Štev. 354.
IZHAJA VSAK DAN tad! eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamičue Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski iu obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka **daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-■o&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Trst, v petek 20. decembra 1912
Tečaj XXXVII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F edinosti jt wtoir
NAROČNINA ZNAŠA
a celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na a*.
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna na nedeljsko lzd&nj* ,,EDIHOSTI" ctai«: oolo leto Kron 5~2O, la pol lat« Kron 2 60.
Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae ne aprejeoiajo In rokopisi se na vra&aj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Glorglo Galattl 20 (Narodni de«). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediaoet", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranllnKnl ra?nn 5tev. 841-652. TELFFOM It 11-57.
Optimisti no vseh koncih in krojih.
Važnost Masarykove vloge.
Sam optimizem vsepovsod.
DUNAJ 19. (Izv.) Tukajšnji politični krogi sodijo mednarodni položaj optimistično. Jugoslovani so prepričani, da se bo avstro-srbski spor mirno poravnal, ker so glavne ovire že pojašnjene. Sedaj je še samo srbsko vprašanje o pristanu na potu. Ore o tem, da li se naj nevtralizira kako albansko pristanišče ali pa naj dobe Srbi svoje na lastni zemlji. Tudi v Parizu in Londonu sodijo položaj optimistično.
Glede londonskih mirovnih pogajanj si kajpada ne zakrivajo premnogih ovir. Vendar je pa Turčija že baje privolila, da se pogaja z Grki. Današnjo sejo mirovne konference so odgodili do sobote, ker turška vlada svojim delegatom tozadevno še ni poslala točnih direktiv.
Konferenca poslanikov.
LONDON 19. (Izv.) Konferenca poslanikov se posvetuje še samo danes in jutri, potem pa bo odgodena do po božiču. Koncem tedna bo izdana uradna nota o poteku posvetovanj.
Mirovna konferenca bo torej uspela?
BEROLIN 19. (Izv.) „Lokal-Anz." poroča iz Londona, da je dosedajni potek konference poslanikov zadovoljiv. Sestali se pa bodo poslaniki zopet, ko bo znan rezultat mirovne konfence. Toliko je pa že danes gotovo, da se ni bati novih zapletljajev med balkanskimi državami.
Grška baje glasom dogovora ne podpiše premirja.
LONDON 19. (Izv.) Balkanski delegati so izjavili, da je čisto v njihovem smislu, da Grška ne podpiše premirja. Možno je namreč, da se mir ne sklene in zato je dobro, da se vzdrži blokada egejskega obrežja in tako prepreči izkrcanje turških čet, došlih iz Male Azije. Po železnici pa Turčija itak ne more prav prevažati vojaštva. Raz-ven tega pa preprečuje grška flota aprovi-zacijo Carigrada s premogom, ki ga začenja zmanjkovati.
Velevažna uloga prof. Masaryka.
DUNAJ 19. (Izv.) „Corriere della Sera" poroča z Dunaja, da se je bil prof. Masaiyk. ko je Šel v Beigrad nekako posredovat v av5trijsko-srbskera sporu, najprej napotil k avstrijsko-ogrskemu poslaniku Ugronu in šele potem k P a š i ć u, ki je bil zelo reserviran. Šele ko je Masaiyk že hotel odpotovati, ga je Paš:č povabil ia ga je prosil, da naj javi avstro-ogrskemu ministru za zunanje zadeve, grcfu Berchtoldu, da je Srbija spravljiva in mu je za spravo navedel pogoje. Ti so:
1.) Srbija bo naročila ves materijal za nove železnice v Avstriji.
2) Vsa posojila, ki jih bo Srbija najemala po miru, bo piacirala na Avstrijskem.
3.)	Srbija bo vedno upoštevala avstrijski kapital in mu dajala prednost.
4.)	Prva trgovinska pogodba, ki jo bo Srbija z Avstrijo sklenila, bo za to Izven-redno ugodna.
PODLISTEK.
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksaver šandor ajalskl. — Prevel A. C.
—	No, jaz ga že pokličem k redu I — je vzkliknil Kotromanić, ko je končal Dumić in se zagledal v starčevo lice, kakor da vprašuje: — pa kaj praviš na to sedaj?
—	Pa tudi morete. Končno imate pravico zahtevati, da pazi na vaše zahteve. Jaz bi mu čltai lekcijo. Nočem se mešati v vaše privatne stvari, toda dovolite mi, da sem jaz na vašem mestu, jaz bi mu popolnoma resno, kategorično rekel : Ali hočeš, sinko, tako, ali pa bora jaz v oporoki drugače. V ostalem sem vam že pravil enkrat, da bi mu rekli tako. la ko bi me bili ubogali, danes bi gotovo že kot baron sedeli v
Če sprejme Berchtold te pogoje, je rekel Pašić, bo prišel on (PaŠić) sam na Dunaj in se bo osebno pogajal, Če pa ne, bo pa Srbija povzročila, da bo Avstro-Ogrsko bojkotiral ves Balkan.
Berchtold je pogoje odklonil in to je šel sedaj javit prof. Masaryk v Beigrad.
Avstrija je torej zaštitnica mira.
DUNAJ 19. (Izv.) „Fremdenblatt" piše, da se pri konferenci poslanikov in pri pogajanjih vedno bolj čuti, da imajo vsi nado, da bode možno vzdržati mir in da pri tem nič ne izdajo napadi raznih listov na Avstro-ogrsko, ki baje izziva. Takih trditev glede Avstro-ogrske nikdo ne verjame — pravi Ust — ker naša država se ne ponaša izzivalno, nego samo nepre3tano čuie ia gleda, kako se pripravljajo sosedne države. Dasi bode morala konferenca premagati še mar-sikako oviro, je vendar upanje, da se evropski mir ne bo kalil, vedno močnejše — in to zaslugo je pripisati Avstriji, ki si prizadeva, da ne bi žalila razburljivih sosedov.
Bourgeofs ne sprejme kandidature.
PARIZ 19. (Izv.) Včeraj se Je javila pri Bourgeoisu skupina socijaiistovskih radifcal-cev in Še pred njo ministrski predsednik. Oboji so Bourgeoisa prosili, naj kandidira za predsednika republike. Bourgeois Je pa kratko malo odklonil prošnjo, rekšif da za tako mesto ne bi bii zmožen.
Tuja propaganda v Mandžuriji.
PETROGRAD 19. (Izv.) Fujuncin, Juan-čikajev svetovalec, je prišel v Mukden, da na licu mesta prouči, koliko je resnice na vesteh, da hočeta Rusija in Japonska Mandžurijo anektirati. Ruska agitacija se še vedno širi in agitatorji pravijo ljudstvu, da gotovo pride do vojne med Kino in Rusijo. Trgovci bojkotirajo rusko blago.
Dunajski župan je odstopil.
DUNAJ 19. (Kor.) Župan dr. Neumayr je poslal davi podžupanu dr. Porzerju pismo, s katerim mu javlja, da z ozirom na v zadnjem času nastali položaj ne more več ostati župan svojega rodnega mesta. Podžupan dr. Porzer Je takoj prevzel vse županske posle. Ob 3 popoldne se sestane meščanski klub k seji.
Boj za dunajski županski stolec.
DUNAJ 19. (Izv.) Komaj Je radi umazanih afer odstopil župan dr. Neumayr, že silijo na njegov stolec sloviti Weiskirch-ner, podžupan Porzer in Steiner.
Dr. Nenmayrjeva afera.
DUNAJ 19. (Izv.) Tekom današnje seje v zbornici so izročili parlamentarca dr. Schumeierja, ker ga toži bivši župan dr. Neumayr. Ex-županu zna še to slano hoditi, ker ko bo pred sodiščem reševal svojo čast, bo Schumeier nemara razkril vse njegove afere.
VojaSki vikar — škof.
DUNAJ 19. (Kor.) „Fremdenblatt" Je izvedel, da Je papežka nuncijatura Javila vo jaškemu vikarju Bjeliku, da mu Je papež podelil škofovsko dostojanstvo. Kanonski
Ko Je starec izvedel to, Je bil popolnoma prepričan, da Je vse resnica, kar je pripovedoval Dumić. In bil Je tako Jezen in razburjen, da Je še ob desetih zvečer poslal v Ivanovo stanovanje vprašat, ali je doma. Celo noč ni zatisnil očesa, ves besen in ves razjarjen na Ivana.
Zjutraj je bilo prvo, da ga Je poklical k sebi.
—	Ali ti je lanjskega leta povedal oče vsebino pisma, ki sem ga mu pisal zaradi tebe ? — je začel fconziljar.
Ivan Je začudenja odpri oči in kar strmel v strica. Tako mu je bilo prvi treno-tek to vprašanje nepojmljivo.
—	Kaj mislite ?
