23. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. jannvarja 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI MRI
Izhaja fiak dan iTf*er, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemnn za avstro-ogertke deiele za vse leto l.r> gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gici., za jeden mesec 1 gld. Av kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nu dom raCuua se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plaftnje se od stiristopns petit-vrste po 6 kr., če se oanan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in p ■ 4 kr., fie se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ia apravnifttvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravni fitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Oklic na narod.
Hrvatski in slovenski deželni poslanci istrski so razglasili naslednji oklic :
Obstanek Tvoj od tisoč in več let v tej pokrajini ni skoro drugo nego muka in trpljenje — Tvoje roke, narod mili, in znoj Tvojega lica sta dvakrat oživila Istro, ko so jo nekdanji nje gospodarji in vsakojake knžne bolezni opustošile tako, da po nekaterih krajih niti ptica ne bi bila preletela zbog slabega zraka. — Dokler so se mogočneži sveta prepirali, čegava bodi ta pokrajina, osvajal si si jo Ti, obdelovaje zemljo mirnim trudom, obnavljajo mesta s stojo junaško krvjo, žrtvovaje samega sebe tudi v službah beneških ladij in v četah kraljevih vojsk. — Učitelji tvoji pisali so pred več nego pet sto leti v tem hrvatskem ali slov. jeziku, svete knjige Tvojih učiteljev čitale so se daleč na okrog, v Tebi se je porodila zavest o Svoji moči, da so ta amfiteater, pod kojega zidinami Ti mi proglasu-jemo to, zgradile v jedni noči vile Tvojega slavnega naroda! — Ni še sto let tega, ko se je našel pošten Italijan, ki je Istranu Voltiču iz Tinjana pokril troške, da napiše knjigo, iz koje naj bi se Italijani učili našemu jeziku. — Prilična toliko let je od takrat,'ko je Tvoj kralj izdal zapoved, da se Ti napiše nova molitvena knjiga v Tvojem jeziku. — Še le osemdeset let je od tega, ko je drugi Istran napisal knjigo flza Hervate ričkoga i istrijanskoga Primorja". A danes? — Danes, ko imamo za vso Avstrijo zakone, kateri so njeni temelji, zakone za vse narode, da je vsakemu jeziku jednaka pravica v šolah, uradih in vsem javnem življenju, danes, ko nas je v Istri še velika večina hrvatskega in slovenskega roda, hoče gospodovalna stranka, da z lepim ali grdim popolnoma poitalijanči to pokrajino. — Na tej njeni poglavitni misli trpi napredek vse pokrajine. Celo gospodarstvene mitanove pod rej nje svojim strankarskim politiškim svrham. Na sramoto veka, v kojem živimo, mnogo naroda nima danes niti pitne vode, in otroci in odrasli, zlasti slovenskega roda, poginevajo na tej bedi; istotako na sramoto nase deželne uprave prisiljeno je prebivalstvo mesta poreškega, tega namišljenega glavnega mesta, da pere in kuba z vodo iz kala, kakorŠno
Tudi oče.
(Spisal Ony de Maupassant)
Ko je stopal doli po stopnjicah kakor v cvet-ličnjaku zakurjenega kluba, pustil je baron Mor-diane svoj kožuh odpet. Ni čuda torej, da je začutil, ko so se velika vrata na ulico za njim zaprla, mraz, oni nepričakovani, bolestni občutek, ki dela človeka potrtega, kakor kaka bolest. Sicer pa je ta večer zgubil pri igri, dolgo časa ga že boli želodec, tako, da tudi do jedi ne more imeti nobenega veselja.
Hoče iti domov, ali misel na velike prazne sobe, na strežeta, ki spi v sprednji sobi, na spalnico, kjer se mu voda za nočno toaleto zgreje na plinu, misel na veliko, starinsko postelj tako veličastne zunanjosti, kakor kak mrtvaški oder, mn zapodi drug strah v srce, ki ga je še bolj stresel nego leden zrak.
Nekaj let sem čuti, da postaja breme samo-tarenja vedno neznosneje, kar občutijo jedenkrat vsi eamci. Kako je bil preje močan, polzek, vesel;   dneve   je   uporabljal  za  sporte   in noči
v srečnejših krajih ne bi| upali dati živini, a s tisočaki novcev sezidano gledališče stoji večinoma zaprto.
— Skozi desetletja stoje na papirju vsakojaki računi in načrti o cestah in 'potih koji bi bili, ako bi se zgradili, pravi blagoslov zt razne kraje te pokrajine. — Ne dajo nam ni najmanjših šol, niti tam, kjer je krvava potreba. Sedemnajsttisoč otrok našega jezika ne ve, kam in h komu v šolo. Mladini naši, ako se uči v našem jeziku, ne daje se nikake pomoči. Zakladi bratovščin, tudi če pripadajo čisto hrvatskim selom, trosijo se mnogokrat za italijanske šole, a poleg tega se nam rogajo, da smo siromašni in neuki. — Plačujemo doklade za šole, kakor naši rojaki drugega jezika, a nimamo istih, ter pravijo nam, naj si jih osnujemo sami. Našemu poglavitnemu pridelku, to je vinu, niso vedeli pridobiti poznanstva in velike prodaje v severnih krajih države, a tiste redke naše, koji bi to hoteli, rrne" pred narodom n obrekujejo pred oblast vi.
— Mi Tvoji zastopniki, o narod, bili smo pred malo dnevi prisiljeni, radi Tvojega iu svojega ugleda in da preprečimo še več« zlo, Ostaviti Poreč, kamor smo bili pozvani po N*jvišji odredbi, da bi se posvetovali o potrebah pokrajine. Objestna svojat ne spoštuje več nedotakljive osebe narodnih zastopnikov, žali njih in narod na nečuven način.
— Gospodovalna stranka se je zarekla, da hoče v tej pokrajini izbrisati zadnji sled naše narodnosti ter se protivi tudi odredbam oblasti, kadar bi te poslednje hotele na vnanji način pokazati jednakopravnog našega jezika z jezikom italijanskim.
— Ta stranka je v deželnem zboru v Poreču dne" 12. jannvarja t. I. predložila ter je dnč 14. istega meseca jednoglasno sklenila, da v deželnem zboru ni smeti v našem jeziku niti razpravljati, niti kaj vprašati, niti predlagati. — Cesarsko-kraljevska vlada čutila se je slednjič primorano, d.i zapre zbor, ki na tak način krši svobodo naroda in ki brez nas zastopa le manji del prebivalstva Istre. — S tem sklepom postavljena je vrhu vseh muk trnjeva krona na Tvojo glavo, izmučeni narod ! Kajti zares, ako Ti ne dovoljujejo več, da bi na uaša usta ni vprašal, ni predlagal, kateri razumnik bi še veroval, da bi Ti sploh še kaj dali? — Čutili smo se dolžn* objaviti to v trdni veri, da niti bolji del italijanskega ljudstva te pokrajine ne odobri takega stanja in takega
za vsakovrstne zabave. Zdaj pa postaja vedno ne-rodneji in do ničesar nima veselja. Sport ga utrudi, d ine j i in soupeji mu ne store dobro, z ženskami ee ravno tako dolgočasi, kakor se je preje zabaval.
Jednoličnost tar.ih večerov, isti prijatelji vedno na istem mestu, iste igre z jednako dobrimi ali slabimi saiiH »ni, isti pogovori o istih predmetih, isti dovtipi o istih stvareh, iste zlobne opazke o istih ženskah, vse to se nui je tako pristudilo, da so bili trenotki, ko je resno mislil na samomor. On tako jednakomernega, tako lahkomišijenega in vendar tako težkega živenja ne more nadaljevati; hrepenel je po nekem miru, prijetnosti in udobnosti, ne da bi sam vedel, kaj naj bi to bilo.
