Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik.
Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika	na naslov obdarovanca ^
Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na iucija.gornjak@nt-rc.si.
44
INTERVJU
Zvone Štorman: »Leto sem se trudil, da bi prodal hotel. Seveda ne v Celju na tržnici, temveč v podjetniškem svetu v tujini. Dogovorov je bilo kar nekaj, vendar mi v teh dneh niti eden med njimi ni napisal »žal mi je, Zvone, da se zadeva ni izšla«. Se je pa v tem času našlo kar nekaj takšnih, ki bi pomagali. Menda.«
»Mislil sem, da bom zvozil. Spoštljivo in dostojno.«
Pogovor z gostincem Zvonetom Štormanom, ki še ni vrgel puške v koruzo
Z nekoliko trpkim, a vendar bistveno bolj bojevitim glasom kot v preteklem tednu je gostinec Zvone Štorman odgovarjal tudi na naša vprašanja, ki jih očitno v zgodbi enega najbolj znanih slovenskih gostincev še dolgo ne bo zmanjkalo.
Dopoldne je bil pri zdravniku, dan preživel v miru mamine hiše, popoldne je bilo namenjeno pogovorom, dogovorom in tudi odgovorom. O dogajanju na prvi delovni dan v novem letu, katerega izkupiček je zaprt Hotel Štorman v Celju, tako verjetno ni več kaj novega za povedati. Lastnika Štor-mana je o zaprtju hotela obvestila hči Elizabeta v zgodnjih jutranjih urah. Zdaj menda odvetniki opozarjajo, da šest zaposlenih ne bi smelo zapustiti hotela. »Kaj pa naj bi? Se vrgli na tla? Niti prometa od prejšnjega dne niso smeli pobrati, našim delavkam so pregledali torbice ... Skratka, prepričan sem, da je šlo za nezakonit poseg. Poleg tega je Elizabeta hotela videti človeka, ki je zasedel naš hotel. Tomaža Kranjca, torej. Vendar so jo na silo odstranili iz hotela. V stik s Kranjcem ni mogel priti niti naš odvetnik in tudi zdaj še vedno ne vem točno, pri čem smo,« je omenil Štorman.
Kje in kdaj se je zalomilo?
Zalomilo se je zaradi krize. Verjemite mi, da se zaradi dolgov ne obremenjujem samo danes, temveč me to boli ves čas. Naše poslovanje pač ni moglo več pokrivati stroškov za sto ljudi. Izračun za 85 zaposlenih kaže, da za prispevke in plače potrebujemo skoraj 116 tisoč evrov mesečno. Ni se zalomilo v gostilnah, temveč zaradi njih. Pa saj nismo bili samo mi. Včasih je kdo cinično rekel, da je ta in ta gostilna zaprta. Sam sem ve-
dno dodal, da se bo zaprla še kakšna druga. Nikoli me ni bilo sram povedati, kakšen je položaj, in ko sem omenjal krizo, sem mislil tudi na naša gostišča. Ne bi našteval, komu se je v teh časih vse zalomilo, čeprav so v gostilnah delali dobri, sposobni ljudje. Niso uspeli. Še v kavarni v Šoštanju, ki jo je za mano najel Hotel Paka, se ni izšlo. Kriza je res grozljiva. Mislim, da smo gostinci na udaru takoj za gradbinci. Pač ljudje v trgovini kupijo kruh in mleko za domov, gostilni pa se odpovedo. Kakorkoli, 47 let sem gostinec, pa se vprašam, ali ne znam ali ne vem ali je narobe kaj drugega. Pa mi marsikdo odgovori, da z mano ni nič narobe, temveč da se cel svet narobe vrti.
Kolikšen del krivde za zlom svoje podjetniške poti pripisujete sebi?
Verjetno se je že komu drugemu, tudi v domačem gospodinjstvu, zgodilo, da mu je čez mesec zmanjkalo denarja. Vseeno misliš in upaš, da se bo vse uredilo. Da bo
»V 11 letih, odkar žena Milica, ki je bila moja desna roka, bojuje boj z boleznijo, ni bilo noči, ki je ne bi preživel doma. Edino, kar sem vzel za svojo dušo, je bil kakšen popoldanski skok v Robanov kot ali vzpon na Triglav.«
prihodnji mesec drugače, da ne bo tega stroška ali kaj drugega. Tako misliš, hkrati pa toneš. In še vedno upaš, da boš zmogel. Samo tako lahko opišem to pot.
Zagotovo je že samo obratovanje hotela povezano s kar nekaj stroški ...
Samo za plače in prispevke lahko preračunamo, koliko kav in malic po 4 evre moramo prodati. A si kljub opozorilom zaposlenih malic nisem upal podražiti niti za 20 centov. V hotelu je bilo mesečno 15 tisoč evrov stroškov za ogrevanje, vodo in elektriko. Če bi hotel prodal pred petimi leti, bi bilo zagotovo drugače.
In zakaj ste torej vzeli lizing za opremo in obnovo hotela - nenazadnje govorimo o tem, da ste podpisali, da boste letno plačevali 300 tisoč evrov?
Še več je bilo - 333 tisoč evrov na leto. Vendar smo takrat imeli 15 lokalov, ki so delali »na ful«. Veste, kaj je to? Si znate predstavljati takratno dogajanje ali se ga mogoče spomnite? Na Venišah je bilo vse zablokirano in zasedeno, gostje so parkirali po travi. V Šempetru so čakali v vrsti na prost stol in mizo ... Podobno je bilo v Velenju. Kamor smo prišli, je bilo polno. Ko smo odprli lokal v Vojniku, je bil spet poln. Rad rečem, da na krožniku mora nekaj biti. Lahko se gremo »slowfoode«, vendar smo tudi takrat kaj dobrega skuhali. Bilo je 250 zaposlenih, izučili smo 500 učencev, 365 dni na leto smo delali od sedmih zjutraj do desetih zvečer in »kasirali« ... To so zgodbe, ki pa so se zelo hitro drugače zavrtele.
Tako hitro, da niste uspeli poplačati lizinga?
Štiri, pet let sem plačeval po več kot 330
»Doslej sem bil 25-krat na Triglavu. Rad bi bil še desetkrat. Ne bodo me pohodili, preveč sem dal slovenskemu gostinstvu.«
tisoč evrov letno in verjemite mi, da sem bil zaradi tega skoraj svetovni prvak. Uspelo mi je, da sem od najetih 3 milijonov evrov lizinga odplačal dva milijona evrov dolgov. Zdaj so izračunali, da dolgujem 2,8 milijona evrov. Seveda izračune pregledujejo odvetniki finančne stroke, sam preprosto tega ne razumem. Zaprisežen cenilec je hotel ocenil na 4,3 milijone, vključno z opremo in zemljišči, cenilec KBM lizinga pa je na 1,5 milijona evrov ocenil samo goli hotel, brez oken in vrat. Lani oktobra smo se ustno dogovorili, da bomo do konca letošnjega marca poskušali prodati hotel. Še vprašali so me, koliko bi bil zmožen plačevati, in dogovorili smo se za 7.500 evrov mesečno. Svetovali so mi, naj se tega držim, saj da je v skupnem interesu prodaja hotela. Tako bi pokrili oziroma poplačali lizing, Durs in vse dolgove. Potem je vse skupaj krenilo drugače, hotel so menda vmes prodali. Vsega dogajanja skoraj ne morem dojeti niti ne morem verjeti, da bi se nekdo v tako velikem poslu spomnil na neko zavezujočo pogodbo. Zato sem prepričan, da se je moralo na hitro nekaj spremeniti. V naključja ne verjamem več.
V petek je kar nekaj dvignjenih obrvi povzročil podatek, da ste sodelovanje od-
INTERVJU
45
»Mislite, da sem tako nor, da bi lani 31. decembra, ko so banke delale do 12. ure, KBM lizingu nakazal 3.500 evrov dogovorjene mesečne vsote? Veste, kam sem šel plačat? V KBM, ker sem se bal, da plačilo prek kakšne druge banke na ta praznični dan drugače ne bo pravočasno poknjiženo.«
povedali že drugemu odvetniku.
Z obema sem se dogovoril, saj smo se strinjali, da delo prevzame odvetniška družba, ki pokriva vsa področja, od nepremičninskega in finančnega do zemljiškega prava.
Samo v hotelu je bilo 35 zaposlenih. Kakšna bo njihova usoda?
V	ponedeljek smo se srečali in se bomo še. Najprej so koristili pet dni dopusta, imeli so dva prosta dneva, zdaj koristijo decembrske ure. Na sestanku so bili tudi predstavniki sindikata. Če se bo zgodil najbolj črn scenarij, imamo v naših gostilnah in slaščičarni kar nekaj ljudi, ki so nekaj let pred upokojitvijo, ostale pa bomo prezaposlili. Vse bomo delali v dogovoru s sindikatom, seveda pa ne gre čez noč.
Kako se zaposleni odzivajo? Vendarle vedo, da niste plačevali prispevkov?
Negativnih odzivov nisem dobil, niti med njimi ne čutim kakšnih zamer. Tudi od zaposlenih dobivam spodbudna sporočila, nenazadnje za vsem dolgom stojim kot samostojni podjetnik, torej kot s. p., in veste, kaj mi sledi. Mislim, da mi ljudje zaupajo, in zdi se mi, da se ne počutijo izigrano. Upam samo, da bo v najslabšem primeru do začetka februarja končana ta agonija. Je pa res, da je treba zdržati ta vsakodnevni pritisk. Verjamem, da se bodo vsa vprašanja rešila po pravni poti.
V	javnosti se dolgovi, ki jih imate do Dursa in menda tudi do dobaviteljev, različno tolmačijo. Kako jih vidite sami?
Prvih nekaj dni so me ljudje dobesedno zasipali s sporočili, po telefonu in elektronski pošti. Med njimi ni bilo nobenega v smislu »zdaj si pa dobil, ko ti ni bilo dosti«. Slab občutek bi imel, če bi imel kje v tujini ukraden denar. Izjemno slabega.
»Nisem upokojen. In se tudi ne bom upokojil, dokler zadeve ne speljem do konca, ker ne bi rad hčeram zapustil dolgov.«
Vendar vem, da so na Dursu, tudi Davčni urad Celje, poizvedovali v tujini, če imam kje odprte transakcijske račune. Nimam, kar so tudi ugotovili. Pri nas, torej pri Štor-manu, ni rezervnega denarja. Če bi bil, bi bil najbolj srečen človek. Takoj bi šel na banko in plačal vse.
Dolg je visok, zato se mnogi sprašujejo, zakaj vam računov in imetja niso blokirali že prej. Torej zakaj so vas pustili pri miru?
Saj nas niso. Nikakor nismo izvzeti iz davčnih pregledov. Še pred dnevi sem dobil zapisnik enega od inšpekcijskih nadzorov. Blagajne, računi in vsi postopki so bili v redu oziroma je bil postopek zadovoljiv. Ne morem sto ljudem reči, naj skrivajo račune. Naši imajo 100-odstotno dokazljivost. Vsako leto napišem na oglasno desko, da je prodaja hrane in pijače odgovornost vseh zaposlenih, seveda pa vemo, da bi v primeru nepravilnosti tudi sam odgovarjal. Sicer ima Durs zavarovan davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem premoženju, torej na opremi hotela v Celju in zemljišču ter
vsej opremi v Šmarju. Torej je ta dolg pokrit, zagotovo v takšni vrednosti, kot dolgujem. Da me je Durs ovadil zaradi neplačevanja prispevkov, vem samo iz medijev, sam v rokah nimam ničesar. Niti ne vem, kakšen je postopek oziroma kakšna je pot. Še nikoli v življenju nisem bil ovaden.
Moderno je govoriti o raznih vplivih iz ozadja. Je tudi na primer neuresničeni želji po odprtju lokala na Lopati botrovala politika?
