Odstavek l.
Odstavek ‘J.
Odstavek I.
Letnik 1918.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos (JLXXXIV. — Izdan in razposlan 23. dne oktobra 1918.
Vsebin«: (Št. 368—871.) 068. Uka«, s katerim se uvaja izkazovanje stanovanj. — 369. Ukaz o industriji aluminija in aluminijevega oksida. — 370. Razpis o izdaji IT. izdaje bankovcev po 20 kron z datumom ‘2. dne januarja 1913. 1. — 371. Razglas, da se popravlja pogrešek ukazu ministrk za ljudsko zdravje z dne ‘2. oktobra 1918. I. o oznamenilu opravil, ki so v zvezi s tarmacevtiškim poklicem'ali so mu sorodna.
308.
Ukaz ministra za soeijalno skrb v porazumu z ministrom za notranje stvari z dne 18. oktobra 1918. L,
s katerim se uvaja izkazovanje stanovanj,
Na podstavi zakona z dne 24 ; julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
O len I.
Do 31. dne decembra 1919. 1. se more z ukazom političnega deželnega oblastva v po-razumu z deželnim odborom za občine ali okoliše, v katerih je izza začetka vojne nastalo izreduo pomanjkanje stanovanj ali ga je pričakovati, zaukazali, da se uporabljajo naslednji predpisi o izkazovanju stanovanj. Pri lem se more obseg izkazovanja stanovanj (§ . 1, odstavek 1) prilagodili krajevnim razmeram.
Kjer odpadejo izredne razmere, ki so dale povod za izdajo takih predpisov, jih je razveljaviti.
§ I-
Pod izkazovanje stanovanj spadajo stanovanja s pohištvom in brez pohištva in posamezni stanovanjski prostori ter opravilni prostori.
Lastniki hiš (pooblaščenci), v primeru pod-uajemov podnajmodalci, morajo najemne objekte, spadajoče pod izkazovanje stanovanj, zglasili na občini (izkazovalnica stauovauj) in jih odglasiti, ko so se dali v najem.
S '± ,
Zglasil c v po § 1, odstavek 2, je opraviti;
a) v treh dueli potem, ko dobi moč ukaz, ki zaukazuje izkazovanje stanovanj, glede najemnih predmetov, ki ob tem času niso oddani v najem, ter gledé v najem danih, pa že odpovedanih najemnih predmetov;
h) pozneje v treh dneh po odpovedi, oziroma drugačnem končanju dosedanje najemne .pogodbe ali, ako ni obstajala taka pogodba, v treh doeli po kakorkoli izvršenem oglasu, da se da v- najem;
c) pri pozneje pripravljenih najemnih predmetih, "kadar se dd prvikrat v najem, v treh dneh po oglasu, da sc* dd v najem, ki se izvrši’ kakorkoli po podelitvi dovoljenja za stanovanje ali rabo.
Zglasitev se more opustiti, ako se je najemni predmet dal v najem pred potekom zgla-sitvenega roka odstavka 1.
§ 3.
Odglasilev po § 1, odstavek 2, je opraviti najkasneje \ treh dneh potem, ko se je da)
p ir
Odstavek ?-
Odstavek. 1.
Odstavek V.
*>!'•'rni.'ib.i
najemni predmet v najem, ako občina ua podstavi ako se pod številko 1 in 2 navedena po-§ 5 ne določi krajšega roka.	slopja porabljajo za namene lastnikov;
Ž 4.
odstavek l. Občina mora zglašene najemne predmete javno naznaniti, kakor je v kraju običajno, razen ako lastnik hiše, oziroma podnajmodalec stavi nasprotno, po preudarku občine osnovano prošnjo.
odstavek 2. Občini je tudi naloženo dajati pojasnila o ponudbi in popraševanju gledé najemnih predmetov, spadajočih pod izkazovanje stanovanj.
§ 5.
odstavek i. Občina mora izdati podrobnejše predpise za izvršitev izkazovanja stanovanj. V teh predpisih je uravnati zlasti vsebino in obliko zglasitev in od-glasitev, okoliš izkazovalnic stanovanj, način oglašanja najemnih predmetov in način dajanjh pojasnil.
odstavek 3. Predpisi, ki jih izda občina, potrebujejo, ako ne gre za mesto s svojim ustavom, odobrenja političnega. oblastva I. stopnje.
§ 6.
Zlasti more občina zaukazati, da morajo, ako lastnik hiše, oziroma podnajmodalec oglasi z oglasnim listkom na hiši, da se da stanovanje ali opravilni prostor v najem, ti oglasni listki obsegati navedbe o velikosti stanovanja ali opravilnega prostora, rok vselitve ter najemnino s postranskimi pristojbinami vred.
§ 7.
Zoper odredbe in odločbe občine ni dopusten pravni pomoček.