Misel na ženi te v pa mu vendar ne pride na um, ker ni čutil v sebi poguma, da se obsodi v melanholijo in robstvo zakona, v to dolgočasno eksistenco dveh bitij, ki vedno skupaj živeči se tako poznata, da ne more jedno spregovoriti besedo, da bi je drugo ne bilo vedelo že poprej, da ne morete napraviti obraza, da bi ga drugo ne uganilo naprej, da ne more nobeno izreči kake misli, želje ali sodbe, da bi je drugo ne vedelo. Bil je mnenja, da ima občevanje b kako osebo le toliko časa nekaj zanim-
postopanja proti pravicam našega hrvatskega ali slovenskega jezika, obseženim v temeljnih zakonih države, in proti pravo razumljenemu napredku naroda. — Mi ne jemljemo ničesar italijanskemu delu ljudstva v Istri. Mi hočemo jednako pravico jeziku, jednoga in drugega, ki se govori po Is'ri. Mi hočemo, da tudi državne in deželne oblasti dejanski pokažejo to ravnopravnost. — Mi hočemo napredka v gospodarskih vprašanjih, da se nam narod laglje preživlja. — Mi obžalujemo globoko, da deželni glavar v zadnji dobi trati čas za proteste proti odredbam državnih oblastij, koje odredb«? se dotikajo tudi nas, proti katerim pa je on, namesto da bi se bavil s težkimi vprašanji našega gospodarskega preporoda in duševnega napredka. — Nam gineva narod same bede v pojedinih selih, dokler jedna politična stranka naše pokrajine, katera je imela do sedaj v svojih rokah sukno in škarje in bi bila mogla storiti mnogo dobrega, škoduje interesom pokrajine s svojim postopanjem. — Letos nam ni bilo mogoče, kakor rečeOO, razpravljati v deželnem zboru. Oglašamo se Ti zato po tej poti in s protestom od naše strani, da bodel Vedel o priliki, kje Ti je iskati prijateljev in kje neprijateljev. — Naša vera je trdna, da tudi za Istro pridejo bolji dnevi, ali le po Tvoji neupogljivi volji in ako nikdo izmej Vas ne bode dal več slepiti svojega bistrega razuma s pustimi, nikdar izpolnjenimi obečanji. — Braneči svoj narodni obstanek ob obalih Adrijauskega morja, uverjeni smo, da delamo tudi na korist, slavne vladajoče hiše Habsburgov, pod kojih krono hočemo živeti v tesni zvezi z našimi istokrvnimi brati Hrvati in Slovenci. — Komur je prilika, raztolmači naj to našo izjavo tudi rojakom našim drugega jezika. Pravica za njih poleg pravice za nas najde pri nas vsikdar toplih zagovornikov. To smo dokazali tudi b dejanji. Nam je načelo sveto : ljubiti in braniti BVOJe a spoštovati tuje.
Dano iz nase skupščine.
V Polji, dne 17. januvarja 1895.
Fran   F lego,   Slavoj   Jenko,   dr.   Matko La-ginja,  Matko Mundid, Dinko Seršič*, Vjeko-slav Spinčie,   dr.  Andrija Stanger,   dr. Fran V o I a r i ć.
Ijivega na ssbli dokler se še natanko ne pozna, dokler ima na s^bi še nekaj skrivnostnega, nespo-znanega, vznemirjajočega in zakritega. Cesar je to raj potreboval, je družina, ki ni družina, kjer hi zamogel pustiti del svojega življenja, in tedaj se mu vzbudi spomin na sina.
Že leto dni j je neprestano mislil na njega in čutil vroče hrepenenje videti In spoznati ga. Dobil ga je v svoji mladosti mej dramatičnimi, pretresu-joeimi dogodki. Otrok, ki ga je poslal na jug, se je vzgajal v okolici Marseilla, ne da bi vedel za očetovo ime.
Ta je plačeval najprej mesečnino dojilki, potem kolegiju, za tem mesečnino za zabave in konečno mu je izplačal doto za primerno ženitev. Zanesljiv notar je pri vsem tem posredoval, ne da bi bil kedaj kaj izdal.
Baron Mordiane je toraj samo vedel, da živi nekje v bližini Marseilla otrok njegovega mesa in krvi, da je isti izobražen in dobro vzgojen, da je ta otrok, njegov jedini sin, oženil se s hčerjo nekega stavbinskega podjetnika, ob jednem arhitekta, in prevzel nasledstvo za njim. Tudi lo je bil doznal, da zasluži mnogo denarja.
V   LJlll»l|ufll, 28. jarmvarja.
Ferjančic — Klan. Ko so dunajski kršćanski socijalisti one dni se pripravljali na agitHcijski izlet V Line, prosili so papeža blagoslova in ga na veliko jezo vseh konservativcev iu njih židovskolibe-ralnih zaveznikov tudi dobili. Ta okolnost je napotila „Kdinost", da se je spomnila kontroverze mej dr. Ferjančičem in K lunom pri razpravi o indem-niteti ter o njej napisala članek, v katerem preci-zuje najprej svoje stališče proti slovenskim koali-ranoem in nekoalirancem ter potem pravi: „Ferjančic je izrekel svoje obžalovanje, da se niso slovenski koaliranci postavili po robu, ko so se v novejšem času odstranila celo javna znamenja ravnopravnosti na sramoto slovenskega naroda. Rekel je, da bi bdi slovenski koaliranci lahko preprečili to sramoto, ako hi bili porabili vsa svoj upliv na koalicijo. Slednja": j« očital dr. Ferjančic slovenskim koalirancem, da se niso držali svojih verskih in narodnih načel, ko so mirno krvjo gledali, kako v Trstu laika gospoda žali verski in narodni čut Slovencev s tem, da jo preprečila ljudski misijon pri sv. Antonu novem. Ne rečemo, da ne bi bile hude te obtožbe, ali bile so strogo stvarne in Ferjančic ni zinil niti besedice, katera bi bila žaljiva osebi katerega si bodi slovenskega poslanca. Povedal je le notoriške. istine, katerih ne more premenitl niti dejstvo, da so poslanec Klun in tovariši interpelo-vali radi dogodkov v Istri. Interpelovall so pač — in to je bilo gotovo prav in lepo —, ali ko so videli, da so bile vse njih interpelacije le udarec po vodi bila jim je sveta dolžnost, izvesti naravno [) o h I e d i c e ter radikalno spremeniti svoje razmerje do z i s t e m a , ki ne pošteva interpelacij svojih najzvestejšth podpi-rateljev. Pa .saj bi jim ne bilo trebalo niti to, kajti trdna je naša vera. da bi se bila stvar o dvojezičnih napisih in o ljud.sk«'in misijonu v Trstu zasukala vse drugače, ako bi bili slovenski koaliranci primernim naglasom in moško zaresnostjo zaklicali merodavnim krogom isto, kar je zaklical dr. Ferjančic v svojem govoru : da brez H oh enw a rta ne bi bilo koalicije, kakor ne bi bilo H o h e n w a r t a v koaliciji, če bi tam ne bilo slovenskih poslancev. Drugače g. poslanec Klun, ki se je skrbno izogibal jedru očitanj Ferjančičevili glede na, veljavo slovenskih koalirancev za koalicijo, ki pa je tem gostobesedneje udrihal po osebi dr. Ferjančiča, se mu rogal in ga zasmehoval. Ako se hoče čitatelj prepričati, da ne pretiravamo naj le pazno prečita govor gosp. Klima. Tam bodo videl, da ae je g. Klun toliko spozabil, da j«^ nekako izrekel dvom, dali je p o s I. Ferjančic vreden priimka „s o r oj a ku. To je vendar prehudo osebno žaljenje. Ne, gospod Klun, tako se ne dokazuje in prepričava, tako se le — zmerja! In zato lahko rečemo mirno vestjo, da ni res, da bi bil Kerjančič nevitežki napal slovenske koaliranoe, pač pa je g. posl. Klun nevitežki napal osobo Ferjančičevo. Toliko o formalni strani govora gosp. posl. Kluna; stvarno mu pa morda odgovorimo drugi pot. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi že danes konstatovali, da o koaliciji in o tem, kako slovenski in neslovenski koaliranci varujejo verska u a čela, sodijo povsem jednako, kakor je i z -
Kaj ga zamore ovirati, da poišče nepoznanega sina, ne da bi se izdal, da ga najprej prouči in se zagotovi, da bi v sili lahko dobil zatočišče v tej družini.
