Leto IX, št. 40 Ljubljana, četrtek 16. februarja 1928 ■a igftaja ob »jutra), asa Stane ncsečnc Uin >5'—. l» ino» scmstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo e Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/i. Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in Cena 2 Din Upravaittvs: Mublj.ua, rreSernova ulica it. 54. — Telefon št. 0036. (oscraiot uda«tek; Ljubljana, Prešernova ottca št. 4- — Telefon št. «49» Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Cefle, Aleksandrova cesta _ . S Račnn pri postnem ček. zavoda: Mab-iana št. 11.841 • Praha čislo 7*.ifcXr Wien, Nr. 105^41. V opetno zavlačevanje Vukičevič kandidira dr. Korošca za notranjega ministra Demokratski klub je včeraj soglasno odobril stališče g. Davidoviča. - Da bi mu še ne bilo treba vrniti mandata, je g. Vukičevič prišel z novim predlogom glede zasedbe notranjega ministrstva Beograd, 15. februarja, i. Politična situacija kaže vse znake zastoja. Gospod Vukičevič se trudi na vse kriplje, da bi se obdržal na površju, a njegovi napori so doslej ostali brezuspešni. Izgleda, da se za njegovim hrbtom v radikalnih vrstah pojavlja živahna proti-akcija, ki si je postavila povsem druge cilje. Predstavniki te protiakcije danes še niso vidni, vendar vse kaže da so jako močni. Splošno se je pričakovalo, da bo že današnji dopoldan prinesel definitivno razčiščenje s tem. da demokratski klub definitivno odobri ali ne odobri Davidovičevo stališče in tako omogoči obnovo Vukičevičevega režima ali pa Vukičeviča končno prisili, da vrne mandat. Demokratski klub je odobril zahteve, ki jih je postavil g. Davidovič, na drugi strani pa ni formalno prekinil odnošajev _ -adikali, češ da je na g. Vukičeviču, da razgovore nadaljuje ali pa jih smatra za razbite. Velja Vukičevič je porabil ta sklep demokratskega kluba za poizkus novega kompromisa. Izmislil si je kandida turo dr. Korošca za notranjega ministra, češ da je dr. Korošec v odnošajih med demokrati in radikali «nevtralna oseba«. Ta poizkus se po izjavah v demo kratskih krogih ne more smatrati resnim, češ da bi bil dr. Korošec kot notranji minister samo izvrševatelj Vuki-čevičeve volje in da je zato iskrenejše, da se kar naravnost postavi Vukičeviča samega. V današnji «Reči» se je eden izmed Davidovičevih prijateljev jako prostodušno izrazil o dr. Koroščevi kandidaturi. Danes popoldne bi se imela sestati radikalni in demokratski klub ter se je pričakovalo, da bo že tu prišel v razpravo Vukičevičev kompromisni predlog. Medtem pa sta bili seji obeh klubov odgodeni na jutri popoldne. V tem neprestanem odlaganju odločitve vidijo mnogi znak. da se išče solucija, ki bi naj rešila današnjo krizo s stabilnejšo kombinacijo. * Beograd, 15. februaria i. Odložitev razpleta zamotanega položaja na jutri popoldne, se ie izvršila šele do izmenjavi Disem med Vukičevičem in Davidovičem. Vukičevič ie pismeno zahteval od Davidoviča. nai mu poiasni. ali bo odgovoril na komoromisni predlog glede imenovanja dr. Korošca za notranjega ministra noco.i. ali na bo odgovor odgodil na jutri. Davidovič ie nato poslal Vukičeviču pismo, da bo dal odgovor na postavljena vprašania šele jutri. Po avdijenci na dvoru .ie Velia Vukičevič izjavil novinarjem, da do iutri popoldne ne bo ničesar novega. Še novi kompromisni poskusi Beograd, 15. febr. i. Zanimivo je, da se je nocoj v skupščinskih kuloarjih govorilo, da bodo vukičevičevci, ako bodo demokra= ti jutri odklonili dT. Korošca, iskali še no« vih kompromisnih predlogov. Že nocoj se je pojavila verzija, naj bi prevzel notra* nje ministrstvo ali dr. Spaho ali pa dr. Hrasnica. Ta dva sta člana Demokratske zajednice in bi ju torej, tako kalkulirajo vukičevičevci, demokrati ne mogli odklo* niti, radikali pa bi ju lažje akceptirali ka* kor pa kakega demokrata. Računi pašičevcev Beograd, 15. febr. p. KakoT izve vaš po« ročevalec od uglednega pašičevskega prva« ka, se je vršila snoči na stanovanju MaTka Trifkoviča konferenca pristašev pašičevske skupine, na kateri so razpravljali o poli ti 6= nem položaju. Pri pašičeveih prevladuje naziranje, da je g. Vukičevič po svojih ne« uspehih v razpletu vladne krize izgubil v radikalskem klubu mnogo svojih doseda« njih privržencev, ki so se priključili pasi« čevcem in ostalim nezadovoljnim skupi« nam. Zato pašičevci ne smatrajo več za po« trebno razcepiti radikalskega kluba, ker bo« do imeli kmalu absolutno večino in bodo tako lahko eliminirali g. Vukičeviča od na« daljnega vodstva strankine politike brez škode za stranko. Vukičevičevim grožnjam z novimi volitvami v radikalskem klubu nihče ne verjame, ker smatrajo to v seda« njem trenutku za absolutno neizvedljivo. Pašičevci računajo s tem, da bo moral g. Vukičevič že jutri vrniti mandat za se« stavo vlade. Vsekakor pa smatrajo, da je bila sedanja vladna kriza koristna v toli« ko, ker se je situacija vrnila na parlamen« tarna 'la in se rešuje kriza zopet v poslan« skih klubih, ne pa za vladnimi kulisami, kakor ie to prakticiral g. Vukičevič doslej. Moskva in Društvo narodov Ženeva, 15. febr. (be.) Sovjetska Rusfja je odklonila sodelovanje pri gospodarski komisiji Društva narodov. Beograd, 15. februarja, r. Situacija tudi danes ni krenila z mrtve točke, na kateri je zastala včeraj po odklonitvi demokratskih zahtev s strani radikalskega kluba. Vsi napori g. Vukičeviča in njegovih ožjih sotrudnikov, da bi izzvali na današnji seji demokratskega kluba preokret v svoj prilog ter bodisi izzvali razcep kluba, ali pa prisilili demokrate k popuščanju, so ostali brezuspešni. Demokratski klub ie izrazil g. Davidoviču zaupnico s tem, da je brez debate in soglasno odobril njegovo poročilo o poteku pogajanj z radikali. Ker demokratski klub ni stavil nikakih novih pogojev in zahtev, marveč je pustil g. Davidovič proste roke, se je v političnih krogih splošno sodilo, da so pogajanja med demokrati in radikali definitivno prekinjena ter da bo g. Vukičevič po tem ponovnem neuspehu vrnil kroni mandat. To pa se ni zgodilo. G. Vukičevič hoče očividno za vSako ceno ostati na krmilu. Popoldne se ie ponovno sestal z g. Davidovičem in mu stavil nov kompromisni predlog v tem smislu, da bi prevzel notranje min:strstvo. zaradi katerega so se razbila pogajanja, dr. Korošec kot nevtralec, dočim bi naj demokrati in radikali dobili vsak svojega podtajnika. G. Davidovič je takoj izjavil, da ie ta predlog za demokrate nesprejemljiv, ker se je dr. Korošec baš v zadnjem času poka/al kot izrazit radikalni eksponent vendar pa je sk|'cal za jutri popoldne sejo demokratskega kluba, da zavzame Svoje stališče k temu predlogu. Po izjavah iz demokratskih krogov skoro ni dvoma, da bo demokratski klub Jutri ta predlog odbil. S tem je torel g. Vukičevič zavlekel krizo še za en dan, ne da bi orišli le en korak naprej v razčiščenju položaja, izg?edi na uspeh pa so danes še manjši 'rr h5" včerai. Beograd, 15. februarja p. Po včerajšnji odklonitvi demokratskih pogojev s strani radikalskega kluba je potekel ves današnji dan v brezuspešnih naporih g. Vukičeviča. da najde kakršnikoli izhod iz situacije, ki postaja zanj čim dalje bolj neugodna. Vukičevičevi pristaši so že snoči napeli vse sile, da bi izzvali v demokratskem klubu preokret v svojo korist. G. Vukičevič je še pozno ponoči posetil obolelega dr. Marinkoviča ter ga ponovno skušal pregovoriti, da bi njegovi pristaši v demokratskem klubu nastopili proti g. Davidoviču in pristali na to, da bi se demokrati zadovoljili samo z državnim podtajnikom v notranjem ministrstvu. Poedini radikalski prvaki so pozno v noč lovili demokratske poslance na vseh koncih mesta in jih skušali pridobiti za sodelovanje v Vukičevičevi vladi. Vsa politična javnost je zato z veliko napetostjo pričakovala za danes dopoldne napovedano sejo demokratskega kluba, na kateri bi morala pasti de-finitivna odločitev. Vukičevičevci so še v zadnjem hipu skušali vplivati na demokratski klub s tem, da so razširjali vesti, da jim je za slučaj, da demokrati vztrajajo v svojih zahtevah, že zasigu-rano sodelovanje KDK. Seja demokratskega kluba Kakor pa je pokazala seja demokratskega kluba, so bili vsi ti napori zaman. Demokratski klub se je sestal ob 9.30. Seja je bila zelo kratka. G. Davidovič je podal takoj po otvoritvi poročilo o svojih razgovorih z g. Vukičevičem ter zlasti povdaril. da je radikalski klub a limine odklonil zahtevo po notranjem ministrstvu. V svojem poročilu je tudi ugotovil, da je krivda za poostritev situacije izključno le na strani radikalov, ki so s svojim postopanjem onemogočili nadaljnje razprave. Demokratski klub je brez debate sprejel poročilo g. Davidoviča na znanje in je s tem izrazil neomajno zaupanje. O seji kluba je bil izdan sledeči komunike: »Demokratski poslanski klub je soglasno sprejel na znanje poročilo g. Davidoviča in smatra, da bi bila o tej zadevi vsaka nadaljnja razprava odveč. Inicijative za nadaljnje reševanje tega vprašanja ni treba pričakovati od demokratskega poslanskega kluba, marveč naj jo dajo oni, ki so z odklonitvijo stvarnih predlogov demokratskega kluba povzročili to situacijo.« Takoj po seji je odšel g. Davidovič v ministrsko sobo Narodne skupščine, kjer ga je že pričakoval g. Vukičevič. kateremu je sporočil sklep kluba, da vztraja na svoji zahtevi o notranjem ministrstvu in da odklanja vsako odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov. Odmev demokratskega sklepa Vest o enodušnem nastopu demokratskega kluba se je takoj razširila v vseh političnih krogih, ki so bili mnenja, da je s tem misija g. Vukičeviča definitivno zaključena z neuspehom in da mu sedaj ne preostaja drugega, kakor da vrne kroni mandat in s tem omogoči nadaljnji razplet krize. Splošno se je sodilo, da so pogajanja med radikali in demokrati s tem definitivno prekinjena. V tem smislu se je zlasti tolmačila izjava, ki jo je podal g. Davidovič novinarjem po svojem sestanku z g. Vukičevičem. Ko so ga novi- narji vprašali, ali so pogajanja s tem prekinjena in ali ie mogoč morda še kak kompromis, je g. Davidovič odgovoril: »To je odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. Mi pogajanja nismo pričeli, ne prekinili in jih logično tudi ne bomo obnovili. Pripravljeni pa smo pogajati se z vsakomur, ki nas k temu povabi.« Izvršilni odbor demokratske unije Po sestanku z g. Vukičevičem je odšel g. Davidovič v predsedstvo demokratskega kluba. kje>r je imel daljšo konferenco z demokratskimi ministri. Kmalu nato se je vršila seja izvršnega odbora Demokratske unije, na kateri je g. Davidovič poročal o seji demokratskega kluba. Izvršni odbor je nato razpravljal o situaciji ter določil smernice za nadaljnjo postopanje združene demokracije. Avdijence G. Vukičevič se je po sestanku z g. Davidovičem vrnil v vladno predsedstvo, kjer je dolgo konferiral z dr. Korošcem, nato pa je odšel v dvor, kjer je ostal nad 1 uro. Z dvora se je zopet vrnil v vladno predsedstvo, kjer ga je še vedno pričakoval dr. Korošec. Opoldne sta bila v avdijenci tudi bivša demokratska ministra dr. Kumanudi ia dr. Šumenkovič. ' Vukičevičeva senzacija Kmalu nato so se razširile v polftič-krogih vesti, da g. Vukičevič še ne misli popustiti, marveč da išče novo solucijo. ki bi omogočila kompromis med radikali in demokrati. Ta solucija naj bi obstojala v tem. da bi zasedla notranje ministrstvo nevtralna osebnost, dočim bi demokrati in radikali dobili v notranjem ministrstvu vsak po enega državnega podtajnika. Še večja je bila senzacija, ko se je izvedelo, da predlaga g. Vukičevič kot takega nevtralca g. dr. Korošca. Ta vest se je zdela v prvem hipu tako go-rostasna, da je sploh nihče ni mogel verjeti. Toda vesti o kandidaturi dr. Korošca za mesto notranjega ministra so se v vladnih krogih uporno vzdrževale. Novinarji so naravnost oblegali vladno predsedstvo, kjer sta gg. Vukičevič in dr. Korošec še vedno konfe-rirala. Ko je g. Vukičevič okrog 13. zapuščal svoj kabinet, so ga takoj obkolili novinarji in ga naravnost bombardirali z vprašanji, koliko je resnice na vseh teh vesteh. G. Vukičevič se je sicer izognil direktnemu odgovoru, vendar pa je te verzije indirektno potrdil z izjavo: »Dr. Korošec je bil že prej dober minister, pa hi lahko bil tudi sedaj.« »To torej pomeni, da je dr. Korošec že določen za notranjega ministra?« »Seveda,« je kratko odvrnil g. Vukičevič in odšel domov. Odgodena seja radikalskega kluba V demokratskih krogih so takoj odločno odklonili domnevo, da bi demokratski klub mogel pristati na tako solucijo. Pa tudi v radikalskih krogih je načrt g. Vukičeviča naletel na odpor. Pričakovalo se je, da bo g. Vukičevič poročal o tem na popoldanski seji radikalskega kluba. je bila sklicana za 5. uro popoldne. Na splošno presenečenje pa je g. Vukičevič prišel ob 5. v radikalski klub in navzočim poslancem sporočil, da je seja odgodena do jutri. Takoj nato je naprosil g. Davidoviča za ponovni sestanek. Sestanek med gg. Davidovičem in Vukičevičem G. Davidovič se je pozivu odzval in sta se takoj nato sestala v ministrski sobi Nar. skupščine. Na tem sestanku je g. Vukičevič ofičijelno sporočil g. Davidoviču svoj predlog, naj bi prevzel notranje ministrstvo dr. Korošec, radikali in demokrati pa bi dobili vsak svojega podtajnika. Kakor izve vaš dopisnik, je g. Davidovič izjavil, da on za svojo osebo tako solucijo odklanja, da pa bo predlog sporočil demokratskemu klubu, ki bo na svoji jutrišnji seji zavzel svoje stališče. G. Davidovič pa je že takoj tudi izjavil, da ni upanja, da bi demokratski klub na to pristal, ker bi bil dr. Korošec faktično najizrazitejši radikalski eksponent, vrhu tega pa tudi dr. Korošca ne more smatrati za osebnost, ki bi bila sposobna in dorasla nalogam, k? čakajo bodočega notranjega ministra. Sklicanje demokratskega kluba Po tem. zelo kratkem sestanku je odšel g. Davidovič v predsedstvo demokratskega kluba, kjer je obvestil o predlogu navzoče demokratske ministre. nato pa še v klubu navzoče poslance. Sejo kluba je sklical za jutri popoldne ob pol 5., ker se vrši dopoldne poroka sina ministra Kumanudija, kateri bodo prisostvovali polnoštevMno tudi demokratski poslanci, iz predsedstva demokratskega kluba ie bil zvečer objavljen sledeči komunike: »Demokratski poslanski klub bo imel jutri popoldne ob 16.30 plenarno sejo. Zaradi važnosti vprašanja, ki je na dnevnem redu. se pozivajo vsi poslanci, da se zanesljivo udeleže te seje.« Večerne konference G. Vukičevič je po sestanku z g. Davidovičem odšel v radikalski klub, kjer je navzočim poslancem sporočil, da je stavil g. Davidoviču nove kompromisne predloge, na ketere mu bo g. Davidovič odgovoril tekom jutrišniega dne. V svrho podrobnejših informacij je na zahtevo več poslancev sklical sejo kluba za jutri dopoldne ob 10. Ob 7. je nato g. Vukičevič odšel na dvor, da poroča kralju o položaju. Z dvora se je vrnil okrog 8. v vladno predsedstvo, kjer je konferiral z navzočimi radikalskimi ministri in dr. Korošcem. proti 10. uri pa je odšel domov. Zvečer se je vršila seia izvršnega odbora Demokratske unije, na kateri je g. Davidovič obvestil šefe ostalih skupin o novih predlogih g. Vukičeviča. Po seji je izjavil g. Pribičevič novinarjem: »Razpravljali smo z g. Davidovičem o političnem položaju, ki ie nastal od snoči pa do danes zvečer. Sai veste, da se medsebojno vedno točno obveščamo.« »Kdaj pride g Radič?« so vpraševali novinarii. »G. Radič se bo vrnil v Beograd, čira bo nastal nov položaj«. »Kdai bo to?« »Ko bo g. Vukičevič vrnil mandat«. »Kaj mislite o. kandidaturi dr. Korošca za notranjega ministra?« so dalje spraševali novinarii. »Znano m; ie. da ie g. Vukičevič ofičijelno predlagal g. Davidoviču dr. Korošca za notranjega ministra. To je isto, kakor če bi Vukičevič notranje ministrstvo reklamiral sam zase. Čudim pa se dr. Korošcu, da se spušča v take kombinacije. Kai hoče talar pri policiji ?« Po sestanku šefov Demokratske unije se je vršila še seia KDK. na kateri je g. Pribičevič poročal o položaju ter o sklepih izvršnega odbora Demokratske uniie. Tako ie situacija tudi danes ostala na mrtvi točki Kompromisni predlog glede imenovanja dr. Korošca za notranjega ministra predstavlja zgolj zadnje poskuse za osebno rešitev g. Vukičsviča. Po sodbi političnih krogov pa ie tudi ta manever že v naprej obsojen na neuspeh, ker demokrati soglasno izjavljajo, da o jutrišnjem sklepu demokratskega kluba ne more biti nikakega dvoma. Ne "e Stepan Radič o politični situaciji kandidatura dr. Korošca za notranjega ali zunanjega stra. — Znaki notranjega razsula med radikali Zagret . februarja, n. »Narodni val» ob javlja uvodm članek Stiepana Radiča pod naslovom »Velja Vukičevič v zadnjih stre-sljajih«. V tem članku pravi g■ Radič, da se je darves telefonično razgovarjal s Pavlom Radičem iti Sv. Pribičevičem. Pavle Rsdič mu je sporočil, da g. Vukičevič sedaj ni več tako predrzen, kakor je bil prej, ko mn fe kronin mandatar dr. Perič predložil pogoie KDK za vstop v koncentracijsko vlado z dr. Peričem na čelu. Sedai je Vukičevič postal bolj ponižen, ker vidi, da mora vrniti mandat in da ga ne bo več dobil v nobeni obliki in z nobenim izgovorom. Zato prav obupno išče izhoda in rešiti bi ga imel dr. Korošec. Včeraj se ie govorilo o tem da bo dr. Korošec dobil zunanje ministrstvo namesto dr. Marinkoviča. ki se je seveda umaknil samo začasno, deloma ker ni zdrav, še več pa zaiadi tega, ker se absolutno ne strinja z metodami g. Velje Vukičeviča. Ta vest Ima samo namen, dati g. Korošcu, pomočniku g. Vukičeviča, večjo avtoriteto in ga morda celo usposobiti za posredovalca med radikali in demokrati. Ko je g. Vukičevič videl, da ta raca nikomur ne gre v tek, ie vrgel na trg drugo raco, še bolj" mršavo Sprožil je predlo?:, naj dobi I dr. Korošec notranje ministrstvo; iz njegove okolice so že celo zatrjevali, da so demokrati že pristali na ta predlog. Na tem pa ni nobene resnice. Na to so morda pristali nt kateri onih demokratskih ministerijalcev, ki bi za vsako ceno hoteli vstopiti v vlado, bodisi tudi pod Vukičevičem. Mnogi radikali so uprav besni na Vukičeviča. ker ie prišel na idejo, da bi mogel Mti dT. Korošec zunanji minister in celo notranji minister. Radikali govore, da pokojni Pašič m hotel nikdar delati nobenega sporazuma z dr. Korošcem, dočim se g. Vukičevič veže žtijhn na življenje in smrt, kakor da bi bil dr Korošec bogve kakšna sila po politični moči in svoji pameti. Predsednik g. Davidovič je najodiočnejše odklonil, da bi mu g. Vukičevič serviral tako raco na mizo. Izvršilni odbor združene demokracije dela debro tudi brez Stjepana Radiča, ter je med diugim sklenil tudi to, da naj pride Stj. Radič v Beograd le na poziv maršalata dvora ali na željo izvršilnega odbora združene demokracije. Vsekakor se vidi pri g. Vukičeviču kakor pri radikalih popolno notranje razsulo in moralna ničevost. Radikali imajo samo še število, toda pride naj do volitev, pa ne bodo imeli več niti tega števila.