Zagotovo so bili v ozadju ljudje iz politike, poznate pa me, da o imenih ne govorim. V našem podjetju smo bili pripravljeni, imeli smo restavracijo s prenočitvenimi zmogljivostmi in kader. Jasno je bilo, da bo na eni
strani avtoceste Petrolovo gostinstvo, ki je bilo takrat močno, na drugi strani pa bi morali biti mi. Ko smo morali oddati zavezujoče ponudbe na Dars, sem prvič srečal gospo Martino Plesnik. Nikakor nisva bila sprta, vendar je znano, da nisem uspel. Se pa pogosto sprašujem ... V pogojih je bilo jasno zapisano, da bi bilo treba plačevati koncesijsko dajatev v primeru, če objekta ne bi gradili. Po 20 letih na tisti zemlji nič ne stoji in večkrat sem se vprašal, ali kdo odgovarja za nastalo škodo in če je kdaj kdo plačal tisto koncesijsko dajatev. Jaz bi jo zagotovo moral.
Dejali ste, da nikoli niste ostali dolžni nikomur in da tudi odslej ne boste. Navadnemu smrtniku je že dobre štiri milijone evrov dolga skoraj nerazumljivo. In drugi krediti?
Drugega kredita nimam. Nobenega kredita nimam, razen na Banki Celje 10 tisoč evrov izkoriščenega limita. Jasno, da bom dolgove poplačal, saj kot samostojni podjetnik za poslovanje jamčim z osebnim premoženjem ..
... zakaj podjetja niste preoblikovali v d. o. o.?
Niste prvi, ki ste me to vprašali. Vedno sem mislil, da bom s s. p.-jem zvozil spoštljivo in dostojno kot Zvone Štorman. Verjetno bi me dosti manj bolela glava, če bi bil d. o. o.
Če bi se odločali še enkrat, česa ne bi storili?
Še vedno bi bil gostinec, zagotovo. Sicer bi pa rekel, da bi ostal samo v domači hiši, ne oziraje se na to, če se bosta hčeri odločili za nadaljevanje dejavnosti.
Koliko pelina in koliko optimizma je še v vas?
Sam imam še vedno dovolj energije, vendar sem uničen in delujem po najboljših močeh. Nikakor pa nisem vrgel puške v koruzo. Boril se bom, vendar zagotovo ne s podlimi nameni. Tu so naši zaposleni in gostje, banke, tudi država bo morala odgovoriti, če so imeli pravico kar tako vzeti hotel. Nekdo bo moral odgovoriti, kako in kaj, sam trenutno nič ne vem.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Štormanova resnica
Zvone Štorman je v minuli dneh zapisal svoj življenjepis v katerem se je dotaknil mnogih mejnikov. Tako srečnega otroštva, odločitve, ki ga je popeljala do kuharja, vajenskega razmerja v takratnem Hotelu Celeia, služenja vojaškega roka in dela v Nemčiji.
Z ženo Milico sta deset let praktično cele dneve delala v enem od nemških lokalov, doma pa so jima starši zgradili hišo. Julija 1980 sta v pritličju odprla Bistro Štorman s petimi mizami, točilnim pultom in z majhno teraso. Bistro je kmalu postal premajhen. Podobno je bilo tudi potem, ko so prostor dvakrat prenovili. Z žalostjo govori o smrti sina Oliverja.
Po desetih letih je sledila prva širitev, najem gostišča Pri šoferski mamici na Ločici pri Vranskem. Potem je začel odpirati lokale v Vojniku, Žalcu, Parižljah, slaščičarsko delavnico, na Venišah, v Trbovljah, Velenju, Šoštanju, Šmarju pri Jelšah, Grad Tabor in Hotel Savinja Laško. Večina lokalov je bila v najemnem razmerju, njegova sta gostišča v Šempetru in Šmarju pri Jelšah. Leta 1998 je od Izletnika odkupil hotel Celeia. »Ni bilo lahko, toda vse je potekalo po ustaljenem redu, vsak je vedel za svoje delo. Gostje so radi prihajali in se vračali. Kaj
bi si lahko še lepšega želel?« se sprašuje Štorman. Ko so se začela odražati krizna leta, je postopoma, po poteku najemnih pogodb, lokale vračal lastnikom.
Štorman govori tudi o večjih preizkušnjah oziroma času, ko se je boril. Odmeven je bil problem zavijanja v levo v Šempetru, ko so zavijanje z magistralne ceste v smeri proti Mariboru dovolili šele potem, ko so gostje sami zbirali podpise v znak podpore, vse stroške za gradnjo zavijalnega pasu pa je seveda sam poplačal. Dogodek, ki je prav tako zaznamoval Štormanovo hišo, je bila zadeva Lopata oziroma pridobivanje gostinske lokacije z nastanitveno dejavnostjo na Lopati ob avtocesti Ljubljana - Maribor. Potem, ko so bili na gradnjo motela povsem pripravljeni, lokacije niso dobili.
Tretja zgodba je seveda Hotel Štorman. »Delo, poštenje, skrb, prijaznost in odgovornost so vrednote, ki očitno izginjajo oziroma jih drugi prilagajajo sebi. Včasih bi se bilo treba vprašati, če človek 'zmore' plačevati sto zaposlenih, ker je beseda 'noče' daleč od resnice,« pravi Štorman, ki poudarja, da je še vedno z dušo in srcem predan svojemu poklicu, v življenju pa ga je najbolj osrečevalo zadovoljstvo gostov.
V petek je pristojno sodišče gostincu Zvonetu Štormanu zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za vrnitev hotela Štorman. Zgodba še ni ni končana, saj je sodišče v obrazložitvi natančno izpostavilo, katere predpostavke za izdajo odredbe je potrebno še izpolniti. Skladno z obrazložitvijo sodišča bodo popravljeni predlog Štormanovi odvetniki v teh dneh še enkrat vložili. Tudi na okrožnem sodišču v Celju pa v petek niso zaključili poravnalnega naroka zaradi tožbe, s katero KBM Lizing od Štormana zahteva poplačilo dobrih 2,8 milijona evrov. Štorman je sodišču predložil ustrezno zdravniško opravičilo, poleg tega pa preklical pooblastilu odvetniku Dragu Teržanu za obravnavo v tej zadevi. Po obravnavi tudi odvetnik KBM Lizinga Franci Matoz dogajanja okrog hotela ni želel komentirati. Tožbo KBM Lizinga za vrnitev dolga bo sodišče znova obravnavalo 11. februarja.
»Tako Dursu kot lizingodajalcu sem plačeval, vendar ne dovolj.«
46
AKCIJA
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
1 Hvala
Za manj bolečin
Rgp. m*	vsem bralcem in po-
slovnim partnerjem Novega tednika, ki ste
donirali denar za nakup ultrazvoka za pro-


tibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Podrobnosti o celoletni dobrodelni akciji naše medijske hiše bomo predstavili
v prihodnjih številkah Novega tednika.
Zbrali smo:
n	i		A	A	A A	A
U	l	L		U	V .T	V
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika
smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste
podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti.
Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za
slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozave-ščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja,
Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Alice Munro: Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen
da, mož in žena sva
Srečanje z Nobelovo nagrajenko
O avtorici:
Munrojevo označujejo za pisateljico, ki piše predvsem kratko prozo, zgodbe, ki presenečajo z globino, modrostjo in natančnostjo. Njena zgodnja dela obravnavajo predvsem dileme mladega dekleta, ki prihaja v navzkriž s starši in s preostalim svetom, v kasnejših knjigah pa se je osredotočila na samske ženske srednjih let in obdobje starosti.
Alice Munro je 82-letna kanadska pisateljica, ki je lanska prejemnica Nobelove nagrade za literaturo. Rodila se je v Winghamu, Ontario, malem kraju v kanadski provinci. Njen oče je bil kmet in mama učiteljica. Že kot mladostnica je začela pisati. Svojo prvo pripoved je objavila leta 1950 kot študentka novinarstva. Bila je dvakrat poročena in ima tri otroke. Njene pripovedi so izhajale najprej v časopisih The New Yorker, The Atlantic Monthly in Mademoiselle. V Kanadi je trikrat prejela najpomembnejšo nagrado za literaturo. 2009 ji je bila v Londonu podeljena Man-Booker-Preis za celotno delo.
Alice Munro velja za mojstrico, nekateri rečejo tudi kraljico kratkih zgodb. Poleg naslovne jih je v knjigi še osem: Plavajoči most, Družinsko pohištvo, Uteha, Koprive, Brunarica, Tisto, kar ostane, Princeska, Medved je prečkal goro. A tako kratke te zgodbe sploh niso. Imajo približno po sedemdeset strani. Napisane so čisto na lahko, pripovedujoče, zdi se, da so nastale čisto mimogrede. Z mojstrskimi dialogi, brez okraskov, a vsekakor zelo jasno.
Njene pripovedi vsebujejo več kot mnogi dolgi romani. Pripoveduje o ženskah. Pripoveduje kot ženska. Neko žensko doživimo v enem obdobju njenega življenja.
Njen vsakdan. Skrbi. Veselje. Veliko podrobnosti, ki oblikujejo življenje. Prisile, vljudnosti, miselne disonance in celi odstavki, ki bi si jih rada zapisala, jih komu prebrala.
Njeni junaki, večinoma so to junakinje, so zelo običajni in povprečni. Živijo v kanadski provinci, večinoma na jugozahodu Ontaria, in imajo na prvi pogled dolgočasno življenje. Toda Munrojevi uspe, da iz njih naredi nepozabne like. Dramatika vdre v čisto običajen vsakdan. Munrojine zgodbe so brezčasne. Tudi moški liki so prikazani na takšen način, da lahko rečeš: »Da, takšnega poznam ali takšen bi lahko bil.« So protislovni, torej živi, odločajo se napačno in pravilno.
Avtorica je natančna opazovalka medčloveških odnosov. Zgodbe so tihe, pripoveduje jih ljubeznivo. Dogajajo se v normalnem življenju in z malimi stvarmi. Nastopijo osebe z imeni, mi pa komaj pričakujemo, kaj se jim bo zgodilo. Toda niti slutiti ne moremo, kaj se bo zgodilo skozi čisto majhne stvari.
Pričakujemo kratke zgodbe, dobimo pa mnogo romanov. Stisnjenih. O ljubezni in ljubosumju, izgubi in napačnih odločitvah. Najpomembnejše je povedano na koncu. Brez oko-lišenja. In tam, kjer hodi kot mačka okrog vrele kaše in ko pomisliš, zakaj ravno to zdaj tako natančno pripoveduje, zakaj ravno tako natančni stil, se potem na koncu izkaže, da
ravno takšna predstavitev značajev v banalnostih in njihovo obnašanje v vsakdanjih situacijah zaokrožita vsebino.
Vedno pa gre življenje dalje. Tudi po zgodbi. Ni konca. Zgodbe se ne končajo, ostajajo odprta vprašanja, neuravnoteženi zaključni toni. Nje-
ne osebe bralca ne izpustijo, kljub temu, da bi bile rade svobodne in srečne, a tako ječijo pod lastnimi in tujimi pričakovanji. Niso pa slabotne in nebogljene. »Sreča je komplicirana. Sreča je trdo delo.«
Pripovedi so me prestavile v nek drug in nov svet. Na
čudovit način so pokazale, kako lahko razširijo obzorje bralca. Obzorje o vsakdanjih rečeh, o ljudeh, ki jim običajno ne pripišemo večjega pomena, in o provinci, ki s tem postaja svet.