Pri svojem sinu ni nikdar skoparil; dal mu je bogato doto, katero je hvaležno vzprejel. Bilje toraj osvedočen, da ne bode srečal prevelike ošabnosti in to misel, to željo, ki se mu je vzbujala vsaki dan, da odpotuje na jug, si je popolno utepel v glavo. Neko posebno egoistično ganenje se ga je prijelo pri spominu na smehljajočo, toplo hišo na morskem obrežji, kjer bi naiel mlado in lepo sinaho, unuke, ki bi ga z razprostrtimi rokami vzprejeli in sina, ki bi mu poklical v spouiiu dražestni in kratki san davno minulih let. Žal mu je, da jo izdal toliko denarja, kojega je mladi mož znal tako upotrehiti, da njemu zdaj ni   mogoče,  pokazati se dobrotnika.
Tako premišljevaj« koraka naprej, glavo zakrito v kožuhov ovratnik, i u odločil se je. lzvoščik pride mimo, pokliče ga in seda peljati domov; ko mu iz spanja vzbujen streže odpre vrata, mu ukaže:
»Louis, jutri odpotujeva v Marseille, kjer ostaneva kakih trinajst dnij.   Ukrenite vse potrebno!4* L)<tl)o pnb )
javil dr. Ferjančic, tudi oni krščansko socijalni poštenjaki, kojim je prosvetljeni glavar katoliške cerkve ravnokar izjavil svoje popolno priznanje ter jim podelil Svoj blagoslov. A svetemu Očetu vendar ne bodete odrekali kompetence glede na vprašanje, kako se najbolje varujejo verski interesi? I!u
Jezikovno vprašanje pri sodiščih. V permanentnem odseku za premembo civilaopravdnega reda sprožil je v zadnji seji mladoče^ki posl. dr. Dyk jezikovno vprašanje. Vprašal je vlado, ali hoče in kje misli precizovati svoja načela glede jezikovne ravnopravnosti pri sodiščih. Posl. Globočnik se je pridružil Dvkovemu vprašanju. Vladni zastopnik dr. Krall je povdarjal, da se vlada zaveda pomena tega vprašanja in da je uredi, še predno zadubi novi civilnopravdni red veljavnost. Grof Pininski je rekel, da celega vprašanja ni moči sedaj rešiti, da bi pa kazalo uvrstiti v zakon o uredbi sodišč splošno določbo, s katero se potrde obstoječe zakonite pravice. Dr. Nitsche se je izrekel zoper to, da bi se veljavne jezikovne naredbe kakorkoli uzakonile. Dr. Barnreither je opozarjal, da vsled § 1. uvajalnega zakona civiluopravdnemu redu se ne premeni § 13. sodnega reda. Negativno je torej stvar že omejena, koliko naj se pozitivno določi, o tem se bo določalo pri zakonu o sodni instrukciji.
Želje čeških Nemcev. V komisiji dež. zbora češkega, katera se ima baviti s predlogom glede pomnožitve dež. odbornikov, se j* v soboto imela živahna razprava. Vodja levičarjev dr. Russ je pre-cizoval želja nemškega prebivalstva. Zahteval je ustanovitev narodnih volilskih kurij, katere bi volile dež, odbornike itd. llieger je priznal opravičenost nemških zahtev. Kakor pa je Nemcem na Češkem dati garancij v narodnem oziru, tako naj se dajo tudi Cehom na Moravi in v Šleziji. llieger je imenoval koalicijsko uač<do glede narodne posesti nemoralno načelo, češ, da je moralno le to, kar je pravično m se izrekal za porazumljenje z Nemci.
Giers f. V soboto zvečer j« v Peter urgu umrl ruski minister unanjih del Nikolaj Karlovič Giers. Rodil se je 9. maja 1820. 1. in se po zvrše-nih študijah posvetil diplomatični karijeri. Služboval je na Balkanu in v Egiptu kot konzul, prišel leta 1869. kot poslanik v Berno, od tod v Stockholm iu postal 1. 1875. pomočnik tedanjega ministra unanjih del Gorčakova ter postal I. 188 2. minister unanjih del. Giers je imel mnogo sreče kot minister in je vso svojo skrb obračal na to, da se ohrani evropski mir. Vodil je unanjo politiko po načelih carja Aleksandra, dasi se ni vedno strinjal ž njim.
Novo francosko ministarstvo. Ribot je sestavil novo mimsterstvo. V njem sede sami oportunisti. Finančni minister je zopet uneti zagovornik kapitalizma, Poincare, minister unanjih del je zopet Hanatoux Vojni minister je postal general Jamont. Mercierja je židovski upliv izpodrinil. Radikalci bodo novemu ministerstvu odločno nasprotovali, že zaradi Bibota, ki je za časa panamske afere igral jako dvoumno nalogu, dasi osebno ni bil omadeževan. Sestava tega ministerstva kaže, da se je tretja republika popolnoma izrabila.
Kitajsko japonska vojna. Mej japonsko in kitajsko vojsko je prišlo dne 22. t. m. pri Hajčengu do velike bitke, pri kateri so bili Kitajci popolnoma poraženi. Japonci oblegajo sedaj važno postajanko Vaj haj vaj.
Slovansko narodoznanstvo.
Svojim Castitim not rudnikom posvečuje Anton Trstenjak.
(Konec.)
Na vprašanje, kako živi narod, dobro in slabo, odgovarjamo potemtakem kaj lahko. Kakor naravno, dado sh o tem pisati zanimljiva poglavja. Slovan ne živi povsod jednako dobro in tudi ne more; na nerodovitni zemlji je samo ob sebi siromaštvo doma. Rus je" rad dobro in živi dobro, dočim n. pr. prebivalci okolo Krakova ne poznajo zajtrka. Revnejši ljudje kuhajo zjutraj za celi dan in si potem hranijo jed pod pepelom ali pa v postelji pod pernico, da se jim ne razhladi. Pravi reveži so povsod hribovci, katerim je ponekod krompir jedina in najboljša hrana, kar je imajo. Toda kakor sera rekel, ni mi namen, o tem razpravljati. Moji častiti sotrudniki bodo o tem podali verno sliko življenja slovenskega naroda.