« Pribičevič proti svojim klevetnikom Beograd. 15. februarja, p. Svetozar Pribičevič je nocoj podal novinarjem izjavo, ki je izzvala razne komentarje v političnih krogih. Gosp Pribičevič pravi v svoji izjavi: cGosp. Davidovič je postavil gosp. Vukičeviču tudi kot pogoj, da morajo v vlado stopiti vse večje skupine. Toda gosp. Vukičevič se o tem pogoju ni izjavil. Sigurno ve iz izjav mojega prijatelja gosp. Radiča in iz mojih izjav, da KDK noče vstopiti v njegovo vlado, in ker brez dvoma to ve, izključuje stalno v svojih izjavah en del KDK v prepričanju, da s tem izključuje celo KDK. Da da svojemu postopanju nekakšno moralno upravičenost, je izjavil ob svojem prvem mandatu, da on ni ckriv» za ono, kar sem jaz govoril v Zagrebu. Odbiti moram predvsem to, da se nad menoj postavlja kot cenzor človek, ki je tako grdo žalil spomin carja Lazarja j in se tako rogal veliki kosovski ideji, od katere je živelo vse naše pleme toliko stoletij in ki je vse naše generacije navdahnila z visokimi ideali svobode in edinstva. Zato moram naglašati, da vse moje delo v preteklosti in vsa nacijonalna borba, ki sem jo vodil skupno s svojimi prijatelji, izključujeta misel na to, da bi se mogel jaz pregrešiti nad svetinjami, ki so skupne vsemu našemu narodu in ki bodo trajale večno. Moje stremljenje je vedno bilo, kakor sem ga izrazil tudi v svojem zagrebškem govoru, da bi bile te svetinje vsem nam skupne, bi se tako v najglobljih in najširših slojih naroda izvedlo njegovo edinstvo. Pri tem nisem nikdar oporekal velikih in neprecenljivih zaslug junaške Srbije in srbske vojske, ki je pod vodstvom svojega vrhovnega poveljnika, tedanjega prestolonaslednika in sedanjega kralja Aleksandra I., pridobila si brezmejno slavo v zgodovini našega naroda in ki se nikdar ne more izbrisati. In samo dika vsega našega naroda so bili, ako so si kot sestavni del te vojske zaslužili večno slavo tudi jugoslovenski dobrovoljci, ki so se žrtvovali za to, da na bojnem polju dokumentirajo edinstvo našega naroda.> cZa edinstvo s Srbijo smo se tudi mi izpostavljali tedaj, ko je bila habsburška monarhija na vrhuncu svoje sile in moči, zaradi česar ne morem dopustiti, da nam bi dajal lekcije o patrijotizmu oni, ki hoče na račun junakov iz svetovne vojne ohraniti svojo politično eksistenco, ki bi hotel Kajmakčalan in solunsko fronto, za katera ni ničesar doprinesel, izkoristiti za svoje mračne ciljem Zopet političen umor v Skoplju Sooči je bil v Skoplju ustreljen lekarnar Genovič. — Morilec je brez sledu izginil. — Maščevanje makedonstvujuščih Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da je tudi ta atentat delo maščevanja bolgarskih komi-tašev. Policija je našla v bližini lekarne revolver sistema slansko zbornico od gode ne. Volitve se bodo nepreklicno vršile 22. oziroma 29 aprila. Rudarska stavka sia Praga, 15. febr. h. Položaj v rudarski stavki v severo*zapadnem premogovnem revirju se je nekoliko zboljšal. Danes so se ves dan pogajanja nadaljevala. Ožji od« bori so izdelali predloge za jutrišnjo širšo konferenco Kot podlaga za pogajanja o zvišanju mezd so veljali podatki iz 1. 1927. Na merodajnem mestu se demantirajo go« vorice, da bodo skušali krizo rešiti s tem, da bi zvišali cene premoga. Gospodarska vojna med Ameriko in Anglijo Newyork, 15. febr. d. Kontreadmiral Plunkett, čigar izjave o možnosti vojne med Anglijo in Ameriko so vzbudile ne* davno precejšnjo senzacijo, se je pred kratkim poslovil s svojega mesta kot po* veljnik ladjedelnice v Broockljmu. Pri po« slovilnem večeru je imel govor, v katerem je svoje takratne izjave toliko omejil, da je vojna med Anglijo in Ameriko sicer ne* izogibna, vendar pa nanjo v bližnji bodoč* nosti ni računati. Član reprezentančne zbor niče Loring Black je nato izvajal, da bo« jujeta Anglija in Amerika že danes stra* hovito gospodarsko voino. Taka rivaliteta v trgovini privede, kakor kažejo izkušnje, zelo lahko do resnega spopada. Black je govoril tudi o ženevski pomorski razoro« žitveni konferenci in izjavil, da je po nje« g o vem mnenju lord Balfour kriv, da kon* ferenca ni imela uspeha. sti tudi demokratov, ki jo odbijaio enako odločno kakor sam gosp. Davidovič. Ugleden demokratski prvak iz skupine gosp. Miarin-koviča je na vprašanje vašega dopisnika izjavil o tej stvari: cKandidatura dr. Korošca za notranjega ministra ni bila v demokratskih vrstah ugodno sprejeta. Dr. Korošec se smatra kot predstavnik plemenske in verske stranke, ki je v tesni zvezi s politiko Vatikana. Na kratko, dr. Korošec je duhovnik in ni za ministra notranjih del. Dr. Korošec v odnošajih radikalov in demokratov tudi ne predstavlja nevtralne osebnosti. Z radikali ie predvsem zvezan z blejskim paktom. Njegova stranka je odkrita podružnica radikalne stranke. Tekom reševanja vladne krize je dr. Korošec ponovno imel priliko, da naglasi svoje najintimnejše osebne odnošaje napram Vukičeviču. Dr. Korošec bi kot notranji minister dejansko bil radikalni notranji minister. Dati njemu ta resor. bi pomenilo, dati ga Vukičeviču. Še več, ni dvoma, da bi partizanski režim duhovnika dr. Korošca bil še ostrejši, ker predstavlja njegova stranka najbrezobzirnejše partizanstvo in reakcijo-narstvo v prečanskih krajih. Dr. Korošec sploh ne pozna razmer v celi državi in mu manjka za ta resor tudi strokovna sposobnost, ker je samo teolog. Bolje bi bilo, ako bi to mesto zahteval gosp. Vukičevič zase nego za dr. Korošca, ki bi na njem itak predstavljal samo Vukičeviča.} Žrebanje dobitkov Vojne škode Beograd, 15. febr. i Včeraj se je vršilo žrebanje dobitkov obveznic 2 in pol od* stotne rente za vojno škodo. Glavni dobit* ki so padli na naslednje številke (prve šte» vilke pomenijo serPe, druge pa številke obveznic): 1 milijon Din: 1335*36; 500.000 Din: 2204.309, 3525*114; 200.000 Din: 3274*176, 2187*928, 2356*513, 3284*176; 100.000 Din: 177*841, 2832*557, 3166*813, 586*935, 320*333, 3654*621, 2615*477, 1356*276; 50.000 Din: 3983*717. 2015*330, 265*954, 3554*469. 2003*615, 2720*612, 1830*930, 3261* 856, 1562-182 2351*355. 113*499, 3272*140, 534*739, 870*970, 4245*254, 1424*152, 220*967. Dalje je bilo izžrebanih še 32 dobitkov po 20.000 Din in 64 dobitkov po 10.000 Din. Konkurz sarajevske banke Sarajevo, 15. febr. n. Danes je v gospo« darskih in trgovskih krogih vzbudil veliko senzacijo sklep vakufskega sabora, da se pri tukajšnjem okrožnem sodišču zahteva proglasitev konkurza nad Muslimansko tr« govskovobrtno banko. V tej banki ima va* kuf vloženih 6 milijonov dinarjev. Za ju« tri je napovedan že prvi narok. Zatrjuje se, da je tudi Hrvatska eskomptna banka vložila predlog za otvoritev konkurza nad to banko. Sentimentalen cinizem Mussolinijevega glasila ob obletnici katastrofe srbske vojske Milan, 15. februarja, 1. Vsi italijanski listi so objavili članek revije «Rassegna Italiana» ob 12. obletnici rešitve srbske vojske s strani italijanske vojne mornarice. (!?) Članek, ki ga je razširila Agenzia Štefani, so opremila skoro vsa fašistična glasila s komentarji. Tako piše n. pr. «Popolo d'Italia» med drugim: Menda ni na vsej zemeljski obli dežele, ki bi tako prisilno in.odkritosrčno sovražila Italijo kor io sovraž. Jugoslavija, oziroma kraljevina Srbov nad Hrvati in Slovenci. Drugi narodi nas zaničujejo,, nas zavidaio ali ia se nas boje. Vendar pa nosi njihovo sovraštvo krinko civilizacije in plašč politične previdnosti. Jugosloveni oa znajo sovražiti prav besno in brez sramu. Vedno najdejo priliko, da zrušijo kakega še preostalega leva sv. Marka vzdolž tuž-ne Dalmacije, napadejo kak italijanski kulturni krožek ali pa iinčajo kakega našega mornarja. Nekega dne se je v skupščini celo zahtevala aretacija našega ministra v Beogradu. Stvar je ne-čuvena in groteskna za nas. ki že 2000 let poznamo prava narodov. Končno se v vojašnicah govori novincem, da bo nekega dne prišlo povelje za pohod proti Italiji. In listi slikajo italijansko vojsko kakor bi se lahko opisovala oborožena sila andorske republike. Seveda se jugoslovenski tisk dela, kakor bi bil pozabil na dvoje zelo neprijetnih dogodkov, namreč da so bili Hrvati in Slovenci poraženi od Italijanov pri Vittorio Veneto (zares krasna italijanska zmaga!) in da je srbska vojska po tragični katastrofi jeseni 1. 1915. ubežala definitivnemu uničenju le s požrtvovalnostjo in junaštvom italijanske mornarice. (To je pa že nekak fašistični sentimentalen cinizem!) Ko je bila njihova vojska v razsulu, nadaljuje «Popolo d* Italia». Srbi niso kričali proti Italiji in Italija je bila še enkrat sentimentalna. Pozabila je. da se hoče slovanski imperijalizem vgnezditi v rimski in beneški Dalmaciji. Zavest, da smo rešili dvakrat Francijo in da smo rešili Srbijo (Coraggio — pa ura nou manca!) mora vzbujati v nas Italijanih ponos. V veliki kontinentalni igri lahko blok 42 milijonov Italijanov odloča o usadi vseh, predvsem pa o usodi sosedov. Bili smo enkrat sentimentalni, pa ne bomo nikoli več! Na vse to moramo opozoriti naše avantgardiste in tudi nas same. kajti mnogo stvari bomo videli med drugim in tretjim petletjem fašistične dobe, ko bodo za Evropo napočili usodni dnevi. (Opozarjamo na razgovor z bivšim italijanskim min. predsednikom Nittijem, ki izide te dni v «Jutru». Op. ur.) Zamotan politični položaj v Rumuniji Zunanji minister Titulescu naj bi se vrnil v zvezi s težavnim notranjepolitičnim položajem. — Možnost nove vlade pod predsedstvom profesorja Jorge Bukarešta, 15. februarja, g. Danes se je del opozicije vrnil v zbornico sporazumno s strankinim vodstvom, vendar pa se položaj zaradi tega ni izboljšal. Poslanci so še bolj podčrtavali včerajšnjo gesto; posebno poslanci iz Sedmograške in Banata so popolnoma solidarni v tem, da smatrajo izključitev poslanca Vaide kot žalitev cSedmograške>, pri čemer izjavljajo, da se — dokler bo Vaida izključen — ne bodo udeleževali sej. Poslanci, ki so se vrnili v zbornico, še vedno obstruirajo s tem, da stavljajo viadi neprijetne interpelacije. Tako je danes poslanec Jonicescu interpeliral vlado zaradi posebne preiskave, ki jo je bil deležen narodni kmečki stranki pripadajoči rezervni general Ra-kovitz, ko se je vrnil iz inozemstva. V zvezi z včerajšnjimi dogodki v zbornici so bili danes pozvani pred regentski svet ministrski predsednik Bratianu ter ministra Lupu in Argetojanu. General Averescu, ki se je včeraj vrnil iz Italije, je došel na željo regentskega sveta naravnost v Bukarešto, namesto na svoje posestvo v Tarn Severinu-kamor je nameraval prvotno. Vest, da je zaprosil Maniu zaradi zadnjih dogodkov v zbornici za avdijenco pri regentskem svetu, se demantira. Mania je včeraj kraljica sprejela pri večerji. Neki list poroča, da je ministrski predsednik Bratianu brzojavno zaprosil Titulesca. naj svoje potovanje v inozemstvu za kratek čas prekine in pride v Bukarešto. V dobro informiranih političnih krogih se trdovratno in resno vzdržujejo vesti, da bi bila mogoča vlada pod predsedstvom profesorja Jorge s sodelovanjem Averesca, Titulesca, princa Styrbeja in generala Presana. varnost novih poplav Dunaj, 15 febr. s. Iz vseh delov zapad* ne Avstrije, pa tudi iz Nemčije in Francije prihajajo vesti o naraščanju rek, ki ga po« vzroča nenadno tajanje snega v gorah. Ob Seini zaenkrat še ni nevarnosti za poplave. Bolj nevaren je položaj po drugih krajih Francije, kjer je že več rek prestopilo bre* Sove. Ceste in železniške proge so na več krajih poplavljene. V Schwarzwaldu vlada nenormalno južno vreme. Tudi tamkaj je več rek prestopilo bregove in poplavilo okolico. Naraščati je začelo tudi Bodensko jezero. Na Renu se vrši plovba še v redu. V Salzburgu narašča reka Salzach, ki pa zaenkrat še ni nevarna. Pariz, 15. febr. g. Seina je začela davi naraščati in je že opoldne kazala 3.50 m nad normalo Več skladišč blaga, ki jih ni« so pravočasno izpraznili, je pod vodo. Ba* ti se je, da bo reka še dalje naraščala Bern, 15. febr. sb. Iz raznih delov Švice prihajajo vesti o nevarnosti poplave. Vsled močnih padavin so vzhodno švicarske reke močno narastle. Lfeningrad, 15. febr. (be.) Posrečilo se je rešiti skoraj vseh 900 ribičev, ki so bili na ledeni plošči na Baltiškem morju. Državljanska vojna na Kitajskem Šanghaj, 15 februarja, (be.) NankingŠke čete so pričele prodirati proti Pekingu. Peking, 15. febr. (be.) Štiri divizije arma* de generala Fenga so se uprle in zasedle arsenal Kungčien. Feng se boji. da bo tudi drugi del njegove armade prešel k sovraž* nifcu. Madžarska proti sporazumu med Prago in Vatikanom M-adžarski listi ocenjujejo zaključek modusa vivendi med ČSR in Vatikanom kot veliko pridobitev Češkoslovaške hi hud poraz Madžarov. Gre predvsem za novo razdelitev škofii na Slovaškem, ki so bile doslej podrejene madžarskim škofom, tako da le med slovaškimi katoličani še vedno ostajalo prepričanje, da Slovaška le še ni popolnoma odcepljena od Madžarske. »A Reggel« piše. da mora madžarska vlada storiti v Vatikanu vse potrebno, da se ukine »modus vivendi«, ki izroča vele-posestva madžarskih škofov v upravo češkim škofom, čijih imenovanje se bo izvršilo le s pristankom čsl. vlade. »Magyarorszag« imenuje »modus vivendi« akt, s katerim je papež po 10. letih potrdil trinmnnske določbe o razkosanju zgodovinskega ozemlja madžarske krone. Isti fcist obenem napada Hlinko, voditelja slovaške ljudske stranke in ga naziva izdajalcem katoliške cerkve. »U j s a g« se čudi. da je Vatikan baš sedaj. ko je agitacija za odcepitev Slovaške od husitske republike na vrhuncu, dovolil, da se prizna krivično stanje, ki se je ustvarilo s trianonsko mirovno pogodbo. Sv. Svohca priznava češkoslovaške meje v času. ko se povsod širi napor, da je treba te meje spremeniti in ko je bila Rother-merpnva akciia naperiena v prvi vrsti proti Češkoslovaški. Milijon Madižarov trpi .pod češkim jarmom, zdaj pa še Vatikan trga edine vezi. ki so vezale te zasužnjene brate z Madžarsko. Celo socialistična »Nepszava« trdi, da ie Vatikan s tem sporazumom napravil napad na integriteto Madžarske. Praška vlada je sklenila mir z Vatikanom, stroške miru pa so plačali Madžari Ne sme se nozabiti. da rimska kurija ni samo verski činiteli ampak le tudi ve'esi1a in se Je kot taka izjavila proti madžarskim upravi-i čenšm zahtevam. Volitve v Nemčiji neizogibne Šolski zakon definitivno pokopan. — Konec desničarske koalicije« — Volitve že v maju? strankami in opozicijo. V razgovoru med voditelji oentrurna in socijalne demokracije se je razpravljalo o vprašanju izpopol* nitve časa za govore v proračunski debati, da bi se tako čimbolj skrajšal obstoj vlade. Centrum bo najbrže nastopal zato, da bi državni predsednik pod vsemi okolnostmi ali pred ali po sprejemu proračuna pristal na razpust državnega zbora. Če stvarna posvetovanja o proračunu ne bodo izvedljiva, se bodo zadovoljili z zasilnim proračunom, da bi tako pospešili razpust zbora. Sedaj računajo, da bo proračun in zakon o škodah do konca marca sprejet, tako da bi bil državni zbor razpuščen v drugi polovici mala. Nemški nacfonald so danes izdali komunike, v katerem razpravljajo o šolskem zakonu. Komunike zatrjuje, da bi bile težave v tem zakonu premostljive, če nemška ljudska stranka ne bi bila zavzemala napram ostalim trem vladnim strankam nasprotnega stališča, ki je postajalo vedno ostrejše. Tako je ostalo dolgotrajno delo za šolski zakon zaenkrat brezuspešno. Berlin, 15. iebruaTja s. Kriza zaradi šolskega zakona, ki traja že več mesecev, je danes dosegla višek. Medfrakcikraalai odbor se je še enkrat sestal, da bi našel izhod vendar pa je moral pogajanja kot brezuspešna prekiniti in izjaviti, da je vsak kompromis izključen. Nato so se člani vlade posvetovali s strankinimi voditelji. V teh razgovorih sta centrum in bavarska ljudska stranka izjavila, da je sedaj razbita koalicija, dočim je ljudska stranka izjavila, da tega ne uvidi in da jemlje sklep drugih strank na znanje. Sedaj se govori, da se bodo do novih volitev reševaM le tekoči najpotrebnejši zakonski osnutki. Splošno prevladuje mnenje, da se bodo nove volitve vršile že v matu. Berlin, 15. februarja g. Šolski zakon Je oficijelno in definitivno pokopan in desničar ska koalicja praktično n eobstoia več. Popoldne se je vršila seja vlade, ki se je ba-vila z vprašanjem, kaj naj bi se sedaj zgodilo. Gotovo ie, da ne bo prišlo do demisije vlade, kakor je sicer po razpadu vsake koaHcije običajno. Danes je prišlo po dolgem času prvič do stika med vladnimi Debata o osemurnem delov-niku v spodnji zbornici London, 15. febr. d. Nezaupnica vladi, ki je bila v zvezi z vladnim stališčem o \va* shingtonski pogodbi glede delovnega časa, je bila z 203 proti 137 glasovom odklonje* na. 35 liberalcev in 123 članov vladne stran ke se je glasovanja vzdržalo. V debati pred glasovanjem sta izjavila delovska voditelja Clynes in Macdonald, da vlada ni ničesar storila, da bi odpomogla brezposelnosti. S tem, da vlada odklanja ratifikacijo wa* «hmgtonske pogodbe o osemurnem delov* niku, še bolj poslabšuje položaj angleške* ga delavstva. Ministrski predsednik Bald* win je odgovoril, da bo mogla vlada to pogodbo ratificirati šele tedaj, ko bo po* polnoma na jasnem o njenih posledicah. ii te posledice niso znane, bi bil obstoj angleškega delavstva še bolj ogrožen, an« gleška industrija pa bi bila s tem izročena nepošteni konkurenci drugih držav. Le z revizijo sedanje pogodbe bi bilo mogoče doseči kak uspeh na poti do osemurnega delovnika. London, 15. febr. (lo.) Na današnji seji spodnje zbornice je Locker Lampson fzja* vil, da vsebuje načrt arbitražne pogodbe, katerega so predložile ameriške Zedinjene države angleški vladi klavzulo, ki obsoja vojno. Zedinjene dTŽave so istočasno »po* ročile angleški vladi vsebino pogodbe «ve& nega miru® med Ameriko tn Francijo. Pariz, 15. febr. s. Pred zaključkom zbor* nične seie je prišlo do kratkega razgovora o washinetonsld konvenciji glede osem« urnega delovnika. Delovni minister je irja* vil, da ie francoska vlada v Ženevi zahte* vala, da se vsaka odločitev o angleškem revizijskem predlogu odgodi Vlada ie sfcle nila. da se bo uprla vsaki spremembi po* godbe in ie dala tudi francoskim delega* tom tozadevna navodila. Dr, Seiplov povratek na Dunaj Praga, 15. febr. s. Avstrijski zvezni kan* celar dr. Seipel je davi ob 8. z Wilsonove* ga kolodvora odpotoval na Dunaj. Na ko* lodvoru sta se od njega poslovila v imenu predsednika šef protokola poslanik StrimpI, v imenu zunanjega ministra pa poslanik dr, Krofta. Italija prosi Ameriko za arbitražno pogodbo Milan, 15. febr. o. «Corriere della Sera* poroča: Poslanik De Martino v NVashing* tonu je dobil iz Rima navodila, naj prične