URŠKA SELIŠNIK
DOBIČKAR, VERIŽNIH, PRERAiUNUIVEC, ZRAKOMER KDOR ŠPEKULIRA
LEVI PRITOK DONAVE NA SLOVAŠKEM
TINA TURNER
STAROGRŠKI MATEMATIK IN GEOGRAF, KI JE PRVI IZRAČUNAL OBSEG ZEMLJE
KRALJEVSKA IGRA
NAŠA GLEDALIŠKA IGRALKA (VERA)
13
PRADED HAMTTOV
NAŠ PESNIK (FRANCE)
AM. FILM. KOMIK (BOB) ČETRTA DIMENZIJA
15
VZDEVEK, NAZIV
FRANCOSKA IGRALKA COTILLARD
HERCE-GOVEC
JAPONSKI REŽISER IČIKAVA
20
11
TESNOBEN OBČUTEK
MED SPANJEM
UVRSTITEV NA TEKMOVANJU PTIČJA SAMICA
SHRARJEVA-NJEČESA
ZUPAN PRI NAS POD FRANCOZI
16
12
ANGLEŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO
MESTO V NEMČIJI
PAMET, RAZUM
POPRAV-UALEC TUJEGA BESEDILA
SHARON STONE
MIZARSKO LEPILO
LUKNJAČ
ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI KONSTRUKTOR FERRARI OGRADA ZA SVINJE, PROSTOR OB HLEVU INSTRUMENTALNA SKUPINA
VELIKA MORSKA RIBA
™ »g1 KAZAN
PESNIK GRUDEN
ATLANTSKI OCEAN
NIZOZEMSKI KRAJINAH
(AERT VAN DER)
KOVINSKA POSODA, VEDRO NICK NOLTE
TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH
10
IGRA Z ŽOGO IN LOPARJEM
19
21
18
PAZDERJE, OTRE
MANJŠE PLOVILO
ZANA NIMANI
ALBERTO TOMBA
POMOČ: AEROMETER-zrakomer, PLASMA-uvrstitev na tekmovanju, VOTUM-želja, izražena z glasovanjem, TRJA-pazderje, otre, ZEITZ-mesto v Nemčiji
Nagradna križanka
Geslo križanke, objavljene v prejšnjem TV-Oknu, je bilo: Vse je izgubljeno. Nagrajenci so: Jožef Belšak, Ptujska gora, Krištof Cuderman, Preddvor in Martina Blazinšek, Šmartno v Rožni dolini. Nagrado bodo prejeli po pošti. Geslo, ki je rešitev nagradne križanke, pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. januarja. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri prejemnike majice Novega tednika in Radia Celje.
Zaupale nam že 69 let
3
BRALCI POROČEVALCI
47
Zaključna prireditev Živimo zdravo
Sredi decembra se je v KS Loka pri Žusmu končal program Živimo zdravo. Po končanih desetih delavnicah o zdravem načinu življenja, ki so trajale od sredine oktobra do sredine decembra v gasilskem domu krajanov v Dobrini in jih je organiziral Zavod za zdravstveno varstvo Celje, je bila zaključna prireditev. Udeleženci so s sodelovanjem svojih otrok in vnukov ter učencev POŠ Loka pri Žusmu pripravili kratek kulturni program, ki ga je povezovala Katja Kovačič.
Koordinatorica programa iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Tatjana Škor-nik Tovornik je z veseljem ugotovila, da je bil program uspešen, saj je dosegel namen in spodbudil udeležence k razmišljanju o svojem zdravju in zdravem načinu življenja. Nekateri udeleženci so že vnesli v vsakdan nekatere spremembe in začeli uživati več sadja ter zelenjave in manj soli ter maščob. Mnoge udeležence je program spodbudil, da so bolj telesno aktivni. Izrazila je tudi zadovoljstvo z obiskom
delavnic, ki se jih je tedensko udeleževalo od 30 do 45 udeležencev, ki so bili zelo zadovoljni, zato si podobna srečanja še želijo.
Po uradnem delu so sledili prijetno druženje, klepet in petje ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile krajanke in krajani. Zbrane je obiskal tudi Božiček, ki je poleg otrok obdaril tudi vse odrasle. Pisni priznanji zavoda sta prejeli Danica Recko in Marija Parfant, lokalni ko-ordinatorici programa, ki sta sodelovali pri pripravi programa in redno tedensko
skrbeli, da je bil prostor v gasilskem domu pospravljen in ogret ter da so se udeleženci ob koncu delavnic lahko družili ob skodelici domačega čaja. Priznanje so pripravili tudi za predsednika KS Loka pri Žusmu Srečka Krajnčana, ki je podprl projekt in tako omogočil izvajanje programa ter poskrbel za obveščanje krajanov o projektu, ter za Judito Methans Šarlah, vodjo oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šentjur, ki je v občini podprla izvajanje programa.
DR, foto: TŠT
Koncert mladinskega pihalnega orkestra
Izjemna ubranost in poln zvok sta bila skupni imenovalec vseh skladb na decembrskem koncertu Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje.
Dirigent Bernard Belina je pripravil zahteven in raznolik program. Na začetku so člani orkestra zaigrali Schubertovo
Vojaško koračnico št. 1, kot se za pihalni orkester spodobi. Odločen in iskriv začetek so nadaljevala dela Sibeliusa, Graingerja in Dvoraka, kjer je orkester nizal izjemno dinamično raznolikost, intenzivnost in strast ter s tem skladbe poslušalcem prikazal, kot bi jih le malokateri profesionalni
orkester. Po kratkem premoru in dirigentovem nagovoru orkestra so bila izvedena dela Dvoraka, Liszta, Waldteufela in Eilenberga. Drugi del je prinesel še močnejšo barvitost in čistost, kar je usklajenosti orkestra prineslo še večjo dodano vrednost. Dirigent je iz orkestra izvlekel vso ener-
Gasilci
Ob koncu leta 2013 so predstavniki Gasilske zveze Celje in Gasilske zveze Slovenske Konjice na sedežu Škofije Celje obiskali celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška. Ocenili so, da je medsebojno sodelovanje uspešno, izmenjali dobre želje ob prehodu v novo leto in se dogovorili o datumu regijske gasilske maše.
Regijska gasilska maša je vsako leto ob godu svetega Florjana, zavetnika gasilcev, v predsedujoči gasilski zvezi celjske regije. Ker je v letu 2014 predsedujoča svetu gasilskih zvez celjske regije Gasilska zveza Slovenske Konjice, bo regijska maša v tem kraju. Mašo bo prvo soboto v maju že tradicionalno daroval celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
DANICA OŠTIR
celjs^SSIIISll^
Po poti
slovenskega
tolarja
PD Brežice je organiziralo že osmi pohod Po poti slovenskega tolarja iz Osredka na 701 m visoki Veliki vrh, kjer stoji obeležje naši prvi in edini denarni valuti v samostojni Sloveniji, ki smo jo vse prehitro zamenjali za evro.
Pobudnik postavitve spomenika je bil član planinskega društva, domačin Ivko (Ivan Godler), predsednik PD Brežice Tone Jesenko pa je idejo predstavil tudi Banki Slovenije, ki jo je podprla. Da je Velki vrh pravo mesto za tolar, dokazujejo tudi bližnje najdbe rimskih novcev sestercev.
Pohoda se je udeležilo okrog sto petdeset ljubiteljev narave iz Slovenije in s Hrvaške. Po kratkem pozdravnem govoru smo prisluhnili tudi Zdravljici, ki jo je zapel naš župan Andrej Kocman. Pri novem domu krajanov v Osredku, to je najmanjša krajevna skupnost v občini Kozje, saj šteje samo približno osemdeset ljudi, so pridne gospodinje pripravile pecivo in postregle čaj in vino. Lepo triurno in ne preveč naporno krožno pot smo zaključili ob zelju s klobasico in kozarčku domačega vina.
MARIJA KRAČUN
gijo, moč, zbranost in skupaj z njim poskrbel za čudovit in čustveno nabit koncert. Vsem, ki so se dogodka udeležili, je bilo po koncertu skupno to, da so bili izjemno navdušeni in iskreno veseli, da so se ude-ležilidogodka, kar se jewdelo v izjemno dolgih aplavzih.
ML
www.radiocelje.com
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 27. januarja do 17. ure.
16. ČE	
17.	PE
18.	SO
19.	NE
20.	PO
21.	TO
22.	SR
t
cvet do 9. ure, od 10. ure list
list
plod
plod
plod
korenina
korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
J P0GLED IUBJ1S VSAK ČETRTEK ob 12.15 B
N ■	T
95.1 | 95.9 1100.3 | 90.6 M
48
BRALCI POROCEVALCI
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Ljudski pevci s Prevorja
Darilo Ljudskih pevcev s Prevorja
Zadnjo soboto preteklega leta je bil v cerkvi sv. Ane na Prevorju koncert članov Kulturnega društva Prevorje, Ljudskih pevcev s Prevorja. Prireditev, ki so jo naslovili Se nov' let' zaznava, so obogatili tudi gostje, ki so prispevali k pestrosti programa.
S kitico pesmi Prevorje, moj kraj so prevorski ljudski pevci pozdravili obiskovalce in v prvem sklopu zapeli tri ljudske pesmi. V
drugem delu nastopa je bil njihov repertoar bolj praznično obarvan. Ob spremljavi citer Jasmine Levičar so zapeli Božično, ob spremljavi orgel Jureta Jelena pa so se predstavili še kot cerkveni pevci. K pestremu programu sta prispevali še Jasmina Levičar in njena učenka Janja Polšak, ki sta spremljali učence prevor-ske šole. Ti so prvič sodelovali na koncertu in dodali kanček svežine k prireditvi.
Levičarjeva se je predstavila še kot solistka na svojih citrah.
Ljudski pevci s Prevor-ja med svojimi nastopi po Sloveniji stkejo mnogo prijateljskih vezi. Tako so se na nastopih večkrat srečali tudi z ljudskimi pevkami z Dobrave pri Slovenskih Konjicah. Ob tej priložnosti so jih prevorski pevci povabili na koncert, pevke pa so se predstavile s tremi starimi priložnostnimi ljudskimi
pesmimi. Še bolj ljudsko pa je zazvenel oprekelj, na katerega je zaigral Rok Vo-deb iz Gorice pri Slivnici. To glasbilo, ki je redkost v svetu glasbenega izročila, je na kratko predstavil sam izvajalec. Po starem sta zaigrala še ljudska godca Drago Žekar in Bogdan Vodeb. Nastopajoče je skozi program s predstavitvijo prazničnih običajev in navad vodila Martina Kosaber.
MAJDA REZEC
Tole simpatično fotografijo nam je poslal bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Prijatelja za vedno bi jo lahko poimenovali.
Novo
■	v ■ v v
krozisce
In smo dočakali! V zadnjih jesenskih dneh so začeli urejati krožišče v Lesičnem v občini Kozje. To bo zelo pripomoglo k umiritvi prometa na tem ravnem odseku ceste. sicer pa se kraj razvija - med drugim imamo v vasi nov pločnik in osvetljeno cesto proti Zagorju.
MARIJA KRAČUN
Rešili smo laboda
Sprehajalka ob Šmartinskem jezeru je pred dnevi opazila, da ima labod zlomljeno nogo. Komaj je prišel na obalo in nazaj v vodo. Ko je bil na obali, je bil izpostavljen tudi napadu kakšnega psa ali lisice. Zato gospa ni oklevala in je poklicala na sedež društva za zaščito živali Veles, saj je bila seznanjena, da smo že rešili nekaj labodov iz Šmartinskega jezera in ribnika v Vrbnem.
Na klic sem se takoj odzval in se odpeljal na jezero, da bi se prepričal, v kakšnem stanju je labod. Po pogovoru s sprehajalci sem izvedel, da ga vsi drugi labodi odganjajo iz svoje družbe verjetno zato, ker je temnejše barve in poškodovan. S pomočjo sprehajalcev smo ga ulovili in ugotovili, da ima zlomljeno nogo. Naslednji dan sem ga peljal v Muto, kjer imajo zavetišče in bolnico za divje živali. Po okrevanju ga bomo vrnili v domače okolje. Največji problem bi nastal, če bi jezero zaledenelo in ne bi mogel vzleteti, saj za vzlet potrebuje obe zdravi nogi, zato bi takrat zagotovo poginil. Spet smo rešili en simbol Šmartinskega jezera. Ljudje imajo karitas in RK, živali imajo pa društva, ki jim pomagajo.
DUŠAN VENGUST

O."*- . . ■ ■ _ .

.
MLADI ZA MLADE
49
Spoznavanje različnih kultur
Osnovna šola Glazija je v tem šolskem letu začela projekt Medkulturno sodelovanje. Šola se je zato povezala z dvema šolama v Srbiji (Plandište in Zrenjanin) in zavodom za usposabljanje mladine s posebnimi potrebami s Kosova. V maju načrtujemo prireditev, na kateri bomo predstavili, kaj vse smo v smislu medkulturnega povezovanja in razvijanja strpnosti počeli med letom.
Projekt je nastal kot odgo- kultur, običajev in njihovega vor na močno medkulturno maternega jezika. Odločili raznolikost učencev in njiho- smo se, da omogočimo otro-vo nestrpnost do drugačnih kom, da se skozi ples, glasbo,
umetnost in kulinariko bolje spoznajo in razvijajo spoštovanje ter strpnost do drugih kultur.