Kaj Slovani pijo? Kaj so pili naši pradedje, to nam je znano. Kaj pijo sedanji Slovani, tudi to lahko zvemo in o tem bi radi rekli katero. Malone vsi Slovani pijo vodko. Nedolžna besedica i voda, vodka) postala je strašilo.   Le tam, kjer so
vinorodni kraji, pije se vino, drngod pivo. Torej Rusi in vodkaf Poljaki in vodka! Koga ne pretrese strah, ko ko sliši besedo vodka! Ako pride Rus na Dunaj in si naroči v gostilni pred obedom čašico vodke, slivovice, križa se njegov nemški soobednik. In groza, to navado jeli so celo posnemati Francozi v Parizu ? In vender, kdor bi hotel Ruse soditi po tem, da pijo in koliko pijo vodke, moral bi priznati, da tndi drngod ui bolje. Vsekakor je krivično, ako nam Ruse predstavljajo b steklenico vodke v roki. Skandinavci, Briti, Ir-landci in dragi narodi čislajo še bolj vodko, nego Slovani in eslo naši sosedje, Nemci, kateri o vsaki priliki očitajo Slovanom vodko, so ravno tako goreči prijatelji te pijače. Narodi si torej o tem žal nimajo ničesar očitati. Znano je, koliko množino piva izpijo Nemci in koliko .gina" Angleži; in vender, kdor bi hotel Angleže soditi po „ginu", Nemce po pivu, delal bi tema narodoma ravno tako krivico, kakor Slovanom, ako bi jih sodil po vodki. Tolažimo se, da vodka ni slovanska posebnost, Sicer pa imajo ravno Rusi še drugo pijačo, ki je v njih bolj v čislih, nego vodka, in ki dela vodki veliko, uspešno konkurencijo. Tudi se vodka ne sme zaničevati. Tudi ona ima svoje pravo. Uživanje vodke je nekako v človeški naravi utemeljeno, in to je, kar upravičuje nje obstoj. Različne stvari pospešuje pitje vodke, zlasti rastlinska hrana v klimi, kjer človek nujno potrebuje hrane, ki ima v sebi ogljika in dušika, in to oboje podaje vegetarijancem vodka. Tako bi čast vodke bila rešena. Pa tudi ta zagovoruiški posel je nepotreben. Vodka ima namreč hrabrega tekmeca, kateremu se umika.
Ze okolo Krakova nahajamo vsakdanjo pijačo, ki je ondot navadna in ki je tem bolj razširjena, ćim dalje idemo na istok. To je čaj, ta veliki konkurent in nasprotnik vodke. Kakor bavarski Nemec pije pivo, po deset čaš in še več, tako pije Rus čaj. Pije ga v hudi zimi in pje ga ob gorki vročini. Rus pije čaj doma, pije ga v gostilaici, kakor mi pijemo vino ali pivo, pije ga na potovanju v železniškem vagonu in se od postaje do postaje preskrbljuje z vrelo vodo. Rus pije čaj, in to čisti čaj, brez vsake primesi, torej brez cukra in ruma. nota beno brez ruma. Pije pa Čaj najfinejše vrste. In sicer Rus pije čaj zjutraj namesto kave, po obedu in zvečer Opoludne in zvečer pije čaj, kakor Nemec pivo. Rus ne pije čaj*, kakor Anglež in Nemec iz tas ampak iz čaš. Za kuhanje čaja ima posebno praktično pripravo, samo var, v katerem oglje vodo greje. Samo mimogrede omenjam, da na pr. pri nas ne znajo čaja po ruski kuhati. Samo vari so navadno iz ploče; tak samovar stoji 50 krajcarjev; boljši sam vari so is tombaka, bakra ali niklja. Samovar je najpotrebnejša posoda. Da pri revnih družinah je samovar jedina kuhinjska posoda v vsem gospodarstvu. Kadar Rus potuje, vzame čaj s seboj. V gostilnici dobi vsak gost samovar z vrelo vodo in čašo. Gost si potem čaj sam napravi in nalije. Razven čaja pijo Rusi kvas. Kvas je nakislo pivo, in se dela iz ržene moke in slada, tudi iz same moke, iz črnega kruha in jabolk, ki se v vodi skisajo.
Toda o tem dosti.
Notranje in vnanje življenje naroda mora nas zanimati. Še mnogo je po naši domovini, česar nismo zapisali in kar živi v priprosti koči še v prastari preteklosti. O narodu pisati pa more in sna le tisti, kdor živi v narodu, kdor ž njim govori in kdor ž n|im čuti. Sam mora biti duša od narodovo duše. Družbinsko življenje v obče, razmerje mej vsemi člani družine, njih navade in vedenje, pravljice in vsaka narodna malenkost, to je tisti čisti studenec, iz'katerega nam je zajemati nepokvarjeni narodni duh. Radi tega sem se obrnil do rodoljubov po Sloveniji, ker ti žive v narodu in vidijo naroda v srce in dušo. Mnogo je bilo nekdaj vzajemno vsem Slovanom. Tuji upliv nas je predrugačil. Nekaj še žive tu, nekaj tam. Pravi pojem o slovanskem življenju bodemo imeli le tedaj, ako se seznanimo z vsemi Slovani na vsakem polju. Kar se Slo*, vencev tiče, treba pridno zbirati povsod. Na podlagi gradiva bodemo urejevali, kritično pregledovali in sklepali. Primerjavah bodemo vsa Slovane, opisovali njih družbinsko življenje, kako so iu od nekdaj urejevali dom, kaj so storili za prosveto, za človeštvo. 1'odali bodemo naroda knjigo,  v kateri bode videl  svoj« pradede in sebe.
Kakor nam je s tem smoter, da Slovencem obudimo, utrdimo in ohranimo ljubezen to tega, kar je slovansko; da slovensko družino ohrabrimo, ds ostane zvesta sebi in svetim običajem pradedov: tako nam je drugi smo er, k smo ga izrekli na početku. Iu to je: obuditi roiake da po vzgledu Rusov in Čehov poiščejo prostorček, na katerem bode stal PS lov o tiski dom".
Dopisi.