§ 8.
Določila tega ukaza se ne uporabljajo:
1.	na poslopja Najvišjega dvora, Najvišjih zasebnih in rodbinskih zakladov in udov Najvišje cesarske rodovine ;
2.	na poslopja	'
a)	tuje države, tujega suverčna ali državnega poglavarja, eksteritorijalnega uda suverêne rodbine, na c. in kr. dvoru poverjenih diplomatskih zastopnikov,
b)	konzulnih funkcionarjev tujih vlasti, kolikor so te osebe državljani države? ki jih pošlje,
3.	na erarske predmete, ki jih rabi vojaška uprava, nadalje na predmete, priskrbljene na podstavi zakona o nastanjevanju;
4.	na poslopja in prostore, ki so določena ali se določijo za uradne ali druge javne namene , države, dežele, okraja, občine ali zaklada, ki ga upravljajo te korporacije.
§ 9-
Prestopke tega ukaza in na njegovi podstavi odstavek 1. izdanih odredb kaznujejo, ako ne spadajo pod strožje kazensko določilo, politična oblastva z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do 6 tednov. Te kazni se morajo nalagati tudi druga poleg druge.
f
Kdor napelje k takemu prestopku ali so- Odstavek 2. deluje pri njega izvršitvi, tega je kaznovati enako.
Člen II.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Mataja s. r.
369.
Ukaz vsega ministrstva z dne 19. oktobra 1918. 1.
o industriji aluminija in aluminijevega oksida.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1.
(drž. zak. št. 307) se zaukazuje:
8 I-
Za izdelovanje aluminija, aluminijevega oksida in hidrata aluminijevega oksida se morejo naprave, v katerih se izdeluje aluminij, aluminijev oksid ali hidrat aluminijevega oksida, razlastiti z vsemi za njih obrat potrebnimi zemljišči, poslopji, pomožnimi napravami in pravicami, zlasti tudi vodnimi pravicami.
Za oznamenjene namene se morejo nadalje S pritrditvijo ministrstva za javna dela razlastiti tudi rudarske pravice do aluminijevih rud z nji hovim pristojstvora vred.
8 2-
Pravica do razlastitve gre državi za namen lastnega obrata in podjetjem, ki jih oznameni trgovinski minister in na katerih je država udeležena z javnimi novci.
Izvršitev razlastiluega postopka je naložena političnemu deželnemu oblastvu, v čigar upravnem okolišu je predmet, razlastitve. Postopanje naj se omeji na to, da se doženejo pravice strank, katerih se tiče nameravana razlastitev, in na to, da se dožene predmet in obseg razlastitve. Kdor prosi za razlastitev, mora predložiti političnemu deželnemu oblastvu naslednje pomočke: načrte za. odkup zemljišč, nadalje seznainek zahtevanih zemljišč in pravic (z navedbo okolišev okrajnih sodišč, občinskih okolišev, zemljiškoknjižnih vložkov, katastrskih številk, površin prizadetih parcel in zahtevanih površin in natančnejšega oznamenila morda zahtevanih rudarskih pravic), končno se-znamek imen in stanovališč razlaščencev ali njihovih zastopnikov. Te pripomočke je razgrniti v udeleženih občinah osem dni pred komisijsko razpravo.
Politično deželno oblastvo mora opraviti komisijsko razpravo na licu mesta. Nje čas in predmet je razglasiti v udeleženih občinah osem dni poprej z lepakom in razgrniti prošnjo za razlastitev in navedene pripomočke, s pozivom, da se z zahtevanimi razlastitvami prizadete pravice uveljavljajo najkasneje na komisijski razpravi; drugače bi se nanje ne oziralo dalje. Razglas je posebej vročili upravičencem, ki so znani oblastvu, in tistim, ki jih je razlastiti.
Na razpravi mora oblastvo delovati za poravnavo, zlasti o višini odškodnine, ki jo je plačati. Gledé dopustnosti poravnave veljajo predpisi § 22 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30). Ako se ne doseže poravnava, je, za-slišavši zaprisežene izvedence, poizvedeti vse za odškodnino merodajne okolnosti. Znesek odškodnine naj začasno določi politično deželno oblastvo.
Razsodba političnega deželnega oblastva o predmetu in obsegu razlastitve in začasni odškodnini je — ako mogoče — izreči neposrednje po koncu razprave.
Priziv zoper razsodbo o razlastitve ni dopusten.
predmetu in obsegu
Ako razlaščenci niso zadovoljni z začasno I dognano odškodnino, se morejo v 14 dneh ; obrniti za odločbo na komisijo, ki se sestavi iz j zastopnika trgovinskega ministrstva, finančnega ministrstva in ministrstva za javna dela, nadalje
iz treh dvornih svetnikov Vrhovnega sodišča pod predsedstvom senatnega predsednika Vrhovnega sodišča. Funkcijonarje Vrhovnega sodišča določi pravosodni minister. Komisija sklepa z večino glasov in odloča o odškodnini, ki jo je plačati, končnoveljavno in izključujč pravno pot.