—	Mislim — mislim, da si nehvalež-než, da se očitno upiraš meni, dasi puntar. jakobinec, da sramotiš naše ime, da im&š najraje preproste ljudi in ne hrepeniš po ničemer višjem, z eno besedo: jaz sem popolnoma nezadovoljen s teboj —- Je spustil starec svojo latinsko filipiko na Ivana.
magnatski zbornici.	________ _ _________
Dumić je še dolgo časa ostal pri Ko-!" Ta se zdrznil,"vendar"pa'je"prerna-tromanicu, a ko Je odšel, je bil starec tako|gal svojo trenotno razburjenost In mirno Jezen na Ivana, da je sklenil še tisti večer vprašal strica, kaj mu daja povod, da go-napraviti red. Razposlal je vse sluge, da ga vori tako ž njim.
iščejo po Požunu in mu sporoče, naj pride J — Glej, giej ga ti! Že to tvoje vpra-
proces se izvrši v ponedeljek pri nuncijaturi.
Grški avijatik nad Janino.
ATENE 19. (Izv.) Od armade iz Epira došle vesti pravijo, da se je včeraj vršil ljut bol med grško artilerijo in turško v utrdbi Bizarni. Poročnik Mulusis je vzletel nad Janino in Bizarni in je bil cilj turškim krogljam, za katere se Je maščeval z bombami, ki Jih je metal med Turke. Dasi Je bil aeroplan nekoliko poškodovan, Je avijatik vendar srečno dospel na zemljo.
Nesreča v premogokopih pri Dortmundu
DORTMUND 19. (Izv.) Do sedaj so našteli kot žrtve nesreče v premogovi jami vsega skupaj 48 mrtvih delavcev.
Bivši predsednik združenih držav — profesor.
WASHINGTON 19. (Kor.) Bivši predsednik severoameriške republike, Taft, Je sprejel profesuro na univerzi in bode nastopil službo z novim letom.
Ameriška odredba glede izseljencev.
WASHINGTON 19. (Izv.) Zbor narodnih zastopnikov Je sklenil, da odslej ne sme stopiti nobeden izseljenec na amerikanska tla, ki Je nad 16 let star, pa ne zna čitati. Izjemo delajo le oni, ki jih radi vere preganjajo.
(To so torej Zidi, izlasti ruski — Ur.)
Državni zbor.
Zakon o vojnih dajatvah je sprejet.
DUNAJ 19. (Izv.) Po 55 ur tra|a|oči seji in po kompletnem glasovanju, ki je trajalo cele 3 ure, Je zbornica po odklonitvi dveh predlogov manjšine sprejela zakon o vojnih dajatvah v smislu justičnega odseka.
Stranke vladne večine.
Vladne stranke pa se niso upale spreleti tretjega čitanja, ker bi ne bilo dvetret-jinske večine, ki bi bila potrebna. Vršilo se bode to torej Jutri. K zanesljivi vladni većini spadajo nemški nacijonalci, krščanski socijalci, Poljaki, Rumuni, Italijani in pa Sušterš:čev slovenski klub. Ta večina je preglasila vse predloge za zboljšanje zakona, a morala se je truditi, da je vzdržala disciplino.
Slovenski klub je rešil vlado.
Pri glasovanju, da-li spadajo oni, ki so zavezani k vojaški službi, tudi pod vojaško disciplino in sodbo, bi bila vlada skoro propadla, kajti le 224 poslancev je glasovalo za predlog, 201 pa proti in glasovnemu razmerju Sušteršlčevih pristašev se ima vlada zahvaliti, da je prodrla.
Štiri struje med Jugoslovani.
Razmetanost Jugoslovanov nudi malo vzpodbudno sliko. Oni se dele na Štiri skupine. Vsi Dalmatinci, tudi pravaši, so proti vladi, istrski pristaši Šušteršičevi so se ab-sentirali, napredni Slovenci so glasovali za predlnge manjšine, ker pa ti niso bili sprejeti, so se izjavili za večino predlogov Justičnega odseka, slovenski klerikalci so se pa izjavili proti vsakršni izpremeni. — Danes se je povdarjalo, da je sloge krvavo treba, ker če bi v važnih zadevah bili edini, bi si v državi lahko Izvojevali ugled, ki Jim gre.
Gostinčar in Bugatto.
Posl. Gostinčar je na to začel govoriti
in takorekoč obstruirati. Povod mu je dalo dejstvo, da je proračunski odsek sklican za nocoj k seji, dočlm bi on rad, da bi se razpravljalo vse to v polni zbornici. Sklenjen pa je bii takoj kompromis in seja odseka se ne vrši.
Posl. Bugatto je v imenu Italijanov obžaloval, da je zbornica izgubila toliko dni radi debate o vladnih predlogah, dočim za italijansko univerzo nima časa. Rotil je zbornico pri vsem, kar mu je milo in drago, a vse ni nič zaleglo.
Ob 7 zvečer je seja končala. Program zbornice.
Sedaj je še na programu tretje čitanje o vojnih dajatvah, predloga o provizoriju poslovnega reda in službena pragmatika.
Jutri popoldne se sestane proračunski odsek, ki hoče premagati obstrukci|o s trajno sejo. Morda se prikbpijo slovenskim ob-strukcijonistom tudi Rusini.
V soboto zbornica ne bo zasedala, sicer pa bode do ponedeljka za vsako ceno obravnan provizorij v proračunskem odstku. Pravijo, da se bode zbornica 3. januarja zopet sestala.
Civilnega zakona ne marajo.
DUNAJ 19. (Izv.) V gospodski zbornici je Grabmayr predlagal, da se naj uvede v Avstriji civilni zakon, a razni dostojanstveniki, na čelu Jim škcf dr. Nagi, so ogorčeno protestirali proti temu.
Pismo iz Srbije.
Beigrad, 18. decembra. Korektno stališče srbske vlade. - Srbske pritožbe zaradi avstrijskih nepravilnosti proti Srbiji. - Opomin Turčiji, naj se varuje „prijateljev". - Novi grški poslanik. - Ktalj v madjarski bolnišnici. - Moratorij se podaljša. Bolgarski častniki y Belgradu. - Za rdeči križ. - Solunska železnica. - Spominska knjiga drinopoljska.
Srbska vlada Je pozvala vse glavne urednike belgadskih časoptsov, da naj gledajo nato, da njihovi listi v teh nejasnih časih ne prlobčujejo alarmirajočih vesti in da kolikor mogoče raoderira|o svoj ton in način pisanja o sosednji monarhiji in to prav posebno v polemikah z dunajskim in budimpeštanskim časopisjem. Včeraj je bil zaplenjen „Pijemont* zaradi članka, ki je bil nekoliko ostrejši. Kakor je torej razvidno iz vsega tega, se srbska vlada trudi z vso resno vnemo, da ostane vzlic hujskanjem raznih dunajskih in budimpeštanskih listov, ki so z raznimi izmišljenimi in naravnost zlaganiml aferami hoteli kar revolud|o-nlrati avstrijsko javno menenje proti Srbi|f, strogo korektna in ne da niti najmanjše priložnosti za kake rekriminacije ter p3zl na to, da prepreči vsako malenkost, ki bi se mogla smatrati za provokacijo.
Vzlic temu prizadevanju srbske vlade, da se ni zgodiio prav nič, kar bi moglo morda dati povod za kak nesporazum, pa je sama vladna „Samouprava" zadnje dni vendar priobčila razne pritožbe o aretacijah srbskih podanikov na južnem Ogrskem, o manevrih vojnih ladij in podobnih stvareh, opozarjajoč pri tem meroda|ne faktorje v monarhiji na te dcgodke z željo, kakor pravi, da s tem pripomore do korektnosti
takoj domov. Po cesreči Je Ivan ravno istega popoldneva odšel z nekoliko mladimi Slovaki in Srbi na hlet v okolico. Tako ga sluge niso mogli cajti, izvedeli so pa v kavarni', da se je v družbi .Totov" odpeljal na izlet
šanje dokazuje, kdo si in kaj si. Ali se tako govori sivi glavi ? In hočeš ti vedeti za po vod — e, lahko zanj.
In starec je začel zmešano in kakor na dušek pripovedovati vse, kar je slišal od Dumlča.
—	Ali moreš reči, da to ni resnica ? — je vprašal nazadnje.
—	Vse Je resnfca. Samo vi sodite z napačnega stališča. Priznavam, da sem ivest pristaš grofa Janka Draškovića. Moje menenje pa je, da ni vreden, da ga hrani domovina, kdor ni zanj.
—	Tako ? Jaz prvi nisem zanj! Jaz — da bi bil pristaš onega zapravljica, ki se je spomnil te svoje domovine, ko je vse zapravil v tujini 1 Torej — praviš tudi zame isto ?
—	Rekel bi to za svojega očeta 1 Je odgovoril odločno Ivan.
Starec Je zbesnel. Ozmerjal je Ivana, kakor dečka, mu grozil sedaj tako, sedaj tako, ga potem začel rotiti, naj opusti te neumnosti; utopije, ki more|o pač navdušiti tlačanske „totske" glave, ne morejo in ne smejo pa najti odziva pri Hrvatih, ki so gospodje v svojem domu in imajo svojo konstitucijo.