I#. NtmleiiegM pri Postojni, 23. januvarja. (Ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske za faro Studen-sko v Studenom.) Žalostna resnica, da naš kmetski stan vedno bolj in bolj peša. Skrb, kako temu odpomoči, in pogled na vspešno delovanje c. kr. kmetijske družbe so bili uzroki, da se js sešel osnovalni odbor za ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe v Studenom. Odbor je začel
takoj delovati, priporočeval ob vaki priliki kmetijsko dražbo, kazal nje koristi za kmetski stan in vabil k pristopu. Neumornemu delovanju odborovemu posrečilo se je, pridobiti v primerno malem času 30 udov mej kmetovalci vasi j Studeno, Gorenje, Bukovje in Strmca. Oradoščen po tem za naše razmere tako dobrem vspebu določil je osnova I ni odb r nedeljo 13. t. m. za ustanovni občni zbor naše podružnice. Radi mnogih zaprek odložil se je isti na nedeljo 20. t m. V ta dan ob 3. uri popoludne zbralo se je na odborov poziv v tukajšnji šolski sobi nad sto zavednih kmetovalcev in poslušalcev. Sejo je otvoril družbeni ravnatelj gospod Gustav Pire s prelepim nagovorom. Predaval je v glavnih potezah o vseh strokah kmetijstva, posebno pa še o živinoreji in zboljšanji travnikov, kar je za naše razmere največje važnosti. Govor, ki je naredil na vse globok utis, je trajal nad poldrugo uro. V zadoščenje gospodu ravnatelju naj bode, da je njegova prepričevalna beseda obrodda že do sedaj obilo dobrega sadu. — Naj nam bode dovoljeno o tej priliki se srčno zahvaliti gospodu ravnatelju za preprijazni odziv osnoval nega odbora, da nas pose ti in osno-valni občni zbor z nagovorom počasti. Upamo, da bodemo imeli še obilokrat priliko videti gi mej nami. Na to se je vršila volitev podružničnega odbora. Izvoljeni so bili: Predsednikom gospod Ivan Jurca starejši v Gorenjah, blagajnikom gospod Tomaž Kobal v Studenem, gospod Miha Mežan in gospod Valentin Bernard odbornikoma za Studeno, gospod Ivan Jurca ml. odbornikom za Gorenje, go spod Josip Jurca odbornikom za Bukovje in gospod Josip Maganja odbornikom za Strmco. Seja se je na to po 6. uri zvečer zaključila. Večer pošel nam je v prijateljskem razgovoru v navzočnosti gospoda Pirca v gostilni gospoda Tomaža Kobal. Žal, da je moral gospod ravnatelj vsled nujnih opravil za nas prezgodaj oditi. Da se je naša podružnica ustanovila, je zasluga v prvi vrsti gospoda Ivana Jurce st. v Gorenjah. On je nje prouzročitelj. on je nje duševni oče. Delal je z besedo in dejanjem, da se njegova že davno gojena želja ustanoviti kmetijsko podružnico uresniči; naj mu s tem izrekamo javnim potom za njegov trud našo srčno zahvalo. V drugi vrsti moramo pa še posebno pohvalno omeniti gospoda blagapiika Tomaži Kobala in gospoda odbornika in učitelja Miho Mežana, katera sta si pridobda veličin zaslug za ustanovitev naše podružnice. Gotovo nam vsem iz srca govorim, ko klicem h koncu svojega dopisa: Živela naša podružnica! Rasti, procvitaj in razširjaj se! V kar Bog po-mozi!
Ar. TrMln. 26. januvarja. (Nemška vojna I adi j a.) Pred par dnevi priplula je tu sem nemška vojna ladija korveta „81 din* ter se je usidrala v odprtem morji, včeraj popoludne pa so jo pritegnili v pristanišče „San Carlo". Ko so zvili jadra ter pospraviti perilo, ki je bilo raz..bes. no podolž vse ladije, da se je sušilo — kar je oboje nudilo občinstvu prijeten, gledališk prizor, — zagodla je ladjina godba nemško in avstrijsko himno. Da se je ladija usidrala v pristanišči, je nekaj pov-aem nenavadnega, izrednega ter vzbuja občno pozornost, kajti vojne ladije, katerekoli države se usidrajo navadno izven pristanišča. Sodi se da je tako ukrenil poveljnik ladje iz kurtovazije do gostov, ki pridejo na sijajen ples, katerega priredi na krovu jutri zvečer, da jim tako ne bode treba voziti se sem in rje v čolnih, ampak iti po malih stopnicah, ki kopčijo ladijo s pristaniščem. Drugi pa pravijo, da se je zgodilo zato, ker se moštvo ladije čuti tu v pristanišči prijateljskega zaveznika zelo domače in si je bilo svesto, da ga občinstvo vzprejme prijazno. In res tako se tudi godi, kajti -občinstvo hodi truinoma gledat labud - ladijo — bela je povsem — ter plavolaso in čilo ladjino moštvo. Danes položil je poveljnik ladije a čast-ništvom vred na spomenik nadvojvode Maksimilijana lep venec svežih cvetlic: kamelij, garofanov, šmar-nic in lovorike s trakovi v barvah obeh vladarjev, •nemškega in avstrijskega. — Cirilov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. januvarja.
— (Rajmund MahorČič f.) Po dolgi in mučni bolezni je v petek ponoči umrl vrli rodoljub, sežanski Župan in goriški dež. poslanec g. Rajmund Mahorčič star šele 55 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let župan sežanske občine, deželni poslanec, načelnik cestnega odbora sežanskega in član okraj ■ nega šolskega sveta. Po sebno skrb je posvečeval materijalnim interesom svoje občine in si pridobil za razvoj Sežane in nje okolice nevenljivih zaslug aosebno kot načelnik cestnega odbora. Pri tem gospodarskem delovanju pa ni pozabil narodnih inte resov. Uradoval je slovenski in svoj čas, kot član •goriške trgovinske zbornice se krepko potegoval za slovenske menične blankete itd., kar pač dokazuje, da je pri vsi zmernosti bil vender odločen, kadar je šlo za koristi slovenskega prebivalstva. Globoki žalosti mnogobrojnih sorodnikov in vsega sežanskega ^okraa se pridružujemo tudi mi, kličoč ob grobu "vrlega slovenskega moža: Časten mu spomin!
— (Državnozborska volitev na Dolenjskem.) Sobotni „Slovenec" poroča, da bode imel g. sodnik in dež. poslanec Višnikar danes zvečer v Novem mestu volil ni shod kot kandidat za izpraznjeni mandat. Mi pa smo včeraj dopoludne prejeli brzojavko od novomeškega župana g. Perkota, da je „mnogobrojno obiskani volilni shod proglasil jednoglasno Višnikarja za državno-zborski mandat". Je li bil ta volilni shod v soboto ali pa še včeraj, ne vemo, kakor nam tudi druge podrobnosti še niso znane. — Danes smo dobili jednako brzojavko iz Črnomlja. — Čuje se tudi o kandidaturi g. grofa Margherija, bivšega državnozborskega poslanca. — Mi beležimo te vesti, pripominajoč, da z vrše-valni odbor narodne stranke ni še storil nika-kegt sklepa, nego zbira še glasove o volilnem gibanji iz vseh dolenjskih mest.
— (Deželni zbor kranjski) bode imel jutri svojo VIII sejo. Na dnevnem redu je poročilo lin. odseka o ;> roračuuu gledališkega zaklada za 1. 1895 in rešitev raznovrstnih prošenj, mej njimi tudi društva »Narodni dom" za podporo.
— (Osobne vesti ) Računski podčastnik gosp. Anton Kaplanek je imenovan carinarskim asistentom, carinarski praktikant Rudolf Grauner pa kontrolnim asistentom pri solinskom uradu v Voloski.
— (Odlikovanji.) Povodom naprošenega umi rovljenja je dobil g Fran Pfeifer, višji računski svetnik v Ljubljani, viteški križec Fran Jožefovega reda v priznanje njegovega dolgoletnega vspeš-nega službovanja. — Našemu rojaku g. profesorju A. Bezenšku priznala je mejnarodna porota pri lanski svetovni razstavi v Antverpenu dve državni srebrni svetinji z diplomama, kakor čitamo v olici-jelnem zapisniku izložbe antverpenske, in to jedno odlikovanj* v 50. razredu, drugo pa v 63. razredu bolgarskega oddelka.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode ponavljala v tretjič krasno uspela Verdijeva opera „Trubadur". Zaradi priprav za veliko češko dramo „Jun Vjrrava" v petek ne bode predstave, v nedeljo pa je benefica zaslužnega režiserja drame g. I neman na. Ker ima opera po tem takem nekoliko več-jo pavzo, ne dvomimo, da bode gledališče tudi jutri prav dobro obiskano, kakor je tudi primerno zares izborni predstavi .Trubadurja" na našem odru. V j>rvi polovici meseca februvaija pa se bode pela izvirna Parmova opera „Grof Urh Celjski", o kateri se nam poroča, da ima jako prikupno in melodično glasbo.