V torek, 3. decembra, smo pripravili kulturni dan z naslovom Žive naj vsi narodi in se tako poklonili dr. Francetu Prešernu, hkrati pa v duhu njegove pesnitve pripravili zanimive dejavnosti in prika-
zali običaje, ples in umetnost različnih narodov. Velika zahvala za pomoč pri izvedbi delavnic gre članom obeh društev (Celjska folklorna skupina in Srpsko-kulturno-humanitarno društvo Desan-ka Maksimovič), ki so se brez pomislekov odzvali našemu povabilu k sodelovanju. Ena skupina učencev se je pod
vodstvom mentorice Dijane Devič iz SKH društva Desanke Maksimovič učila »kolo moravac« in »kolo bela rada«, druga skupina učencev pa se je pod vodstvom Katarine Pa-vlič in članov Celjske folklorne skupine naučila plese »štajriš, sieben schrit in požugana«.
Ostali učenci so s pomočjo naših učiteljev ustvarjali v različnih delavnicah: naivno slikarstvo, spoznavanje in izdelava narodnih noš, spoznavali druge jezike in se učili pisati različne pisave, izdelo-
vali lutke, brali pravljice in si pogledali risanke Baltazar in Bojan.
Ob koncu kulturnega dne so učenci z mentorji pripravili razstavo izdelkov. Na proslavi so učenci s člani obeh društev zaplesali. Pri plesu so se nam pridružili tudi učenci drugih osnovnih in srednjih šol, ki so plesalci pri folklorni skupini SKH društva Desanka Maksimo-vič, in nam zaplesali ples »igre iz Pirotskog polja«.
AVT
Se o prazničnem decembru
Imeli smo sedem delavnic, v vsakem razredu eno. Izbral sem si delavnico, v kateri smo izdelovali jelenčka Rudolfa. Učiteljica Jožica mi je dala papir, šablono in lepilo in sem izdelal jelenčka. Z mano sta bila Urban in Martin. Pri učiteljici Urški sem pa naredil vizitko iz kartona, bleščic, snežink in zvezdic. Bilo mi je zelo všeč, tako da bi imel to še večkrat.
ANŽE KAČ, 2.a
Vsak petek smo imeli v avli čajanko. Najbolje je bilo, ko sem si lahko sama pripravljala čaj. Mizice za čajanko so bile lepe, okrašene s svečkami. Na zadnji čajanki sem imela nove legice, roza pulover in modro rutko za ples, ki je bil po čajanki.
LARA KRAMBERGER, 2.b
Pravljični adventni koledar smo imeli ves mesec. Vsak dan je bila na vrsti ena pravljica. Zelo mi je bilo všeč, ko so me izžrebali in sem si lahko izbrala knjigo, ki smo jo prebrali.
JULIJA KRAJNC, 2. a
Obiskali so nas dedki in babice. Skupaj smo izdelovali novoletne okraske, voščilnice, peli, plesali, zaigrali na harmoniko in se predstavili z narodnimi nošami.
NEŽA URANKAR, 1. a, in NEŽA TRBEŽNIK, 2. a
Učiteljice so nam zaigrale igrico pred novoletnimi smrečicami. Gledala sem jo z odprtimi usti, tako je bila lepa. Všeč mi je bilo, ko je frizerski škrat ponavljal, da se ne hvali. Rada bi še sto tisoč dvajset takšnih igric.
EBBA MIKLAVC, 2.c OŠ POLZELA
50
MLADI ZA MLADE
Šolska ura o drugačnosti
Moč skupnosti določa najšibkejši člen
»Tebi ni treba nič delati, kar tukaj sedi, ker si >boga<, bomo mi to hitreje naredili,« je rekla Špela, ki je imela obvezano eno roko, sošolki Tei, ki je imela prevezo čez oči.
In kako se je počutila Tea? Težko si predstavljamo, kako se počuti nekdo iz našega okolja, če ne more delovati v vsakdanjem življenju zaradi težav z vidom, s hojo ali morda zaradi katere druge omejitve, dokler se nam ne zgodi kakšen neljub dogodek - ali pa dobi šolska ura drugačno vsebino. V okviru mednarodnega projekta Investt, v katerega je vključena tudi Ekonomska šola Celje, smo s pomočjo delovnih terapevtk iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga z Iga decembra izvedli delavnico o drugačnosti. Aktivnosti so bile usmerjene na sošolce slepega dijaka. Dijaki prvega letnika poklicno-teh-niške usmeritve smo v eni šolski uri izkusili, kako je, če nam življenje postavi omejitve. Tekmovali smo v ustvarjanju. Postaviti je bilo treba grad s štirimi stolpi. Cilj je bil, da skupina postavi karseda visok stolp. In začelo se je lepljenje, striženje, ustvarjanje ... Da naloga ne bi bila preveč enostavna, smo »dobili« določene omejitve. Eni so imeli težave pri hoji, drugi so lahko uporabili le eno roko, tretji so imeli prevezo čez oči in četrti niso mogli govoriti. Ustvarili smo skoraj enako visoke gradove, med njihovim nastajanjem pa smo lahko izkusili, kako je, če ne vidiš in ti sošolci ne pomagajo, da bi imel vlogo, ki jo zmoreš. Sošolci smo v tekmovalni vnemi pozabili na Teo in ji nismo dodelili aktivne vloge. Tisti, ki so imeli težave na motoričnem področju, so se na težave lažje prilagodili in si pomagali tako, da so aktivnosti izvedli sede, si pridržali papir z drugo roko v »pestovalnici« ... Še najtežje so ostali tiho dijaki, ki niso smeli govoriti. Vedno znova so se postavljali v vlogo idejnega vodje skupine in si pomagali tako ali drugače.
Ura je minila v sproščenem vzdušju in dijaki smo na koncu delili izkušnje, kako je, če imaš takšno ali drugačno težavo. Ta šolska ura je bila prva delavnica, nikakor pa ne zadnja. Med začrtanimi nalogami so še delavnice in izobraževanje za učitelje, asistente in starše dijakov s posebnimi potrebami, sodelovanje z zaposlitvenimi agencijami in delodajalci. Vse dejavnosti so usmerjene k cilju projekta, da bi povečali avtonomnost dijakov s posebnimi potrebami in čim bolj osvestili notranje in zunanje okolje. Kajti skupnost je močna toliko, kolikor je močan tudi njen najšibkejši člen.
Dijaki 1. B PTI in mentorica IRENA LASNIK Foto: MONIKA PLANKO
Na koncu učne ure so bili gradovi, ki so jih izdelali dijaki z različnimi omejitvami, približno enako visoki. Pri delu so sošolci najbolj pozabili na Teo, ki je imela 45 minut prevezane oči.
»Počutila sem se grozno, kar pozabili so name, želela sem sodelovati, lahko bi kaj naredila, le natančno bi mi morali povedati, kaj in kako,« je dejala Tea, ki ni videla le 45 minut.
i pišete in f
zabeležite dogodke med vrstniki
šol ir društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
i:rcri]iTnnB3

ki in ne njihovi mentorji
Skrbimo za ptice
V zimskem času ptice težko najdejo hrano, zato smo se učenci in učiteljice v oddelkih podaljšanega bivanja v I. OŠ Žalec odločili, da poskrbimo za ptice.
Iz glinenih lončkov, ki smo jih pobarvali v pisanih barvah, smo izdelali ptičje krmilnice, ki smo jih izobesili v krošnje dreves v šolskem atriju in na otroškem igrišču. V krmilnice smo nasuli mešanico semen, primernih za ptice. Celo zimo bomo skrbeli, da bo v krmilnicah vedno dovolj hrane. Otrokom je hranjenje ptic lahko eden prvih korakov k oblikovanju pozitivnega odnosa do narave. V oddelkih podaljšanega bivanja smo se z učenci tudi pogovarjali o tem, kako živali preživijo zimo, risali risbice in brali pravljice na to temo. I. OŠ Žalec je tudi eko šola in nasploh se trudimo, da učence naučimo odgovornega ravnanja z naravo in skrbi zanjo. Verjamemo, da bodo z našo pomočjo ptice lažje preživele in pričakale pomlad.
AKTIV UČITELJIC PODALJŠANEGA BIVANJA V I. OŠ Žalec
ŽIVALSKI SVET
51
Živalska policija proti mučiteljem
Največ prijav so v Živalski policiji dobili za primere slabega ravnanja s psi. Lastniki pri psih ne upoštevajo tudi tega, kar od njih zahteva država. Tako kar 34 odstotkov psov, ki so jih obravnavali, ni bilo čipiranih in kar 87 odstotkov obrav-
Lastnike živali je treba predvsem osvestiti ali kot pravi vodja Živalske policije: navanih psov ni bio cepljenih proti »Ustreliti z nabojem znanja!«	steklini.
»Ne verjamem, da veliko ljudi namenoma muči živali. Večinoma gre za nevednost,« razlaga vodja Živalske policije Aldo Goran Ninovski. Živalska policija je v polnosti zaživela lani, ta mesec pa je svoje prostore odprla na Valvasorjevem trgu v Laškem. Ninovski stavi na strokovnost dela, a tudi na vztrajnost in predvsem na izobraževanje oziroma osve-ščanje lastnikov živali.
Ninovski je na dogovorjen sestanek malo zamudil. Je moral nujno rešiti zapuščenega psa. Pravi, da je mučenih živali ogromno. In čeprav si ljudje sami kupijo psa, ker si ga očitno želijo, je največ kršitev s področja zakonodaje prav pri psih. Zgodbe so lahko zelo žalostne. Najbolj prav tiste, kadar ljudje mislijo, da za svoje živali dobro in ljubeče skrbijo, v bistvu pa mučijo sebe in svoje ljubljenčke, razlaga Ninovski in pove zgodbo.
Dobili so prijavo, da gospa za svoji dve muci ni skrbela dovolj dobro, saj je iz stanovanja grozljivo smrdelo. V primer je bil vključen tudi center za socialno delo, ki je dvakrat skušal priti v stanovanje in opraviti ogled, vendar gospa vstopa ni dovolila. Društvo proti mučenju živali je bilo neuspešno, saj je gospa takoj poklicala policijo, da jo nadlegujejo. Ninovski je ubral drugo pot. Sam je poklical policijo in povedal, da želi priti v stanovanje pogledat, v kakšnem okolju živita muci. Gospa tudi Živalski policiji ni dovolila vstopa. Ninovski je nato zbral pod-
pise vseh stanovalcev v bloku, obvestil policijo, center za socialno delo, upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, upravljavca bloka in lastnika stanovanja. Ko je lastnik zagrozil s prekinitvijo najemne pogodbe in z deložacijo ter gospe naložil, da se mora muc znebiti, je gospa ogled stanovanja dovolila. V stanovanju je še vedno grozljivo smrdelo, izkazalo pa se je, da ni imela le dveh, ampak kar deset muc. Za čas ogleda je štiri oddala na kmetijo, šest pa k sestri v garažo brez oken, muce pa so se stiskale v dveh majhnih zabojih. Zgolj zaradi zahteve lastnika muc v stanovanju ne sme več biti.
Brezzobi tiger ali živalska policija s televizije?
Živalska policija je društvo, ki je konec leta 2011 na razpisu pridobilo evropska sredstva, ki so mu dejansko omogočila uporabo imena Živalska policija. Danes teh sredstev nima več, so društvo, ki se bori proti mučenju živali. Ninovski sicer pravi, da imamo glede na luknjasto zakonodajo v Sloveniji bolj malo obsodb s področja varstva živali, saj je treba vedno dokazati naklep, da je torej nekdo namenoma mučil živali. Teh sicer naj ne bi bilo tako veliko, saj naj bi bila veliko večja težava neznanje. Tako se Ninovski precej brutalno izrazi: »Včasih so živali evtanazirali s strelom v glavo. Danes je treba ustreliti lastnika v glavo - z nabojem znanja!«
Tako je izgledal Skaj, ko ga je Aldo Goran Ninovski rešil. Ob objavi fotografije na socialnem omrežju je zanj dobil 9 tisoč všečkov, vendar nihče ni bil pripravljen psa tudi posvojiti. Nazadnje je ostal pri njem.