—	O tem se ne bova prepirala. Prepričan sem, da je tako dobro, kakor mislim in delam, nisem pa otrok, niti slabič, da bi mogel misliti seda) tako, sedaj zopet drugače.
—	Pusti in nehaj. Pomisli, da tako ne dosežemo baronstva, a to Je moja želja, za katere uresničenje sem delal vse svoje življenje in vse pripravil, sedaj pa mi prihajaš ti in pokvariS vse I — je rekel starec z naravnost ginjenlm glasom.
—	Jaz ne hrepenim po tem, pa tudi ne
vem, ali bi hotel sprejeti ta naslov. V devetnajstem stoletju — človek Je res smešen ....
—	Oh — ti framason, ti iluminator, ti Jakobinec 1 — Res, prav je imel Dumić — za to slavoillrsko gramatiko se skrivalo popolnoma druge stvari 1 — |e kriknil Kotromanić in skočil čisto zraven svojega stričcika. Torej ti ne bi sprejel naslova? — je rekel posmehljivo potem pa zapadel v neki ele-gični ton, v katerem je začel bol| zase tožiti o divjaŠtvu današnje mladine in da mu lastna kri hoče v prah in pepel razrušiti zgradbo, ki jo je zidal vse svoje življenje.
—	Ne delam in ne želim tega sam zase; — je nadaljeval starec — jaz hočem naše slavno — v zgodovini znano ime povišati na tako mesto, kakor mu gre. A kako stojimo danes? Menda ti Je vendar znano, da kako takole kmetsko plemenitašče a la Bu-drac ali kak „opleraenitašeni" Berger ali Cverger misli, da ima pravico dvomiti o našem plemstvu. Samo moje veliko premoženje, odvetniška zmožnost tvojega očeta, aristokratski položaj moje pckojne soproge, edino le to |e pomagalo, da se niso drznili odrekati nam plemstva in odvzemati nam naših posestev. Drugače bi bilo tako, in to veš, kaj Je človek pri nas, ako ni plemič. Vprašaj svojega prijatelja doktorja Ludvika, ki ga Je pokojni Ivica mogel dati izšibati, pravim ti, izšibati, ker ni plemič.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST14 St. 354.
V Trstu, dne 20. decembra 1912.
odnošajev in s tem prepreči nsljube inc-deHte, ki ne morejo voditi do nikakega resnega cilja, veniar pa lahko povzročijo resno Škodo.
»Samouprava* pravi, da Srbija ni dala nikomur stvarnega povoda za napad, temveč čaka mirno sodbe Evrope, prepričana, da je to edino, kar mora storiti v današnjih razmerah. V njenem vedenju ni absolutno nič izzivalnega.
Vladni list opominja nadalje Turčijo, naj ne posluša svetov onih svojih prijateljev, ki so se vedno le okoriščali z nesrečami Turčije, in kaj ne išče rešitve v izzivanju splošnih zapletov, ker mora po takih zapletih vedno kdo plačevati račune in ta nekdo je bila dosedaj vedno Turčija. Balkanci nimajo česa več iskati od Turčije, ker so osvobodili vse svoje brate, pač pa imajo največji interes na tem, da z ostankom Turčije vzdržujejo najživahnejše vezi, kar se pač ne more reči za vse današnje prijatelje Turčije.
Danes je bil na posebno slovesen način sprejet v svoji nastopni avdijenci pri kralju novi grški poslanik.
Kralj Peter je posetil danes bolnišnico sv. Save, v kateri deluje madžarska pomožna misija. Sprejel ga je avstrijsko-ogrski poslanik Ugron in mu je predstavil zdravnice, s katerimi se je kralj pogovarjal zelo prijazno.
Moratorij se po zagotovilih poučenih krogov podaljša še za tri mesece.
Več okrevajočih bolgarskih častnikov prihaja neprestano v Belgrad, kjer jih njihovi srbski tovariši in sploh vse meščanstvo sprejema kar najljubezniveje ter jih pogo-stuje kakor najdražje prijatelje in brate.
Narodni srbski odbor v Ameriki je zbral za rdeči križ 173.000 dinarjev.
Včeraj je odšel na skopeljsko-solunski železnici prvi direktni voz iz Skoplja za Solun. Tarifi iz Bistolja do Soluna ostanejo za sedaj isti, kakor so bili pod turško vlado.
Poveljnlštvo druge armade pod Drino -poljem zbira podatke za napravo spominske knjige, o vseh padlih, ranjenih in obolelih srbskih vojakih pred Drinopoljem. Stroške Izdaje je prevzela bolgarska vlada. Jutri se proslavi tu imendan ruskega carja.
Vožne izjave ruskega ministrskega predsednika Kokouceua.
V seji ruske dume dne 18. decembra t. I. le ministrski predsednik Kokovcev razvil obširen ekspoze o nalogah, ki Čakajo dume glede spopolnitve notranje socijalno-politlčne organizacije Rusije, glede potrebnih sredstev za obrambo domovine in glede stališča Rusije napram sedanjim dogodkom na Balkanu. Posebno te poslednje izjave so veleaktuvelne in pomembne. Iz njegovih izjav posnemljemo:
Zakonodajna naloga dume, je, da išče novih poti za spopolnjenje socijalno-poll-tične organizacije Rusije na podlagi principov, vsebovanih v manifestu od 30. oktobra 1905. Ta načela so postala izvedljiva toliko za vlado kolikor za zakonodajne zbornice. Temeljni principi države zagotovijajo vsem veroizpovedanjem versko strpljivost in ne izključujejo tudi neomejene posebnosti administrativnih in zakonodajnih institucij Finske v tesni zvezi z državo in ob podrejanju pod rusko zakonodajo v vprašanjih, ki zadevljejo interese vse Rusije.
Vlada pričakuje od dume, da bo vprašanje narodne obrambe motrila v tistem liberalnem in patrijotičnem duhu, kakor je to vršila prejšnja duma. Na izrecen ucaz vladarjev predloži vlada dumi vse, kar morate vi uvaževati in kar je opravičeno po potrebi, da se organizira oborožena moč. Pomembnost narodne obrambe in sredstva, ki jih je dati vladi na razpolago v to svrho, so mi v povod, da se poglobim nekoliko v vprašanje, kl v najviši meri zanima vso Rusijo.
Vojne čednosti in nenavadno soglasje, ki je kažejo balkanske države, so po naravi stvari tudi v srcih Rusov deležne najtopleje simpatije. Kakor slovanska in pravoslavna velesila, ki je doprinesla neštetih žrtev za plemensko in versko sorodne brate, ne more ostati Rusija brezbrižna vspričo okolnosti, da bi narodi zadobivali ekzi-stenčne pogoje, ki jim v soglasju z vspehi, doseženimi s potoki krvi, primerno zagotavljajo miren razvoj, ki ob enem za bodočnost odstranjajo verjetnost novih, za evropski mir vslkdar nevarnih komplikacij. Zvesta tradicijam naše zgodovine in v soglasju z iasno izraženim javnim mnenjem, ne bo mogla ruska vlada nikdar, da ne bi spoznavala pomembnosti interesov Rusije.
Vlada ugotovlja z zadoščenjem, d3 nima razloga, da bi spreminjala svoje notri v nemiru in razburjenju že od začetka zavzeto vedenje; ruska vlada ni dajala ni-kakega povoda, da bi jo mogli sum ličiti in ]i očitati sebične namene, aH pa željo po večanju konfliktov. Vsikdar jo Je vodila misel, da ostane varovalka historičnih dolžnosti in svolega dostojanstva. Prerano bi bilo sedaj govoriti o tem, s kakimi sredstvi naj se reši kako vprašanje na Balkanu, sproženo po dogodkih. Temeljni principi, ki morajo voditi vlado, čim
napoči ura odločitve, so utem^ljini istotako v naši minolosti, kakor v potrebi, da se ti principi spravijo v soglasje z razmerami sedanje politike. Zrestl svoji zvezi i« sporazumu z drugimi vlastmi in gotovi podpore od strani prijateljskih in druzth alijirailh držav, ae vidimo nikake potrebe v tem, da bi ena skupina vlasti stala proti drugi. Vse vlasti, ki bi zapustile polje skupnega rs z motri vanja temeljnih vprašanj, hoteč uveljaviti svoje neposredne in sekundarne interese, bi si naložile težko moralično odgovornost za e v e n-tuvelno možnost poznejih mednarodnih z a p I e 11J a j e v. — Velesile imajo važnih razlogov, da preprečijo razvoj komplikacij do tiste meje, ki bi ogrožavala evropski mir. Ruska vlada se nadeja, da solidarna prizadevanja vlasti dovedejo do sporazuma za tako rešitev, ki spravi njihove interese v soglasje s pravičnimi zahtevami balkanskih držav. Zato pozdravlja iskreno inicijativo angležke vlade s predlogom, da se likvidacija na vojno nanašajočih se vprašanj, pri katerih so interesi vlasti v igri, v njih skupnosti podredi predhodnemu razmotri-vanju.