— (Slovensko gledališče.) Druga predstava „ Trubadurja" je dokazala, da bo štela Verdijeva opera mej ljubljene« našega občinstva. Razven majhne nezgode v „stretti" iti nekaterih nejedino-stij glede tempa v prizoru pred ječo, zvrnila se je cela predstava zelo dobro in vzbujala burno pri-zuavo. Zbor je pel eksaktno. Gospodu Benešu se je poznalo, da se je že začel svojo ulogo učiti slovensko.   Gledališč" je bilo razprodano.
— (Domobranski podčastniki) 3. in 4. bataljona prirede dne* 7 f<-bruvarja na starem strelišču plesni venček.   Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Prisiljenci na delu) Tudi ia leto 1895. naročilo se je že več prisiljeniških oddelkov tukajšnje prisilne delalnice za delo zunaj zavoda, in sicer pojdejo najprej zopet v Jesenice, na Savo in v Rovte, potem k sv. Ani pod Ljubeljem in istotako bodo bržkone tudi tukajšnji stavbinski podjetniki potrebovali večje število prisiljencev. Prisiljencev nahaja se sedaj v tem zavodu blizu 400, in sicer jih je več kakor tri četrtine iz tujih dežel. V svrho nujno potrebne razširj.dve trtnice kupil bode deželni odbor še njivo g. ff. Predoviča za 3300 gld. ; pozneje se bode pridobljeval tam gramoz in pesek ter bode za več let preskrbi jeno prisiljencem delo v neposredni bližini zavoda.
— (Kaj in koliko potrebuje na leto Ljubljana.) Po uradnem izkazu se je leta 1894. daru podvrženega blaga v Ljubljano, kakor sledi: 11.785 litrov ruma, araka, rozolije in likera; 1129 hektolitrov žganjevc t; 705 hektolitrov žganja; 16 973 hektolitrov vina; 3277 hektolitrov vinskega mošta; 123 hektolitrov sadnega mošta; 21.185 hektolitrov piva; 1166 hektolitrov kisa; 4246 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 8242 telet do jednega leta starih; 2746 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov :'»628 jagnjet, kozličev in prašičkov do 5 %., 266 prašičev od 5 do 19 7, klg. 7360 prašičev nad 10*/i težkih; 799 met. stotov svežega, nasoljenemu m   prekajeoega mesa, salam
in klobas; 938*» puranov, gosij, r.ic in kapunov, 42.779 parov kokošij, piščet in golobov; 1501 srn in divjih koz; 3174 zajcev; 469 klg. razsekane in črno divjačine; 333 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 652 gozdnih jerebic kotornov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov; 82 tisk, kožic in potopljavk ; 123 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev; 6546 kfg. rib in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker in sardel; 18.413 klg. klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1330 met. stotov riža; 52.382 met. stotov moke, pšena, škrobe, pekarij, sladkarij, malega in prepe-čenega kruha; 8795 met. stotov ovsa v zrnji ; 28256 met. stotov sena, slame in otrobov; 586 met. stotov zelmjave; 996.") met. stotov svežega sadja; llol met. stotov suhega in vloženega sadja ; 606 met. stotov masla, stearinovih in lojenih sveči; 53 met. stotov loja in tolšče; 516 met. stotov svinske masti, sala in slanine; 438 met. stotov mila; 512 met. stotov sira; l.f>25,135 jajc; 1738 met. stotov konopnega, lanenega in goršičnega olja; ',♦5^8 khj. oljkinoga, mandelnovega in orehovega olja; 31 522 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6935 kubičnih metrov mehkih drv in butaric ; 2473 met. stotov oglja ; 267 022 met. stotov premoga in koaksa
— (Častnim občanom) občine Rudnik pri Ljubljani je voljen okr. glavar in vladni svetnik g. Ivan M a h k o t.
— (Snežni zameti ) Iz raznih krajev se poroča o snežnih zametih, ki ovirajo promet in pro-uzročujejo zamude železniških vlakov.
— (Goldinarskih bankovcev) je bilo sredi tega meseca že manj nego 18 miliionov v prometu. Do konca meseca se utegne število znižati na 10 do 11 milijonov.
— (Slov. bralno društvo v Dolu imelo je dne 20. t. m. svoj občni zbor. Radi slabega vremena bil je zbor slabo obiskan, a vender toliko, da se iz nje razvidi lepa, plndonoma bodočnost društvu.
V odbor so bili voljeni: G štipko Lemut, predsednikom, g. Itadoslav Pevc podpredsednikom, gdč. Julija Pavhč. blagajuičarica, g. Vendelin Sadar, tajnikom, g. Henrik Wisiak, g. Ivan Zupan, g Vekoslav Zidar, odbornikom. Društveno veselico priredi odbir dne 17. svečan t t. 1. v prostorih gostilne g. Vekosl. Zidarja v Dolu.
— (Nov most v Novem mestu) Mioiater* stvo za notranje stvari je odobrilo načrt za popravo proge zagrebške državne ceste v ozemlji novomeškega mesta od velicega trga naravnost čez Krko do tam, kjer se zopet združi z omenjeno progo, č-a Krko se bode na omenjenem mestu naredil m»v železen most.
— (Poročil) se je nadučitelj g. Anton Sivka pri sv. Tomažu blizu Ormoža z gdč. Josipino Škrleo. hčerko tamošnjega posestnika in poštarja. Čestitamo I
— (Tržaško podporno in bralno društvo) priredi v Noboto 2. februvaija 1K95. v redutni dvorani gledališča „Politeaiua Rossetti" (vhod via Chi-
ozza) veliki ples. Pri plesu bode sviral iz 1'nlia nalašč naročeni orkester C. kr. pešpolka štev. 97. Začetek plesa točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono breaiajsmno«
— (Slavjanskega pevski zbor) zdaj koncer-tuje V Zadru, kjer navdušuje jedn tko Hrvate, kakor tudi Italijane. Z istim sijajnim uspehom so koncer-tovali ruski pevci na Reki in v Opatiji. V prvem mestu je dobil Slavjanski od tamošnjih hrvatskih rodoljubov krasen srebrn lovor venec. V Opatiji je cesančinja vdova Štefanija pozvala Slavjanskega k sebi in se pogovarjala ž njim o muzikalnih stvareh,
— i Osodepolna zamenjava.) Te dni je dobil neki gospod v Gradcu vsled pomote v adresi brzojavko z Dunaja, ki je bila namenjena nekemu drugemu jednacega imena V brzojavki se je vprašalo, je li to res kar pišejo časniki o njegovi sestri. Priletna mati njegova je čitala brzojavko, ker sina ni bilo doma. Misleč, da se stvar tiče njene na Dunaju živeče hčere, se je reva tako prestrašila, da jo j-1 zadela kap in se je mrtva zgrudila.
— (Pouk v ročni spretnosti ) Društvo za deška ročna dela v Avstriji bode v letošnjih počitnicah priredilo osmi tečaj za vzgojo učiteljev, ki se bodo poučevali v ročni spretnosti. Tečaj bode na Dunaj i od 16. julija do 17. avgusta iu je brezplačen. Oglasila je pošiljati do dne 15. junija predsedniku g. Aleksandru Riesu, VII ,1, Burggasse 98, na Dunaj i.
— (Hrv. akad. društvo „Zvonimir" na Dunaji) priredi dne 30. t. m. Zajčevo slavnost s tamburanjem, petjem in plesom.
* (Dinamitna bomba v koncertni dvorani.)
V Bruselj i je vrgel neznan zlikovec v polni koncertni dvorani Jumet dinamitno bombo. Mnogo osob je bilo ranjenih, dvorana pa deloma razrušena. O zločincu ni sledu.