Prav osveščanje lastnikov naj bi bila glavna naloga Živalske policije, potem ko na terenu opazijo zanemarjene ali celo mučene živali. Glede na pristojnosti, ki jih imajo, Ninovski opozarja, da nihče, tudi uradne ustanove, v stanovanja lastnikov živali brez sodne odločbe ne smejo, saj to prepoveduje ustava. V Živalski policiji lastnikom tako skušajo razložiti, zakaj so prišli, pojasnijo pa tudi, kakšne so zagrožene kazni, če se ugotovi, da z živaljo ne ravnajo pravilno. Tudi če bi imela Živalska policija pristojnost, da žival odvzame, Ninovski v tem ne vidi rešitve problema: »Kam bi te živali sploh dali?
Poleg tega ima ta lastnik lahko jutri že novo žival. Treba ga je naučiti, da bo za žival znal prav skrbeti.«
Če boste torej od Živalske policije pričakovali akcije, kot jih lahko spremljate na tujih televizijah, kjer predstavljajo delo tujih živalskih policij, boste razočarani. Naša Živalska policija namreč ni del policije, kot je to urejeno v nekaterih drugih državah. Kljub temu se v društvu trudijo, da bi za živali naredili kar največ. Tako imajo 24-urni SOS-telefon, imajo pa tudi vozilo, s čimer zagotavljajo, da bodo ob prijavi prišli v kateri koli kraj v Sloveniji.
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 16. januar: Polna luna v raku bo nastopila že v jutranjih urah. Prisotna bo močno skoncentrirana čustvena energija, občutljivost bo povečana. Luna bo popoldne vstopila v znak leva, v katerem bo bivala prihodnje dni. Venera in Mars bosta v kvadratu. Venera, ki biva v kozorogu, bo nasprotovala Marsu, ki biva v tehtnici. Razum in čustva bodo v nesoglasju, kar bo lahko ob nestrpnosti privedlo do večjih težav. Priporočljivo je delovati z veliko mero razuma in mirno ter preudarno.
Petek, 17. januar: Merkur in Uran bosta v sekstilu prinašala lepo in skladno energijo. Merkur, ki biva v Vodnarju, se bo lepo ujemal z Uranom, saj je njegov vladar. Ideje in nenavadne zamisli bodo moto tega dneva, zato se bo treba prepustiti tej močni energiji.
Sobota, 18. januar: Luna, ki še vedno potuje po znaku leva, bo v kvadraturi s Saturnom, kar je precej resnoben aspekt. Prisotna bo želja po dokazovanju, preobčutljivost bo v porastu. Nikar ne delujte na silo.
Nedelja, 19. januar: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znamenje device, zato bo v tem dnevu modro delovati rutinsko in predvidljivo. V dopoldanskem času bo nasprotovala Neptunu, kar bo lahko prineslo nekaj motenj v delovanju. Pod tem vplivom ni dobro sprejemati odločitev.
Ponedeljek, 20. januar: Sonce bo v jutranjih urah vstopilo v znamenje vodnarja, v katerem bo ostalo vse do 19. februarja. Izražalo bo zračno stran in povečevalo željo po neodvisnosti. Nekonvencionalni pristopi bodo vodilo naslednjih
dni, zato bo lahko prišlo do velikih sprememb. V zdravstvenem smislu bo močno povečana koncentracija živčne energije, zato se bo treba truditi za zmernost in delovati preventivno. Začetek novega delovnega tedna bo v skladnih energijah, zato bo delovanje in sodelovanje pozitivno izraženo. Zaradi natančnosti in velike pripravljenosti za delo boste lahko veliko naredili. Čas bo dober za urejanje uradnih, pravnih in finančnih zadev.
Torek, 21. januar: Merkur bo v lepem aspektu z Venero prinašal dobre odločitve, ki se bodo nanašale predvsem na zasebno plat življenja. Odločnost bo povečana, enako tudi nemir, predvsem pri vseh situacijah, ki so povezane z nesoglasji. V popoldanskem času bo Luna vstopila v harmonično tehtnico, zato bo prevladovala prijetna energija, odlično bo tudi sodelovanje. Sonce, ki biva v znamenju vodnarja, bo v trigonu z Luno, ki biva v devici. Pozitiven aspekt bo
predvsem deloval na to, da se bodo uskladila čustva in razum. Prinašal bo tudi bolj optimističen pogled na vse zadeve.
Sreda, 22. januar: V tem dnevu bo sodelovanje z okolico precej težje, Luna bo namreč v štirih neharmoničnih aspektih s planeti. Oborožiti se bo treba s potrpljenjem in se izogibati kakršnemu koli pretiravanju.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologlnja Cordana
Astrologlnja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
Všečki še nič ne pomenijo
Živalska policija je bolj aktivno delovala od lanskega maja, ko je bil sprejet novi Zakon o zaščiti živali. Še bolj opazna je postala oktobra, ko se je pojavila na socialnem omrežju. Kar naenkrat so v društvu začeli dobivati številne prijave domnevnih kršitev s področja zaščite živali. Ampak veliko število tistih, ki jih spremljajo, še ne pomeni, da bo za živali dobro poskrbljeno. Ninovski pravi, da je za psa, ki ga je nazadnje sam posvojil, na Facebooku dobil kar devet tisoč všečkov, ampak niti enega klica človeka, ki bi ga tudi posvojil.
Prav tisti, ki velikokrat trdijo, da so veliki ljubitelji živali, so dostikrat tisti, ki naredijo veliko škode. Tako se Ninovski spominja, da je neko društvo proti mučenju živali obvestilo uradnega veterinarja, da bo neka ženska utopila štiri muce, če v enem
tednu ne bo dobila novih lastnikov. Zgodba je prišla na uho Živalski policiji, ki je na terenu ugotovila povsem drugo zgodbo. Ženska sploh ni imela muc, ampak je šlo za sedem nekaj tednov starih psičkov, ki bi jih morali še dojiti. Poleg tega jih ni imela namena imeti doma še en teden, ampak le dva dni. Na srečo so prišli pravočasno za vsaj pet psičkov. Dva sta namreč poginila, potem ko sta bila že dva dni brez materinega mleka.
Načrti za širitev
Trenutno v Živalski policiji, ki se financira z donacijami in s prostovoljnimi prispevki, delajo trije prostovoljci kot živalski policisti, kot sami sebe imenujejo. Poleg tega imajo tudi dva pripravnika, še pravi Ninovski. Imajo pa že načrte za prihodnost, saj si želijo program razširiti z nekakšnim sistemom začasnih skrbnikov, pri katerih bi lahko nastanili živali za čas, ko jim iščejo novega lastnika. S tem ne želijo zaobiti zavetišč, razlaga Ninovski, ampak skušajo živali le rešiti. Živali so namreč v zavetiščih lahko le 30 dni, potem jih čaka evtanazija. Nekatere živali, ki jih najdejo na terenu, so zaradi slabega ravnanja tako prizadete, da je nemogoče pričakovati, da bodo v tako kratkem času primerne za oddajo novemu lastniku. Z začasnimi skrbniki bi lahko čas prevzgoje bistveno podaljšali in tako rešili več živali, ki so imele zaradi slabih razmer žalostno življenje.
Še naprej nameravajo sodelovati z Veterinarsko bolnišnico Šentjur, ki ima tudi reševalno vozilo za živali. Sicer pa v Živalski policiji poudarjajo pomen izobraževanja svojih članov. Dela pa jim, žal, očitno še ne bo zmanjkalo.
ŠPELA KURALT Foto: arhiv
Živalske policije
Aldo Goran Ninovski že 30 let spremlja področje varstva živali. Opaža, da kršitev s tega področja ni manj, ampak da se pojavljajo drugačne kršitve in težave. Pravi, da se tudi gospodarska kriza pozna. Tako so bili pred leti psi bolj cenjeni, ker so bili prepoznani kot živali, ki pomagajo varovati. Danes so sicer res bolj kot ne le ljubljenčki, ampak se jim je zato v času krize tudi hrana precej spremenila. Ljudje jim namreč ne kupujejo več dobre hrane, ampak jim dajejo ostanke človeške hrane. Ninovski pravi, da na terenu vidijo primere, ko psi dobijo le olupke krompirja. Veliko kmetov svoje pse preprosto tudi spusti, da si sami poiščejo hrano, kar je povečalo tudi število klateških psov. Lastniki tudi opuščajo sicer obvezno čipiranje, da jim lastništva ni moč dokazati.
DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Projekt, ki ni
Slovenska mreža zdravih šol upihnila 20 svečk
le na papirju
Pomen medgeneracijskega sodelovanja osnovnošolci I. OŠ Rogaška Slatina spoznavajo tudi ob druženju s stanovalci Pegazovega doma.
Prejšnji mesec je minilo 20 let od začetka projekta Slovenska mreža zdravih šol, ki je vsa leta potekal pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja Slovenije (IVZ), ki je z letošnjim letom doživel reorganizacijo. V mrežo je vključenih 324 osnovnih in srednjih šol, tudi številne na Celjskem, glavni namen projekta pa je promocija zdravja in skrbi za zdravje med učenci, dijaki, učitelji in starši.
Slovenska mreža zdravih šol je leta 1993 vključevala 12 pilotskih šol, pet let kasneje se je razširila na 130 sodelujočih, kasneje na vedno več. Danes v projektu sodeluje približno polovica vseh osnovnih in srednjih šol v državi oz. 257 osnovnih ter 60 srednjih šol, pridružuje se jim tudi sedem dijaških domov. »Projekt je bil sprva mišljen kot preskus, kako se koncept promocije zdravja obnese v praksi. V teh 20 letih je projekt zrasel v stabilno mrežo šol, ki poskušajo s sistematičnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev ter posredno vplivati tudi na njihovo učno uspešnost in kakovost življenja,« je ob jubileju povedala nacionalna koordinatorica Slovenske mreže zdravih šol Mojca Bevc in dodala, da vse vključene ustanove celostno pristopajo k zdravju.
Zdravstvene vsebine v različnih aktivnostih
Mi smo na eni od šol na Celjskem, ki so vključene v mrežo, preverili, kako projekt poteka v praksi. Vodja projekta Zdrava šola v I. OŠ Rogaška Slatina Romina Prevolšek je razložila, da so v aktivnosti vključeni učenci vseh razredov, zdravstvene vsebine pa v izobraževalni program vključujejo na najrazličnejše načine, prilagojene starosti otrok. O skrbi za zdravje se pogovarjajo in učijo tako pri
rednem pouku, v okviru učnih načrtov, kot pri interesnih dejavnostih ter naravoslovnih, športnih in tehničnih dnevih. Dvakrat do trikrat na leto vsak oddelek obišče tudi diplomirana medicinska sestra iz slatinske zdravstvene postaje Magda Sep in spregovori o najrazličnejših temah, kot so zdrava prehrana, pomen redne telesne aktivnosti, spolno-prenosljive bolezni ... Glavni namen aktivnosti je na čim bolj zanimiv in nevsiljiv način učence spodbuditi, da oblikujejo zdrav življenjski slog in da se zavejo, da je izjemnega pomena za ohranjanje zdravja. »Pomen zdrave prehrane na primer spoznavajo že skozi šolske jedilnike, na športnem dnevu pijemo iz-
ključno vodo in ne sladkih pijač,« je povedala Prevolškova in dodala, da z zdravstvenimi vsebinami redno seznanjajo tudi starše, ki so v prvi vrsti odgovorni za zdrav življenjski slog otrok.
Telovadba s starostniki
Projekt vsako leto v središče pozornosti sicer vzame novo tematiko, na katero se šole poleg splošnih vsebin o zdravju še posebej osredotočijo. Letošnje šolsko leto govorijo o pomenu medge-neracijskega sodelovanja. Ker le govorjenje ni dovolj, so v I. OŠ Rogaška Slatina na primer oblikovali novo interesno dejavnost, v okviru katere učenci obiskujejo
stanovalce doma starejših, Pegazovega doma. »Krajšajo jim dneve, skupaj igrajo družabne igre, pospremijo pa jih tudi v zunanji fitnes, ki ga je občina uredila v bližini doma, kjer se skupaj nekoliko razgibajo.« Prevolškova ob tem še dodaja, da bistvo Zdrave šole ni le promocija zdravega načina življenja posameznika, pač pa poskušajo otroke osvestiti tudi o tem, da je skrb za zdravje pomembno za družbo nasploh.