z ameriško vlado razgovore zaradi sklenit« ve arbitražne pogodbe. Pogajanja se bodo fuičela v prihodnjih dnevih. Ameriški dip* omatski Krogi so baje naklonjeni tej itafi* janski pobudi. Za strankarsko premirje v Franciji Pariz, 15. febr. g. Poslanec Franklin Bouil* Ion, ki je pred nekaj tedni izstopil iz ra* dikalne stranke, piše v «Journalu», da je združenje vseh sil francoskega naroda po* treboo, če hoče zaščititi državo pred tež* kimi nevarnostmi, ki ji grozijo od zunaj m znotraj. Poslanec zahteva fiksiranje po« liričnega miru med vladnimi strankami za nadaljna 4 leta. Na zunanje*političnem po* lju je treba za varnost Francije vztrajati na vseh dosedanjih zvezah. Zastavnine, ki jih ima, se lahko opustijo samo za garancije splošno evropskega miru. Protialkoholni boj v Ameriki JPashlngton, 15. febr. (be.) Reprezen* tanfina zbornica je odobrila kredit 12 in pol milijona dolarjev, ki bo služil prohi* bitfvnim oblastim za boj proti uživanju alkoholnih pijač. Isto tako je odobrila zbor niča 28 milijonov za obrežno stražo proti tihotapcem. Naši kraji in Akcija za ohranitev neokrnjenih fakultet Komunike komisije za proučevanje fakultet Komisija za proučavanje vprašanja števila fakultet na univerzah naše države v zvezi s členom 44 finančnega zakona, sestavljena iz delegatov beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, na zahtevo g. prosvetnega ministra, je razpravljala o tem vprašanju na svojih petih sestankih 7., 8. in 9. februarja t. L (na prvem skupno z g ministrom) in ugotovila, da ie vprašanje tako važno, da se mu mora posvetiti glo-bckejši študij ia sestaviti izčrpno spomenico na podlagi podrobne proučitve potrebnih podatkov. To spomenico, v kateri se tma pri reševanju postavljenega vprašanja vzeti problem naših univerz kot celoto, ie komisija takoj vzela v delo in upati je, da io bo v kratkem času mogla predložiti gospodu ministru. Toda po doslej zbranem gradivu, kakor tudi po svoji lastni izkušnji, zlasti pa po informaciiah, dobljenih v medsebojni, prisrčni in odkriti izmenjavi misli tekom sestankov o vsem, kar je v življenju in delu vseh univerz v državi v zvezi s postavljenim vprašanjem, smatra komisija, da more v gotovih točkah tega vprašanja takoj dati svoje mnenje, ki ga je soglasno sprejela in na podlagi katerega hoče izdelati omenjeno spomenico. Te točke so: I. Komisija smatra, da je zelo neprmer-uo, da se tako važno prosvetno vprašanje, kakor je vprašanje ukinjenja fakultet, izvaja potom finančnega zakona, ter prosi g. ministra, naj izvoli umakniti člen 44. tega zakona in ono, kar je ž njim v zTezi, ali pa, da tega člena ne vporabi v roku, ki je za finančni zakon določen. Komisija posel' 'o opozarja g. ministra na okolnost, da so reševanja univerzitetnih vprašanj potom finančnega zakona vedno na vseh univerzah naše države dovajala do nepotrebnih pre-tresljajev in zelo neželjenih efektov vsake »rste. Zato si bo komisija prizadevala, da se univerzitetna vprašanja urede edino-Ie s popolnim zakonom o univerzah. II. Glede vsake danes obstoječih fakultet Je komisija po vrsti, druga za drugo, razpravljala o njeni potrebi in pomenu ter je po svojem najboljšem znanju in mnenju ter po podatkih, ki jih ima in ki jih hoče kasneje še več zbrati in proučiti, ugotovila, da hi ne bilo niti z ozirom na šolske razloge niti glede kulturnih in nacijonalnih razlogov umestno ukiniti katero izmed teb fakultet. Pred vsem je ugotovila, da bi prihranki, ki bi se radi proračunskega ravnotežja mogli t tem oziru doseči, bili preveč majhna pomoč uapram ogromni škodi, ki bi jo ti prihranki povzročili, uničujoč naenkrat, kar se je s težkim trudom in z velikimi stroški ustvarilo tekom dolgih let HI. Toda upoštevajoč splošno hi upravičeno težnjo po Štedenju. radi katere je tndi nastal člen 44. finančnega zakona, smatra komisija, da se v dosedanjih materijeinih in osebnih izdatkih vseh univerz naše države, o katerih je v celoti razpravljala na svojih sestankih, more z boljšim razporedom izdatkov in s smotrenejšo organizacijo pouka ter drugimi stičnimi ukrepi moreblt doseči znatne prihranke, ki bi se mogli doseči sa-mostojno in po inicijativi univerz samih brez škode za prave in žvljenske njih potrebe ter njihov pravilni razvoj. IV. V kolikor bi ti prihranki ne bili zadostni, smatra komisija, da bi se brez kfšitve obstoječih zakonskih predpisov in brez okrnjenja interesov siromašnih in potrebnih dijakov ter njihovih staršev mogla uvesti gotova, s šolskimi razlogi povsem upravičena primerna vplačila in takse približno v smislu člena 33. novega načrta o univerzah in s katerimi bi se izpopolnili in nadomestili izdatki za univerzitetne potrebe, katerih ne bi mogel zadovoljiti državni proračun. Komisija upa, da bi se s temi ukrepi 1q onimi iz točke III. mogle zadovoljiti upravičene zahteve splošnega štedenja tudi brez uveljavljenja člena 44. finančnega zakona in vsega. kar Je ž njim v zvezi. Otvoritev zračnega prometa Zagreb-Beograd Za včerajšnji prvi potniški polet iz Beograda v Zagreb in obratno je Društvo za vazdušni saobračai sprejelo kot goste beograjske in zagrebške novinarje. Iz Beograda je »Potez« pod vodstvom znanega pilota Striževskega krenil cb 9. dopoldne in je že ob 11. dospel v Zagreb. Poleg 5 novinarjev se je vozil rud znani letalec kapetan Tadija Sondermayer. Vreme je bilo ugodno Brzina je bila spočetka 150, pozneje pa 160 do 180 km v višini 600 m. Na zagrebškem letališču je letalo in potnike navdušeno sprejela velika množica radovednežev. Iz Zagreba ie poletelo prvo potniško letalo točno ob 2 popoldne s 5 zagrebškimi novinarji in je istotako v dveh urah dospelo na beograjsko letališče. Cene za prevoz potnikov na zračni progi Zagreb-Beograd so določene tako-Ie: iz Zemuna do Zagreba, oziroma obratno 600 Din za osebo. Povratna karta, ki je veljavna tri dni, stane 1100 Din. Vsak potnik sme vzeti seboi prtljage v teži 15 kg brezplačno. Maksimalna teža prtljage ki ia potnik sme vzeti seboj, je določena na 50 kg. V našem včerajšnjem članku o tarifah za poštni zračni promet popravljamo, da znaša tarifa poleg redne pristojbine za vsakih 100 g po 1.30 Din po vrednosti pa za vsakih 300 D:n po 1 Din. Nesreče v industrijskih r^ vir f h Pretekli ponedeljek ie bil za Jesenice in okolico prav nesrečen dan V valjarni KID na Javorniku se ie zbo-del z žico v desni palec delavec in hišni posestnik na Savi g. Šimen Ravnik. Spočetka se ni mnogo zmenil za neznatno rano, ko pa so bolečine postajale vedno hujše, se je zatekel k zdravniku, ki je ugotovil zastrupljenje krvi. Stanje nesrečneža je brezupno Na Dobravi, je hote! delavec Janez Kun- ljudje čač naviti stensko uro. Stopil je na stol, pri čemer ie padel tako nesrečno, da si le zlomil nogo pod desnim kolenom. Na poti v tovarno KID na Dobravi je spodrsnilo na ledeni poti delavcu Josipu Maranšku. Pri nenadnem padcu si je izvil desno nogo. Srečo v nesreči je imel delavec Josip Vister. Pri delu v martinarni KID na Savi se rmi je iz neznanega vzroka zvrnila na levo nogo železna kokila, težka 1000 kg, ki je vsebovala še žareč ingot žeieza. Poškodovala mu je občutno levo strau stopala zbor naštudlTaJ nad 170 del. med njimi več orkestralnih del. Zbor ie bi! že ponovno na koncertnih turnejah. Pel ie v Beogradu, v Atenah, na Češkoslovaškem in v Italiji. To pot bo nastopil v Liubliani in v Zagrebu. Vse kritike so iako laskave, v Rumuniji sami pa ie na elasu kot najodllč-nejši rumunski pevski zbor. Pevci nastopijo v rumunski h narodnih nošah. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. «Nedeljski oddih» v ljubljanski drami V hiši pisatelja Davida Blissa — prav za prav v hiši njegove žene, bivše igralke Ju* dite — vladajo nekam čudne, »umetniško* svojevrstne razmere. Vsak živi po svoje in vsak povabi na lastno pest goste v hišo. David in njegov sin Simon povabita za ne« deljski oddih (week«end) dve dami, Judita in hči Sorel pa dva gospoda. Seveda nasta* ne zaradi tega pretiranega rodbinskega in« dividualizma komedija zmešnjav in to je vsa vsebina Cowardove burleske «NedeIj» ski oddih». Štirje gostje v hiši, vsi prav tako čudni kakor domačini. Osem oseb igra komedijo, za intermezzo pa skrbi Ju* ditina garderoberka Klara, takisto vajena gledaliških nravov. Med tem ko se doma« čini prepirajo med seboj, prihajajo gostje v razne zadrege; zdaj pa zdaj se klopčič razmota in igra se izpremeša, dirigira pa kai pa, Amor. Naposled se situacija zjasni: v trenutku, ko čita David Bliss svoji vi» hravi rodbini konec pravkar zaključenega V Trbovljah si le zlomil krojaški mojster in posestnik g. Miloš Škerbec v delavnici zgornje stegno leve noge Na separaciji se je poškodovala na ievem palcu delavka Štefanija Bolaričeva Zdravi se doma pri starših. Na Polaju se je ponesrečil rudar Anton Sušn.k. Poškodoval se je na desni roki ter je moral oditi na zdravljenje v rudniško bolnico. Pri Dukiču si Je zlomil desn palec delavec Rudolf Romih Na separaciji si je zmečkal desni palec rudar Franc Ka-steilc. Pustno soboto 18. t. m. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Obali» — Tabor romana, jo gostje, ki so se poprej spora* zumeli med seboj, popihajo z avtom iz go« stoljubne hiše. Prav je, da so odšli, prismo* jenci — se tolaži rodbina, med tem ko Dedeljski izletniki blagrujejo ugodno prili* ko, da so lahko zapustili neumne gostitelje Komika je predvsem v značajih in pa v situacijah, ki nastajajo iz konfliktov med toli svojevrstnimi ljudmi Vendar je zgrad* ba te burke dokaj šibka, ker gledalec že ob prihodu gostov v hišo ugane, kakšen bo razvoj in konec. Začetek je medel in dolgočasen. Ne v situacijah niti v dialo*. gih ne najdeš posebne originalnosti, da p duhovitosti ne govorimo. Komad je po« vprečno kom ediografsko blago, vendar pa hvaležno za igralce, pa tudi za publiko, ki ne išče v gledališču drugega kot trenut« no zabavo. •Nedeljski oddih* smo dobili v dobri, zmiselni režiji g. prof. Šesta. V posamez« nih vlogah so nastopile dame Medvedova, Silva Danilova, Debeljakova, Vida Rakai* jeva in gg. Kralj, Jan. Gregorin in Cesar. Igra je bila na lepem nivoju, ki ji je za* sigural uspeh pred publiko. V gledališču, ki pa je bilo pri snočnji premijeri le sred* nje zasedeno, je vladalo primerno nastro* jenje: smeh, aplavz in šopki posameznim igralkam... Nadaljnji obbk bo brez dvo« ma boljši, zakaj ta komad je imel povsod velik uspeh in ga bo imel tudi pri nas. Zakaj pa ne? Publika je povsod približno ista in današnje gledališče se na vseh kon* cih sveta tega dobro zaveda. Vprašanje je le, ali je to sigurna pot v bodočnost! B. Corinne Griffitb v filma Izgubljena (U viru užitaka) Danes ob H 5. Ji 7, 'A 8 in K 10. KINO «LJUBLJANSKI DVOR* Telefon 2730. slaboten. Pa je prišlo do stave med neverjetnim, varčnim čevljarjem in podjetnim možem drage žene. Pred tremi pričami so se zmenili in zapis&ii stavo črno na belo, da mora Jože drugi dan »Pri hudiču« — tako se pravi tej boga-boječi krčmi na Zgošah — od 6. zjutraj do 6. zvečer pojesti in popiti za 1000 kron ali 250 Din takih stvari, ki se v tej gostilni navadno pripravljajo, ne da bi torej izmišljeval kakega šampanjca ali morskih rakov, ki že eden lahko toliko stane. Če Jože do 6. zvečer res napravi za 250 Din cehe. jo plača Jožek, čevljarski mojster iz Hlebe, in mu plača še 250 Din za trud ln zamudo časa. Če pa Jože pri jedi in pijači opeša, mora plačati sam stroške gostilničarju in dati 250 Din Jošku. Zadovoljni Kranjec Še pred jutranjo zarjo ob petih je prišel Jože pred gostilno, da bi pričel s težkim delom, a »Pri hudiču« je bilo še zaprto. Vrnil se je šele ob ^ 7 in je za zamujeno v* ure moral odšteti 100 Din, potem je pa sedel za svojo mizo in jel naročati. Pri drugi mizi je sedel Jožek, za tretjo so pa sedle priče. Na vsaki mizi je bil pripravljen papir, da so lahko točno in vestno protokoiirali potek dramatičnih dogodkov in zapisovali stroške. Cene so solidne in nizke, da blagrujemo vse popotne, ki jih pripelje pot v to pošteno hišo. Račun je namreč tak-Ie v točnem ponatisu po originalu: 2 čaja........Din 14.— 5 surovih jajc...... 10.— 2.51 kuhanega vina ... „ 67.50 Vsi olja......... 6.— 8 steklenic sodavice (sifon.) „ 24.— 1 telečja pečenka...... 8.— 5 kav z obilo sladkorja . . „ 25.— 4 zreški .........46.— 4 solate ..........10.— 8 kruhov.........4.— M 1 slivovke ...... „ 24.— 2 porciji želodca .... „ 16.— Skupaj Din 254.50 Njegov nasprotnik Jožek je pokusil vsako jed ln pijačo, da bi ne bilo prevare, a kakor cene so bile tudi porcije poštene in izdatne. Tisto osminko olja je slabotni Jože spil, da bi ga kuhano Rekord vino ne bilo opilo, >2 1 slivovke za lažjo prebavo, 2 porciji slavnega gorenjskega prekajenega želodca, ki se po njem cede sline vsem ljubljanskim gurmanom, je pa moral zavžiti, da si po slivovki spet malo regulira okus. Ne ob 6. zvečer, že ob ^ 12 opoldne je zmagovalec Jože vstal od mize, se oddahnil in rekel krčmarju: »Nu, zdai pa daj še kaj po vrhu, ker sera toliko zaciral.« Mirno je spravil nagrado 250 Din in odšel domu h kosilu, da bi žena □e čakala z jedjo. Danes je debeli četrtek in najlepša prilika za stave pri vezovanju okroglih prijateljev. Torej na start, da dobimo nov rekord! Jože Nos. Naši drsalci v St. Moritzu Od leve na desno: inž. Bloudek, dr. Hadži delegat JZSS, ga. G. Kadrnkova, g. Vodišek. Kulturni pregled Ljubljanska drama Četrtek, 16.: ^Danes bomo tiči>. Red B. Petek. 17.: Zaprto. Ljubljanska opera. Četrtek, 16.: <-Ples v maskah*. D. Petek, 17.: -Zmagovalka oceana?, opereta. C. Mariborsko gledališče Četrtek, 16.: ^Polkovnik Jelid*. Abonma D. Abonente reda B opozarjamo, da imajo danes za svoj abonma v drami predstavo in to vsled tega, ker se vsled indispozicije ge. Medvedove ne more uprizoriti napovedana komedija cldealni soproga Starše slovenske mladine opozarjamo na otroško predstavo cSnegulcica in škratje*, ki bo v soboto, dne 18. t. m. ob 4. popoldne v ljubljanski drami. Za to predstavo veljajo izredno nizke cene od 10 Din navzdol. Lože so pa po 40 Din. Prepričani smo, da s to izredno otroško predstavo marsikomu ustrežemo, ki drugače ne more poslati svojih malčkov v gledališče. Betettov jubilej. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja vse ljubitelje in spoštovalce mojstra pevcev gosp. Julija Be-letta, da se vrši slavnostna predstava v pro- slavo 25 letnice njegovega umetniškega delovanja v soboto, dne 18. t. m. in ne, kakor je bilo prvotno nameravano že v četrtek, dne 16. t. m. Predprodaja vstopnic se vrši v operi in veljajo že eventualno kupljene vstopnice mesto za četrtek za soboto. Uprizori se FIotowa opera «Marta», v kateri igra slav-ljenec ulogo bogatega zakupnika Plumketta. Sprememba mariborskega gledališkega repertoarja. Radi obolelosti z. Bratuža se ie moral repertoar za četrtek še enkrat iz-premeniti. Namesto »Orlova< se bo dal »Polkovnik Jelič« in to zadnjikrat. Abonma D ostane. »Dobri vojak Švejk« na mariborskem odra. Ze koncem teea tedna pride na vrsto letošnji dramski »šlager«: »Dobri vojak Svejk«, ki pravkar pričenja svoi triumfalni pohod po svetu. Za velik uspeh v Mariboru iamči oseba g. D a n e š a. ki igra naslovno vlogo. Režira g. K o v i č. Romunski pevski zbor »Kantarea-Romaniei«. ki koncertira v Ljubljani v ponedeljek dne 20. t. m. ob 20. uri v Unionu, ie ustanovil leta 1919. Marcel Botez. profesor glasbe in generalni inšpektor glasbenih šol na Rutmmskem. Zbor srpii rumunsko in umetno pesem sploh ter šteie danes nad 200 članov. Polovica iih ie na potovanju v Francih in pridejo tudi v Ljubljano. Tekom dveletnega svojega delovanja je fo 'DBBBLČM-tBTkTKU*. //oVč/l-AEKoJiDO Velik praznik je božič, lepa je velika noč, imeniten je pa tudi debeli četrtek, čeprav v pratiki ni rdeč. Tudi rajni papež ga ni odpravil ko je odstavljal praznike in degradiral svetnike v vrsto vsakdanjih patronov. Je pa tudi prijeten in blagodejen ta praznik, ker so klobase in plečeta rav-noprav prekajena, reberca najdelikat-nejša in zelje ne preveč in ne premalo kislo. So to tudi dobre stvari, ki delajo žejo in človeka kar zgače po grlu, da lahko prenese dvojno in tudi večjo mero. Potem se šele prav prileze ocvir-kovca ali špehovka, ki mora biti mastna, da se cedi od prstov in brade doli do odpetega pasu. Nu, in nazadnje so ti častitljivi stari običaji tako rekoč rodoljubne in patriotske zadeve, ki jih moramo braniti in varovati kakor zenico v očesu, če hočemo biti vredni, da nas bo zgodovina prištevala med slovenske rodoljube. Čast in hvala, še je dosti zavednih Slovencev, ki se bore za stare ideale in zanje žrtvujejo svoje zdravje in srečo potomstva, ker k tem starim navadam spada tudi vživanje alkohola. Ka- na tri kope toplih bobov ali krofov, pregnal silno napenjanje, če ne s kupico brinjevca ali druge žgane pijače. Kakor lipovo cvetje in kamilice, morajo biti pri pošteni hiši tudi taka zdravila vedno v shrambi za bolečine v želodcu in zoper krča v črevesih. Pa ne, da bi dejal, da samo za možake, saj tudi ženske rado zvije. Še nunam v kloštru je prepovedano piti vodo na klobase, tako hudo je to nezdravo. Na veliki četrtek bi pa moral biti zaprt vodovod in zavezane vse štirne v mestu in po deželi. Zdravje je poglavitna stvar! Ni res, da bi bil veliki četrtek samo za debeluharje in vampeže, za kurje britofe in požeruhe. Ta dan je vsakega dobrega kristjana dolžnost, da se na tlači z vsem, kakor ukazujeta zapoved in postava. Ce se pošteno nabasan možak po jedi oddahne ali se mu kolčne, mora zaropotati, da se potrese hiša in pade dimnik s strehe. Od nekdaj so si na ta praznik zdravi ljudje merili posode, koliko drže. Kako so si jih merili na Vidmu v Poljanah pri pijači trdni možje Čude, Prodovec, Subicev Tine in hišni gospodar — bog Tolste nabave za praznovanje debelega četrtka ko kvarno vpliva ta strup na naše potomstvo in kako ga degenerira, najbolj očitno dokazuje pretresljivo dejstvo, da naši sinovi po vrsti postajajo abstinenti. Kam bo prišla lepota naše domovine, ko po dolenjskih in štajerskih gričih ne bo več rastla žlahtna trta in se bo okrog kolov ovijal fižol. Ah, kakšna de-likatesa bo pristni jeruzalemski fižol v stročju. sladka repa s Trške gore in slavni krompir z Gadove peči! Kakor torej ni lepote slovenske domovine brez narodnih običajev, tako ni debelega četrtka brez dobre in izdatne kapljice. KaKo bi tudi na ta dan človek z zdravim apetitom, ko pojuži- jim daj dobro —, bom povedal drugič, ker je to zares lepa in spomina vredna povest, ali kaj in kako se je zgodilo na Zgošah pod Begunjščico na Gorenjskem letos sredi predpusta, naj bo danes za smeh, ker je smeh koristen za prebavo. Dobrih 14 dni je tega, kar je suhljati Jože potožil varčnemu čevljarju Jošku s Hlebe, koliko žena, trdna, velika in močna, pospravi pod streho, da ga velja gotovo 100 dinarjev na dan. Varčni Jožek Jožetu ni mogel verjeti, da bi še tako ješča ženska mogla pojesti in popiti celih 400 kronic, Jože mu je pa zabrusil, da on sam lahko sne in spije kar za 1000 kron, čeprav je majhen in Moj prijatelj Harry Harry Liedtke in Marija Paudler Ta najnovesi Harry Liedtke velefihn se predvaja: II. teden II. teden v Ze^tram*Lichtspiele v Capitohi DRESDEN. FRANKFURT A. MAIN. Dnevno FLJtokS Dnevno razprodano! primus Tpakst razprodano! Pride v kino «Ljubljanski dvor» Domače vesti Sedma Številka »Življenja in sveta" Prihodnje dni se bo razposlala naročnikom sedma številka naše priljubljene tedenske revije »Življenje in svet*. Ta številka, ki izide pred pustno nedeljo, ima veder in lekah značaj in se posebno odlikuje po raznih humoristič-nih risbah. Za uvod je izviren članek G. Sylve-stra Viirecka «Pri papežu Pfju XI. v Vatikanu«. Pisec objektivno, brez vsakršne postranske zamisli opisuje svoje vtiske o sedanjem papežu in o razmerah v Vatikanu. Nato se nadaljuje povest »Pošastno krdelo«, ki nas vodi v bodoče dni, ko izbruhne nova svetovna vojna. Članek « Bogovi se smejejo — ljudje norijo« seznanja čitatelja s svojevrstnimi pustnimi običaji v Rimu in v Kolnu. S posebnim veseljem bodo Čitatelj! pozdravili starega znanca (Življenja in sveta« »Dobrega vojaka švejka». Tokrat se nam predstavlja kot vojak na gališki fronti. Originalne risbe dajejo Haškovemu humorju še večji učinek. Predpustna šala »Kako nas lovijo al! zgodba o dvojniku* je tudi vedro, humorja polno štivo. Zaključuje se ljubezenska korespondenca pisatelja, dr. Ivana Tavčarja s Franjo. O «pariškem čudesu« Elfilovem stolpu poroča izvirno pismo iz Pariza (s sliko). Pokojnemu Viktorju Parmi v spomin je napisal ob 70 letnici njegovega rojstva nekoliko toplih vrstic ravnatelj mariborske opere g. A. Mitrovič. Zabavnega značaja je črtica »Bogata Američanka«, »Zgodba brez besed ali roman vojnega dobičkarja« pa je spomin na polpretekle dni. Izredno zanimivi so «Spominl pariških krvnikov«, hkrati prispevek k vprašanju smrtne kazni. Iz krvnikovih zapiskov sta posneta skrajno dramatičen proces z gospo de la Motte in opis smrti kralja Ludvika XVI. pod giljotino. Številko zaključujejo manjši prispevki. za deco pa so na zadnji strani risbe «Mihec se sanka». «Življenje in svet« se lahko še vedno naroči. Novi naročniki dobe vse doslej izišle številke. Do 31. marca stane samo 15 Din. Posamezne številke se dofce tudi v trafikah po 2 Din izvod. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54. ♦ Opozarjamo cenjene naročnike na prilogo v današnji števHki — okrožnico upravmištva revije »Življenje in svet«, ki ponovno vabi na naročbo tega Ksta. Okrožnica povdarja, da oni, ki se tokrat ne naročijo, ne bodo pozneje več dobili vseh zaporednih številk, ker se bo naklada lista odslej ravnala točno po številu priglašenih naročnikov. Kdor se }e odločil za naročbo, naj se naroči takoj. Oni, ki so revijo že naročili, naj blagovolijo iztočiti okrožnico drugim, ki bi si jo še radi naročili ♦ Poljsko odlikovanje Branislava Nušiča. Upravnik narodnega gledališča v Sarajevu g. Branislav Nušič je odlikovan z redom Pol oni a restituta tretje stopnje, ki mu ga je podelil predsednik poljske republike. * Naš novi poslanik na Dunaju. Kakor poročalo iz Tirane, je naš poslanik Jeftič odpotoval iz Albanije ter v kratkem nastopi svoje novo službeno mesto kot poslanik na Dunaju. * Dva tolmača madžarskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika dr. Armina Strasserja io davčnega uradnika Dragotina Gruškovnjafca oba v Dolnji Lendavi, za tolmača madžarskega jezika pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Pavel Pehatti, zdravnik v ženski bolnici v Ljubljani. ♦ Občni zbor Ijubjanske Inženierske zbornice se je vršil včeraj v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Predsednik inž. Milan Šuklje je v kratkem poročilu očrta! poslovanje upravnega odbora v preteklem letu ter je nato navajal vse one akcije, s katerimi je Zbornica dosegla lepe uspehe glede okrepitve socijalnega položaja avtorizi-ranih inženjerjev. Zbornica šteie sedaj 47 članov. Predsednik se je spominjal tudi pred dnevi v Celju nenadoma umrlega člana inž. Franja Donnerja. Blagajnik inž. dr. Alojzij Kral ie podal blagajniško poročilo. Aktiva zbornice znašajo 45.549.55 Din pasiva 22.376 Din, prebitek torej 23.179.55 Din. Zborn ca je nato odobrila tudi proračun za leto 1928., ki znaša 77.679.55 Din dohodkov hi 73.500 Din izdatkov. Blagajnik je z obžalovanjem konstatiral. da Še 20 članov dolguje na članarini skupno 29.400 Din. Na predlog revizorja inž. Frana Zupančiča je občni zbor podal absolutorij upravnemu odboru za njegovo poslovanje v letu 1927. Predsednik je nato omenil, da se bo vršila 22. t. m. v Pragi mednarodna konferenca vseh inženjesrskih zbornic Evrope Kot delegat ljubljanske zbornice Je določen Inž. Josip Pavlin. Občni zbor Je ža tem izvolil v Glavno upravo Itiženjerskih zbornic v Beogradu gg. Dušana Semeca ht 'ml. Žagarja iz Splita. Nato so bili določeni delegati za glavno skupščino inženjersklh zbornic, ki se bo vršila 4. marca v Ljubljani. Ljubljansko zbornico bodo zastopaH gg.: mi. Adolf L. Dukič, inž. MHan Kiepach te Maribora, inž Evgen Rustia te Ljubljane, inž. Dane Matošič in inž. Peter Jozevlč. oba te Splita. * Pet in dvajsetletnica smrti Frana Žefez-nikarja. Dne 23. t. m. poteče 25 let kar Je nenadoma umrl v LJubljani tedaj dobro zna-, ni Franc ŽeJeznfltair, fci je M! "med onimi, ki so postavljali prve temelje socialističnega gibanja. Slovensko sooijalistično delavstvo priredi povodom 25-letnice smrti proslavo v dneh 25. m 26. februarja. Na predvečer se bo vršila v salonu pri »Levu« spominska svečanost s predavanjem o početku soci-jalističnega gibanja, v nedeljo 26. februarja pa se bo delavstvo podalo na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se bo vršila kratka svečanost s spominskim govorom in petjem ter poklonitvijo venca na Železnikarjev grob. ♦ Pofroke. Poročil se je gosp. Alojzij C v en k e I, lesni industrijec iz Ljubnega na Gorenjskem, z gospodično Alenčico Ker-šlčevo iz ugledme podbreške Strdjeve rodbine. — V nedeljo se Je v Št. Pavlu pri Preboldu ,poročila znana narodniakinja tn sokolska delavka, gospodična Marica Ve-denikova z gosp. Jankom JeŽovnlkom, revldentom pri direkciji dTŽavnlh železnic v Lfubllasii. Uglednim novoporočencem obilo STeČel ♦ Ustanova za vrtnarske vajence. Veliki župan ljubljanske oblast! razpisu!« dve mest! stanove pokojnega AloJZMa Korsike za vrtnarske vajence letno po 1500 Din. Obe mesti sta omejeni na 2. in 3. leto vajenčeve učne dobe s prtstavkom. da se podeli ustanova vajencu šele začetkom drugega leta njegove učne dobe in da mu ostane do konca triletne učne dobe. Interesente opozaT-Jamo na tozadevni razpis v 14. številki »Uradnega lista«. ♦ TroškI za preskrbo v kaznilnicah. Po razpisu ministrstva pravde so določeni t roški za preskrbo, stražo in upravo kaznilnic v Sloveniji za leto 1928 za enega kaznenca oziroma kaznercko fn en dan: za moško kaznilnico v Mariboru po 14 Dfn. za žensko kaznilnico in prisflnlco v Begunjah pri Lescah on 10 Din. Ho« in pozneje vino »d'opollo«. misleč, da je d' predlog (di). V tej spačeni obliki so prevzeli Hrvati besedo od Lahov nazaj. L K. + Pobeg od doma. Včeraj popoldne je odšel od doma 14 letni Nace Obiak. stanujoč v Florijanski ulici 19, v Ljubljani. Kolikor se Je dalo doslej dognati, ss je fant napotil v Novo mesto tli v Preserje. Deček je močne, visoke postave, svetlih las. oblečen v temnosivo obleko, kratke hlače, dokolenice, brez pokrivala. Eventuekia obvestila, kje se deček nahaja, naj se blagovolijo poslati na naslov: ga. Ela Oblak, Florijanska ulica 19. Ljubljana. ITO — zobra pasta najboljša. ♦ Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v letu 1928. se bo vršil 3. marca v »Kazini«. Vse informacije kakor tudi priglasitev tekmujočih parov pri g. Jenku v kavarni »Emona«. 367 Iz LiiiMiane NAJBOLJŠE ČADEŽ-n \nfiAVIfF b,ptt}ttn P* Mestni trg in _Stritarjeva ul * Novo železniško postaiallSče. Zagrebška železniška direkcija razglaša, da je bi Io včeraj na progi Ogulin-Split otvorjeno novo postajališče Oton za potniški ln prtljažni promet. Na tem postajališču — med postajama Plavno bi Padiene — se ustavljajo vsi potniški in mešani vlaki. * Gradnja radlo-postale v Skoplju. V Skoplju prlčno te dni z gradnio radio-po-staie, ki se gradi po odredbi ministra pošte in brzojava g. Kociča. Postala bo sprejemala in oddaiala vesti tudi za 'nozemstvo. * Odkod Ime vina opolo? Ugleden filo-Icgog nam pošilja naslednje zanimivo pojasnilo: V št. 38. Vašega lista stoji pod »Kaj vem?« trditev, da je vino »opo!« dobilo ime od grške besede op6s in da je lz grške besede tudi znanstveni izraz opo! rastlinska mezga. Ta Je pa bosa. Agrikul-turna kemija predvsem ne pozna izraza opol za rastlinski sok. Iz grškega »op6s« niso mogh' izvesti niti Grki. niti Hrvati besede opol. ker nimajo ne eni. ne drugi priponke (obrazka) — ol. Omenjeno vino se ne razlikuje od dragih dalmatinskih vin po večji ali manjši količini soka. temveč po tem, da vre krajši čas na tropinah ter da ostaja zato rdeče. Druga da'matinska vina pa vro daljši čas In zato so črna. Glej RHtlgovo deftaidjo opola v »Narodni enciktop.*, 20 zv.. str. 255. in opombo Ska-Ifckega v »Kletarstvu«, str. 23. odstavek 4.1 — Ime vina opola Je že povoljno razložil N. Tommaseo: ker vre opol(o) polovico časa mani kakor črna dalmatinska vina, so mu dali Hrvati ime dopola. t. I. do polovice Lahi pa so !z tega naredili »vino dopo- u— Rudarji, stanujoči na ozemlju mestne občine ljubljanske, ki so naš. državljani in so se prostovoljno izselili iz Nemčije ter iim je vsled tega uosetnike maškerade pros:mo, da si nabaviV) vstopnico CHin ?o) v preu'.rnd vi 'ia se na dan prrredPve orenreč? naval pr' blpgamit 376 ii_ Rj^htir^ntp mer* »tj>'e»nnlV» v fršah IfoM^fl^fce oMasfn«4 s?»»*"wwj«ve K vesti nod tem naslmrom irre'RH nrf Kran:ske Mani^ce nas'^dn'e t»niasn;In; »V h>ši v Knafliev" ulici smo odpovedal' stanovanja uiadom, privatnim strankam pa bomo isto- S^fOBm _ . časno z odpovedjo preskrbeli dTuga stanovanja. V stanovanjskih htšah v Gradišču sedanja uprava ni na novo odpovedala nobeni stranki. Najemnina se je povišala, a ni resnično, da znaša najnižja 17.000 Din, ker ne stane najmanjše stanovanie niti polovico te vsote. Večja in udobnejša stanovanja stanejo seveda razmeroma več. Hiše so last dobrodelne ustanove, namreč Pokoj-nii.skega fonda za upokojence hranilmce ter njihove rodbine tn mora zaradi tega uprava skrbeti, da se iz dohodkov hiš vzdržuje ta fend. Da se omogoči redno izplačevanje pokojnin in podpor, se je morala zvišati najemnina, ne da b! zavod pri tem iskal ali ptičakoval zase kako korist. Pri tem povišanju je treba tudi upoštevati, da so stanovanja opremljena z vsem komfortom m se zaradi tega povišanje ne more smatrati za pretirano.« u— Ljubosumen napadalec. Mladi ključavničar Jože Papler, livar Stanko Senger. posojilniški sluga Anton Burnik in delavec France Gruden so bili v nedeljo zvečer na neki pustni vesel'ci na Viču. Papler je s seboi prrvedel tudi dekle Tončko Hladovo. Pcznele je v dotično gostilno prišel še e!ek-tTomonter Maks Kompoš, doma iz Beliaka Kompošu se ie posrečilo prevzeti Paplerju ljubico Tončko, ki jo je pozneje spremljal domov v Rožno dolino. Pred njenim domom pa je omenjena četvorica nenadoma napadla Maksa, ga pretepla ter ea ie eden napadalcev občutno ranil na glavi. Ko so mu na viški policijski stražnici za silo obvezali rano, je odšel v spremstvj svojega prijatelja v bolnice. Vsi štirje napadalci so ovadeni sodišču zaradi težke telesne poškodbe. u— Drobna poiieliska kronika. Nikakih večjih kriminalnih primerov. Prijavljena je bila včeraj policiji tatvina gotovine 300 Din, da'je 5 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, 4 zaradi pretepa Ln težke telesne poškodbe, 2 lastnika psov zaradi pasjega kontumaca, neki gostilničar zaradi plesa brez policijskega dovoljenja, drugi pa zaradi prekoračenja policijske ure. Aretirane so bile 4 osebe: dve zaradi vlačugania, tretja zaradi beračenja in neki Bosanec zaradi krošnjar stva brez oblastnega dovoljenja. PRAVI „Florian" izdeluje samo (vrdka E. JERAS In DRUG. LJubljana. Dunajska cesta 33. JE NAJBOLJŠA Pazite naJirm 9.10 in pet minut kasneje od glavnega kolodvora proti št. ilju. Na avtobusni progi so naslednje postaje- Počebova, Laj-tersberg opekarna Dervušek, gostlna Kos, gostilna Kerenčič, v Pesnici gostilna Kluk, v Jelenčak gostilna Kovačič. v Cirknici gostilna Muršec, v Strihovcu gosUlna Haring, v Št. Ilju pa kolodvor, gostilna Bračko m meja. Avtobus prispe v St Ili ob 9. dopoldne ter sč vrača čez 10 minut zopet proti Mariboru V začetku bo avtobusna zveza samo dopoldne, po potrebi pa se bo uvede! tudi popoldanski promet a— Haydn »Stvarienje« 7. marca 1928 a— Kaznovana sleparja. Na 18 in 15 mesecev težke ječe sta bila pred mariborskim sodiščem obsojena sleparja Moric Lewy in Rafajlo Kallnič, ki sta sleparila s tisočaki na naslednji premeteni način. Po trgovinah sta male nakupe plačevala s tisočdir.arski-mi bankovci in ko je eden na vso moč z raznimi razgovori motil prodajalca, je drugi medtem tisočak zopet pobral z mize. Prodajalec je zmoten odštel preostanek denarja, meneč, da je tisočdinarskl bankovec mcd'tem že spravil v blagajno. Tako sta oba sleparja ogoljufala razne trgovcc in trafikante v LJubljani in Mariboru, kjer ju je kenčno prijela roka pravice. Ko sc v neki trgovini zvečer po sleparskem obisku delali zaključni račun, se Je prodajalcu takoj zbudil sum na dva gospoda, ki sta popoldne bila edina med strankami, ki sta plačevala s tisočd narsfcim bankovcem. Hodil ie po mestu okrog in je res sleparja zalotil v kavarni »Evropi«. Bil Je tako previden, da je odšel ven in zunaj obvestil policijskega stražnika o zadevi. Policija Je sleparja takoj aretirala m oddala sodišču. Rafajlo Je bil pred sodiščem celo tako predrzen, da se je skliceval na svoj patrijotizem. če? da !e bil so-furski borec Podatki o njegovi preteklosti pa so izkazali, da se Je ves čas vojne klatil po Nemčiji kot uslužbenec raznih restavracij. Predpustno soboto 18. 11. v Šoštanju Iz Cel ja D&jboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Gibanje nalezljivih bolezni v celjskem srezu. Iz letnega Izkaza preteklega leta posnemamo, da Je bilo v okolISu src-skega poglavarstva le malo kužnih bolezni Izkaiz navaja 81 primerov tifusa. 49 Škrla-tinke, drugih nalezljivih bolezni pa le neznatno število. Koncem leta 1927 so bili bolni na legarju 4 ln na škrlatic! 2. Ta lep uspeh je gotovo tudi prepisovati brezplačnemu zdravljenju kužnih bolnikov v izolir-trici. Žal, da ie bilo to v drug* polovici ore-teklega leta nenadoma ukinjeno. Od takrat se zdravijo v bollrrmci brezplačno le oni, kj plačujejo manj kot 30 Din neposrednega davka. e— Smrtna kosa. V javni bolnici le umrla 14. t. m 37 let stara Elizabeta Videčniko-va, žena jetniškega paznika iz Maribora. N. v m p.l e— Pomladansko porotno zasedanje pri okrožnem sodišču se prične 5. marca. Te dni so bili izžrebani poro«n!kl. e— Dljašk« kuhinji v Ce'iu so darovali 6. t. m. svatje pri posestn.ku Franu Gro-seku v Novi vasi pri St Jurju ob Juž. žel. 95 Din. Posnemanja vredno! e— Občni zbori. Občni zbor kr. odbora za zaščito dece bo dre vi ob 20 uri v eostil-nKkih orosforih Narodnega doma. športnega k'iba Ce'1a pa v rvonedeljek 20. t. m. v klubov, s^rbi hotela Fvrope e— Vre^it« otrobom strelno orožl«! Starš' posvečajo doraščajoči mladini vse Dremalo nažn'e T?kn sta n pr. pred kratkim streljala 2 fantička na mačke s f-nber-tovko Kakor norrča »Km'3 doba* se je hote' te dni nek' dita^ek ustreliti, pri nekem učenci oe'esra razreda ljudske šo?e pa so op3"-ili revolver. Drzen ra^oSnSšfei napad sre^i ntes*a Predsnočnjim se je sredi Bitolja zgodil razbojniški napad, čigar žrtev ie lastnic jančne menjalnice žld Muson Šami. Ko Je Sam, v mraku zakleni! svojo menjalnico in se odpravil domov, noseč v desnici usnjeno torbo z vsem svojim denar-em, ga je blizu vhoda na dvorišče njegove tiiše pričakal razbojnik Daut Bajram, ki je naiglo oddal iz samokresa 4 strele. Smrtno pogoden se je Šami zgrudil v mlaki krvi tn razbojnik mu Je z mrzlično naglico iztrgal torbo z denarjem ter se pognal v beg. Pasanti, ki so slišali strel, so začeli razbojnika preganjati, dokler ga ni prestregel orožmk Mišo Tomič k! Je Dauta takoj odgnal na orožnlško komando V i!stn:cl. ki so Io odvzeli razbojniku, je bilo 200 Din Muson Šanr. ki so mu štirie streli prevrtali grudi, je zdihnil. preden so ga prenesli v bolnico Zločin je vzbudil v Bitoiju razumljivo senzacijo in splošno razburjenje. Iz Kranja r— Predpustna sezona bo v kratkem pri kraju. Imeli smo sicer Ie par plesnih prire* ditev, toda bile so največje na Gorenjskem. Gasilski ples na Svečnico je posetilo nad 1000 ljudi Višek sezone bo pomenila brez« drvomno Sokolova maškerada. Pred tecU nom je imela <*Edinost> svoj lepo uspeli plesni venček, nocoj pa ga ima klero«radi« kalna plesna šola. Plesne vaje trgovskih nastavljencev bodo najbrže še podaljšali r— Važno za vojne obveznike. Mestna občina poriva vojne obveznike letnikov 1873. do 1910., da se zglase zaradi ureditve vojaške evidence najkasneje do 22. i m. S seboj naj prinesejo vse potrebne voja« ške dokumente. Prijaviti so se dolžni tu« di začasno in stalno oproščeni r_ Kurja tatvina. Progovnemu moistru S., stanujočemu v eraiični hiši pred Kolo« dvorom, je bilo ukradenih več kokoši O tatu ni sledu. r— Razprodaja graščinskega marofa. Pri« hodnjo nedeljo se bo vršila v Preddvoru prodaja hiše z gostilno, gospodarskega po* slopja, travnikov in gozdov, spadajočih k znani graščini in Jetoviščarskemu penzijo* natu dr. Wurzbacha. Dopisi %f MOSTE PRI LJUBLJANI. Gasilsko društvo v Mostah prav lepo napreduje pod sipreanim vodstvom načelnika Zupana ln drugih agilnih članov. Pretekle dni je društvo prevzelo m preizkusilo novo motorno b i " š ; >/ skaza.o, ua je prvovrstne kvalitete. Tako ie n. pr. v 15. sekundah potegnila vodo na iuiinskem mostu iz 8 in doI metrov globoke Ljubljanice ter io potem brizgala 35 m visoko nad mostom. Tudi le z lahkoto odvajala vodo izpred Mestnega doma na 65 m visok ijub-Ijams-ki Grad Veliko množino vode je celo brizgala preko strehe gradu Motorno briz-galno je kupilo podjetno Gasilsko društvo pri Gasilskih zavodih d. d v Čechach pn Prostejovu. PRESERJE PRI LJUBI JANI. V nedeljo se je vršlia v Sokolskem donrj igra »Rodoljub tz Amerike*. Režija v rokah br. J. Filipiča je bila nadvse dobra. Vsi igralci so se prav dobro odrezali. Želeti bi bilo, da svoje zmožnosti kmalu zopet pokažejo. Le nekaj več razsvetljave odra bi bilo umestno. KAMNIK. Sokol v Kamurku ponovno opozarja na svojo maškerado. k? se bo vršila v soboto.!8 t m. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu. Letos obeta biti ta prireditev še posebno zanimiva, ker prejmejo tiajietpše tri maske nagrado. Prireditev se bo vršila v znamenju Rdeče noči ter bo v ta namen budi dvorana primerno okrašena. Vabimo vse okoličane, oa tudi Ljubljančane, da nas posetilo v čim večjem številu. ,375 RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici priredi na pustno soboto IS. t. m. svojo običajno maškerado ter prosto zabavo s plesom na pustni torek. Začetek obakrat ob 20. uri. 347 KONJICE Letošnja redna skupščina krajevnega odbora Rdečega križa bo v nede-JJo 19. februarja ob 15. v sejni dvorani občinskega urada v Konjicah. Vabljeni vsi redti ii podionrni člani. 369 ŽUŽEMBERK. V ponedeljek se je vršil občni zbor Sokola, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov. Poročila iunkc!-jonarjev sc- bila z navdušenjem odobrena, agilnemu odboru pa podan absolutorij. Soglasno je bilo sklenjeno, da se store vsi potrebni koraki za okrožm sokolski zlet v Žužemberku. Za starosto je bil ponovno izvoljen dr Emerik Loanik, v odbor pa: Ar-ton Blatnik. Dereami. Alojzij Hotko. Frani o Pire. Sfanko Pleskovič. Makso Premni. Josip Skreni, France Smrke iti Josip Šuštar-šič: za namestnika Franc Bebar in Franc Istenič. za orerlednHca računov Albin Peha-®i in Slavko Vehcvec. MURSKA SOBOTA. Na povabilo soM-skega dmštva v Murski Soboti je ime! g. inž. F. Lupša 11. t. m. dve predavanj, o Siamu. in sicer popoldne za dijake, zvečer za ostale. Mnogobrofno občinstvo ie 7. ve-fikim zanimanjem sledilo predavanju, kateremu «o da'e sViootične s^ke potrebno ozadje. Predavatelj je že! za svoje izčrpno predavanje obilo priznanja. Hiffiiena v zakonu (Prihodnji filmski spored ZKD.) Zveza kulturnih društev je postavila ua svoj program za tekači teden velezaiiimiv ' -r izredno poučen, popularno - zdravstveni film. ki v 4 delih opisuje temeljne pogoje zdravja in sreče v rodbinskem življenju. Film, delo zdravnika dr. Ervina Jungeija, je posnet na dunajskih in praških klinikah ob sodelovanju mnogoterih profesorjev in kapacitet medicine. V prvem delu dokazuje film, da je zdravje pr»i pogoj srečnega zakona. Samo telesno in duševno popolnoma zdravi ljudje imajo pravico do zakonskega življenja, do otrok in potomstva. Mimogrede se je že govorilo in pisalo o potrebi zdravniškega pregleda zaročencev pred poroko, toda do danes je ostalo žalibog povsod večinoma le pri besedi. Zato toliko gorja in bede! Preden stopiš v zskon, se temeljito izleči! V filmu vidiš lečenje raznih bolezni, med njimi tuberkuloze pri moških in ženskah, na najrazličnejše načine, po najnovejših metodah. Temelj tvojega srečnega zakonskega življenja je podan — zdravje imaš — in s tem ti je dovoljen vstop v zakonski stan. Toda pazi. da dragocenega zdravja malomarno ne zapraviš. Film predvaja v tem poglavju zlasti moralno, etično in higiiensko (stran v seksualnem življenju zakonca. Na podlagi številnih slik, posnetkov in risb pojasnjuje anatomijo ženskega in moškega telesa, oblike raznih organov, kaže kvaren vpliv nehigijen-6kega življenja, opisuje postanek človeka od spočetja do poroda. V tretjem in četrtem delu se peča film po večini za našo deco. Od dojenčka, ki je komaj zagledal luč sveta, prejema mati v filmu koristna navodila za svojega otroka, daleč tja v otroško dobo, ko napravi mali otroči-ček svoje prve samostojne korake. Tu najdeš važna navodila glede dojenja, oziroma umetne prehrane, povijanja, pestovanja, me-renja temperature, gibanja, telovadbe, raznih bolezni pri otrookih itd. K temu nad vse poučnemu filmu bo podala potrebno razlago, pouk in nasvete ga. dr. Fmkova, zdravnica na ljubljanski ženski bolnici. Mladini izpod 16 let je vstop k tem predstavam prepovedan: istotako bodo predstave za ženske ločene od onih sa moške. Zatorej bo ZKD predvajala ta film z napovedanim predavanjem najprej samo sa ženske, in sicer to soboto ob 14.80, v nedeljo ob 11. in v ponedeljek ob 14.30 v prostorih Kin« Matica. Prihodnji teden ob enakih dnevih in urah se bodo vršile iste predstave z istim sporedom izključno samo za moške. Opozarjamo zato že danes vse naše žene in dekleta brez izjeme na te velevaine in koristne prireditve ter jim najtopleje priporočamo obisk imenovanih predstav. Nujno potrebno je, da si ogleda ta film vsaka žena, nevesta in zaročenka, ki želi sdravje in srečo sebi in svoji družini Na jadranski obali Veliko zanimanje vlada med vsemi sloji prebivalstva, ki se z vnemo pripravlja na maškerado Sokola I. na Taboru. Prekrasna bo ta noč v soboto, vse bo mlado in veselo, prosto in svobodno rajalo med divnim cvetjem jadranske obale in pod sinjim svodom južnega neba. Navodila; Dohod za maske je e severne strani nasproti vojašnici, za vse ostalo občinstvo pa z južne strani pri glavnem vhodu. Promenada in obhod mask bo točno ob 21. V promenado se uvrsti tudi ostalo občinstvo, ki je za letovišče primerno kostumira-no. Otvoritveno točko tvori nastop mornar- jev. Pri plesu sodeluje mornarska _ godba (popolen jazz-band) iz Tivta. Električna čolna železnica se bo ustavljala na križišču Škofje ulice in 3v. Petra ceste. Na tem večeni bo izvoljena jadranska kra-sotica; izvoli jo cenj. občinstvo samo potom glasovalnih listkov, ki jih bo izdalo društvo S »kol I. Ob polnočni pevri se glasovanje zaključi in predstavi krasotico. Predprodaja vstopnic za članstvo v pisarni Sokola I. na Taboru 15 Din, pri blagajni na dan prireditve 20 Din. Za nečlane so vstopnic« v predprodaji v trgovini Stane Derganc, Pred Škofijo po 20 Din. Priporočamo predvsem maskam, da Si pravočasno preskrbe vstopnice. Sokol L Tabor. Ne čakajte dokler se Vaš prehlad popolnoma razvije, vzemite že pri prvih znakih katarja grla (občutek suše) priznane Panflavin pastile. da infekcijo že v razvoju uničite. Panflavin pastile postavijo vhajajočim povzročiteljem bolezni neprekoračljivo steno, so prijetne v okusu in ne kvarijo želodca. Priporočajo jih prvi strokovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah. Okrnitev in podaljšanje zimskosportne olimpijade St. Moritz — v vodi. — Program bo reduciran. — Olimpijada bo za 2 ali 3 dni podaljšana St. Moritz, 15. febr. g. St. Moritz nudi danes sliko mednarodnega kongresa, keT so skoraj vse dvorane v mestu zasedli olim* pijski odbor ra razni pododbori, ki se po« svetujejo, kako naj bi kljub južnemu vre« menu dokončali večji del razpisanih tekem. Dosedaj niso našli izhoda in ga tudi ne bodo, ker temperatura ne pade. Razpolc« ženje vseh udebžencev je zelo slabo, ker morajo brez koristi bivati tukaj in žrtve« vati visoke denarne zneske, ne da bi se mogli udejstvovati Izvršilni odbor je imel dolgo sejo, na ka« teri se je bavil s spremembo programa in s pripravami za nadaljevanje olimpijade. Računati pa se mora že sedaj, da se del tekem sploh ne bo vršil in da bo treba olim piiado najmanj za 2 ali 3 dni podaljšati. Tekači na ledu so se posvetovali med seboj, ali naj se tekme sploh nadaljujejo. Igralci hockeya na ledu sb bili povabljeni na sejo v mestno hišo, kjer so jim sporo« čili skrajšani progTam: določeni so bili tu« di sodniki za posamezne igre. Droben dež, ki je dopoldne padal ne« prestano, je popoldne prenehal. Kljub te« mu se je temperatura še malo dvignila Dt» sališča so popolnoma pod vodo. Edini pozitivni sklep današnje seje iz* vršilnega odbora je ta, da je bil odklon ien protest Američanov proti rezultatom v hi« trostnem drsanju na 10.000 m. Ali io kdaj se bo točka ponovila, ni določeno. Pismo iz St. Moritza St. Moritz, 12. februarja. Nekaj podrobnosti o zadnjih tukajšnjih prireditvah bodo ootovo zanimale čitatelje, predvsem o &muških tekmah. Največji interes je danes vzbudil voja« Ski patrolni tek, Ze zgodaj zjutraj je bilo na mestu, kjer je bil prvotno določen start, vse polno ljudi Pa niso prišli na svoj ra* čun. V programu je bil namreč napovedan start na Scletu pri hotelu du Lac, v resnici se je pa vršil pri zdravilišču Chantarella, kakih 100 m višje. Startali so po nasled* njem vrstnem redu: Češka, Nemčija, Polj« ska, Francija. Finska, Italija, Norveška, Rumtmija in kot zadnja Švica. Start, ki je bil napovedan za 8. uro, se je zakasnil za 50 minut, to pa zaradi tega, ker so vse smuči označili s posebno Barvo. Vodstvo tekme je namreč duznalo, da so posamez* ne vojaške misije pripravile na gotovih točkah preparirane smuči. Ker pa menjava obeh smučk po mednarodnem pravilniku ni dovoljena je tehnična komisija odredila to preventivno kontrolo. Proga sama je bila zelo težka. Na pri« bližno 28 km dolgi progi je bila višinska diferenca 1100 Ja, kaf je več kot preveč. Od Chantarelle, ki leži v višini 2160 m, za* vije proga mimo Suvrette na prelaz Schlat« tain 2877 m, potem na Lei AIv 2480 m, od tu ima na 3 km dolgi progi do prelaza Saluver 2850 m okoli 400 m vzpona. Ta del in potem velikanski padec do Muntascha 2190 m, je bil najtežji del proge. Od tu je šla proga na Som~den, dalje na Punt Mu* rail 1735 m, od tu na Lti Staz 1813 m in na oilj v St. Moritz«Bad. Tehnično vodstvo tekme je bilo v rokah švicarskega polkovnika Helda, starter je bil podpolkovnik Odermatt, sodniki na ci« lju pa polkovnik Chamorel in podpolkov« nik Kollbrunner. Organizacija prireditve je bila dobra. Telefonska zveza, okrepčevalnice in dobro markirana proga so omogočile reden potek tekmovanja. Sneg sam na sebi je bil slab, ker je bil na nekaterih mestih posebno od Saluverja do Muntascha popolnoma pole« dene!. Med tekmo je precej snežilo Na cilju se je med tem nabrala velika množica ljudi najrazličnejših narodnosti, ki so z vel'1 ansko nestrpnostjo pričakovali prihoda prve patrole. Od posameznih tele« fonskih postaj so bili javljeni časi, tako, da smo m bili precej na jasnem, da bo boj med Finci in Norvežani. Finci so dali časa vodili, vendar so morali prepustiti prvo mesto vztrajnejšim Norvežanom, ki so pod vodstvom robuEtnegi poročnika Reistada kot prvi prispeli na cilj. Pri Fincih je od« povedal podporočnik Kuvaja, na katerega je pač moralo čakati ostalo moštvo. Švicarji, ki bo progo izbrali tako, da je niirn pnjala, so sigurno računali na OTiago. Odpovedal je poročnik Kunz, ki si je tudi zlomil palico. Največ so Sredireevroo« ci izgubili • smuku, ker so vozili prosto, dočim so Finci in Norvežani jahali palice, Italijani so postavili dobro četvorico in zasluženo prišli na 4. mesto. Hud boj je bil med Nemci in Čehi. Čehi so dalj časa vodili, na sredi pota pa je omagal Klou« ček. Kljub temu, da mu je poročnik Ne« rnekv nosil puško in prtljago, niso prišli nikamor naprej. Poljaki so pričeli dobro, odpovedal pa je poročnik Woycicki, tako da so padli na sedmo mesto. Za zadnje mesto so se udarili Rumuni in Francozi. Podlegli so Francozi, ker s+a dva vojaka popolnoma odpovedala in so ju morali po cele četrt ure čakati. Če bi bili nastopili naši, jem prepričan, da bi bih premagali Rumune in Francoze, mogočo pa tudi Po« Ijake. Iz doseženih časov, ki ste jih že oojavill, je razvidno, kako težavna ie bila proga, ra Za 50 km je že izžrebano! Naši imajo številke: Jože Janša 27, Janko Janša 11, Kmet 33. Brvar 40. Prvi starta Finec Paa« naneu. V celem je samo 42 tekmovalcev. Vsi slabejši so odstopili tako Kanada, A v« strija itd. Startajo samo prvovrstni tekmo« ^alci. Stališče naših fantov je prav težav« no; na posebne uspehe računati, bi bilo smešno. Italijani postavijo samo dva mo» ža, Nemci samo tri, ker pač nimajo drugih prvovrstnih smučarjev na razpolago. Norveška postavi Heggea, Kjelbotna, Roena in Stoa. Zmagal bo najbrže Hegge. Da starta tudi Hauig, kakor poročajo ne* kateri časopisi, ne odgovarja resnici. Haug je pač prispel v St Moritz olkrvpijado — gledat. Vojaški reprezentanci Zagreb : Ljub* Ijana. V soboto 18. t. m. ob 5. uri popol« dne se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma vojaških reprezentanc ljubljanske in zagrebške garnirije. Ta tekma bi se morala vršiti že 17. decembra, pa je bila zaradi snega odgodena. Podrobnosti o tej zanimi« vi tekmi bomo še priobčili. Pred tekmo in v odmoru bo igrala na igrišču vojaška god« ba. Ker je čisti dobiček namenjen v korist podoficirske čitalnice 40. pešpolka, se pričalcuje obilen poset. SK Ilirija (ženska sekcija). Od danes naprej se vrše treningi po sledečem vrst« nem redu: v ponedeljek in soboto od 18. dalje v kolizejski dvorani m sicer: v ponedeljek za L skupino, v soboto za 11. sku« pino. V četrtek v telovadnici I. državne gimnazije (vhod iz Gajeve ulice) od 17. do 18. za sledeče igralke: Pevalek, Jermol, Schweiger, Schiffrer L, Rupel Saplja. Mir« tič, Trampuž. Od 18. dalje za vse ostale igralke. V prvo skupino, ki ima odslej tre« ninge v ponedeljkih spadajo: Trampuž. Erber L II., Medveš I., IT.. Senekovič L, III., Pevalek. Ozebek. Wohlfart, Godler. Hafner. Vse ostale spadajo v drugo skupi« no, ki ima treninge ob sobotah. Sobotnih treningov se imajo udeleževati sledeče igralke prve skupine: Godler, WohIfart in Hafner. Opozarjam ponovno na redno m točno posečanje' treningov, ker se bo vsa* ka odsotnost najstrožje obravnavala. Oso« bito pa opozarjam na točnost v telovadni« ci. — Načelnik. SK Ilirija, nogom sekcija. Danes, v če« trtek, točno ob 18.15 v klubski sobi v ka« varni Beograd 4 .. 7601 5 9^ mirno 10 dež 1.0 Sarajevo ... 6 74 mirno tO Skop!je .... __61-2 —1 91 mirno 10 megla Dubrovnik . . ?616 K i4 E 4 8 Split .... 7. 7615 9 83 NE 4 5 Praha . Solnce vzhaja ob 7.2, zahaja ob 17.27, luna vzhaja ob 2.38, zahaja ob 11.22. NJaivisia temperatura danes « Ljuhltam 14.1 C, najnižja 3^7 C Dunajska vremenska napoved ca četrtek: Milo zapadno vreme bo trajalo dalje; morda se bo še zboljšalo in zjasnilo. V gorah nevarnost za nevihte. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki zapadni vetrovi. Nebo spremenljivo, nekoliko megle. Temperatura od 7 do 12 stopinj. Moi^e mirno. s Bfci se ponovno peča z vprašanjem našega zunanjega posojila ter zatrjuje, da prva kvola tega posojila ne bo emitirana pred sestankom Društva narodov v marcu, ker je verjetno, da bo to posojilo emitirano pod kontrolo in patronanco Društva narodov. Dalje pravi ugledni londonski list, da gre predvsem za vprašanje, kako plasirati tako veliko količino obveinic. Ker pogodba ne vsebuje nikakih določb glede obrestne mere, emisijskega tečaja itd., zato je do definnivnesa zaključenja posojila še daleč. — Tudi cFrankfurier Zeiiung> se v daljšem članku peča z našim posojilom. Glede stabilizacije dinarja, ki je v zvezi s tem posojilom, ugotavlja ta list, da razmerje med emisijsko banko in državo v naši državi nikakor ne odgovarja modernemu principu neodvisnosti novčanične banke od države. Kot primer odvisnosti n?5e novčanične banke od države navaja dejstvo, da je mesto guvernerja tega zavoda že poldrugo leto prazno, iz enostavnega razloga, ker vladii še ni potrdila nobenega od predloženih kandidatov. = Osnovanje prve jugoslovenske tvornice motorjev za letala. Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino in industrijo odobril prnvila delniške družbe clndustrija aeroplan-skih moiora, a. d.? s sedežem v Rakovici v bližini Beosrrada. Delniška glavnica bo znašala 15 milijonov Din, razdeljenih na 3000 delnic po 5000 Din nominala. Ustanovitveni odbor je že izdal poziv na upig delnic. Pri upisu delnic se bo zaenkrat vplačalo 10 % dondnalne vrednosti delnic ter 250 Din za ustanovitvene stroške. Predpriprave za grad-bo tvornice v Rakovici so že končane. Tvornica bo gradila, popravljala in prodajata motorje za letala kakor tudi druee motorje. Pri podjetju bo udeležen tudi francoski kapital. V ustanovitvenem odboru so naslednji gg.: Gedeon, Lazar. Dušan in Gjoka Djundjerski (Novi Sad), Pan! Louis Vailler (Pariz), Tenjat Bajloni (Beograd), dr. Jovan Latin-čič (Novi Sad). Charles Marchal (Pariz), Mi-livojp Šičarevič (Beograd), Henry Bauer (Pariz) in Milan Francuski (Novi Sad). ~ Praška Sporobanka toži našo državo zaradi posoiila. ki ga je dežela Kranjska pred vojno najela za Investicije. Iz «Prager Tag-blatta^ posnemamo naslednjo zanimivo vest. Praška Sporobanka ima nekaj predvojnih terjatev v Poljski in Jugoslaviji. Dočim je bilo vprašanje tejiotev v Poljski mirnim potom rešeno, se Jugoslavija brani prevzeti tozadevni dolg. Gre za posojilo deželi Kranjski za srndbo neke elektrarne (elektrarne na ZavrSniH. trp. ur.) in nove vojašnice. Banka je tozadevno intervenirala pri jusrosloven-skem poslaništvu v Pragi ter hotela spor mirnim potom rešin. Ker pa je intervencija neeativno izpadla, je vložila tožbo proti naši državi. — Kolikor nam je znano, gre najbrž za valorizacijo posojila, ki ga je dežela Kranjska najela za gradbo elektrarna na Završni-ci in za gradbo svoječasne domobranske vojašnice. Vprašanje je. če more banka tožiti državo, ker je ljubljanska oblast prevzela bivšo imovino dežele Kranjska. — Ukinjeno notiranjp dinarskih novčanie na budimpeštanski borzi. Iz Budimpešte poročajo, da je bilo te dni ustavljeno notiranje dinarskih efektnih novčanic, z motivacijo, da naše državne žeieznice niso hotele ob priliki meddržavnega tarifnega obračuna sprejeti od madžirslcib državnih železnic efektivnih dinarskih novčanic, kar je v zvezi z naredbo od 13. januarja, po kateri smejo naše železnice sprejemati pri obračunu z inozemskimi železniškimi upravami le devize na Beograd. Ukrep budimpeštanske borze je pač dokaz, da se s takimi naredbami le škoduje ugledu naše nacijonalne valute v inozemstvu. =. Prekmurska banka. Kakor prejšnja leta je tudi letos Prekmurska banka d. d. (Murska Sobota) kot prva banka-v Sloveniji objavila svojo bilanco. Navzlic gospodarski krizi je ta zavod tudi v preteklem letu napredoval, kar je razvidno iz povečanja računov dolžnikov, upnikov, menic in hranilnih vlog. Cisti dobiček znaša 143.181 Din (leta 1926. 150.000 Din). Upravni svet bo na občnem zboru predlagal razdelitev 8 % dividende (kakor lani). Da bi svoja denarna sredstva mogla plodonosneje naložiti, je banka v decembru preteklega leta kupila križarsko opekarno pri Ljutomeru. Vodstvu zavoda Je uspelo v preteklem letu znižati upravne stroške na 298.000 napram 321.500 Din v !. 1926. = cMeiknn. V Ljubbani bo te dni izšel nov list pod imenom tMerkurt-, ki bo priob-čeval rezultate žrebanj vseh loterijskih srečk, državnih in privatnih posojil, obligacij, železniških prioritet, založnic ter taksa-cije vrednostnih papirjev. = Dunajska Jadranska banka izgubila to* bo proti Jadransko - podunavski banki. Kakor nam poročajo iz Dunaja, je bila te dni tožba konkurzne mase Jadranske banke,_ Dunaj, proti Jadransko - podunavski banki zaradi 710.990 šilingov (5.6 milijona Din) končno v zadnji instanci odbita. Svoječasno smo že poročali o tej pravdi proti Jadransko-podunavski banki in poslevodečemu upravnemu 6vetniku dunajske Jadranske tenke Samuelu Bionnerju. Po mnenju upravnika kor.kurzne mase je morala dunajska Ja-di.T-ka banka ob ustanovitvi prevzeti baje dubijozne terjatve in se odpovedati gotovim terjatvam. Iz izida tožbe je razvidno, da Ja-dransko-podunavsko banko ne zadene krivda za poiom dunajske Jadranske banke. 15. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen. Tečaji deviz na London. Newyork in Curih so se ponovno nekoliko dvignili. Povpraševanje v devizi na Trst in Budimpešto je krila privatna ponudba, potrebo v ostalih devizah pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zopet nekoliko čvrstejša. Prompt na "se je trgovala po 436, za februar po 436 in za marc po 439 — 438. Investicijsko je bilo zaključeno po 89, agrarne pa po 55. Tečaji bančnih vrednot so ostali v glavnem nespremenjeni, edino Narodna banka se je ponovno okrepila ter notira 5950 — 6100. Med industrijskimi papirji se je Slavonija trgovala po 11.25 — 11.50 in Tvornica vagonov (Brod) po 35. Vevče, ki so včeraj znatno popustile, so bile danes zaključene kakor včeraj po 135. Trbovlje notira 532.5 — 540, Danica pa se je nekoliko okrepila in trgovala po 145 — 146. Devize iu valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.92, Berlin 13.565 — 13.595 (13.5S), Bruselj 0 - 7.93, Budimpešta 9.935 - 9.965 (9.95), Curih 1093.8 — 1096.8 (1095.3), Dunaj 8.0025 do 8.0325 (8.0175), London 277.23 — 278.03 (277.63), Newvork 56.82 - 57.02 (56.92). Pa-riz 0 - 2238(3. Praga 163.4 -- 169.2 (168.8), Trst 300.5 _ 302.5 (301.1). Zasreb. Amsterdam 22.89 — 22.95, Dunaj 8.0025 — 8.0325 Berlin 13.565 — 13.595, Budimpešta 9.9386 - 9.9636, Milan 300.65 do 302.65, London 277.23 _ 278.03. Newyork 56.82 — 57.02, Praga 168.4 — 169.2, Curih 1093.8 — 1096.8. Trst Beoerad 33.10 _ 33.40. Dunaj 263 do 269, Praga 5-5.90 — 56.20. Pariz 74.10—74.40, London 91.94 - 92.14, Nev.york 18.83-18.89, Curih 362.50 — 364.59; dinarji 33.10- 33.60. Dunaj. Beograd 12.454 — 12.494. Berlin 169.13 — 1G9.63, London 34.56 — 34.66. Milan 37.5650 — 37.6650, NVwyork 708.73 do 711.25, Pariz 27.86 — 27.96, Praga 20.99875 do 21.07875, Curih 136.34 — 136.84- Curih. Beograd 9.135. Berlin 124, Newyork 519.95, London 25.34625. Pariz 20.4375, Milan 27.54. Praira 15.41, Budimpešta 90.85. Bukarešta 3.20. Sofija 3.755, Varšava 58.325. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 875 — 0, Kre-. ditni zavod 165 — 0, Strojna 0 — 70, Vevče i 135 — 0, Kranjska industrijska 340 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56—0, šsšir 125—0, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436 — 437. za februar 436 — 437, za marc 437.5 — 439, za december 462.5 — 465, investicijsko 89 — 88.5, agrarne 5475 — 55: bančne: Eskomptna 52 — 54, Poljo 18.5 do 19, Kreditna 90 — 0, Hipo Ob — 66. Jugo 9fr25 — 96.50, Ljubljanska kreditna 135 do 136, Prištediona 875 — 880, Narodna 5950 do 6100, Srpska 142 __ 143; industrijska: Drava 550 — 575, Dubrovačka 425 — 440, Nibag 9 — 15. Mlinska 18 — 0, Gutmann 220 — 230, Slaveks 105 — 0. Slavonija 11.25 do 11.50, Trbovlje 532.5 — 540. Lfnion Osijek 220 — 260. Tvornica vagonov 36 — 37, Vevče 135 — 136, Danica 143 — 146. Blagovna trušča Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključena sta bila 2 vagona moralov, fco vagon naklad, postaja po 420. Deželni pridelki: Tendenca za žito dalje čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov postaja. mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 385 — 387.5, slavonska po 375 do 377.5: turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 2§7.5. za marc po 292.5, za april po 297.5, za maj po 302.5: oves: baški, zdrav, rešetan po 300; moka: baška <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 525 — 530. Živinjiski sejem in tržni daa v Ljubljani (15. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 267 kenj, 78 volov, 41 krav, 9 telet "in 60 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 53 konj, 48 volov. 25 krav,_8 telet in 50 prašičkov za rejo. Pri srednježivahnem prometu so ostale cene v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže noti rajo: voli I. 8.50, TI. 7.50, III. 6.75. krave debele 5—6, krave klo-basarice 3—4. teleta 10—11 Din. Sejem ni bil tako dobro obiskan, kakor pred 14 dnevi. Tudi ljubljanski trg ni bil preveč živahen. Predvsem je bilo malo krompirja; pripeljali so ga le kakih 6 voz z Gorenjskega. PaČ pa je bilo na trgu precej domačih jabolk in jajc. Jajca so se pocenila na 1 — 1.25 Din za komad. Podražila pa se Je nekoliko mast, ki stane 26—28 Din za kg. Jabolka se prodajajo po 4—8 Din za kg. Djnajska borza za kmetijske proizvode (14. t. m.) Razpoloženje na dunajski borzi je dalje zelo mirno. Promet ie minimalen. Tudi nadaljnje naraščanje cen v Jugoslaviji in dvig budimpeltanskih termin skih notacij ni mogel vplivati na razvoj kupčij. Edino v turšcici ie promet nekoliko večfi pri čvrstih cenah. Uradno notirajo: pšenica: domača 39 _ 40. madžarska Tisa (81/83 kg) 45 do 45.5; rž: marchfeldska 40 — 40.5; turščica: 32.5 - 33. Dunajski svinjski sejem (14. t. m.) Dogon 14.712 komadov, od tega 2279 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se pitane svinje pocenile za 5 grošev, cene ostalim vrstam pa so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.10 — 2.20, angleške križane 1.80 — 1.95, kmetake 1.80—2.10 stare 1.85 — 1.90, mesne 1.65 — 2 Šilinga. Smrt lorda Asquitha London, 15. februarja, (lo.) Davi ob 6.50 je umrl Earl Of Oxford and Asquith na svoiem posestvu v Suitonu Courtneyju. Pokojnik je dosegel starost 75 let. V noči od 14. na 15. t. m. je na svojem gradiču Sutton-Courtneyu (Berles-hire) umrl Earl of Oxford and Asquith. Bivši angleški ministrski predsednik je že dolgo bolehal, v poslednjem času pa se mu je stanje tako poslabšalo — pojavilo se je akutno vnetje grla in bronhitis —, da so zdravniki opustili vsako upanje na ozdravljenje. V ponedeljek ob osmih zvečer je izgubil zavest in se ni več zavedel. Izdihnil je kmalu po polnoči. Ob mrtvaški postelji velikega državnika s& bili zbrani njegov sin Anton, edina hči, ki je poročena z rirmunskim diplomatom knezom Ribescom, in ostali sorodniki. Z lordom AsqMfhom je legel v grob eden izmed največjih mož svetovne vojne in eden natjodličnejših državnikov Velike Britanije: Asquith je bil tisti, ki je Anglijo povedel v svetovno vojno. Pokojnik je študiral pravo in si je izbral odvetniški poklic. Toda kaj kmalu je pustil advokaturo in se je posvetil politiki. Postal je kmalu eden glavnih sodelavcev slavnega Gladstonea, ali ko je cGreat oid man» umrl, ni hotel takoj prevzeii njegovega nasledstva ter je raje previdno čakal, da nastopi njegova ura; prepustil je usodo liberalne stranke v tisti prehodni dobi siru Campbellu. Ali ko se je koncem 1. 1905. začela konservativna stranka razikrajati in so se liberalci zopet vračali na oblast, se je Asquith izkazal za eno največjih in najvplivnejših osebnosti v stranki. V prvem liberalnem kabinetu, ki ga je sestavil škotski Ieader Campbell, je bil baš on idejni voditelj, čeprav v ministrstvu ni bil zastopan. Jedva dve leti kasneje pa je že sam prevzel v svoje roke vodstvo britskega imperija v onem slovitem ministrstvu, v katerem je Lloyd George kot zakladni kancelar sprovedel za Anglijo toli pomembne reforme: tako zvano lordsko reformo, ki je zlomila vsemogočnost aristokratske elite; finančno reformo, ki je uredila vprašanje razdelitve veleposestev; sindikalno reformo, ki je «Trade Union s» lansirala v politiko in ugladila pot soci-jalizmu v Anglijo. Našteli smo le nekatera najpomembnejša dela. pri katerih je sodeloval Asqutth. Značilno za takratno politiko je dejstvo, da se je brit-ska vlada tedai tako zagledala v notranjo politiko, da ie malone prezrla oblake, ki so se ieli zbirati na mednarodnem obzorju. In vendar bi bil morda taikrat, ko je zaradi agadirske demonstracije pretil evropski konflikt, zadostovalo le malo dalekovidnosti in male intervencije, da bi se morda dalo preprečiti dogodki, ki so 1. 1914. posredno privedli do izbruha svetovne vojne. Toda ko je nevarnost minila, se je Asquithov kabinet vnovič udal pacifističnim iluzijam, meneč, da bo lord Haldane v Berlinu s preprosto diplomatsko gesto ublažil atmosfero, ki so je Nemci z Viljemom na čelu tako vztrajno hiteli zastrupljati. Po fiasku haaške mirovne konference je bilo jasno, da preti svetu pogibelj. Toda Asquith je upal in pomišljal do zadnjega. Šele ko je nastopil usodni trenutek — kršenje belgijske nevtralnosti in pohod nemških armad čez Belgijo v Francijo —, so se mu odprle oči. In tedaj se je Asquith odločil s tisto hladnokrvnostjo, ki mu je bila lastna: napovedal je Nemčiji vojno in angleške čete so prispele baš še pravočasno v Francijo, da so sodelovale pri zmagi na Marni. To je bilo Asguithovo največje in najusodnejše delo; od tistih dob je njegova zvezda jela bledeti. Leta 1916. je svoje mesto prepustil Lloydu Georgeu; videl je, da se je liberalna stranka začela razkrajati in da so njeno mesto polagoma zavzemali socijalisti. Volitve leta 1924. so njegovo slutnjo potrdile. V poslednjem času se je Asquith umaknil z vodstva liberalne stranke. Čutil je, da je za politiko že prestar in da potrebuje stranka novih, mlajših moči. Toda liberalci se zavedajo, da mu bodo težko našli naslednika, ki bi imel toliko avtoritete kakor Asquith. Pariz, 15. februarja, g. Opoldanski listi posvečajo pokojnemu lordu Asqui-tfru obširne spominske članke in nagla- sajo velike zasluge, ki si jih je pridobil za zmago zaveznikov. «Intransigeant* omenja odlično vlogo, ki jo jc igral Asquith v svetovni vojni in naglasa, da je bil on prvi. Njegove zasluge za zmago bodo francoskemu narodu ostaie trajno v spominu. Asquith je bil oni, ki je poslal prvo angleško ekspedicijo .ia francosko Fronto in je bil prvi zato. da ne sklene posebnega miru. Popoln preokret v Krantzovem procesu Obtoženec Kakor smo že zadnjič poročali, je prišlo v procesu proti Pavlu Krantzu do senzacijonalnega preobrata. Radi ponesrečenega dokaznega postopanja in kolikor toliko tudi pod pritiskom javnega mnenja je bil državni pravdnik prisiljen, da umakne obtožbo glede umora. Vzdržal je samo obtožbo glede bo oproščen? njem času zašel v slabo družbo. Iz izpovedi Gunterjevega očeta je videti, da je ta svojemu sinu dovoljeval vse mogoče svoboščine, češ, da se morajo mladi ljudje, ki jih šola pritiska, izživeti v prostem življenju. Niti tega mu ni zameril, da je obesil šolo na klin. Drugače pa ni imel dosti časa, da bi se ba- Hilda Schellerjeva kot glavna priča sodelovanja pri uboju. Na podlagi ie spremenjene obtožnice je odredil sodni dvor, naj se Krantz izpusti iz zapora, ker ni nobene nevarnosti, da bi ušel in ker tudi eventualna kazen ne bo presegla običajne mere. Pričakovati pa je, da bo obtoženec pri razsodbi, ki jo izrečejo najbrže jutri, popolnoma oproščen. Med tem časom so zaslišali nekaj novih prič, med njimi Krantzovo mater in Gunterjevega očeta. Krantzova mati opisuje sina kot zelo nadarjenega in dobrega mladeniča, ki je šele v zad- vil s svojimi otroki (isto je bilo s Kranz-zovim očetom). Nekoč je prebral nekaj Pavlovih pesmi in je svetoval Hildi, naj se napram mladeniču vzdržuje, češ, da je za svoja leta zelo zrel. Iz vsega dobi človek takšen vtis, da gre v tem tragičnem slučaju v resnici za tako zvano »današnjo pokvarjeno mladino«, toda krivi so v prvi vrsti — starši te mladine, ki so nesposobni za pravilno vzgo-jevanje in ki ji baš v odločilnih momentih življenja ne znajo biti v nobeno pomoč . . . Morilec Hickman obsojen na smrt V torek je bila razglašena razsodba v razpravi proti morilcu Hickmanu, ki je svoječasno umoril nedoletno Marion Parker Hickman bo 27. aprila t. 1. obe- šen. Kakor smo poročali, je Hickman, ki je kot nameščenec bogatega Parkerja izgubil mesto, odvedel hčer svojega še- fa. Nato je pričel izsiljevati denar. Stava! je telefonično visoke zahteve, ki jih Parker ni takoj ugodil. Ker se je bal za otroka, je končno pristal, da se sni de z roparjem in prinese zahtevani denar. Hickman se je pripeljal na dogovorjeni kraj z avtomobilom in pustil nesrečnemu očetu strašno razmesarjeno truplo njegove hčerke. Užaljen junak romana Angleški romani izhajajo že nekaj let sem s sledečim napisom na ovitku: «V tem romanu nastopajoče osebe so izmišljene in nimajo nič skupnega s kakšno živečo osebnostjo.» Na Angleškem imajo zelo strog tiskovni zakon, ki prejemlje v kaznivih slučajih avtorja, izdajatelja, založnika in celo tiskarja. Zato se skušajo ti na omenjeni način zavarovati pred morebitnimi tožbami, ki niso baš redke. Mnogo je ljudi ki se vidijo, po pravici ali po krivici, posnete v literarnih delih. Pred nekaj dnevi so obravnavali v Londonu podoben slučaj. Holandska pisateljica Odette Keun. ki živi ta čas na Francoskem, je bila leta 1921. v Carigradu obtožena boljševiških naziranj in jo je antantna policija od tam izgnala. Tega izgona je okrivila Keuno-va vodjo mednarodne policije v Peri, polkovnika Cassela Maxwella. L. 1923. [e izdala knjigo «Moji doživljaji v bolj-ševiški Rusiji«, v kateri je to svojo misel tudi javno zapisala. Max\vell je tedaj užaljeni dami sporočil, da ni imel nobenega opravka z njenim izgonom. Toda 1. 1925. je izdala novo knjigo «Princ Cariel», v kateri nastopa kot ena glavnih osebnosti neki angleški major Lorrimer Cassel. brutalna, sadistična figura z vsemi mogočimi drugimi nečednimi lastnostmi. Maxwell, ki je bil takrat v Indiji, se je čutil prizadetega in je tožil pisateljico zaradi razžaljenja časti, tem bolj ker pravi ta v uvodu, da so njeni junaki samo pod drugačnim imenom nastopajoče žive osebnosti. Tega mnenja je bilo tudi sodišče, ki je obsodilo založnika in tiskarja vsakega na 1000 funtov odškodnine. Veselje, humor in zabava odsevajo iz pikantne veseloigre Gorje, če ti žena zrase čez glavo Grof Clary, glavni komisar francoske vlade za olimpij* ske igre v St. Moritzu in v Amsterdamu. Slika predstavlja Hic|cmannovega očeta na obisku pri sinu v ječi v Los Angel esu. V glavni vlogi: Henny Porten Bruno Kastner Premijera danes obj 4«, pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Jean Doulcet, francoski poslanik pri Sv. stolici, ki je t® dni umrl Miss Beatrix Loughran, ameriška konkurentinja na olimpijski tek* mi za umetno drsanje. Z elektriko prepojen grad Na gradu Kis-Zombor pri madžarskem mestu Maku so opazoval1 žc daij časa nenavadne pojave. Ce s^ dotakneš kakšnega predmeta v gradu, ti skočijo v prste električne iskre. Iz Budh^p^štc se je odpravil na Kis-Zombor strokovnjak, inženjer za radijo Anton Lx)liar. da bi proučil te fenomene. Po štiridnevnem študiju je prišel do zaključka, da je vse ozemlje okoli giada prenasičeno z elektriko, kar bo morebiti v zvezi s kakšnim mogočnim virom zemeljskega plina. Sedaj pričakujejo rezultatov nadaljnjih raziskavanj. X Aretiran telepat. V čeških Toplicah so aretirali znanega telepata Ericha Ha-nussena so obtožili neki njegovi klijenti, da sehneideria ter njegova dva tajnika. Ha-mussena so obioili neki niegovi klijenti, da iim ie dal za visok honorar čisto ničvredna sporočila in poročila o ljubezenskih hi denarnih zadevah itd. X Dar angleški državni blagajni. Angle* ški zakladni urad sporoča, da je prejel od neznanega človeka darilo pol milijona fun* tov, ki naj se naloži na dolgo dobo. Po zneje se naj z obrestmi in z obrestmi obresti povečana glavnica porabi za zmanjša* nje britskega javnega dolga. J. Černomov: Snov za povest Mala strojepiska je bila danes že drugič pri pisatelju Streljcovu. Seznanila sta se bila v klubu, kjer je čital svojo novelo. Ponudil ji je službo in ona jo je rada sprejela. Streljcov je naglo narekoval. Kadar je za trenutek prekinil diktat, je strojepiska uprla oči naravnost vanj. Imela je' občutek, da je prijetno delati s pisateljem in pomagati književnemu delu na svet. Bilo je že pozno in Streljcov je odložil beležke in je rekel: »Ali lahko ostanete nocoj malo delj kakor navadno?« Pogledal je na uro in je videl, da je že pol dvanajstih. Zazehal je, zakrilil z rokami in ponudil strojepiski čaja, rekoč: »Potrpite malce, skuham vam vročega čaja!« Strojepiska ni odgovorila niti besedice. Streljcov je šel po vodo, pristavil posodo k plamenu in čakal da je voda zavrela. Nato je povabil strojepisko na čašo vroče pijače. Pila sta čaj in sta kramljala. Po prvi časi je Streljcov naiil strojepiski drugo. po drugi tretjo. In ko sta izpraznila posodo do dna, je spet pogledal na uro. Prestrašil se je. Polnoč Je bia zdavnaj minila. »Kaj boste počeli sami na ulici?« jo je vprašal in se ji približal. »Cestna železnica ne vozi več. Strah vas bo. Veste kaj — prenočite pri meni!« Sramežljivo ga je pogledala. »Nerada bi bila v napotje!« »Oh, kaj v napotje!« jo je hrabril Streljcov. Vi ležete v posteljo, jaz pa si posteljem na tleh . . .« »Kaj, skupaj naj spiva v tej sobi? Ne, oprostite — ne morem, ne smem.« Pogledal ji je v obraz: imela je lepe, komaj osemnajstletne oči, bila je dobro vzgojena, a njene grudi so vabile . . . »Poglejte,« je dejal čez čas, »dve je že ura. Kam hočete zdaj? Prezebali boste na mrzlih ulicah. Kar nič se ne sramujte! Jaz stopim tja za špansko steno, vi pa ležite spat. Vse bo prav.« Upihnil je svetiljko in strojepiska se je jela razpravljati Nič več se ni branila ostati v njegovi sobi — saj je spala že štirinajst dni v parku za spomeniki Prav toliko časa ni bila povžila ničesar toplega Srečno se je štela, da je spoznala pisatelja, ki ji je obetal zaslužek in boljše življenje. Ko se je pokrila z odejo, je Streljcov spet prižgal svetiljko. Videl je, kako se je pokrižala, in je rekel: »Kaj pa delate? Molite? Oh, to sem že davno pozabil!« Potem si je postlal na tleh, ugasnil je luč in legel, a zaspati ni mogeL Strojepisko je zdaj minil strah, ki ga je čutila še malo preje, ko ji je bil pisatelj ponudil, naj ostane pri njem. Nenadoma pa je postal Streljcov nemiren. Vprašala ga je, zakaj ne zaspi. »Veste,« je dejal, »po glavi mi blodijo nekakšne preklete misli in mi ne dado miru... Naš pisateljski poklic je strašno težak. Podnevi dirjamo po mestu kakor gladni volkovi, iščemo zaslužka in prodajamo svoje izdelke; ponoči nas tarejo skrbi, kaj bomo napisali drugi dan in kje bomo oddali še nenapisano delo.« »Ali je zmerom tako?« je vprašala strojepiska. »Zmerom,« je odgovoril Streljcov. »Tedaj je pisateljevanje tako težko?« »Niti pojma nimate, draga moja!« Vzdignil se je z ležišča. »Vidite, za vas so to španske vasi Postavimo na primer vas. Srečal sem vas prav po naključju. Ne da bi kaj vedeli, sem vas začel študirati. Baš zato sem vas tudi najel... Ali veste, kaj se pravi prodirati v dušo ljudi? To je težko in naporno delo... Mi smo tisti, ki gradimo pota do človeških možganov, do živcev, do krvi...