* (Strela in toča v januvarju ) V Londonu je bil minuli toden silen vihar h snegom In toči, ki je prouzroči! veliko škodo.   Strela je udarila v
Sv. Štefana cerkev, ki je deloma pogorela. Več oanb je bilo ubitih na ulici od strele, dragi so umrli od strahu vsled tako nenavadne prikazni. Jedno nro pozneje je solnce sijalo in je zavladal hud mraz.
* (Podzemska katastrofa v Italiji) V gori Maasico poleg (iaetv je velika podzemska jama, v kateri išrejo večkrat pastirji zavetja s svojimi če-dami. Te dni je bežalo tja mej hudo nevihto jed-najst pastirjev z mnogo živino. Voda je naplavila toliko kamnja in lesovja pred uhod jame, da pastirji niso mogli več vnn. Ko se je voda odtekla in fo ljudje prodrli v jamo, našli so osem pastirjev mrtvih. Tndi živina je utonila v jami.
r
L
Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda ?
Darila s
Uredništvu našega lista je poslal : Za „Narodni dom":   Gosp. Anton Kane 8 kron 40 vin. nabral povodom godovanja Ivana v gostilni „pri Urbančku". Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Knjltovtiost.
— „ Slovanski Svet"   ima v št. 4.  to - le
vsebino: Vprašanje Nemcem češkega kraljestva; JNaše posvetno razumništvo in akademiška mladež; Hrvatski prievod Lermontovljeve „DumeM; Pojmo pjesmu; Ruku mi dade . . .; Sonet; Literarna pisma; Ščuka; Čemu je došo na sviet; Aleksandr Sergeevič Griboedov ; Bosenski jezik; Dopisi; Ogled po slovanskem svetu; Književnost.
— „ Popotnik" ima v št. 2. to-Ie vsebino: Psihologičm listi. (11. Schreiner) Slovniška teorija Kernova. (Dr. Bezjak.) Leposlovje izobraževalna sila. (Prof. Janko Košati.) Pedagogiški razgled. Slovstvo. Listek. (Potovanje okrog zemlje.) Društveni vestnik. Dopisi in druge vesti. Natečaji.
— „Vienac" ima v št. 4. toda vsebino: A. M. S.: Uvelo cvijeće; M. Begović*: Groblje; Gj. Tnrid: Srce; Shakespeare: San ljetne noči; V. Nerairović-Dančenko: U dobri čas; Ks Šandor-Gjalskl: Umetniška izložba u Zagrebu ; N. Andnč: O književnosti ; M. Šrempe]: U prilog akademiji; Lista k. Ilustracija: Izkušanje svetoga Jeronima.
— „Vatrogasac" Izšla je št. 3 z raznovrstno vsebino.
Dnnai 28. januvarja.  Domobranski minister grof VVelsersheimb se je popolnoma po razumel s tu mudečimi se člani domobranskega odseka tirolskega deželnega zbora glede domobranske in čniovojniške novele.
Peterburg 28.januvarja. PogrebGiersov bo v sredo. Današnje maše zadušnice se je udeležil tudi car Nikolaj. Listi povdarjajo, da je pokojnik vodil unanjo politiko po carjevih naroČilih, da pa je bil v srci germanofil. Isti listi žele, naj bi car Nikolaj, ustrezaje želji vsega naroda, sklenil s Francijo formelno Evezo. Začasno vodstvo niinisterstva unanjih del je prevzel Giersov pomočnik Siškin.
Pariz 28. januvarja. Predsednik republike Faure je do poslal parlamentu poslanico, v kateri opominja vse .tranke, naj bodo zmerne in naj se zjedinijo na is vedenje demokratičnih reform.
Pariz 28. januvarja. Današnji „Figaro" dolži bivše ministre Rouvier, Roche in Guyot ter poslanca Reiuacha in Deloncla, da so bili udeležniki sleparstev pri južni železnici, mini-storskega predsednika ltibota pa dolži, da je prisilil administracijo „Comptoir d' Escompte-a", da je zaprtemu revolveržunialistu izplačal 30000 frankov. Ta novi škandal obuja velikansko senzacijo.
Pariz 28. januvarja. Casimir Perier namerava izdati poseben spis o svojem šestmesečnem delovanju kot predsednik republike.
Štev. 60,
ISTo-v-a. opera! "*B»3 Zadetek ob   ,8, ari zveoer.
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.88s.
V torelt. tlue 2». |nuuvHr|w IHtt.V
Tretjikrat:
Trubadur.
Oper* v štirih  dejanjih,   Spsal S   ('aminarano. Uglasbil J. Verdi. Poslovenil A. Stritof.   Dirigent g. Hilarij Benigek, lU'žiber g. Josip Nolli. Začetek točno oh 'jtS. uri, konce po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. 0. in kr. peftpolka 6t. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo,   dno il. fehruvarja 1895. Blagajna se odpre ob 7. ari zvo6er.
Ustnica uredništva
G. Fran T. v Studenem. Omenjane pufiice je naročil odbor drnfbe a v. Cirila in Metoda, do katerega sa blagovolite naravnost obrniti, oziroma do predsednika družbe g. gim. prof. Znpana v Muhi jan i.
Meteorologično poročilo.
I	Ca. opa- L S2fi   1 T"m-movaaja perntm-« *    '   » mm. '			trovi	N*h.,	Mo-ttrina v mm
a j 7. ajntrit! i 'i. [Ki|ttd. g" j a. /veta-		723-.J mm. se. 724 7 ■ m	—12 2' C — f» 3" C — 30 '	hreav. si. jv/. ■1, svz.	megla u h L »iiež.	18-00»-. snega.
S ■^-» 1—	7. cjntraj 2. popol 9. zvečer	727 6». 72H-2 um, 7298 mm.	- 4 l 0 C -I-*0 C —6 8° C	al, vzh. si. vzh. a), zali	Bnež. obl. obl.	17 0... snega.
Srednja temperatura —6 8° in —40a, za 4 8" in 2-2' pod normalom.
XD*u.2a.aJslr£i "borza,
dne 28. januvarja 1895.
Skopni drzavtu dolg v nntao . Skupni držav, ni dolg v srebrn ....
Avstrijska zlatu rt nta.......
Avstrijska kronska renta <*/•.....
Ogerska slatn renta 4U ......
Ogeraka kronska renta 4k/, .... avatro-ogerske bančne delnic« ....
Kreditne delnice ........
London vista...........
Nemški drl. bank o vel /.» 100 mark
20 mark..... .   . .
M frankov ......
Italijsnski bankovci.....
C. kr. cekini. ....
Dne 26. januvarja 1895
4*/i drzavoe *rečke ia L t8fS4 po 260 gld. Orftavne srečke iz I. 1SB4 po 100 tflo.. Dunava reg. tirrčke f>J 0 po |00 te 1 <1 Zeml). obč. MVstr. i' ,% zlati 7.ant. listi Kreditne Km'ke po 100 gld. . Ljubljanske srečke ....
P.udolfove srečke po  i o «id......
Akcije auglo-avstr. hanke po 'iOU <U1. . Tram«ayd» n*t. velj. 170 gld. r.. v. Papirnati rahel j ...
10O gld.		7f.	kt.
11K>		75	
196	*	75	
101		05	i
i'M		75	
l'H		20	
106!			
412	*	90	
t Vi	•	25	
Hit	v	8.r>	»
12		16	
9		H«.	
46	•	45	
fs	■	81	t
IhO Kld		50	kr.