Zdravje vse slabše, nujno najti rešitve
Prav o tem so spregovorili tudi na nacionalnem posvetu ob 20-letnici projekta, ki ga je IVZ konec lanskega
leta pripravil v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter s Svetovno zdravstveno organizacijo. Okoli 250 udeležencev, strokovnjakov z različnih področij, je ugotavljalo, da se povečujeta psihološka in socialna ranljivost mladostnikov ter da se slabšata njihova kakovost življenja in zdravja, na kar med drugim vplivajo naraščanje socialno-ekonom-skih problemov, povečevanje revščine, spremembe družinskih struktur ter virtualizaci-ja prostega časa in odnosov. »Rešitev vidimo v tem, da združimo moči in skozi večje in boljše povezovanje različ-
Ste vedeli?
Podatki za Slovenijo kažejo, da socialno-ekonomski status vpliva na življenjski slog in neenakosti v zdravju.
Po besedah dr. Helene Je-riček Klanšček, nacionalne koordinatorice mednarodne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, se mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem ali s slabšim uspehom v osnovni šoli ali z manj zahtevnim srednješolskim programom manj zdravo vedejo, slabše ocenjujejo svoje zdravje, so bolj nezadovoljni z življenjem, doživljajo več psi-hosomatskih znakov, so bolj nezadovoljni in obremenjeni s šolo ter imajo več težav v komunikaciji s starši in z vrstniki. Po njenih besedah je tudi zato pomembno, da vsaj ohranimo, če ne okrepimo vlaganja v promocijo zdravja in preventivo pri otrocih in mladostnikih. Ohraniti je treba že obstoječe ukrepe, kot sta sistem organizirane in subvencionirane šolske prehrane ter sistem preventivnih pregledov, izboljšati sodelovanje med sektorji ter uvesti učinkovite nove ukrepe.
nih sektorjev, s sodelovanjem in skupnimi pristopi povečamo učinkovitost, dostopnost in kakovost zdravstvenega, šolskega in socialnega sistema,« je povedala dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš. V. d. direktorja novonastalega Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je dodal, da je treba ob pobud preiti na strateško raven. Med drugim je napovedal oblikovanje medsektorske strokovne skupine za krepitev zdravja in zmanjšanje neenakosti, ki bi usklajevala aktivnosti različnih resorjev, identificirala ovire za uspešno delo ter hkrati predlagala nujne spremembe.
Foto: I. OŠ ROGAŠKA SLATINA
Odslej živijo bolj zdravo
Številni krajani Loke pri Žusmu in Šentruperta bodo odslej živeli bolj zdravo. Od oktobra so se namreč udeleževali delavnic pod okriljem programa Živimo zdravo in upamo, da bodo osvojeno znanje in pridobljene napotke znali dobro unovčiti.
Program Živimo zdravo je program zdaj že nekdanjega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je v minulih letih pomen skrbi za zdravje predstavljal že v številnih lokalnih skupnostih na Celjskem. Strokovnjaki, med njimi zdravniki, fizio-
terapevti, medicinske sestre, profesorji zdravstvene vzgoje in telesne vzgoje, živilski tehnologi in kuharji obiskujejo predvsem manjše kraje, tamkajšnji krajani pa se lahko tri mesece po enkrat na teden udeležujejo brezplačnih delavnic.
Ohraniti spremembe
Delavnic v Loki pri Žusmu v občini Šentjur in v Šentru-pertu nad Laškim, ki so se končale konec decembra, se je udeleževalo od 17 do 47 krajanov. Več je bilo žensk kot moških, v povprečju pa so bili udeleženci stari okoli 57 let. Med programom so v svoj način življenja vnesli nekatere spremembe, ki lahko, če bodo ostale stalnica, pri-
Tovrstne delavnice so bile v preteklih letih že v več krajih na Celjskem. O skrbi za zdravje so se učili v Dobju, Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Loki pri Zidanem mostu, Novi Cerkvi, Gornjem Gradu, Vitanju in na Dobrni. Skupaj je bilo v program vključenih približno 800 krajanov.
pomorejo k njihovemu boljšemu počutju in h krepitvi zdravja. »Na prvi delavnici je največ udeležencev navajalo probleme premajhne telesne dejavnosti, nezdrave prehrane in stresa. V delavnicah smo jih tako spodbudili k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Na področju prehra-
njevanja ugotavljamo, da po treh mesecih delavnic uživajo več sadja in zelenjave ter jedo manj mastno, slano in sladko hrano. Tudi telesna dejavnost udeležencev se je ob koncu programa povečala. Nekateri so tako na delavnice začeli prihajati peš in ne z avtomobilom,« pravi Tatjana Škornik
Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da je temeljno izhodišče programa, ki je sicer kot prvi zaživel v Pomurju, preprečevanje in zmanjševanje bolezni srca in ožilja ter raka, saj so prav ta obolenja v Sloveniji glavni vzrok prezgodnjih smrti.
NA KOLESIH
53
Pripravite se na sneg zdaj in ne šele, ko bo prepozno!
Rokavice, kapuce in bunde dobre za zimo, ne pa tudi za varnost v prometu
Pri skoraj pomladanskih temperaturah, ki so nas grele v preteklih dneh, je marsikdo skoraj pozabil, da smo še vedno sredi zime. Ko govorimo o sprehodih v naravi, je drugače, vendar občutek o spomladanskem vremenu lahko kaj hitro veliko stane predvsem voznike. Ob prvem snegu se bodo spet slišale besede »sneg nas je presenetil«. A ne bi smelo biti tako. Prvi pogoj za varnost na cesti je, da se voznik na sneg pripravi pravočasno. Ne glede na to, ali je januarja še dan pred snegom vreme kot sredi aprila.
Danes vsak gleda na denar in vozilo je za družinski proračun pač dokaj velik strošek. A priznajmo, da bi bil ta strošek še nekoliko manjši, če bi vsak voznik za avtomobil skrbel tako, kot je treba, in redno tudi sam preverjal, v kakšnem stanju je jekleni lepotec. Še posebej pred prvim zapadlim snegom, ko se razmere na cestah lahko iz trenutka v trenutek spreminjajo. S tem se strinja tudi inštruktor varne vožnje pri ZŠAM Centru varne vožnje na Ljubečni Robi Belej. »Prav je, da se vozniki v suhem vremenu pripravijo na hladne dneve in nizke temperature in ne šele takrat, ko je na dvorišču in cesti že sneg. Večina voznikov, ki imajo za seboj že veliko prevoženih kilometrov in izkušenj v prometu, lahko osnovne stvari na vozilu, ki so prav tako pomembne za varnost, preveri sama,« dodaja Belej.
Vadbena površina na poligonu ZŠAM Centra varne vožnje na Ljubečni ponazarja spolzko vozišče. Inštruktor varne vožnje Robi Belej je takole z vožnjo prikazal, kaj se lahko zgodi, če je voznik nepozoren že pri majhni hitrosti ... Takšna napaka voznika v resnični situaciji bi se absolutno končana s prometno nesrečo, saj je treba vedeti, da na cestah nismo sami.
Kaj preveriti najprej?
Če lahko verjamemo vremenskim napovedovalcem, naj bi bil 23. januarja sneg z dežjem, 26. januarja pa naj bi se začelo snežno obdobje. Da se vozniki takrat ne bi v jutro zbudili z jezo, da ponekod ceste še niso očiščene, smo Beleja vprašali, kako lahko sami poskrbijo za varno vožnjo. Vsak voznik bi moral imeti posebno skrb za pravilno delovanje akumulatorja, da mu je ne zagode takoj, ko se temperature spustijo, saj vsi vemo, da pregled in nabava novega akumulatorja pomenita dodatne stroške. »Voznik mora preveriti tudi starost pnevmatik in globino dezena tekalne površine ter omogočiti pravilen tlak v
pnevmatikah. Suho obdobje pozimi je dokaj neugodno za zimske pnevmatike, zato morajo biti na to še posebej pozorni. Nato je treba preveriti še metlice brisalcev na vetrobranskem steklu. Če delajo slabo ob dežju, je seveda problem, ko je na steklih tudi sneg. Ob tem vozniki ne smejo pozabiti na tekočino za pranje vetrobranskega stekla in žarometov, saj če te ni dovolj in ni primerna za delovanje pri nizkih temperaturah, voznik v neugodnih zimskih razmerah nima dobre vidljivosti. Preveriti je treba tudi hladilno tekočino. To so osnovne stvari, ki bi jih moral upoštevati vsak, preden sede za volan v primeru, če zasneži,« nam je razložil Belej. Voznik mora vedeti
tudi, kdaj mora v vozilu zamenjati olje, za kar poskrbijo na ustreznem servisu.
Strgalo. Ga vedno najdete?
So pa pri skrbi za avtomobil in posledično za njegovo varno delovanje pomembne tudi malenkosti. Te postanejo ključnega pomena v trenutku, ko se je v prometni situaciji treba odzvati tako, da se voznik izogne prometni nesreči. »Ljudje imajo ponavadi v prtljažnikih
Občutek, oprijemljivost in še kaj
Pri vožnji po zasneženih cestah sta ključnega pomena ustrezna varnostna razdalja in občutek, ki ga voznik dobi pri pravilni drži volana. Vožnja po zasneženih cestah je namreč drugačna kot v primeru mokrih cest zaradi dežja.
V deževnem obdobju voznik pričakuje spolzko cesto, pri snežnih razmerah pa mora vedeti, da se oprijemljivost pnevmatik oziroma vozila na cestišču lahko spremeni na vsakih nekaj metrov. Ceste so ponekod zasnežene, že na naslednjem odseku je lahko vozišče očiščeno, v naslednji ulici pa je lahko že poledica. Dogajanje v prometu in razmere na vozišču je zato treba ves čas spremljati in vožnjo temu prilagajati. Ustrezna varnostna razdalja v snežnih razmerah lahko prepreči številne nesreče, saj ravno ob snegu na cestah prihaja do naleta že pri majhnih hitrostih. Če bi vozniki upoštevali razmere in zaradi njih vozili še počasneje in varnostno razdaljo nekoliko povečali, do naletov ne bi prihajalo. Hkrati je pomembna tudi pozornost glede vožnje drugih.
Preverite hladilno tekočino. To lahko storite sami.
Varnost pri vožnji se pravzaprav začne že doma. Preden se voznik odpelje. »Če bi si vozniki takrat postavili vprašanje, kakšni so pogoji za varno vožnjo, bi samodejno začeli razmišljati o varnosti in o tem, kaj lahko sami storijo, da bodo varno prišli na cilj,« dodaja inštruktor varne vožnje pri ZŠAM Centru varne vožnje na Ljubečni Robi Belej.
ogromno stvari, ki jih sploh ne potrebujejo med vožnjo. Ko zapade sneg, pa marsikdo ne najde strgala ali ome-la, da bi ga očistil s stekel ali z vozila,« dodaja Belej. Prometna zakonodaja predpisuje kazen za vse, ki snega ne očistijo z avtomobila. Neočiščen sneg na strehi vozila lahko med vožnjo zdrsne na vetrobransko steklo in vozniku nenadoma onemogoči vidnost. Ali zdrsne proti zadnjemu delu vozila in pomeni oviro za voznika, ki vozi zadaj.