Simpatični sprejem tega predloga v vseh glavnih mestih evropskih vlasti, in pa ravnokar otvorjeni sestanek poslanikov v Londonu utegneta — tako se nadejamo — olaj Šati mirno rešitev sedanje krize.
Prežeta od iskrene želje, da z vsemi sredstvi deluje na ohranitvi miru, izreka vlada nado, da bodo naša prizadevanja z božjo pomočjo vspešna in da bodoči dogodki ne bodo na Škodo Rusije, ki jo moramo braniti z vsemi močmi v imenu časti in dostojanstva naše dežele.
Ta izjava ruskega ministerskega predsednika je klasičen, velepomemben in v sedanjem hipu veleaktuvalen dokument. Od ene strani pada v oči toplo naglašanje miroljubnosti Rusije: topla želja, da se sedanje evropske komplikacije dovedejo do mirne rešitve.
To je dostojanstven ton onega, ki si je v svesti svoje odgovornosti, svojih ciljev in tudi svoje moči. Nikakega rožljanja s sabljo ni tu, nikaklh groženj na nobeno adreso. Iskren poziv je to do vseh na delo za ohranitev miru. Ob enem pa je to tudi jasna, odločna, ravno po svoji mirnosti im-ponujoča beseda na razne adrese. Rusija hoče nesebično in lojalno sodelovati za ohranitev miru, ali zahteva take lojalnosti in nesebičnosti tudi od druzih — zahteva, naj nlkdo ne moti tega dela z uveljavljanjem svojih posebnih sekundarnih inte resov.
Največo važnost tega dokumenta vidimo v naglašanju prisrčnih simpatij do balkankih narodov, ki so jej zgodovinska tradicija. Tudi je ruski minister odločno govoril o opravičenih zahtevah balkanskih držav.
V zvezi s pozivom do dume, naj uva-žuje potrebo sredstvev za spopolnjenje vojne moči Rusije, je z naglaŠanjem zgodovinskih n tradicljonelnih dolžnosti Rusije do balkanskih narodov precizno in z vsak dvom zključujočo jasnostjo označeno stališče, ki e bo Rusija zavzemala na londonskih konferencah sploh in napram zahtevam balkanskih držav še posebe. Ob vsem upoštevanju nteresov vsake posamične vlasti bo zahtevala Rusija, naj dobe balkanske države to, kar jim gre po zgodovini, po etnografiji, to pografijl in po potokih ravnokar prelite krvi. — To je jasen odgovor na dve strani: na ono, kjer so se veselili, da balkanske države nimajo ničesar pričakovati od Ru?l|e, in na ono, kjer so se zgražali, da je Rj-sija balkanske narode sramotno pustila na cedilu.
Na adreso vse Evrope pa je minister Kokovcev izrekel opomin naj reče važnosti z naglašanjem trdne solidarnosti tro-sporazuma: Rusije, Francije in Anglije i
ItALOJZIJ^GORlUPj
Pred tremi meseci so slavili na našem narodno-ponosnem Prošeku velik praznik — jubilej pevskega društva „Hajdrih", katerega častno ime je na častnem glasu širom Slovenije. Zbralo se je bilo onega dne na Prošeku na tisoče naroda, dvigali so se slavoloki, vas se je potapljala v morje zastav, svirale so godbe, gromeli so topiči, množice so vsklikale in na našem Prošeku je valovilo slavnostno razpoloženje kakor še nikdar poprej.
Slovenski svet se je klanjal društvu jubilarju in mu izkazoval časti v znak priznanja na toliki svoti v petindvajsetih letih dovršenega vspeŠnega narodno-kuitur-nega dela I
A kdo naj bi se radoval takega praznika, nego on, ki je vodil to delo kakor društveni predsednik skoro skozi vso to dobo, celih 23. let ? 1 Da-si mu je lice razodevalo, da mu je Črv stare, hude, neizprosne in nepremagljive bolezai že dovršil velik del uničevalnega dela in mu Že izjedel dobršen del življe tiske sile, vendar je onega dne v srčnem zadoščenju, kakor prerojen in pomlajen ponosno vzravnan stopal po prose-ških ulicah, iskrečim licem sprejemal goste,
poaosao korakal v sprevodu in z odra doli pozdravljal maožice na slavaostaera prostoru.
Oaega dne je predsednik „Hijdriha", gospod Alojzij Ooriup preživel zadaje ure zadoščenja v svojem življeiju... Od tedaj je šlo rapidao alz dolu, telesne moči so razpadale in tega procesa niso mogli zaustaviti niti izbora! zdravniki v tržaškem sanatoriju, kamor so Alojzija Gorlupa preveli — pač le iz razloga, da se more družina tolažiti, da je storila vse možno za ohranitev dragocenega življenja svojega tako neizmerno ljubljenega, oboževanega glavarja. Iz sanatorija so prepeljali na smrt bolnega Alojzija Goriupa v zavetje romantičnega Miramara, ne bi-H mila narava tega rajskega kraja, kopajočega se v valovih Adrlje, storila morda kak čudež.
Ta nada pa se seveda nI izpolnila. Katastrofa je prihajala bliže in bliže s slehernim dnem in včeraj predpoldne je poljubila bela žena Alojzija Goriupa na čelo in ugasnilo je tisto nekdaj iskreče oko za vedno.
Alojzij Goriup je preminul. Mnogo je trpel, posebno v zadnjem času, da mu je prišla smrt kakor — odreŠIteljica. AH odhod njegov je povil v globoko žalost mnogoštevilno njegovo rodbino, ki jo je pokojnik ljubil z uprav angeljsko dobroto srca; je povil v žalost celo vrsto narodnih društev, ki jim je bil pokojnik ali voditelj, ali odbornik, ali član, vsikdar pa podpiratelj. Politično društvo „Edinost" je Izgubilo v nJem dolgoletnega vestnega in marljivega odbornika in podpredsednika, klub slovenskih poslancev v deželnem zboru tržaškem zvestega In Ijubeznjivega kolego, društvo „Hajdrih" svojega predsednika Izza 23 let sem, proseŠko olepševalno društvo svojega predsednika, istotako zavarovalnica za govejo živino za Prosek in Kontovelj. Kmetijska družba za Trst In okolico vnetega odbornika itd., ker ne moremo naštevali vseh druzih društev in korporacij, ki jim Je bil pokojnik podpiratelj. Za pokojnikom žaljuje Prosek, žaljuje vsa okolica, žaljuje tržaško Slovenstvo. Bil je sicer izrazita indlviduvalnost, ki je ob vsakem vprašanju znal energično in proti vsakomur braniti svoje posebno mnenje. Ali le do tiste meje, kjer se začenjajo zapovedi neizogibno potrebne narodne discipline. — Od tu dalje je stal tudi pokojnik vsikdar zvesto v vrsti. Bil je Dač mož z resničnim rodoljubjem v srcu. Resnično in iskreno je bilo njegovo narodno čustvo. In temu svojemu rodoljubju je postavil on sam krasen spomenik v — vzgoji svoje rodbine. Udeiežniki velike narodne slavnosti na Prošeku v minolem septembru se spominjajo slovenskega dekleta — pokojnikove hčerke — kako je z visokega slavoloka doli glasom, ki je drhtel od navdušenja, elektrizi-rala tisočero množico se svojo apoteozo slovenskega rodoljubja — spominjajo se navdušenja, s katerim je vzhičeno občinstvo tej slovenski hčeri vračalo mi!o za drago.
On je odšel, njegovi so ostali. V njih bo živel n|egov spomin dalje...
Pogreb se bo vršil v soboto ob 3. pop. na Prošeku. _
Domače vesti.
f Josip Hladnik. V Hamburgu je preminil včeraj, v četrtek ob 4 zjutraj sin kustosa „S ov. Čitalnice" v Trstu. Mladenič je nenadoma obolel na nekem tvoru v mož ganih. D?e hudi operaciji niste mogli rešiti sina rodbini, ki je izgubila pred nekaj meseci tudi svojo edino hčerko. Naše iskreno sožalje!
Odlikovanje. Povodom potovanja črnogorskega kralja Nikole meseca majnika t. 1. na Dunaj so bili te dni odlikovani z redom kneza Danila III. razreda gg. višji nadzornik Henrik S!iimpfl, železniški tajnik Andrej Vrečko, nadzornik inž, Ivan Beer, vsi tri|e pri tržaškem obratnem nadzorstvu Južne žel., in nadzornik Avgust Krainz, načelnik postaje Trst južni kolodvor.
Imenovanje. Provizorični okrajni komisar dr. Fran Vodopivec v Puli je imenovan za defmitlvnega okrajnega komisarja, provizorični namestništveni koncepist Karel grof Attems-Petzenstein v Gradiški pa za dtfinitivnega namestniŠtvenega koncepista, oba na dosedanjih mestih.
Za definitivne policijske koncepiste so imenovani dosedanji provizorični policijski koncepisti: Rudolf Junovic, Hugo Dieti v Trstu, Josip Šinkovec v Puli, Gustav PuŠ v Trstu in Josip Zoreč v Zadru, vsi na svojih sedanjih mesiih.