198	■	—	
131		—	
1*3		50	■i
iiH	*	2ft	t
2 \	*	—>	»
23	m	25	_
84		—	
435		—	
1		33	
1 _ 5
Stil
a . .m 6 * a
i ri
■x '22
> S ■
<—I (j)
•NI
Težko prebttYlj6nje,
katar   v  želodci,   i!yspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavoat so one bolezni, (III.) v kojih se (15—1)
• LlAVNOttKLA OltT|^
lajolsH/e ml
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.
Staroznana
tritTOvliin x urami
najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-prttirk, knlenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v table.iux-urah, urah z njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrhneje. — Prvi in najstarejši optionl zavod najfinejših naooal, sćipalccv v zlatu, zlatu-double, uiklu itd,; največja izhčr kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v tu stroko spadajočih predmetov pri (1420—30)
IV. ltUDHOLZKlt-jii, Pred rolovieui nt. S.
C. tr. glavno raTiaitljim avstr drl, telnmc
M iz voznega reda
-^•l.la*vnašat odL X. ©IctoTorav 1894
NMlnpno om«uJ*nl pHhajkl >1 ln «(lhKjalnl tiul oaa»c*ni m ri mrMtUjmprmmmtmtm šrun*. 8r«dnjMTrop*kl mm )• krajaama **««» 9 lilnV IJmal ma S minuti napraj.
Odhod U LJubljane >jnž. kol.)
Ofc 1». Mr< S min. pa nori oiabni ritk V Trbla, Ponlab«!, H»ljaa, Oa> loiou, Krauaaoafoala, Ljubno, A*a Halallial w Auaaaa, Itaki, Umiin-daii, Holiiaitrad, tiaod-OaataiD, Zali na Jaaarn, Btajr, Lino, BiiJeJeviu«^ PlienJ, Marijina Tara, Kget, Karlov« T»ra, Prauoora vara, Prago, Llpaljo, Dunaj *ia Amatattan.
Ot>  r|. uri lO min. afmtmt inaaani vlak ▼ Noto na i to, Knraria.
Oh 7. Mri tO mit*. «Jwrr«0 oaahal »l»» v Trbia, funtabal, H«U»". Oa> lo»ao, Pranimi .Tnala, I.Jui.tiu, Dunaj, Oaa Helaihal T Molno^rad, Dana aia Amatnttan.
Ob tU. aarl Sit ntln. Hnjinlttiir%*> mea.nl vlak ▼ Novo maiiu, Kooaaja.
«» 11. uri SO Mlin. <li,f,<,twin* uaaStn vlafe * lrf.ia, Pontabal, llaljak, Oaloveo, Pranaaoafaat«, l.jutino, Salitlial, Dunaj
Ob al. ari t4 min p.,t,olt4itt%* otahnl alak * Trlila, BalJ»a, (Jalovec, Ljubno, 6«a Salathal v S..inoa;railp Land-Onatoln, Zali n* Jaaara, loo~ moil, Braeuio, i'urih. (lenoro, Paria, 8tayr, Llun, Otami len, Iiohlk Budojavica, Plaanj, Marijina vara, Kfar, Praaouva vara, Karlova varaj. Prano, f.lpako, Iluuu) vta Am.ti.itea.
fM 7. uri HO min. arevV*1 maiaui vlak v Novo malto, Kooavja.
Prihod v lajabljano (jut. kol.).
0% S. —ri 33 min. mjutrnf oaabnl vlak a Dunaja via> Amitatlun, Up.. aija, Prage, Frauourlh varov, Karlovih varov, Ka>ra, Marijinih run?, Planja, Budejevlo, Solnoifrada, tilnoa, Htarra, Omumlrna, lauhla, An, •eaa, Zeli. na jeaaru, Lond-Ga«talne, Ljubnaiia, Oalovoa, HaUakav-Pranaenefaat* Trlifaa
Oa K. airi 19 min. M.futrnJ metani vlak ia Kočevje, Nov*§m malta.
fM 11. a*ri »7 aiia. tUtj-tltstltm uial.ui vlak a Dunaja via AanieUaaL Lipaija, PraR«, Pranoovih varov, Karlovih varov, Hajra, MariJUllk varov, Planja, Budajavio, BoluoKrada, Lino«, Mtejra, Pariaa, (»auivat Oiiriha, Breanlt-a, luoratiata, Zalla na Jaaarn. hanil-Oaitalna, LJttbnafft, Oalovoa, laiauaa, Pontabla, Trbiia.
Dft H. uri .TJ min. i>ojntt*tri>** meiaul vlak ta Ko*avj», Noveaja anaala>
<M> 4 uri 4H min. ejaHejelfcftfeM aaabnl vlak a Dunaja, l.jubau«a, Halithala, H«lj»k», Oalovoa, Vrau.enifnata, Pontabla, Trblaa
Ob 9. tri V.% min. iwrrr maiani vlak ia Kouavja, Novega Meita.
Ob V. uri »I min. wwt- oaabnl vlak * Iluuajn preko Amatetteaa Ia Ltnhnaaja, Haljaka, Oalovoa, Pontabla, Trbtaa
De o. • «'
Odhod Is LJubljana (dr*, kol./
mri M& mir*. ^ftttriO        v Kamnik.
a     CMS       .       fM>|>o!MrfM«   . ,
Prihod v LJubljano idr*, kol.).
m*-* BH min. ajjtalrtij       Ia Kamnika „    IA    .    OojtolMHnm  » ,, ..   »O „
B—23)
j Basto mazilo pti protu
j« naiholifiH sredstvo proti proftlau, revmatlttnu itd.  Lonček stane 1 — Ulavao akliUlie« s
Is*. Riicltor, lekarnar v Lto?a (Gallika).
Spoštovani gospod! Itreksm Vam svojo mjtop-lejibi zahvalo za Vas« mazilo proti protinn, katero kaj uborn<i ncinkitje. Poiljito mi t« 2 lončka, da hom imel to izborim sredstvo vedno pri roki.    'llf>0 lt>) A        Plasy, dne 2". julija 1894      Jo«. Knott.
t
► ► k
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
S"
Medicinalno
olje iz krtovih jeter.
(Ribje olje.)
DORSTH
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrate, vedno svr-že v zalogi. Steklenica z na-voddi m u porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 ghti 12 mahh ateklenic 5 Kld. 50 kr., 12 velik.h steklenic 10 gld. (1229—14)
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju t Ljubljani.
PoAllJce ae a obratno poalu.
lE       Lekarna Trnfc6czy v Gradoi.
CHINA SERRAVALLOz železom
neobhodno potreben za slabotnikc in rekonvalescente.
Vztiuja slast do jedij, kropi /ivci1. ztioljsa kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mojnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mojnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mojnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. l>iir«u
It ri< iri-r.Miip. prof dr. \iivv. tlaNii ig-^1.....Im.(. prof dr. Krhai-itia,
prof. dr. Monil, prof dr. Bft'iiM*>4»r9 primarij dr. vit«'* ^\Ivollvli, najbolje pri por oće van itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. ii2.ri7—I9j
Prodaja se v steklenicah po Va litra in i titer v vseh lekarnah.
i)*nbitico FnbhrifiigoEiMslituiir.^.
yaa*aiiaB\fi>« "•*'mii*ii.iI1avi<';r'' •.■ ' '•
Lekarna Serravallo. Trst.
ISlKAaaS^ Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
I__—ffl Glavna naloga v Ljubljani: liviiMrnn Plceoll|. Dunajska cesta, dalje
lekarne Maver, I,. 4nro*tIn tTe Triikofij.
m
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o U i.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".
20