Skrb za primerno obutev
Belej bralce opozarja še na stvari, na katere - priznajmo - marsikdo pogosto pozabi. »V snežnih razmerah ljudje uporabljajo različno obutev. Vendar vsa zimska obutev ni primerna za vožnjo, saj so nekateri škornji ali čevlji široki za avtomobilske sto-palke. To se pokaže še posebej takrat, ko mora voznik v nekem trenutku glede na prometno situacijo nenadoma zavirati. Torej mora imeti voznik v vozilu vedno obutev, ki omogoča hiter in pravilen odziv pri zaviranju,« je razlagal Belej. Vozniki so v avtomobilih tudi oblečeni tako, da jih ne zebe. Vendar ali se kdo vpraša, koliko različni debeli puloverji in povrhu še debela bunda omogočijo varnostnemu
Inštruktor varne vožnje pri ZŠAM Centru varne vožnje na Ljubečni Robi Belej: »Svoje vozilo na sneg pripravite še preden začne snežiti.«
pasu, da opravi svojo pravilno vlogo ob nenadnem zaviranju ali morebitnem trku? Ali stisne dovolj voznika ob sedež v primeru trka ali ne? Med vožnjo vozniki pogosto uporabljajo tudi rokavice. »Vendar bombažne rokavice na volanu zdrsnejo, z rokavicami, kjer ima voznik štiri prste v enem delu, palec pa v drugem, voznikom ne omogočajo ustrezen pritisk na stikala ob volanu. Vse to pa je pomembno. Tudi kapuce, ki jih imajo na glavi, zmanjšajo vidno polje in slabo vplivajo na slišnost v vozilu,« pojasnjuje Belej.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
S pravilnim in pravočasnim preverjanjem delovanja akumulatorja se voznik lahko izogne dodatnim stroškom.
Se tudi vam kdaj zgodi, da ob prvem snegu v avtomobilu ne najdete strgala za led ali ne poskrbite za metlice brisalcev, ki se zatem zaradi ledu dodatno poškodujejo?
KARBON, Partizanska 78, Velenje III tel.: 051 668 077 III info@karbon.si
54
RAZVEDRILO

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ljubljeni
Skupina žensk se je udeležila seminarja o tem, kako živeti v harmonični zakonski skupnosti. Terapevt jim je naročil, naj svojim soprogom pošljejo SMS-sporočilo: »Dragi, ljubim te!« Zatem naj zamenjajo mobilne telefone in na glas preberejo sporočila. In so brale odgovore svojih soprogov. Prvi: »Hej, mati mojih otrok, si bolna?« Drugi: »Si spet razbila avto?« Tretji: »Sem ti rekel, da ne pij.« Četrti: »Povej, koliko denarja rabiš?« Peti: »Kdo je to?« In kaj je odgovoril vam?
Samo konji jih imajo
»Očka, kaj je tisto tam?«
»To je konj, sinko!«
»Kaj pa tisto poleg njega?«
»Tisto je pa kobila, njegova žena!«
»Kaj pa je tisto majhno, poleg njiju?«
»Tisto je pa žrebiček, njun otrok!«
»Kje ima pa on ženo?«
»Sinko, samo konji imajo žene!«
Zmeda pa taka
Raztreseni profesor je vprašal študentko: »Ste bili včeraj v operi?« »Ne gospod profesor. Včeraj sem šla kmalu v posteljo.« »A tako. In? Je bila dobro obiskana?«
ANEKDOTE
Velik francoski impresionist Paul Cezanne ni imel posebej lepega mišljenja o svojih kolegih slikarjih: »Najmanj dvanajst tisoč bi jih bilo treba na leto obesiti!« je rekel svojemu prijatelju. »Dobro, če že tako misliš, toda kdo bi naredil izbor?« je vprašal prijatelj. »Jaz, kdo pa! Sicer o obešanju sploh ne bi govoril, ker bi oni mene predlagali.«
I
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri na strani Razvedrila vsak teden objavljamo humoresko.
Pravilen odgovor se glasi: Z rešeta razsvetljenih novinarjev.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Silva Kenda, Na gmajni 2, 3000 Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Iz katere države prihaja pianistka, ki jo predstavljamo v tokratnem snopiču Zgodbe s Celjskega?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Posojen sneg
Včasih, sploh ko spremljamo kakšne večje skupne projekte, si mislimo, da imajo zgornjesavinjske občine le nekoliko previsoke plotove okrog občinskih meja. Sobotno dogajanje je pokazalo, da še znajo sodelovati. S smučišča v Lučah so namreč s tovornjaki vozili sneg na skakalnico na Ljubno, kjer naj bi bili zadnji konec tedna v januarju tekmi za svetovni pokal v skokih za ženske. V Lučah so pred božičem izdelali kar precej umetnega snega, ki ga je za smučišče na Logu sicer premalo, za ljubensko skakalnico pa je še kako dobrodošel.
Je pa res, da se je tudi v tem snežnem projektu menda le izkazala ena od zgornjesavinjskih značilnosti: kot so trdili Lučani, so Ljubencem sneg samo posodili in ga bo treba vrniti.
Anonimka
Da vendarle ne bi poimensko pripisali preveč perverznosti posameznim članom uredništva, smo se malce skrili za »anonimko«, pogosto prakso našega slovenskega vsakdana. Ker jih vsak dan precej zmečemo v koš, smo ustvarili vsaj eno za zalogo. Ona je dejala: »Evo, tukaj imaš (tekste) in zdaj si dovolj obdarjen.« In smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah. Ko je povprašala, če komu vendarle pride na svoj račun, pa je nekdo drug pojasnil: »Danes je vic že to, če komu sploh pride.« In smo naposled pripravili najnovejšo številko Novega tednika in povsem potešeni odšli domov.
MODROSTI
»Če je nekdo pameten, spoznamo to mnogo bolje iz njegovih vprašanj kot iz odgovorov.« (neznan avtor)
1								5
		3			2		1	4
				8	5			6
9		2						
		4	9	3	8			
						4	3	
	5		3	4	9	1		
				6		8	5	3
	6							
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Kuhane rože za jutranjo budnico
Dolgo je že tega, odkar smo bili pri nas doma povsem na ti z otroškimi pogruntavščinami in s tem, da se je na sobivanje s kratkohlačniki pač treba pripraviti. V kuhinji in dnevni sobi je bilo vse na varnem, noži in vsi ostri kuhinjski predmeti celo v najvišji omarici, da sem jih pri svojih malo več kot 170 centimetrih komaj dosegla. Na dosegu otroških rok ni bilo knjig, zgoščenk, niti omarice s pijačo ... Potem sta hčeri in z njima tudi njuni prijateljčki rasli in sčasoma je usihalo tudi zavedanje, da drobne otroške ročice zmorejo presenetljivo veliko.
Na slednje se bo treba spet privajati, ko bo imel pri nas glavno besedo kakšen vnuk ali vnukinja, v zdajšnjem začasnem zatišju pa se vsi podrejamo kvečjemu takšnim in drugačnim muham hišnih ljubljencev. Tako smo se sprijaznili z navado naše mačje lepotič-ke, da je vsebina konzerve ali vrečke njene priljubljene hrane pač slajša s tal kot iz njene posodice, in zadnja leta nihče niti obrvi ni več privzdignil, ko je s šapico bezala koščke hrane iz posodice na tla, potlej pa enkrat z večjim, drugič z manjšim tekom te koščke polizala. Me je pa, priznam, kar streslo, ko me je triletnica od prijateljev, s katerima zlasti poleti večkrat posedimo na senčnem vrtu, pocukala za rokav. »Zakaj pa mi danes nisi pustila bonbončkov v skledici?« so bile obtožujoče velike otroške očke. Sem jo seveda začela izpraševati, na kakšne bonbončke misli, pa mi je kar pokazala. Prijela me je za roko in me peljala do našega mačjega kotička. Na eni strani posodice za hrano, brikete in vodo, na drugi pa mačje stranišče ... K sreči je dete pokazalo na prazno posodico za brikete! Mačji briketi so očitno dovolj kakovostni, da mala po njih nikoli ni imela prebavnih težav - vseeno pa ne tako slastni kot pravi bonbončki, saj imava zdaj nov ritual. Ko pride k nam, me namreč zarotniško prime za roko in pelje k omarici s sladkarija-
REŠITEV SUDOKU 83
6	1	4	3	7	2	9	5	8
5	8	2	1	6	9	7	4	3
9	3	7	4	8	5	1	6	2
4	6	8	9	2	3	5	1	7
2	9	5	7	1	8	6	3	4
3	7	1	6	5	4	2	8	9
7	5	3	8	9	1	4	2	6
1	4	9	2	3	6	8	7	5
8	2	6	5	4	7	3	9	1
mi, v kateri se vselej najde vsaj kakšna čokolada.
Še bolj neposredni očitno znajo biti fantje. Glede na trenutne izkušnje so najbolj nabriti takšni med tretjim in petim letom, dobitna kombinacija pa je par tri- in petletnika. Odkar se družimo, pri nas med njunim obiskom nikoli ni vključen pomivalni stroj, piškoti pa morajo biti pečeni prej, saj sicer zogleneli pristanejo v smetnjaku. Ker sta, kot pravi njuna mamica, po dolgem in počez namazana z vsemi žavbami, ju ni dobro spustiti z oči. In zato se jima tudi takrat, ko se podata na raziskovanje hiše, vselej nekdo zalepi za pete. Pa očitno tudi to ne pomaga. Zakaj? Ko smo nazadnje našo spalnico za slabe pol ure spremenili v hišo strahov, spremenili posteljo v žgečkalnico in preganjali duhce izpod pregrinjala, sem bila prepričana, da je šlo vse gladko. Tudi zvečer, ko sem omahnila v posteljo, ni bilo videti nič narobe. Zato pa je v sobotno jutro zarezal predi-renzvok budilke. Do skrajnosti nemogoč, zato že sicer budilko nastavljam le takrat, ko moram biti v službi občutno prej kot ob običajnih dneh. A ker je ura kazala sedem, sem se nekako le izkopala izpod odeje in odtavala do hišnega nabiralnika, kjer pa ni bilo ne duha ne sluha o časopisu. Pa tako prijetno je zjutraj še malo poležati s časopisom v rokah... No, brez njega me je spet premagal spanec in ko sem naslednjič spregledala, sta urina kazalca že krepko prešla deveto uro. Malo pozno, a jutranjega branja v postelji si vseeno ne bom pustila vzeti, sem si govorila na poti do hišnega nabiralnika, potem pa kar malo bolj odprla oči, ker je bilo zunaj še temačno ... Ob vrnitvi v spalnico sem odgrnila še zaveso, da bi dvignila rolete. Pa me je skoraj kap, saj je vame puhnil val vročine! In kar nekaj časa in razbijanja možganov je bilo treba, da sem ugotovila, kaj se je dogajalo pretekli večer. Malima varovancema je - med igro, ko sem bila prepričana, da ju imam res ves čas na očeh - uspelo za več kot dve uri premakniti urina kazalca naprej in vključiti budilko, za povrh pa še obrniti termostatski ventil na radiatorju na maksimum. In epilog? Dobesedno skuhane rože na okenski polici, ki so v eni sami noči tako močnega pregrevanja odvrgle cvetove in najbolj občutljiva tudi že prve liste, in smeh v družini ter dobronameren nasvet hčere, da moram »za babico še veliko vaditi«.
VAJENKA ZA BABICO
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Potreboval je...
VSESTRANSKA SLOVENSKA USTVARJALKA
MANJŠA VODNA KOTANJA
ANDRAŽ ŠALAMUN
ORJAŠKI KUŠČAR
AMERIŠKA IGRALKA (ERIKA)
SKLEPNI
DEL SKLADBE (IT.)
OKUŠALNI ORGAN
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
4. IN 16. ČRKA
TOLMUN (WAR.) BREZALKOHOLNO PIVO
SOLSKA OCENA
UDELEŽENEC PARIŠKE KOMUNE
ALMA KARLIN
Oh, ne! Že res, da sva vedela, da Ima Stane slone, ampak, da jih lahko...
Križam Ke &
uqahKe
STRMA OBMORSKA STENA
PRIPRAVA ZA MERJENJE TEŽEPLINOV
PETER NELSON
ULIT BLOK KOVINE
NEKDANJA FIZ. ENOTA NEKDANJI ŠP. DENAR
LJUBLJANSKA TOVARNA VEČ KOTOV
EDVARD KOCBEK
NEKDANJI AMERIŠKI TENISAČ COURIER
E
ZVEZNA DRŽAVA VZDA
UTRJEN RIMSKI GRIČ
CONRAD NAGEL
DEL TRBOVELJ
SOLJODOVE KISLINE KULTURNA USTANOVA
13
KRAJ PRI MEDVODAH
ANGLEŠKI GLASBENIK (JOHN)
AMERIŠKA TV-DRUŽBA
NEKDANJI ANGOLSKI
DENAR MARIBORSKI STADION
KITA (MED.)