Tržaški anagrafični urad. Naše šole imajo s tem uradom vedne sitnosti. Kadar favijo, da je kak otrok izostal brez naznanila iz šole, se vrši predpisano postopan|e tako počasi, da dotični otrok preden ga najdejo organi tega urada, že ni več v Šoloobvezni starosti. Nasprotno pa ta urad nadleguje starše otrok, ki obiskujejo CM Šole, z nepotrebnim zasledovanjem. Opetovano se je že pripetilo, da so dobili taki starši globo, ker niso vpisali svojih — mrtvih otrok v šolo. Blaževič Anton n. pr. |e bil rojen 15. junija I. 1906, umrl pa je 20 oktobra 1. 1907., a decembra I. 1912. je dobil oče globo 5 K ali 12 ur zapora, ker tega otroka ni vpisal v šolo.
Zakaj to? Menda zaradi prevelikega dela, ki ga ima ta urad z ljudskim štetjem in volilnimi pripravami. Treba bi bilo na
tem uradu velike metle z dvoglavim orlom, potem bi bilo morda več reda.
Od kod dobiva „Re'ck»post« ivoja poročila. Prejeli smo: „Dunaj, 15./12/1912. Slavno uredništvo „Ediaosti" - v Tr*tu.
Z ozirom na objavlieao aotico v številki 346. Vašega lista „Edinost" iz dne 12. decembra 1912. str*n II pod naslovom „Od kod dobi»a „Relchspost" svoja vo|na poročila" zahtevamo sklicujoč se na § 19. tiskovne postave, da sprejmete sledeči popravek iz sicer tiskanega na istem mestu in z istimi črkami:
NI res, da so se dnevniku .Relchspost" v treh slučajih dokazala gorostasna varanja z rumunskimi članki. Res pa je, da so ona poročila, katera se v oni notici omenjajo, bila izvirna poročila dopisnika „Reichspošte", Janeza Rachbergerja v B u k a r e Š t u, ki so bila hkrati „RelchspoŠti" In enemu rumun-skemu listu k objavljenju poslana in slučajno so bila v rumunskem listu prej obelodanjena, nego v „Re ch>pošti". Ni res dalje, da od župnika Frana Štingla v Kotljah pri GuŠtaJnu na Koroškem sestavljena poročila za „Reichapost" kot izvirni dopisi, brzojavke in interviewi se objavljajo, kakor da bi „Relchspost" v teh krajih, iz katerih so datirani, res imela poročevalec. Res pa je, da župnik Štlngl nekatere Inozemske liste za „Relchspost" člta In politltne članke teh tujih listov zmirom z navede nje m virov kot mnenie tujih listov za „Relchspost" prevaja in da le-ta poročila nikakor kot izvirni članki ampak kot mnenje dotičnih tujih listov s primerno opazko se objavljajo. Res je konečno, da tisti članki, ki se kot izvirni dopisi v „Reichsposti" ob|avl|ajo, izvirajo od sotrudnikov dnevnika „Relchspost" v omenjenih deželah in Jih torej noben češki župnik Štingl za Relchspost" ne „dela".
Z odličnim spoštovanjem
uredništvo Usta „Relchspost" Dr. F. F u n d e r.
Pripomba uredništva. Čuden popravek I Pred /sem podpisanec ne pozna zahtev § 19 tiskovnega zakona, kar |e gotovo več nego čudno pri glavnem uredniku tako imenitnega lista, kakršen je „Relchspost", ki ima že tako veliko mnenje o svoji pomembnosti, da se smatra glasilom tistih faktorjev, ki določajo o vojni in miru. Pri-občujemo pa vendar ta „popravek", da bo videl g. dr. Funder, kako lojalni znamo biti mi Slovenci. Ker pa ne verujemo, oa bi g. kolega dr. Funder znal slovenski, Je verjetno, da Je slepo postavil svoj podpis pod spis, ki mu ga Je doposJai — g. župnik Ivan Štingl. V tem menenju nas popolnoma potrja dejstvo, da je pisava tega popravka popolnoma enaka pisavi na dopisnfcl, ki Jo je nam doposlal g. župnik Šti ngl in ki se 'lasi: „Velecenjeni gospod! Častitam na tako Izvrstnih informacijah o mojem delovanju za „Reichspost*. Lepo Vas prosim, kdo pa Vas je tako imenitno „potegnil" ? Brez zamere". O tem domnevanju par besed na adreso tega g. župnika.
Opozoriti ga moramo najprej, da ta popravek popravlja v glavnem nekaj, česar ml nismo absolutno trdili, in da potrja prav ono, kar smo trdili mi. Dopuščali smo namreč možnost, da on le preskrblja materijal in da potem v uredništvu na Dunaju kujejo Iz tega materijala — laži I Veiujemo g. župniku, da on le preva|a za „Reichs-posto" in navaja vire. Vprašati ga pa moramo, ali ne bi bila njemu, kakor Slovanu in duhovniku vere, miru, ljubezni in krščanske pravičnosti, v dolžnost, da prekine i'sak stik z listom, ki uvaja tako podivjano sovražtvo proti krščanskim narodom ne-krščanskemu v pillog, ki se tako frivolno igra z življenjem tisočev, in ki — kar je to glavno — z lažnjivimi in izmišljenimi trditvami hoče itzvati prelivanje krvi med človekom in človekom ! Izlasti za duhovnika slovanske krvi ne bi smelo biti odločilno lepo ime „krščansko-sodjalni", ko Je že vse dejanje tako strahovito — nekričantko! 1
Novi dreadnought „Prinz Eugen* sta včeraj privlekla remorkerja „Gigant" in „Hercules" iz Pule nazaj v ladjedeln co pri Sv. Marku, da ga opremijo in oborože.
Vabilo na božičnico, katero prirede gojenci otroškega vrtca v Vrdelcl v nedeljo, dne 22. decembra ob 4 30 popoldne v prostorih „Gosp. društva" v Vrdelci. Vstopnina 40 vin., sedeži 20 vin.
Ali vam ga je bilo drobiža v sredo popoldne v gledališki dvorani Nar. doma I Kar postajali so ljudje — bili so najbrž Italiiani In zmajevali z glavami, ko se |e po korčanl prireditvi valila ta nepregledna vojska otročadi iz Nar. doma na Vojašnični trg, misleč pri sebi: ne bo Jih pa res ne
tako izlepa zmanjkalo teh......In kako
so se Jim veselja svetile oči vsem! I, seveda, saj pa je tudi bilo tako lepo !
Najprej je bii pozdrav, ki ga je govorila učenka Josipina Trampuševa. Pri pozdravu so sodelovale deklice od Sv. Jakoba, dočim pa so sledečo točko dnevnega reda, spevoigro „Štiri letne čase" Izvajale učenke in učenci zadnjih Štirih razredov šole na Acquedottu.
Uvod „Štiri sestre" |e deklauir^a Darinka Piesničar, potem pa je nastopiU .Pomlad« (Pilčanc Vlkt.), Pozdrav oomladi je govorih Kravos Olga, „Kra«i c 1 ^nih časov" pa Grbec Marjan. Samospe/ , vToIlca" je
I pela Ana Ferluga.
„Poletje" je predstavljala Stana Grmek, „Vsulo se je cvetje" je deklamirala Gel Ve-
v Trstu, dnp 20. decembra 1912.
EDINOST" St. 354.
Stran m.
ronika, „Kosec" pa )e bil Straajžak Maks Samospev .Žete?* je pela Giostro Ivanka
Jesen* je bila Stana Trobec, dekla rairala sta Justina Petelin in Jerič Radoslav samospev ,J«bolko* pa je pela G žina Olga. Vsa Čast g. Čoku, da je tako izborno potrese! jablan.
Prišla {e nato „Zima* (Ana Jaklič), nakar sta deklamirala Dragutinović Leoa Jabolko ne pade daleč od drevesa.") in Novak Marija. Sledeči dvospev sta pa pela Štok Viktor in Sešek Alojz.
Pri ktnčni točki je deklamirala „Čez morje Široko4* Budihaa Ana, dvospev sta pa zapeli Mira Katalan in Justina Pe telin.
Spevoigro, ki jo je tudi precej predelal, je vodil In tudi sam spremljal na glasovirju g. Adamič, kateremu gre pred vsem prizna nje na tako lepo uspeli prireditvi, potem pa tudi gospicam učiteljicam, ki so pomagale pri aranžmaju, in končno seveda tudi vsem mladim sodelovalkam in sodelovalcem.
Na božićnici seveda tudi ni manjkalo božičnega drevesa.
Kakor rečeno, je božićnica uspela v vsakem pogledu kar najlepše in ženski podružnici CMD je le častitatl na tem lepem uspehu.
Občni zbor podružnice „Glasbene Matice v Trstu" se bo vršil jutri, v soboto ob 8 30 zvečer v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Tem potom vabimo vse p. n. člane in prijatelje društva, da se udeleže občnega zbora v kar najobilnejŠem Številu. Iz poročil društvenih funkcijonarjev se vsakdo lahko prepriča o resnem in smotre-nem delovanju družtva.
Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic nam je doposlalo sledeči razglas: „Vsled brzojavne odredbe c. kr. železniškega ministrstva se razveljavlja z veljavnostjo od 20. decembra t. 1. v »Verordungsblatt fiir Ei-senbahnen und Schiffahrt" št. 109 z dne 21. septembra 1912 tek. št. 2290 objavljeni skrajšani tanfdrični nakladalni rok".
III. slovenski protialkoholni kongres priredita Protlalkohoina zveza „Sveta vojska" in Društvo zdravnikov na Kranjskem ob de-setlenici protialkoholnega gibanja na Slovenskem.
Čas kongresa: Nedelja 29. in ponedeljek 30. decembra 1912. Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela „Union". Vhod od spredaj: z Miklošičeve ceste.
I.	nedelja, 29. decembra: Ob 8 v stolnici tiha sv. maša v namen kongresa. Pri-četek zborovanja ob 9. popoldne.
Razpored : a) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika Društva zdravnikov dr. Demetra viteza Bleiweisa-Trsteniškega. Nagovori oficielnih zastopnikov. Pozdrav zastopnika hrvaške protialkoholne organizacije.
Referati: 1. Janez Ev. Kalan: Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem. 2. Dr. Avgust Levičnik: Alkohol in tuberkuloza. 3. Gosp. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko-gospodarskega stališča. 4. Dr. Otmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih.
b) Dopoldne: 5. Sodni svetnik Fr. Mi-ličinski: Alkoholizem, kapitalizem. 6. Dr. Anton Schwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alkoholizmu. 1. Učiteljica An tonija Štupca (Maribor): Ženstvo - - boj proti pljančevanlu! 8. Skioptične slike o alkoholizmu. Kaže in razlaga L. Puhar. K temu predavanju je povabl|eno posebno delavstvo. Zborovanje društva zdravnikov ob 6 zvečer v „srebrni dvorani*.
Zvečer v deželnem gledišču uprizoritev iz francoščine prevedene drame „Ubijalec" (alkohol) v petth dejanjih. Začetek ob pol osmi.
II.	V ponedeljek, 30. decembra: Priče-tek ob 9 zjutraj.
Razpored : a) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika društva zdravnikov.
Referati: 1. Ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica): Vpliv alkohola na vzgojo. 2. Uči teljfca Antonija Štupca: Sveta vojska v šoli. 3. Nadučitelj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika. 4. Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi. b) Dopoldne ob 2: 5. Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na človeško, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati. 6 Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba.
Nato občna zbora duhovske in učiteljske protialkoholne zveze.
Razgovor: a) Zakaj protlalkcholno delo tako počasi napreduje? b) Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno začelo ? c) Katero orož|e proti pijančevanju dajejo sedanji zakoni? d) Slučajnosti.
Oficijelni zastopniki in zastopniki društev so naprošeni, da bi se hoteli v prednji dvorani priglasiti, da se dobi pregled ofici-elnega zastopstva. Za ponedeljek so povabljeni gg. učitelji in katehetje, vstop pa je dovoljen vsakomur. Posebej so Še povabljeni Izvenkranjski Slovenci, ker shod je vseslovenski. — V ponedeljek ob 1 popold. v velik* dvorani sestanek izvenkranjskih zastopnikov, kjer se zasnujejo pokrajinske centrale za Štajersko, Koroško, Goriško in Tržaško.
Opozarjamo naše Čitatelje na velevažni shod z željo, da se ga oni ki imajo čas in priložnost udeležijo. Kongres je vseslovenski. Referenti so izbrani iz vseh pokrajin in
odpadajo raznim straakam. Protialkoholni boj je polje, katero vabi na delo vse na-! rodne delavce, je emineatno larodao, rodoljubno ia socijalno delo. Po vojai na Balkanu na vojno proti alkoholu z istim pogumom kakor so se borili aaši južni bratje proti Turku 1 _
Slovensko gledališče.
V nedeljo popoldne odpade navadna popoldanska predstava zaradi priprav za opero. Zvečer pa je ob 8 premijera prve operne predstave v Trstu. Naie občinstvo spozna v nedeljo zvečer najlepši glasbeni umotvor slavnega Ivana pl. Zajca, njegovo prekrasno opero
»NIKOLA ŠUBIC ZRINSKI"
Za to opero so pripravljeni krasni kostumi iti popolnoma nova inscenacija. Že danes lahko rečemo, da take predstave še ni bilo na našem odru.
Predstava se bo vršila izven abone-m en ta.
Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v „Narodnem domu".

Politično društvo „Edinost" naznanja svojemu članstvu in vsej slovenski javnosti, da je danes, dne 19. decembra, preminil • na Prošeku njegov dolgoletni zaslužni član, odbornik In podpredsednik, gospod
Alojzij Gorlup
veleposestnik, deželni poslanec, mestni svetovalec tržaški itd.
Pogreb vrlega rodoljuba se bo vršil v soboto, dne 21. t. m., ob 3 popoldne na Prošeku.
TRST, dne 19. decembra 1912.
Tržaška mala kronika.
TH.ST, 19. decembra.
Zakon jej je obljubljal. Na Belvederju št. 27 stanujoči 27letni mehanik Avgust Jeršek, rodom iz Ljubljane, se je seznanil 45Ietno kuharico Jerico Schabreitnerjevo, stanujočo v ulici Lazzaretto vecchio Št. 17, ki si je tekom svojega dolgoletnega službovanja prihranila lepo svoto 4800 K. JerŠek je znal Že precej srpanski devici tako vztrajno in lepo pihati na dušo in srce, da je v Jeričlnem srcu najprej začelo tleti, potem pa tudi goreti in plamteti. In ker je med zaljubljenci pač tako, da Je navadno vse, kar imajo, skupna last, je tudi Jerica dala svojemu ljubimcu vse, kar je imela, najprej sebe, potem pa, ker je Gustelj znal tuko lepo govoriti, tudi Še denar, vseh lepih 4800 K. Gustelj jej je pripovedoval, da jo sedaj, ko je res ona vsa njegova, kakor je tudi on ves njen in jima ne manjka nič drugega, kakor da ju le še „vržejo čez pri-ližofco" In „povežejo za vselej", tudi prav gotovo poroči. Toda mnogo lepše bi živela, ko bi ona, ki je dobra kuharica, tudi pripomogla kaj prislužiti, kar bi se dalo prav lepo napraviti z gostilno, zlasti ker je Jerica dobra kuharica. In Gustelj je vedel za gostilno, ki bi nesla prav dobro, 2n ki je tudi na prodaj. Le denarja je treba. Tedaj pa je Jerica prišla s svojimi lepimi tisočaki in jih dala Gusteljnu.
Hm f Toda mladi golob se je naveličal stare golobice in — frrrr 1 Ko je imel Gustelj denarce v žepu, |e dejal sam pri sebi: „oj, zdrava bodi, ljubica, in tvoja bela po-steljca" — in ni bilo več ne Gusteljna ne denarcev!
Jerica je čakala in čakala, a ker njega le ni bilo, je Šla tjakaj, kjer najdejo vsakogar, ki se jim da najti, na — policijo, ki je par ur pozneje res našla Gusteljna, kateremu pa je — škoda za Jerico —
	
j Olepševalno društvo za Prošek i In Kontovelj naznanja tužno veBt, : da je njegov predsednik in častni član, i gospod Rlojzij Goriup danes, v četrtek, 19. decembra, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb Be bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 3 popoldne. Prose k, 19. decembra 1912.	Proseško-kontoveljska zavarovalnica goveje živine naznanja tužno vest, da je njen predsednik, gospod Rlojzij Goriup danes, v Četrtek, 19. decembra po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 2l. t. m., ob 3 popoldne. Prošek, 19. decembra 1912.
	
Vsemu svojemu članstvu in prijateljem naše družbe naznanjamo tem potom žalostno vest, da je preminil včeraj, v četrtek, dne 19. t. m. dolgoletni marljivi član in odbornik naše družbe, gospod
ALOJZIJ OORIUF
▼elep«se»tnlk na Prošeka
Možu, ki je z vso vnemo sodeloval za napredek naše družbe in kmetijstva v njegovem področju, večni spomin!
V Trstu, dne 19. decembra 1912.
Kmetijska družba za Trst in okolico.
Božični katalog =
Domača knjižnica
pošlje na zahtevo vsakomur
_ zastonj in poštnine prosto:
- zal. knjigarna v Ljubljani
IS. pl. Rlelnmoyr & Fed. Bamberg.
:: :: :: Prosimo, zahtevajte I :: :: ::
Pevsko društvo „Hajdrih" naznanja tužno vest, da je njegovčastni član, predsednik in dobrotnik, gospod
Alojzij Goriup
deželni poslanec, mestni svetovalec itd.
danes, v četrtek, 19. decembra, po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 21. t. m., ob 3 popoldne. PROŠEK, 19. decembra 1912.