« Strojepiski' je bilo vse to zelo tuje. Primaknil se je k postelji. Kaj mu je bi- lo do nje, do njene duše in njenih živcev! Kri je vrela v njem in je terjala zadoščenja. »Poslušajte,« je nadaljeval. Vi nimate stanovanja, ste morda lačni, prezebate... Povejte mi vse po pravici! Nasitim vas, obdržim vas pri sebi, gospodinja mi boste in pomočnica pri delu. Vidite, hotel sem izvedeti, kako je z vami v resnici. Ce vas res tare taka stiska, kakor se mi je zdelo...« Strojepiska je tiho zaplakala. Njegove besede so se ji videle tople in mile. Vendar se je tresla pred njim. 2e ji je položil roke na lase in jih je začel gladiti. Dotaknil se je tudi njenih prs... Glava ji je zagorela, najrajša bi bila zakričala — a saj ji noče ničesar, samo pripoveduje ji. kako jo bo vzel pod streho, skrbel zanjo in... Z jofcajočim glasom je priznala: »Že dva tedna nisem pokusila kruha... Spala sem v parkih.« »In niste...?« Stresla se je: »Nisem.« »Prosim, nikar se ne vznemirjajte.... ne bojte se... obziren bom...« Čutila je, kako se je privil k njej. »Povejte mi zdaj, kdo so bili vaši roditelji in kje živijo.« »Oče je bil gardni kapetan, mati kneginja. Oičeta so ustrelili v ruski revo- luciji, mater je pobral legar. Ostala sem sama. Dobri ljudje so nekaj časa skrbeli zarne, potem so me postavili pod kap. Oh. kako sem hvaležna Bogu, da sem našla vsaj vas.« »Cujte, poslušajte,« je govoril Streljcov. »Kaj je?« je dihnila strojepiska in se še bolj stisnila. »Zaupajte se meni... Ne veste, koliko ljudi se mi je že zaupalo... Težak je poklic pisatelja. On gleda ljudem v dušo. In vi ste mladi. Ne poznate še življenja. Veste, da imamo prav za prav malo pisateljev?... Dostojevskij, Tolstoj, Gorkij... to so trije. Dobrih je zelo malo. Ni mi treba omeniti, da prištevajo mene k tem boljšim...« Strojepiska je mirno poslušala Ozrla se je proti oknu — zunaj je že bilo sivo jutro. Noč se je umikala, prihajal je dan. Streljcov je hotel govoriti: »Ostanite pri meni. Skrbel bom za vas. Pisali mi boste in pospravljali — jaz vas bom pa preživljal...« »Ali vam to ne bo pretežko breme?« »Ne bo, če se mi zaupate. Kako ti je ime?« »Valentina, gospod.« »Dobro. Le nič se ne boj.« Zjutraj ko se je Valentina zbudila, so bile na njenih licih debele solze. Sama Zdravstveno stanje ljubljanskega prebivalstva Uradno poročilo mestnega fizikata za leto 1927. — Kretanje porok, porodov in bolezni, — Zanimive številke zdravstvene statistike LJubljana, v februarju Mestni ftzikat poroča v naslednjem o zdravstveni statistiki in gibanju mestnega prebivalstva, o zdravstvenih zadevah in dogodkih. o sanaotjah in napravah ter o svojem delovanju za leto 1927. Prebivalstvo in zdravstvena statistika. Prebivalstva štele mesto LJubljana 57 tisoč. Zdravstveno statistično se je gibalo takole: Porok je bilo 653 Otrok se je rodilo 1580 (vštetih 64 mrtvorojenih), od ro-jencev je bilo 1150 rojenih v porodnišnici, od teh 237 takih, kojih matere stalno bivajo v Ljubljani : druge matere so prišle z dežele v ljubljansko porodnišnico. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1308. nezakonskih 272: dečkov se ie rodilo 808. deklic 772. Število porok ie proti lanskemu letu padlo za H število porodov pa naraslo za 64. Če upoštevamo le porode otrok, kojih matere so stalno bivale v Ljubljani, je bilo teh 607. ali na tisoč prebivalcev je bilo 10.7 porodov. 7 Ljubljančanov se Je mani rod:lo kakor pa lih je umrlo. Izmed stalno v Ljubljani stanujočih Je umrlo leta 1927 617 oseb. umrljivost ie torej: 10.8 na tisoč prebivalcev, kar je napram prejšnj.m letom znatno usodnejši odstotek. Jzmed tujcev, ki so prišli iz drueih občin zaradi zdravljenja v ljubljanske bolnice m zavode, ie tu umrlo 539 oseb. Nalezljive bolezni Te tik a Je zahtevala 82 smrtnih žrtev izmed orebivalstvn Liubliane 0923 — 145. 1924 — 101, 1925 — 104, 1927 — 98); od vseh umrlih je umrlo 13.25 % za j etiko. Tujcev iz drugih nbčin ie umrlo 108 za je-tiko. Za trebušnim tifuzom je obolelo 15 domačinov, ki so vsi ozdraveli Tujih obči-nariev le umrlo troje. Griža se je pojavila - 8. primerih in so trije končali smrtno. Za škrlatinko je obolelo 42 oseb. ki so vse ozdravele. Umrla pa sta dva otroka iz tujih občin Davica ie bila naznanjena 39krat. en otrok je umrl. Epid etnična otrpljivost tilnika je bila javljena enkrat, bolnik ie umrl. Dušljvi kašeli ie bil priiavljen v 69. primerih, en otrok ie umrl: umrla sta tudi dva otroki iz drugih občin. Tetanus se Je pojavil enkrat, bolnik je ozdravel: net bolnikov iz drugih občin oa Je umrlo. Ervsipe-las (ušen) je bil zglašen v 12. Drmerih; en bolnik ie umrl: enako pet bolnikov iz dru?ih občin Steklina: Tekom leta 1927 se ie Tavilo 49 oseb. ki so bile usrizene od psov; pet osnmlienih oseb le bilo poslanih v Pasteurlev zavod v Celle Zbolela m na steklini nobena oseba. Zdravstvena zaščita. Razkuževanje se je izvršilo po nalezljivih boleznih v 197. primerih. Razkužile so se tudi (10 primerov) posamezne šolske sobe. kadar se je bil med mlad:no dotične-.^a razreda pojavil primer nnWiive bolezni: ai bilo pa tekom leta 1927 nikdar potrebno zapreti kako šolo za dalj časa zaradi kaka infekcijske bolezni. Cepljenje proti kozam se ie Izvršilo pri 627. otrokih nrv'č. ponovno cepljenje v šolah oa pri 770 učencih. Zdravnikov,, izvršuj oči h zdravniško prakso. ie bilo lani v Li ubij a ni 176, babic pa 27. Brezplačna ordinacija bolnim neimovitim se vrši vsak delavnik ob 10, v ordinacijski sob: v Mestnem domu. Zdasilo se je tekom leta 844 strank za brezplačno ordinacijo, zdravniške obiske na dom m dobivanje zdravil. Lekarniški stroški za zdravila so zna?a'i okroglo 16.739 Din. Reševalna postaja je prepeljala 1917 bol-niko odn ponesrečencev, od teh 663 z rešilnim avtomobilom, druge z rešilnimi vozovi. Vodovod in kopališča. Mestni vodovod se ie razširil tekom leta 1927 tako, da se je vodovodnih cevi položilo v Ljubljani 2.546 m, na Vič 56 m, Moste 862 m, na Ježico 9 m in na novo pru-klopilo v Ljubljani 129 hiš. v Mostah 40, na Viču 3. v Zg Šiški 2 in na Jezici 1 hiša. Največja poraba vode je bila 18. Junija 14.120 m:!. najmanjša pa 27 februarja 8.491 ms: torej na osebo 247 odn. 148 litrov. Javna koipali§ča je nadzoroval mestni fizikat V mestni kopeli v Prečni ulici je bilo lani oddanih 17.034 pršnih in 9.367 kadnih kopeli. Mestno kopališče na Ljubljanici je bilo odprto od 11. junija do 18 septembra ter je imelo v tem času 21.304 obiskovalcev. Kopališče na prostem v Koleziji se je lani popravilo in je imelo dosti obiskovalcev; prav pridno so se pa Ljubljančani hodili ni vedela, kdaj je joikala, a v duši jo je nekaj silno težilo. Nekaj se je bilo zgodilo z njo. Pokrila si je obraz z rokami in vroče zaplakala. Streljcov pa je pristopil k njej in je rekel: »Zakaj pa jočes? Saj ni biilo nič. Ostala boš pri menil« Nekaj dni pozneje je sedel pisatelj v kavarni in čital časopis. Po naključju se mu je oko ustavilo med dnevnimi vestmi. Tam je stalo: »Nocoj je izvršila samomor osem-najstletna Valetina Kraščukova, sirota, hči gardnega kapetana in ruske kne-ginje. Vzrok samomora ni znan.« Streljcov ni hotel verjeti. Oblekel se je in naglo stekel v mrtvašnico. Šel je od krste do krste, naposled je zagledal na znožju lesenega zaboja listič z imenom Valentine Kraščukove. Ležala je mrtva, bleda, z zagonetnim nasmehom na ustnicah m z napol odprtimi očmi. Izza ustnic, ki so bile tudi odprte, sta se svetlikali dve vrsti belih zob. »To je ona,« je rekel sam pri sebi in se ozrl. ali ga ni kdo slišal. Vrnil se je domov. Stekel se je in legel, a ni mogel zaspati. Domišljija mu je bila preveč razgreta. Slika Valentine mu ni hotela izginiti izpred oči. Pozno ponoči se je spomnil, da hrani v omari še steklenico vina. Odmašil jo je, natočil si čašo, izpil do dna In zamr-rrrral: »To je snov za povest. Jutri jo spišem.« kopat v Savo. Z otvoritvijo modernega kopališča v poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani hi kopališča v Sokolskem domu na Taboru se je potreba po kopališčih v mestu olajišala. Da bi se mladuni tudi v zimskem času omogočilo kopanje ie predlagal mestni fizikat, da se uvedejo šolske kopeli, za mladino, ki nima v svojih šolah kome'i, nai b! pa mesto za to poskrbelo na Taboru Mestna cestna kanalizacija se ie razširja v raznih ulicah Skupno je bik) zgrajenih na novo 2.265 metrov kanalizacije. Kanalsko omrežile mestne občine ljubljanske Je imelo koncem 1927 dolžino 40.171 km. Stanovanjske razmere se le polagoma izboljšujejo. V letu 1927 je bila dograiena 101 stanovanjska zgradba, skupno 301 stanovanje, različnega obsega. večinoma pa mal;h stanovanj: razne adaptacije v stanovanjske namene so se izvršile v 25 primerih, z njimi se ie pridobilo 15 novih stanovanj: z novogradnjami in adaptacijami se Je pridobilo skupaj 316 novih stanovanj. Pole« tega ie bilo za leto 1927 izvršenih 59 različnih adaptacij v gospodarske obrtne ln trgovske namene te 25 novih gospodarskih poslopij oziroma zgradb v obrtne namene Mestna občna Je dogradila veliko stanovanjsko hišo s kopališčem. pralnico in drusrimi pritiklinami na Ahaclievi cesti ln pridela nadaljnjo stanovanjsko akciio z graditvijo hiš na Poljanskem nabrežju. Prehrana prebivalstva je v minulem letu trpela zaradi snlošne krize ln brezposelnosti, kajt? po izkazih mestnega dohodarstveneea urada se ie porabilo v mestu prav vseh vrst živil v dokaj manjši meri kakor v normalnih časih. Na živilskem trgu opravila mestni fizikat redno kontrolo v hlglienskem oairu Otvoritev nove klavnice s hladiln'co ie lena higijen-ska pridobitev za mesto Tudi lani se Je vršilo po mestnem fizika tu redno nadzorovanje eostlln. kavarn, -zkuhov. hotelov ln prenočišč, mesnic in pekarn, mlekarn ter vseh trgovin z živili O preeledu sanatori-jev. zavetišč in oskrbovališč. lekarn, dro-gerij ln trgovin s strup, je predložil poročila pristojni višji oblasti Skrb za zdravile mladine se je tudi lani izkazala v trajnem nadzorstvu otrok oo šolskih zdravnikih, ki so po vrsti obiskovali posamezne razrede: posvetovalnica za šolsko mladino je poslovala v Mestnem domu kamor so prihalali natančne preiskave potrebni otroci: bilo Jih ie tekom leta 272 Oddelek za umetno soln-čenje je imel 205 obiskovalcev ki so se dolbro okoristili po tem zdravljenju Nabava drtrerega aparata ie bila nujno potrebna. Zdravnik je doJočal doz.Tanje in število obsevani. ki lih ie bilo skupaj 3.690 V mestnem zavetišču v JapTJevi ulici Je b.lo 245 mestnih onemoglih In Je tam vsestransko dobro preskrbljeno zanfe Mestni uradni zdravniki so sodelovali pri stavbnih, obrtnih in par-celacijskih komisijah ter razen spec zdravstvenih ogledov ln komisij imeli živahen promet s strankami med uradnimi urami Uradnih spisov Je imel mestni fizikat leta 1927 rešiti 3222. Predavali so v raznih društvih o raznih vprašanjih narodnega zdravja. Mestnemu f.zifou je omogočil vladni komisar udeležbo In zastopanje mesta na vse-slovanskem zdravniškem kongresu v Varšavi. Novi občinski svet čakalo na polju hl-gijene nujna In važna dela. kakor vprašanje regulacije Ljubljanice, vprašanje nove mrtvašnice oziroma mrtvaške veže pri Sv. Križu; kanalizacija Šiške to za Bežigradom, temeljita ureditev odvažanja smeti Iz mesta, vprašanje dispanzerja za bolne na pljučih ambulatorija za spolno bolne in ureditev bolniškega oddelka za akutne nalezljive bolezni. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F K. KAISER puškar, Ljrbljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko proda j v. 127*L Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 ki), LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw). DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Četrtek, 16. D. BERLIN 20.30; Dietrich Strembecker: Rekviiem za zbor. soliste, orkester in oreie. FRANKFURT 20.15: Prenos Drosrrama iz Stuttgarta. LANGENBERG i«: Orkestralen koncert. 20.15: Večerni koncert — 1. Boccheri-ni: Uvertura v D - duru. — 2. Haydn: Iz koncerta v C - duru, za čelo in orkester. — 3. Mozart: Serenata nottur-na. — 4. Beethoven: Nemški plesi. — 5. Brahms: Madžarski plesi. _ 6. Dvo-fak: Slovanski plesi. STUTTGART 20.15: O. Strauss: »Zadnji valček«; opereta v 3 dejaniih. PRAGA 19.30; Simfoničen koncert. _ 1. Foerster: Slavnostna uvertura. — 2. Novak: Na Tatri. — 3. Suk: Pravljična suita. — 4. Mozart: Simfonija v C -duru. (Prenos iz Smetanove dvorane.) LONDON 20.15: Beethovnove Varriadje za klavir. 21: Koncert orkestra in solistov. Nato koncert lahke elasbe. BRNO 20.40: Weinbergerievn opereta »Kraljica kina«. DUNAJ 19.30: Morebiten prenos iz dunajske Državne opere. VARŠAVA 20.30: Schubertov večer. — 1. Klavirska sonata v B - duru. — 2. Tri pesmi. — 3. Kvartet za kitaro, harfo, brač in čelo. — 4. Arije iz oner »Meščanska voina« in »Alfonz in Estrella«. — 5. Klavirska sonata v C - molu. (Prenos iz Krakova.) STOCKHOLM 19.45: Hebrejske oesmi za zbor. 20.25: Verdijeva opera »Ples v maskah«. (Prenos iz štockholmske opere.) Petek. 17. n. BERLIN 21.15; Komorna glasba. _ 1. Beethoven: Kvintet v Es - duru. — 2. Mozart: Kvintet. 22.30: Zabaven večer. (Spdehijejo solisti in orkester.) FRANKFURT 20; Simfoničen koncert frankfirrtskega muzejskega društva. Nato koncert solistov. LANGENBERG 18: Klavirske skladbe Franca Ludwiga. 20.15: Fastelowendsova svatba v starem Diisseldorfu. (Poje zbor.) STUTTGART 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Frankfurta. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato mešan zbor. LONDON 20.15: Beethovnove Varijadje za klavir. 21: Simfoničen koncert Verdijevih skladb. 23.35: Produkcija na šoinetu. — 1. Scarlatti: Preludii v G - duru, — Pa-storale. — Sonata v D - duru. — Etuda v D - duru. — 2. Courante v F - moln, — Sonata v C - duru. — Bo ur če v H - molu. BRNO 20: Francoski skladate«. — 1. Ber-lioz; Pesmi. — 2. Franck: Prčlude. — 3. Debussv: Pozabljene arijete. — 4. Debussy: Vrtovi v dežju. — 5. Debussv: Dva akvarela. RIM 20.45; Simfoničen koncert. DUNAJ 20.30: Bernstein: »Tat«: igra v 3 deraniih. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz varšavske filharmoniie. STOCKHOLM 20: Koncert - 1. Gade: Novellce. — 2. Volfemann: Sere-nada. — 3. Suita. Sobota. 18. IL BERLIN 20.15: Vrvenje karnevala. (Orkester, solisti, humor.) FRANKFURT 20.15: Mešan večer. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. _ L KOnnecke: Uvertura. — 2. Rubin-stein: Plesni kostumi. — 3. Weiner: Pustna suita. — 4. R. Strauss: Valček. 20.30: Zabaven večer v oredpustnem slogu. STUTTGART 20.15: Zabaven večer. PRAGA 19.15: Večerni koncert lahke glasbe. Nato mešan večer. LONDON 20.15: Beethovnove Varijadde za klavir. 30.45- Koncert vojaške godbe. Na-to mešan večer. BRNO 20: Cešld mojstri glasbe. — 1. Suk: Klavirska suita. — 2. Zieh: Iz cikla »Mamica«. — 3. Suk: Lhibavna pesem. — 4. Ostrcil: Pesmi. — 5. Suk: Alegro vivace. — 6. Jirik: Liubaviti spev. RIM 20.45: Odlomki iz oper. DUNAJ 20: Lanner: »Stari Dunaic opereta v 3 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra na pihala STOCKHOLM 19.45: Večerni koncert. Prenos iz kabareta. Hoii onstran {ranic Lega Nazionale v Dalmaciji Tržaški »Popolo« je te dni zatrdil, da je ten-deocijozna ona vest iz Beograda, da je italijanska vlada zaprosila dovoljenja za »Logo Nazionale«, da bi mogla ustanavljati italijanske šole v Dalmaciji. »Lesa« nima v svojem programu raztegnkve svojega delovanja na Dalmacijo. Ni dvoma, da bi se tu vsprotivila tudi jugosloven-ska vlada. Italijani v Dalmaciji pa so si ustanovili »Kulturno društvo«, katero je priznala jugoslovenska vlada, in to društvo hoče otvarjati azile, šole, pošolska zavetišča, rikreatorije, prireditvene dvorane, knjižnice ter vprizarjati predstave vseh umetnostnih oblik. Pri tem se na noben način ne more in ne sme govoriti o »Legi« v Dalmaciji! Tako zapoveduje fašistični »Popolo«, ki bi rad prikril resnico, da tiči za onim »kulturnim društvom« baš »Lega Nazionale«, ki zadnje čase kliče vlado, fašistično stranko, banke in imovit-nike na pomoč, da bo mogla uspešno delovati med Jugosloveni v Julijski krajini in — Dalmaciji! p— Duce je pohvalil prebivalstvo Labina. Obljubljena je Trstu velika vladna pomoč za razna javna dela. Na Labinščini so čakali, da se napravijo nujne ceste. Ker so pa sprevideli, da ne bo nič, če ne posežejo krepko vmes, so se lotili energično dela satni, da ]e prišlo končno do izvršitve treh cest Istrskemu prefektu Je to tako dopadlo, da ie sporočil vladi v Rim, kako pridni so Labinci. M os solini je bil z obvestilom zadovoljen. Poslal je y Pulo brzojavko, s katero je Labince prav toplo pohvalil in jim izrekel svoje priznanje za spontano delovanje pri važnih cestnih delih. — Sedaj Is tram vedo, kaj jim je storiti. p— Probaska. V Trbižu je bila dijaška smučarska tetoma. Prvenstvo za Julijsko Krajino si Je priboril reški dijak Franko Prohaska, ld pripada smučarski skupini »Monte Nevoso«. Zopet italijanski športni zmagovalec s slovanskim priimkom 1 p— V dolgove lezejo slovenske občine, ker se jim nalagajo vedno novi stroški z vseh strani. Občina Renče jc najela pr: zavodu .Cassa Nazionale delle AssicurazionU v Rimu posojrio 200.000 lir. Fašistično občinsko vodstvo pravi, da bo še premalo za številne potrebe! p— Za vzorčai semenj v Tripolisu se vrši propaganda po celi julijski Krajini, kakor da hi bila kdo ve kako interesirana na nii_.it Poljedelska federacija v Gorici organizira velik izlet v Tri-polis. Baje bo odeležba precejšnja. Vabijo se tudi »drngorodci«, morda z namenom, da bi se jih izselilo veliko število v Afriko garat za slavo Italije. p— V Kobaridu dobivajo davkoplačevalk ci vabila, da naj plačajo razne davke, ka* tere so pa že odšteli izterjevalnici družbe Gaggia. Ali nima izterjevalnica nobenega reda ali pa hoče dvakrat izkasirati davek, ako bi dotičnik ne Lmel potrdila o vplači« Iul Ljudje se pritožujejo in kličejo oblasti na pomoč. Slično se poroča tudi iz neka te* rih drugih krajev. p— Na V ogrskem pri Volčji dragi je slavil v soboto svojo šestdesetietnico go* spod Anton Grmek, upokojeni tržaški mestni učitelj. Pri Sv. Ivanu je učiteljeval polnih 33 let Grmek je znan kot poštena slovenska duša in vri učiteljski borec. p— V Bistrici so imeli italijansko dra« matično predstavo. Najeta je neka regnd* kolska družba, ki igra razne šaloigre in bur* ke po odrih med , učiteljskima zboroma Zalog in D. M. v Polju, šolski deci, Sokolu Polje, gasilcem v Zalogu, Zvezi slov. vojakov, kraj. šolskemu odiboru, vsem in vsakemu posebej: Srčna hvala! V Zalogu, dne 15. februarja 1928. Jela Draščekova s sinkom Stojkom in ostali sorodniki. "»■»»■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■i ■m Oglas. Na osnovu odluke Upravnog Odbora Samostalne Monopol. Uprave MBr. 24.673 od 20. decembra 1927. g. Uprava Držav. Monopola raspisuje prvu ofertalnu licitaciju za izradu Supa za smeštaj dasaka za izradu sanduka kod Fabrike Duvana u Nišu, Travniku, Banja-Luci, Sarajevu i Ljubljani. Predračunska suma iznosi: Za Niš > Travnik » B. Luku > Sarajevo » Ljubljanu dinara 311.584.