GÂ|lé potrebnosti sodne položbe odškodninskega zneska in razdelitve položenega zneska veljajo predpisi § 34 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30). Ko je plačana ali položena z dopustno poravnavo ali z razsodbo političnega deželnega oblastva začasno določena odškodnina, se more izvršiti razlastitev.
8 3.
Na gradnje, ki postanejo potrebne za pod-' jetja v § 2, odstavek 1, oznamenjene vrste, je uporabljati izjemna določila, ki so določena v veljajočih predpisih za pogodovane stavbe.
§ *•
Za ustanavljanje naprav za izdèlovanje aluminija, aluminijevega oksida in hidrata aluminijevega oksida, za razširitev takih naprav in za pre-naredbo obstoječih drugih naprav v naprave navedene vrste je .treba posebnega dovoljénja trgovinskega ministra. Razen tega veljajo za to, kolikor gre za obrtne obrate, obči predpisi obrtnih zakonov.
Ravnanje zoper ta predpis naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 20.000 kron ali zaporno kaznijo do 6 mescev. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
Celotno ali delovito ustavitev obrata brez dovoljenja ustanovljene, razširjene ali predrugačene naprave naj odredi in izvede politično oblastvo prve stopnje, ki mora poprej dobiti ukazilo trgovinskega ministrstva.
§ 5-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve
Hussarek s. r. Bauhaus s. r. Iioinann s. r.
Czapp h. r. Wieset’ s. r. Paul s. r Gaiecki s. r.
Mataja s. r. Schauer s. r. Wimmer s. r. Horbaczewski s. r. Silva-Tarouca s. r. Gayer s. r. Madeyski s. r.
«70.
Razpis finančnega ministrstva z dne 21. oktobra 1918. 1.
o izdaji II. izdaje bankovcev po 20 kron z datumom 2. dne januarja 1913. I.
Avstrijsko-ogrska banka začne po nastopnem razglasu 28. dne oktobra 1918. 1. izdajati II. izdajo bankovcev po 20 kron z datumom 2. dne januarja 1913. 1.
Wimmer s. r.
Razglas
zaradi izdajanju II. izdaje bankovcev Avstrijsko-ogrske banke po 20 kron z datumom 2. dne januarja 1013. 1.
Dne 28. oktobra J918. 1. začne Avstrijsko-ogrska banka v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti 1er v vseh podružnicah izdajati II. izdajo bankovcev po 20 kron z datumom 2. dne januarja 1913. 1.
r
[1. izdaja ima nasproti prvi naslednje razlike:
Na pestrobarvno tiskani nemški strani je idealna glava v risbi nekoliko drugačna in opremljena z obramb rum tiskom. Vrhutega je na levi spodaj v modri barvi natisk „IItf Auflage“ (II. izdaja) navpično postavljen.
Na ogrski strani je polje, ki je na desni, na katerem jc idealna glava, od zgoraj navzdol tiskano v mödri, zeleni in rjavi barvi.
'v .
V	spodnjem delu nahajajoča se velika številka ,20“ tej; rozeta, ki jo obdaja, je tiskana' v vijoličasti, ogrsko besedilo bankovca v modri in zeleni, podpis firme v zeleni in rjavi barvi.
Na desni spodaj je v rjavi barvi natisk ,11. kiadâs“ navpično postavljen.
Na Dunaju. 19. dne oktobra 1918. 1.
AVSTRIJSKO-OGRSKA BANKA.
I ’	, >
Gruber
podgnvernčr.
Schreiber	Schmid
j generalni svetnit.	fceueralni tajnik.
«71.
Razglas ministrstva za notranje stvari v porazuinu z ministrstvom za ljudsko zdravje z dne 21. oktobra 1918. !..
I	\	* .
. !
da se popravlja pogrešek v ukazu ministra za ljudsko zdravje z dne 2. oktobra 1918. 1. (drž.
! zak. št. 360) o oznamenilu opravil, ki so v zvezi
z lekarskim poklicem ali njemu slična.
J	‘
V	g 1 v GLXXX. kosu državnega zakonika pod št. 3B0 razglašenega ukaza ministra zu ljudsko zdravje se mora v prvi in drugi vrsti drugega odstavka namesto ,točka 4 m 0“ pravilno glasili , točka 5 in G“*).
Gayer s. r.
-----1------
*) Ta poplavo k je v slov. izdaji drz. zak. že j vpoatevan.
Iz c. kr. dvnrri'- in državno tiskarni* «8*i*