*
ALOJZIJ GORIUP
mestni svetovalec
je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Soproga Felicita roj. Gerlanc, sinovi Alojzij, Ivo, Sergij, Dora, Ida por. Lah, Mara, Liči in Zdenka, zet Rado Lah, brat Ivan in vnuk Zdenko naznanjajo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko in nenadomestljivo izgubo.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 21. t m., ob 3 popoldne iz lastne hiše na Prošeku.
Stran IV.
„EDINOST" 5t. 354.
V Trsiu, dne 20. decembra. 1912.
manjkala glavna stvar — denarcl. Prav ljubo se menda nista pogledala, ko sta se zopet videla !
Mlad tat. Poročali smo o tatvinah, ki so se dogodile pred ono „Piccolovo" barako na Borznem trgu. Seda] pa se Je končno le posrečilo ujeti tatu. AH Je bil to prejšnji, ali ne, oil Je pač ujet „pri delu" in ujel ga Je policijski komisar Lordschneider, ko Je hotel seči nekemu kopovalcu „Piccola* v Žep. Komisar Je prijel tatu za ovratnik, toda lopov se je hitro obrnil in pograbil komisarja z zobmi za prst ter ga ugriznil do krvi. Komisar pa le ni izpustil, dokler □i prišel stražnik, kateremu je izročil tatu. Bil pa je to i4letni Giovanni Spinella, iz Genove, stanujoč v ul. Punta del Forno štev. 3.	_
DruStvene vesti.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" skHcuje za soboto, dne 28. t. m. točno ob 8 zvečer svoj redni občni zbor v gornjih prostorih restavracije „Balkan* z običajnim dnevnim redom.
Drevi, točno ob 7. seja načelstva „manjšinskega kluba" v prostorih „Slovanske Čitalnice".
Ciril - Metodova podružnica za I. mestni okraj. Jutri v soboto, dne 21. t. m. ob 8 30 zvečer se bo vršil ustanovni občni zbor v gostilniških prostorih novega kon-sumnega društva v ulici Lazzaretto vecchio po običajnem dnevnem redu.
Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike k seji danes v petek ob navadni uri.
Ustanovitelji nove tržaške zidarske zadruge prirede sestanek v soboto zvečer ob 7 v gostilni Jadran" pri Sv. Jakobu, kjer se prečitajo zadružna pravila in izvoli pripravljalni odbor. Želeti je obiine udeležbe zidarjev in zidarskih delovodij N. D. O.
Nar. def. organizacija.
Gibanje postifjonov. Uspeh „Na rodne delavske organizacije*1. Pri dosedanjih pogajanjih je dosegla »Narodna delavska organizacija" povišanje plač vsakemu postiljonu za 10 kron na mesec in sicer od 1. januarja naprej. Nadalje se uredi delavni čas in se bo tudi delovalo na to, da dobe postiljoni penzijo, da se podržavijo. Boj torej še ni končan. Na vsak način pa je dosedanji uspeh že precejšen. Zasluga »Nar. del. org." je, da se boljša položaj ubogih postiljonov. „Nar. del. organizacija" pa ne odneha tako dolgo, dokler ne pride do podržavljenja postiljonov. Pripominjamo, da so bili postiljoni organizirani takrat, ko Je zapričela „Nar. delavska organizacija" z gibanjem, šele dva meseca v „Narodni delavski organizaciji". In takoj se |e „Narodna delavska organizacija" zavzela zanje. To pa je tudi dokaz, da je „Nar. delavska organizacija" edina prava organizacija za slovensko delavstvo. Kdo pa bi se potegnil za postiljone, če ne Nar. del. organizacija? Mari socijalni demokratje? Kaj šel Njim |e pač vseeno, če je položaj slovenskega delavstva tak. Edino „Nar. del. organizacija" se res bojuje, se res trudi, da bi se po-vspelo kvišku slovensko delavstvo. Zato pa je tudi njegova dolžnost, da se oklepa „Narodne delavske organizacije". Slovensko delavstvo! Pridruži se „Narodni delavski organizaciji" I
Odborniki vseh skupin „N. D. O."
so vabljeni na konferenco, ki jo sklicuje za nedeljo, dne 22. t m. ob 10 pred-poldne deželni izvrševalni odbor „Narodne delavske organizacije" v Trstu.
Delavstvo vseh skupin NDO pri Sv. Jakobu. Danes, v petek, ob 8 zvečer društveni shod v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Skupina pekovskih pomočnikov NDO. Danes ob 10 predpoldnc važen društveni sestanek v društvenih prostorih.
V^sti sz Goriške.
Central-bio. V kratkem se otvori na Corsu Verdi kinematografsko podjetje z imenom C e n t r a 1 - b i o, ki bo pač največje in najmodernejše svoje vrste. Občinstvu bo na razpolago velika in krasna, popolnoma na novo opremljena dvorana restavracije central, ki je v zvezi s prostorno in zelo lično čakalnico. V vseh prostorih bo centralna kurjava.
Veliko podjetje Je v spretnih rokah trgovca g. J. Medveda, ki ni štedil ne s trudom ne z velikimi stroški, da je ustvaril kinematograf, ki stoji na višku moderne optične tehnike in ki bo zadovoljeval občinstvo, v umetniškem, v znanstvenem in v zabavnem dciu. Ker nimamo stalnega gledališča in le redkokrat večje in boljše prireditve, bo z rednimi in dobrimi kinematografskimi predstavami občinstvu gotovo zelo ustreženo. Dan otvoritvene predstave se oblavi v kratkem.	1
Slovenci — velelzdajalci! Kratkovidni Dunaj še sedaj ni izprevidel, da je njegova politika nasproti lastnim Slovanom povsem zgrešena. Drugače ne bi gojil nemškega na naših tleh in bi ne importiral na najbolj važna mesta v naši deželi nemške uradnike, ki menda mislijo, da si z vsenem-ško politiko pridobe bogve kakih uslug za Avstrijo.
Jeden izmed teh importirancev je v nekem goriškem sredn Je šolskem zavodu zatrjeval dijakom, da veljajo Slovenci na dvoru za veleizdajalce !„ („Die S!owenen gelten am Hofe als Hochverrater 1") Mi bi radi vprašali tega nadebudnega profesorja, odkod zajema take informacije, ki dišijo po prekrokanem večeru v „Jako dobro informirani" vsenemški družbi?! Mi pač ne moremo verjeti, da bi bil to doznal na kaki posebni avdijenci in smo menenja, da črpa take svoje duhovitosti le iz lastnih od vsenem-ških idealov razgretih možgan.
Priporočamo mu pa, naj bodo on in njegovi kolegi s takimi izjavami nekoliko bolj previdni, ker drugače bi se jim znalo pripetiti kaj jako neljubega. Pisa.
Na nekem drugem zavodu razpravlja informiran prcfesor dijakom politični in di-plomatični položaj v taki obliki, da se je treba temu slovenskemu Blsmarcku kar ču dlti, odkod-li zajema take vesti? V evropski politiki je gordijski vozel ravno v teh kri tičnih časih preveč zavozljan, da bi ga sicer drugače morda jako duhovit profesor mogel presekati. Po prečitanlh brzojavkah v kavarni bi ne mogel niti najboljši diplomat presoditi položaja, kaj Šele prorokovati pri-hodnjost! Sicer pa velja za nJega oni Prešernov ijrek — Kopitarju.
Iz Šaleža nam poročajo: Med Josipom Kocmanom in Josipom Grilancem, obema iz naše vasi, je bilo že dolgo sovraštvo, ki je predvčerajšnjim izbruhnilo v taki veliki meri, da je Grllanc z revolverjem streljal na Koc mana In ga dvakrat zadel na levem boku. Težko ranjenega Kocmana so prepeljali v bolnišnico.
Božičnica v Krminu. Otroci naredne šole v Krminu prirede v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3 pop. običajno božičnico s dekla-macijami, petjem in igro. Vstop prost. Vabljeni so vsi kfminski in Izvenkrminski prijatelji naše družbe in mladine.
Vesti iz Istre.