GL. MESTO ČEČENIJE
APNENEC (ZASTAR.) IZUMRLI GLAVO-NOŽEC
NAJET KMETIJSKI DELAVEC
MAZILO (POG.)
FOTOGRAFIJA (POG.)
SPOJINE AMONIJAKA
LJUDSTVO VLAOSU
SOSEDA ZDA
ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA
REBEKA PREMELJ
PREPROSTA
SKICA "KRALJEVA" IGRA
K
IZRASTEK NA NOGI
NAJENOSTAVNEJŠI ALKOHOL
VLADE DIVAC
PIETRO GASPARRI
SLOVENSKA REKA
PREBIVALKE ARMENIJE
NOVINAR-KAZEI
ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK)
PRIVLAČNOST
KRATEK, MOČEN GLAS
SODOBNIK KELTOV
NEKD.SL. OBVEŠČ. SLUŽBA
SONJA LOKAR
SANI ZA SPRAVILO SENA
JOŽE SMOLE ŽENSKI SPOLNI ORGANI
BORIS ČAMPA PLINSKA SVETILKA (POG.)
ODDAJANJE VALOV, DELCEV
POLTRDI SIR
MAJHNA RACA
SOZVOČJE RISARSKI TONOV IZDELEK
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
2.	nagrada: polo moška majica z dolgimi rokavi
3.	nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 2
Vodoravno: OTEKANJE, DUHOVCAN, KRONA, MO, IB, DRGET, MILO, ASA, ANIMALS, NIVES, PIPI, PAPA, KONJAR, IV, NJASA, DS, SADJE, KRTEK, ODREDBA, ARA, JANE, URAL, SKOPORITOST, HITI, TOPOL, OAZA, ALAH, OL, ZAIR, ODPRTOST, PESANTE, NIRO, MA, SA, DAHL,
LEPOTA, CANKAR, OSEM, KANU, ORKA, IGRICE, OPIH, OKAJENEC, REVIJA, KARAVANA, TIRAN. Geslo: Zelena zima brez snega
Izid žrebanja
1.	nagrado, 3-krat bon za striženje v Lepotnem centru Barbara v Štorah prejme: Marija Arlič, Prekorje 8, Škofja vas
2.	nagrado, bon za striženje v Lepotnem centru Barbara v Štorah, prejme: Helena Umek, Levec 85, Petrovče
3.	nagrado, bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici prejme: Franci Gaberšek, Cesta na Ostrožno 130, Celje
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13			
Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhnite in počakajte, da ponovno posije sonce. Nekdo vas že dlje časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak.
ON: Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri partnerki. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten teden in še veliko prijetnejši konec tedna.
Ona: Najprej vam vse skupaj sploh ne bo šlo od rok, nato boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl vrata v srce osebe, ki vam zadnje čase ne gre iz misli.
On: Prijatelj vas bo prosil za uslugo, ki mu jo boste z veseljem izpolnili. S tem boste vsekakor pridobili dobrega zaveznika, predvsem pa prijatelja. Sicer boste pošteno utrujeni, vendar na vsak način zadovoljni.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Počasi se boste sprijaznili s tem, da se je na poslovnem področju pojavil nekdo, ki vam je več kot dorasel nasprotnik. Zakaj ne bi raje sklenili kompromisa, ki vama lahko obema veliko prinese.
On: Krepko boste uživali, saj se vam bodo izpolnile vse skrite želje. Posvetite se svojim najbližjim in jim pripravite kakšno prijetno presenečenje. To je vsekakor najboljša možna naložba za prihodnost.
msm
Ona: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se boste zadevi odpovedali.
On: Ne odzivajte se preveč eksplozivno v pogovoru s partnerko, saj vam bo hotela samo pomagati iz trenutne zadrege. Raje ji na nek način prepustite pobudo, saj se bo v tej situaciji znašla veliko bolje kot vi.
DVOJČKA ^ ■ STRELEC
Ona: Če boste uredili odnos s partnerjem, bo to zagotovo vplivalo na vaše psihično ravnovesje, ki je zadnje čase precej labilno. Ne odlašajte, ampak si čim prej uredite tudi čustveno življenje, precej bolje se boste počutili.
On: Sodelavcem v službi ne razkazujte svojega zmagoslavja, ker se v neki zadevi vaša predvidevanja ne bodo potrdila. S pravo mero skromnosti se vam bodo odprla tudi tista vrata, ki so vam bila do zdaj zaprta.
Ona: Nikar se ne obremenjujte z nepotrebnimi skrbmi, saj se na obzorju zbirajo precej črni oblaki. Presenečeni boste predvsem v negativnem smislu, vendar vam to ne bo moglo preprečiti tistega, kar že precej časa načrtujete.
On: Trenutna poslovna situacija vam bo omogočila posel, ki vam bo že v bližnji prihodnosti prinesel kar precejšnje dobičke. Sodelovanje z ostalimi udeleženci tega projekta bo prineslo tudi nekatere druge ugodnosti.
Ona: Zadeva vam bo šla sicer nekaj časa na živce, ne bo pa vas vrgla iz tira. Navsezadnje boste iz tega potegnili celo korist, četudi bo marsikdo drug prepričan, da vam je v celoti spodletelo. Pustite ga v zmotnem prepričanju...
On: Nikar ne obešajte svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj vas bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenaglite.
KOZOROG
Ona: Kriza na ljubezenskem področju bo počasi minila, saj boste srečali neznanca, ki vam bo skozi kramljanje v dvoje postajal vedno bolj všeč. Na težave boste enostavno pozabili in v mislih že gradili gradove v oblakih.
On: Pripravili boste precej prijetno presenečenje svoji partnerki, kar vam bo v veliki meri popestrilo ta teden. Prepustite se prijetnemu lenarjenju v dvoje in si pričarajte nekaj, kar si že dolgo časa želite.
Ona: Nekdo bi se vam rad približal, a nima dovolj poguma. Pomagajte mu in prav hitro boste spoznali, da je nadvse prijetna oseba. Skupaj bosta preživela veliko čudovitih trenutkov. Toda treba bo narediti prvi korak.
On: Pritegnil vas bo prijazen pogled neznanke, ki se bo sukala v vaši bližini, vendar vam bo kar nekako zmanjkovalo pravega poguma. Nekaj bo treba narediti, saj vam bo v nasprotnem primeru hitro žal.
DEVICA
Ona: Od začetka se vam bo dozdevalo, da je vaš trud prezrt, vendar boste prav kmalu opazili, da nadrejeni vendarle zelo cenijo vašo izredno požrtvovalnost. Na konkretno plačilo tako ne bo treba dolgo čakati.
On: S partnerko ste bili vse preveč odkriti, zato zdaj misli, da lahko počne z vami, karkoli hoče. Čim prej se ji postavite po robu, sicer bo prepozno. In nikar ne dovolite, da kdorkoli pometa z vami.
VODNAR
Ona: Na trenutke boste precej raztreseni in kar ne boste uspeli pokazati svojih čustev, vendar bo partner v tem videl prej pozitivno kot negativno plat vaše osebnosti. Na koncu se bosta vsemu skupaj smejala.
On: Ne poskušajte spreminjati življenjskih navad, saj boste kmalu naleteli na osebo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem hodite naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti sumničenja svojega partnerja, vendar se bo kaj kmalu izkazalo, da so bile vaše skrbi povsem odveč. Poskrbite za pomiritveno večerjo, ki bo koristila obema.
On: Na delovnem mestu vas ponovno čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dovolj takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?
2
8
4
9
11
5
6
3
12
7
10
56
RUMENA STRAN
Srčni celjski Zvizeji
Po rokometnem obračunu predkvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu med Slovenijo in Ukrajino se je manj govorilo o tekmi kot o »posladku« sredi 2. polčasa, ko je zavrela kri na obeh straneh in je sledilo ravsanje.
Izgledalo je kot splošen pretep, a vendar je večina igralcev mirila najbolj vpletene. Da Ukrajinci ne bodo v nedogled med
igro udarjali s komolci, kar sta često spregledala izraelska sodnika, naši fantje niso dovolili, tudi brata Žvižej, Miha in Luka ne. Na fotografiji sta celjska rokometaša na sredini, osredotočena na povzročitelja incidenta, orjaka Olexandra Sheveleva. Vse skupaj je opazoval tudi njun oče Darko Žvižej. In lahko je bil ponosen, predvsem na izjemno rokometno kakovost svojih sinov.
Ni pa naključje, da se naši rokometaši dobro znajdejo tudi v tovrstnih okoliščinah. Reprezentančni fizioterapevt je Primož Ferjan, celjski judoist, sedmi na svetovnem prvenstvu leta 2005, fizioterapevtka pri RK Celje Pivovarna Laško pa je Teja Končina, pred leti s priimkom Šavor državna repre-zentantka v karateju in članica žalskega kluba.
DŠ, foto: SHERPA
Piarovke po rimskih sledeh
V okviru Slovenskega društva za odnose z javnostmi so se mojstrice te obrti iz območne skupine 03, torej s Celjskega, tokrat zbrale v prostorih Pokrajinskega muzeja Celje.
Praktična strokovna znanja so izmenjale v duhu rimske Celeie pod izredno zanimivim vodstvom Damirja Žeriča. In na koncu so si prislužile tudi džez popestritev v izvedbi Petra Firšta in Filipa Brezovška. In kot so nam prišepnili iz celjskega podzemlja, so se dame menda odločile, da si bodo v prihodnje na srečanja prizadevale privabiti več moških predstavnikov, kajti šibkejšega, pardon, močnejšega spola menda med komunikatorji zagotovo ne manjka.
BPT, foto: GREGOR KATIČ
Test hoje, če je pred njim kakšno brhko dekle, je tudi za Vlada Marovta, aktivnega Laščana, ki pridno bdi nad delom tamkajšnjega Rdečega križa, pravcati mačji kašelj. Sprašujemo se le, čemu tako globoka zamišljenost in resnobnost. BPT, foto: SHERPA
Takole (od leve proti desni) so moški razlagi pozorno prisluhnile piarovke: Urška Ojsteršek (Gorenje), Greta Kokot - Rajkovic (Ahac), Nena Horvat on Gerlinde Tavčar (Citycenter Celje), Metka Hojnik Verdev (Celjsko literarno društvo) in Majdi Kosi (Kinološka zveza Slovenije).
Zaslužena medijska pozornost
Ne zgodi se prav pogosto, da bi se v enem prostoru trlo toliko snemalcev in novinarjev, kot se jih je minuli teden na praznovanju 105. rojstnega dne najstarejše Celjanke Marije Jakob.
Zgolj v en kot sejne sobe Mestne četrti Savinja so se uspeli stlačiti (z leve) snemalec nacionalne televizije Damir Vincelj, njegov kolega s celjske televizije Hari Flis, med njima je sede svojo fotografsko spretnost s pametnim telefonom preizkušal sekretar celjskega območnega združenja RK Igor Poljanšek, sodelavka loklanega časopisa Ljudmila Conradi, fotoreporter Gregor Katič in novinarka Večera Violeta Vatovec Einspieler. Svoj »prostor pod soncem« oziroma najprimernejši kot za nekaj posnetkov slavljenke pa je še iskala predstavnica mestne občine za odnose z javnostmi Glorjana Veber. Glede na odziv vseh, ki so Mariji Jakob minuli ponedeljek želeli voščiti vse dobro, zdaj v mestni četrti resno razmišljajo, kako bodo svoji sosedi praznovanje pripravili prihodnje leto.
IS, foto: SHERPA
Marijane Kolenko, energične ravnateljice, in Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic, verjetno ni treba posebej predstavljati. Prodorni ženski pač s posluhom tudi za kulturo, tokrat opere v celjskem gledališču. Pozorno mozirsko oko pa je opazilo tudi dve dami v njunem desnem kotu. Prva je Lijana Blagovič, ki v mozirski osnovni šoli skrbi za izostren glasbeni posluh tamkajšnje mladine, druga pa Ema Janko, nepremičninska posrednica in mama štirih pridnih otrok, med katerimi je marsikateri v oči padel predvsem njen sin Marko, nekdanji mister Slovenije. BPT, foto: GrupA