Iz Sv. Antona pri Kopru : V h«'Ši našega nadučitelja in deželnega poslanca, g. Josipa Valentiča se je naselila žalost. Dne 17. t. m. zvečer mu je umrla v cvetoči dekliški dobi 21 let blaga hčerka Ljudmila. Tudi naše narodno in socijalno življenje Je bridko zadeto po tej izgubi. Pokojnica je z navdušenjem sodelovala na vsaki narodni prireditvi, je bila Izvrstna deklamovalka in pevka od svojega 7. leta dalje. Spoštovani družini izrekamo svoje prisrčno sožalje. Pogreb mile pokojnice se bo vršil v četrtek ob 4 popoldne.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kopru priredi dne 21. decembra 1.1. zvečer občni zbor v prostorih Čitalnice. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika; 2.) Poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika ; 4.) Volitev novega odbora; 5.) Slučajnosti Ker je ta občni zbor velike važnosti, so naprošeni g. Člani, da se ga udeleže polno-številno.	_
»AMVL
—	Za „Božičnico" so dalje darovali: G.a de Vida-Kalister K 20, gg. Marušič K 10, Vodopivec K 10, Zdenko Vrbka K 10, Aufedniček K 10, K. Rovinski K 10, Branko Polllch K 40; po 20 K: Ivanlševič Filip, „Tržaška posojilnica in hranilnica", „Živnostenska banka", „Ustredni banka", „Ljubljanska kreditna banka" ; po 10 K: Josip Wiess, restavrater južnega kolodvora in Ivan Gorup; Danica Furlan 5 K; po 4 K : Julija Weiss, Josipina Ulčakar in Mara Go-stlša; po 2 K: Franja Eržen, Prjatu, Anton Šramel, K. K., Ivan Schall, Schumi, dr. Se nekovič, V. Ramroth, Iv. Poljšak, Rike Gromov, Ika, Ana GostlŠa, Gregor Babič, Stanko R.. t; po 1 K: Kutheiss, Comodini, Šmuc, RepenŠek, V. K., Podbregar, Macarol, M. Ziberna, Er. Ko!tl; Freund 50 vin , Zeiner 40 vin. — Vsem darovalcem prisrčna hvala ! Za nadaljne darove darove se priporoča blagajniŠtvo.
—	ŠkedenJski Ciril-Metodovi podružnici za „Božičnico" so darovali sledeči gg.: Ivana Kotnik 3 K, Magdalena Vidmar 2 K, Mila Prunk iz Rima 4 K, Antonija Sancin Tunica 3 K, Ana Opara 5 K, Jernej Flego Dražen 5 K, Franica Pahor 5 m blaga, Marija Macarol 3 obleke, Jakob Šemerle 3 obleke, vesela družba je nabrala pri Gašperju K 1-60. — Vsem gg. darovalkcm in gg. darovalcem prisrčna hvala!
—	Za „božičnico* pri Sv. Jakobu so darovali sledeči gg. po K:
Merhar 6, NVoJtovic 4, Babič 2, Slauc 1, Šorn 7, Stepančič 4, Bratuš 2, Kiauser —•40, Benko 1, Gorjup — 50, Fianiia — 20, Volk — 50, Udovič 120, Zafred —-40, Ger-želj 1, Debenjak — 20, Šuc 2, Segolin 1, Widmar — 60, Furlan —50, Mahne 1, Požar — 60, Babič J. 1. Žerjal 2, Mllanič 1, Br. Prelog 5, Kosič 6, Kreševič — 50, Gre-goriČ — 50, Gregorič 1, Zavadlal 4, Ceho-vin 1, Ceregato 1, Povh 1, Furlani — 60, Obitelj N. N. 10, Fran — 50 Ujčič 1, Kosič 1, Vidrih 1, Fratnlk 2, Morel 1, Rosič 1, Kom para 3.
—	Svetoivanski Ciril-Metodovi podružnici je daroval g. Josip Negode K 10 neki nepričakovan dohodek v „Tržaški posojilnici in hranilnici" v Trstu.
—	Narodna društva pri Sv. Mar. Magd. Spodnji so nabrala za „Rdeči križ« K 150, kar se pomotoma ni dosedaj objavilo.
Žalosti potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je včeraj ob 4 zjutraj po mučni bolezni in težki operaciji preminil v hamburški bolnišnici v 21. letu svoje starosti naš nad vse ljubljeni sin
Josip Hladnik
bivši absolvent tukajšnje trgovske akadefnije in privatni uradnik v Hamburgu. TRST, dne 20. decembra 1912. JOSIP HLADNIK, oče,	MARIJA HLADNIK, mati.
sluga „Slovanske Čitalnice" v Trstu.
Soba
z lepim razgledom, pri majhni družini, ee odda. Ulica Riaorta 9, III.	2923
z dežele, priden in poSten, 18 let star, išče službe v trgo\ini ali frai rodobnega. Prijazne ponudbe na ineeratni oddelek Edinosti pod „Mladenič1*.__2933
nlfca Squero nuovo 5t 17 (tik mlekarne nasproti poŠto). Toči izvrstna vina : belo vipavsko, črno istrsko in opolo- — Za obilen obisk se priporoča Josip Gruden. 2920
Mladenič
Vinotoč
ICPP 86 dekle» 8tar0 od 16 do 20 let'
lOOts vanje otrok.
za
varo-2912
f*U2i li Sli	*n_P°~ten0 deklo, za vca
oddelek Edinosti.
hišna dela. Naslov pove Inseratni
2913
Okrasite božično drevo
ga najceneje dobite pri narodni tsrdki Cotič Rudolf Valdirivo 19._2918
Nq nhm>l/P (tedenske ali mesečne). Dežniki, l»d uuruiu? blago za obleke, preproge, moške in deške obleke. Ulica Antonio Oaccia št. 6, prvo nadstropje.	2764
' ODVETNIK
D1 Bol »lav Bole
ima svojo pisarno
v Trstu, via S. Giorgio št. 5
Mi

I. nadstropje.
TELEFON ŠT. 10-28. :: :: /
VABILO
na
izredni občni zbor
delničarjev Jadranske banke
ki se Trši
dne 12. januarja 1913
ob 10 predpoldne
v prostorih banke v Trstu, Via S. Nicolo 9.
DNEVNI RED:
1.	Volitev upravnega sveta na podlagi izvršene fuzije s Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku.
2.	Volitev nadzorstvenega sveta na podlagi izvršene fuzije s Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku.
3.	Sprememba pravil.
4.	Eventualija.
V Trstu, 20. decembra 1912.
Upravni svet JADRANSKE BANKE.
Izvleček Iz pravil: § 13. Občnega zbora se smejo vdeležiti oni delničarji, kateri so položili pri tej banki v Trstu ali pri drugih denarnih zavodih izven Trsta, katere določi in objavi upravni svet banke, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 (deset) delnici.
g 15. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas ; nikdo pa ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti več nego 20 glasov ; delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po pooblaščencih, ki ne morajo biti delničarji.
Iz lastne kleti!
Odprla se je nov« zaloga
dalmatinskih vin
I. vrste, belega in črnega, ter dalmatinskega OLJA najboljših vrst.
Trst, ul. Acquedotto 18.
Za mnogobrojni obiak se priporočata
GUSKA 1 RASICA.
Nouo bonsumno društuo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
U
J L
□t
Mehanična kleparska delavnica za kov.nske Izdelke
Glusto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske aretiljke Po-aoda in škatlje ix bele in kamno-barrne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
t
E3EE3E
Obleke, suknje,
površniki
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti.
Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti.
Barriera št. 4, I. nad., desno.
Odlikovana krojtčnica
Rnselmo Marcorin
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
GOSTILNA
AlI'Antica Pompei
TRST trg C.
Goldoni in na istem trgu se nahajajoča
r&Št CAFFE GOLDONI
stvu za oblen obisk. Fran MtrinSek.
POZOR trgovci
■■ in gostilničarji! »
Po najnižji ceni in vsaki dan sveže
dunajske klobase
Jetrne in krvave klobase se dobiv«,o vsako soboto in sredo.
Za naročila se priporoča |ygf| SllbSVl
Trst. ul. S. Sebastiano 6.
B&Cf*
Ceniti na željo zastonj!
Ne kupujte naših svetiljk,
dokler se niste sami prepričali v ta navedenih nanih dunajskih in provincijalnih zalogah o sijajnem učinku
BS9 Wiktorinovih luči. GS9
Brezštevilna priznaralna pisma Vam potrjujejo, da je luč, ki je edina svoje vrste, neodvisna od vsake napeljave, ki olepšava pozimi Vaše stanovanje, pdeti pa Vaše letovišče, edina sposobna, da nadomešča vsako obstoječo razsvetljavo jxa. najpopolnejši način, pri čemer pa prihranite več nego polovloo svojih sedanjih najnižjih stroškov za razsvetljavo.
Če nimate priložnosti, da bi videli našo luč v uporabi, blagovolite pisati dopisnico nakar dobite takoj naš krasni prospekt .U* zastonj in franko.
Naš prospekt Vam nudi gotovo tudi dobrodošlih pobud za božične praznike. Wiktorlnova lud pa ni božično darilo navadne vrste.
Ž njo daste vsakomur darilo, ki je dober kup in venlar velike vrednosti, za katero \ am bo obdarovanec vedno hvaležen.
Centrala: Dunaj V, Margarethenstr. 120 Tovarne: Dunaj, Svatobofice, Stavčšiče. — Zaloge : TRST, ulica Ac^uedotto 2; Dunaj I. Graben 29; Dunaj II. Taborstrasse 17; Duuaj V. Margarethenstr* se 120; Dunaj VI Linke W:enzeile 4; Dunaj VIII Alserstmsse 21 ; Brno Lichtensteingasse 2 ; Budimpešta VIII Baros utca 1; Praga Ze>tnerjeva ulica, vogal OvoČnega trga.