- > > > > 123.726.25 165.344.75 165.344.75 102,917.— Ukupno dinara 868.916.75 Kaucija za domače podanike 5%, odn. za strane 10% od za-ckrugljene predračunske sume, ima se prema ČL 88. Zak. o Drž. Računovodstvu položiti na dan licitacije, a najdalje do 10 časova pre podne na kasi glavne blagajne Uprave Drž. Monopola u Beogradu. Llcitanti mogu podneti ponude za sva mesta ukupno a i za pojedina mesta zasebno. Svaki je licitant dužan pokazati komisiji za otvaranje ofe-rata uverenje o plačenoj porezi i preduzimačenom pravu, a po mogudstvu i uverenje o dosadanjem radu i pokazanom uspehu. Licitacija če se održati na dan 21. februara 1928. g. n kan celariji Uprave Držav. Monopola. Zadocneli oferti ili takvi, koji ne odgovaraju zakonskim propisima neče se uzimati u obzir. Planovi, predračuni i uslovi mogu 6e videti svakog radnog dana pre podne u kancelariji Tehničkog Odseka Uprave Držav. Monopola. Iz k&ncelarije Industri;bkog Odelenja Uprave Drž. Monopola I. M. Br. 245 od 12-1-1928. g. + Kastni pogrebni uvod Umrl nam je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri papa, stari papa, brat, tast, svak in stric, gospod V Ignacij Zargi trgovec in posestnik dne 14. t m. ob 10. uri zvečer po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere v 62. letu svoje živlienske dobe. # Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrši v četrtek, dne 16 februarja 1928 ob 4. uri popoldne izpred doma žalosti Sv. Petra cesta 11 na pokopališče k Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani. V LJubljani, dne 15. februarja 1928. Žalujoči ostali. Zane Grey: V 57 | Železna cesta Romaa »Dobro jutro, Neale,« je srdito rekel vodja. »Evo vas na delu, v pravem pomenu besede!« In polkovnik Dillon je dodal: »Bitka bo, Neale — v proslavo vaše vrnitve!« »Kaj se je zgodilo?« .Pravkar smo dobili brzojavko: ,Velika truma Sjuzov...' To je vse. Telegrafist pravi, da se je bila žica utrgala sredi brzojavke.« »Velika truma Sjuzov,« je ponovil Neale. »Med nami in med Bentonom?« »Seveda. Poslali smo izvidnika na konju, da se razgleda ob progi.« »Neale, v baraki dobite orožje. Postrezite si sami,« je rekiel general Lodge. »Zajtrkovali boste z nami. Kaj nas čaka, še ne vemo. Dobro ne kaže — ker imamo ženske pri sebi. Ta kladara ni trdnjava.« »Znesimo železniške pragove semkaj in napravimo iz njih zaslon,« je predlagal oficir. »Dobra misel; toda vojniki bodo morali pomagati. Delavski vlek danes ne bo mogel do nas.« »Najbrže ne. A kopače vendar lahko pokličemo na pomoč; njihov tabor je na oni strani... Stopite noter, Neale, oborožite se in založite kak grižljaj. Medtem vam osedlajo konja. Jezdili boste v kopaški tabor, da alarmirate ljudi.« »Prav,« je naglo odvrnil Neale. »Ali žensk/e vedo, kaj se obeta?« »Da. In vaša mala Allie je najbolj pogumna izmed vseh. Podvizajte se, Neale.« Neale je od jahal s svojim nujnim sporočilom, ne da bi bil videl Allie. Imel je ukaz, da naj gonj konja, kar mu dado moči. Do najbližjega kopaškega tabora je bilo precej daleč; koliko, sam ni vedel. In ko je Neale pomislil na to, da mu lahko Indijanci pre-strižejo pot nazaj, je z mučno jasnostjo spoznal resnobo položaja. Z dokajšaijimi težavami je prejezdil globel in njene strme bregove; na oni strani je bil zravnani nasip, ki je vodil v premi črti do drugega tabora. Razdalja je bila večja nego si je predstavljal. V skok je pre-dirjal vozatajski tabor, ki se je zdel v svoji pokojnosti čisto ločen od železniškega podjetja, in je zdrevil naravnost v mrgolenje dveh stotin ljudi. Kopači so se baš spravljali na delo; ob pojavljenju jezdeca pa je vse zastalo. S kratkimi, rezkimi besedami je Neale ponovil ukaze, ki so mu bili naročeni. Nato je obrnil konja in ga je pognal nazaj. Ko je dirjal skozi tabor teleg, postavljenih v utrjene kroge, ga je radovedno okliknila gruča sumljivih ljudi. »Indijanci!« je kriknil Neale in zdrevil dalje. Čez nekaj trenutkov se je ozrl preko ramena in je videl visokega, temnopoltega moža v dolgi črni suknji, kako je govoril ostalim na dušo in nato vzmahnil z rokami proti nebu. Razgreti in razbičani konj je dirjal, kar so ga nesle noge. Od daleč je videl Neale težke oblake dima, ki so se valili ob novi progi. Zdeli so se bolj oddaljeni od tabora, v katerega se je vračal; vendar pa so ga navdali z grozo in obraz mu je prebledel ob misli, da je kladara, v kateri je bila skrita Allie Lee, nemara že obkoljena po Indijancih. Toda njegov strah je bil neupravičen; kmalu je zagledal bele šotore, barake in kladaro; in daleč tam zadaj so se valili oblaki dima. Neale je prijahal v tabor z zapadne strani, baš za časa, da je videl Dillonovega izvidnika, ko je z iztoka prispel do prvih šotorov. Pre doficirji, ki so ga pričakovali, je skočil Neale s konja in je javil, da je opravil svojo nalogo. »Vrlo!« je odvrnil Dillon. »Naglo je šlo. Tedaj se lahko zanesemo, da bodo ljudje iz kopaškega tabora čez kako uro tukaj?« »Da. Konj imajo za pol oddelka.« »Čujmo zdaj, kakšne vesti je prinesel Anderson.c je rekel oficir. Anderson je bil izvidnik. Pridirjal je na penastem mustangu ter skočil ves poten in prašen na tla. Javil je, da ni mogel dobiti stika z vojniki in delavci ob progi, da pa je videl dovolj na svoje lastne oči. Med taborom in Bentonom je bila velika tolpa Sjuzov razdrla progo, ustavila delavski vlak in ga jela obstreljevati. Razvila se je obupna borba in delavcem je predla slaba, ker so bili že vsi tovorni vozovi v plamenih. Treba je bilo neutegoma poslati vojnike na pomoč. Polkovnik Dillon je ukazal ordonančniku, naj osedlajo konje. Ob tem povelju je izpreletela Neala mrzla zona. »General, če Sjuzi obkolijo naš tabor, bomo v prekletih škripcih,« je rekel razburjeno. »Prav imate, Neale. Na teh strmih bregovih, za skalami in drevesi bi imeli dovolj kritja; ko so izbrali ta kraj za taborišče, ni nihče mislil na Indijance ... A tu se nam menda ni bati napada.« Sklenili so, da ostane v inženjerske mtaboru oddelek vojske pod poveljstvom poročnika Bradyja, ki naj čuva tabor, dokler ne prispejo kopači, nato pa naj jadrno odrine za četami polkovnika Dillona. Naroala, ut, vsa- dopisa,, Uct>G4,j tnalih, oglasov, jt, poslab, rui, OgLasnood, cLalak JsubljarMi, PrtJtnurva^.TaL st. z^gu. JLah, oglasi,, ki, slu zjjo v posnuiotsalsiA tn. roajaL nsi, nsasruuiA, obcuistoa,. vsaka, bostuLa. pas- —Na) ntanjši zsistsak Vtn, 5 -. Vrislojbtna, za, fifrv DuiJ- Uji ortstojbuva ji opasla, L obajvasn t masoctlsm,. so (ju- n oglasu t* prvobčuo čikotnu račun, polti*, kra zilruc* (ju bičana, št ni4* MicliM,, do-pur-cnsojija on, oglaust, tr-gcnjsktgct, ah-mklanunLga zslocojo, vsaka b*s*das Dut, rw, — Naj nanj h zsi^sal. Vuv to- Vnstojbuia, ta rt/ro J)uc 5-- Ekspoziiura ,,Jutra" w Šiški Celovška cesta štev. 53 sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov Naslove malih oglasov Din 2' pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno oriloži to malo pristojbino, sicer ne bo preje! odgovora OGLASNI ODDELEK .JUTRA«. Slamnike in mehke klobuke sprejema v čiščenje P. Magdič, Ljubljana 2263 Gornjih delov izdelovanje ter popravila vseh vr=t Čevljev sprejema M PeterneL Sv Petra c. it. 6. 8979 Kuharico sprejmem za vse skupaj za gostilno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 4819 Avto-šasija :jrike »VVanderer*, zelo ugodno proda Viktor Jare, Maribor. 4714 «Saitrer» omnibus na 2tonski ch&ssis ▼ izbornem stanju prodam skupno aH karoserijo in chassis posebej. Pojasnila daje Lampret in drug v Ljubljani, Dunajska c. 22. 4839 Motorno kolo z ali brez prikolice, najboljšega izdelka, v dobrem stanju ter najmanj 3 HP, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Strong>. 4848 Nov motor od 4 PS naprei kupim na mesečna odplačila po 1000 Din in garancijo. Nas-lov v oglasnem oddelku - v,— Velik zaslužek vsem nezaposlenim moškim in ženskam vseh poklicev. — Javijo naj se od o—6, Loyl&>-)<1 žage C«r aiehka lrv» p< V ŠeagnKtl Ljubljana t» troreni-kin solodvorom Stf Vreče nove in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi MIRKO MLAKAR Ljubljana, Slomškova nI. 11 Motvoz Spago Kupi to* najceneje a; rektno > tovarni Mehanična vTvarna Šinkovec Grorniplje 261 Najlepša drva Cebin VVollovs ulica t/ll U Lepe spalnice iz češnjevega lesa, prodaja mizar Mihar. Stanežiče — St. Vid nad Ljubljano. 4736 Francoski Ean de Cologne «Fleurs d' Amour» piiporofiam kot najbolje dišeči, osobito aa plese in gledališča Glavna zaloga parfumerije Uran, Ljublja-na, Hestni trg U. 4729 Excelsior» Portland cement visokovreden iz splitske tovarne dobavlja na oklepe iD va-gonska naročila ravnate!) IVI. Rozman Ljubljana VIL, Goriška cesta. 4295 Nov kino aparat > r o d a e vso montažo M. rišer, oficirski dom. Stip. 4591 Ia emendoiski sir garantiran s 45—50 % tol-šče, nudi po dnevnih cenah Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku. 4654 Maska popolnoma no»a. jako lepa, naprodaj za 250 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4699 Lhioleum 2 kosa po 2 X 4 m, nov, boljii, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4851 Motor na bencin 4.5 PH na vozu, • kompl cirknlarno žago za rezanje drv. 2 kom polne »Voll-gummi*. montirani na kole-»ih od znamke »Perl*, prednji hladilnik tudi od Perl. -.a štiritonski voz. naprodaj Pojasnila daje oglasni oddelek »Jutra* 4007 Mallnovec in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip 10 b. 4853 2 spalnici iz hrastovega lesa, svetlo politirani, vezan les. prodam vsako za 4400 Din. Spalnice sestoje iz 9 koma-(šov. Stolfa Anton, mizar, Sp. Loke. pošta Lukovica. 4844 Spalnica za samsko sobo. poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4838 Lepo, pFšasto zoio predam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4822 Otroški voziček špartni, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra.*. 4798 Orehovo spalnico dobro ohranjeno, z marmornatimi p'oščami in ogledalom prodam za 3o00 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4825 Hrastove odpadke od žage, za kurjavo, z žico v snope povezane, po 1250 in nevezane po 1100 Din za desettonski vagon franko Črnomelj nudi parna žaga »Zora*, d. z o. a., Črnomelj 4641 Hrastove palice 27 x 27 mm, od 1—1.80 m dolg«, za vrtne otrraje, vinograde ali metllSta, po 50—70 para komad nudi parna žaga »Zora*, d. z o. z. v Črnomlju. 4642 Majolike starinski porcelan ter redkejšo cinasto posodo, tudi v večjih množinah kupim po zmernih cena! Ponudbe z opisom in ceno pod šifro »Graščak* na oglasni oddelek »Jutra*. 4793 Za sveža jajca za redne poBiljke, želim odjemalca. Ponudbe s pogoji na podružnieo »Jutra* v Celju pod »Sveža*. 4806 Več dobrega sena za govedo odda po nizki ceni (dostavi tudi v Ljubljano) Fran Novak, Notranje gorice. Brezovica. ^830 Kupim ioINJB hn7g In vse drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na. Florijanska ulic« št 9 47 Betonsko železo staro, od 6 m dolžine in naprej, kupim. — Istotako kupim tudi poljske tračnice Jože Drašler, Novo mesto. 4655 Vrtne prsti dobre, kupim ca 20 m'. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro :Crna prst*. 4621-a Hrastove frize brestove deske, smrekove žaganice ni. remeljne, bukove desJte kupim. Ponudbe pod »Eksport akreditiv* na oglasni oddelek »Jutra* 4849 Vrata za trg. lokal in izložbeno okno kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Vrata*. 4817 Bukovih plohov suhih in parjeno bilk o vino kupim. Plačam potom akreditiva. Penudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bukovina*. 4809 Vinske sode od 300—4001 kupim. Po. nudbe na oglaraii oddelek »Jutra* pod »Vinski sodi 4868 Za lis!čje kože zamenjam volčje strojene, pripravne Za pred-posteljnike. Zdravič, trg. s kožami divjačin, Ljubljana — Florijanska ulica št. 9. 4863 Pisarniške prostore (8 jrarinjeveliki ali 1 veliko »obo) želimo s 1 majem. Natančne ponudbe potlati na poltni predal 174. Ljubljana. 4385 Lokal ali prazno sobo Celim za izvTSevanje kro-ja&k« obrti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1. marec*. 4857 1—2 dijaka lepo sobo z bližini pošte. sprejmem v vso oskrbo v Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4813 Pisarno obstoječo iz 2 sob v pritličju ali I. nadstropju, v sredini mesta žalim za čim-preje. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarne 55*. 4855 Kavarno s kompletnim inventarjem, v centru LJubljane gostilno na periferiji odda »Posredovalec*, Sv. Petra c. 18. 4867 Avtogaražo za 5 avtomobilov, z delavnico in malim stanovanjem, vse poleg hotela Stara pošta v Kranju odda s 15 marcem v najem Franc Gorjano v Kranju. 4481 Takojšnj"e stanovanje dobi kdor kupi hišo na Ko. deljevem za 90 000 Din do 18 febr 1928. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 4754 Pritlično hišo visoko, z vrtom, kjer se nahaja istotako tudi mala hišica, prodam V hiši je lokal z a trgovino ali drugo obrt. komaj 10 minnt od kolodvora Cena 90.000 Din Pojasnila daje Ivan Cebular, Zagorje ob Savi 4741 Hišo v Celju novo, visokopritlično, s 6 sobami pralnico, kopalnico. električno razsvetljavo, prosto vbč let davka itd., prodam Izpraznim jo takoj Prodam jo radi preselitve Cena izka. plača se po dogovoru Ponudbe na naslov F Kolunc, Celje. Aškerčeva ulica 9. 36S0 Gostilno prodam — ako kupec želi tudi novozgrajeno hišo v lepi legi v Hrvatskem Pri-morju Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 4337 Hiša z restavracijo pri kolodvoru in drž. cesti, blizu Dravograda, zidana in z opeko krita, 5 sob. kuhinja, 2 kleti, gospodarsko poslopje z obokanim hlevom, sadni in zelenjadni vrt ter travnik, radi družinskih razmer naprodaj za ca 100.000 Din. Pojasnila daje Iv. G r a t z e r, pošta Meža. 4850 Prazno oobo s souporabo kuhinje, v novi vili, event. z dobro domačo hrano za 2 osebi ter sobo s štedilnikom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4814 Stanovanje lepo in solnčno, ? novi vili, s ©stoječe iz 2 sob in kuhinje, oddam s 1. majem t. 1. tistemu, ki plača stanarino za 3 leta naprej. — Pismene ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Mala najemnina*. 4840 Mirna stranka 3 odraslih oseb želi za maj nezaščiteno stanovanje 3 ali 2 sob in kabineta, strogo čisto in ne predaleč iz me-Bta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalnost 27*. 4827 Stanovanje 2 svetlih in so'nčnih sob ter kuhinje, mogoče v prvem nadstropju, želi samec Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Snažno* ' 4852 Stanovanje 2 sob. kabineta, predsobe, kuhinje in pritiklin, T mestu želi mirna in solidna tričlanska rodbina za 1. maj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4869 Dva dijaka želita stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Osmošolca*. 4792 Sobo oddam z vso oskrbo bUzu kavarne Evropa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4856 Opremljeno sobo električno razsvetljavo, event. s hrano takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 4859 Sostanovalko sprejme boljša, mirna gospodična v Novem Vodma-tu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4854 Dve sobi oddam blizu električne postaje na periferiji mesta. V eno lahko postavite štedilnik Pri ti kline poleg — Krasna šolnina lega. Cena 500 Din mesečno, nova hi-S». — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4753 Sobo elegantno opremljeno, oddam tako; ali pozneje, le solidnemu gospodu na Poljanskem nasipu štev. 8/1. 4837 Opremljeno sobo veliko, lepo in solnčno, oddam v sredini mesta 1—2 osebama s 1. marcem. Na željo tudi prazno, oziroma s prehrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4843 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo in hrano za 650 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu St. 5. 4829 Opremljeno sobo v Tav6arjevi ulici oddam s 1. marcem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4796 Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra*. 4820 1—2 opremljeni sobi oddam samo boljšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4801 Opremljeno sobo lepo in zračno, z električno razsvetljavo, oddam s L marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4831 Sobo z 2 posteljama oddam s 1. marcem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4862 Delež družabnika družbi z o. z. v Ljub-jani prodam. Osebno sodelovanje mogoče. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »6600 Din*. 4834 & Družabnika sprejmem za dobro vpeljano aktivno lesno trgovino z gostilno v ljubi jan. »kotlet, s pisarno r LJubljani. Potreben kapital od 100.000 Din naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Aktiva št. 24». Družabnik naj bi vodil tudi gostilno. 4709 Katera dama v LJubljani, stara nad 30 let, želi znanja z gospodom visoke postave, starim 36 let, živečim navadno v mestecu izvem Ljubljane. Tajnost zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rectpes*. 4865 Lepo psico staro 13 mesecev in psa 8 mesece starega Flora pasme, bela, s črnimi lisami, dobra čuva}a; po nizki osni proda Vinko Habjan, Dob št. 22, okraj Kamnik. 4797 ti* Pianino prodam — event. na obroke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4842 Gramofon prvovrsten, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra, 4866 Bilo (Schlagwerk) kompleten — ugodno prodam. Vprašati vsaki večer v kleti Zvezda 4771 Črn damski domino iščem naposodo. Naslov na oglasni oddelei »Jutra* pod »Fin domino*. 4836 Pozor! V vsakem petem paketu po Vt kg zdravstvene sladne kave, ki je izvrstne kvali. tete, se nahaja tudi še 2 Din v gotovini, za premi :o — Viktor Jarc. 4715 Masko svileno pierotko poeodim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4821 za Zagreb, Maribor, LJubljano, Beograd, Osijek za angleške brezkonkurentne preparate, ki se potrebujejo v vsaki hiši. se iščejo. Možnost velikega zaslužka. Vprašanja na oglasni zavod Kardos. Novi Sad. Gospoda sprejmem na stanovanje bližini Evrope. Narfev pove oglasni oddelek »Jutra*. 4861 Prazno sobo želim v bližini Rimske c. ali sv. Jakoba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4870 Dipl. komercijalist želi samostojno službo ali tudi istočasno soudeležbo z večjim kapitalom pri večjem trgovskem ali industr. podjetju Ponudbo na ogl. odeiek »Jutra* pod šifro »Diplomiran*. 4136 Družabnika inteligentnega, za otvoritev realitetne pisarne (podružnice) v Ljubljani, z 8000 Din pristopnine, sprejme takoj Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica št. 19. 4810 majhne, srednje in velike tovarniške priprave, sirovine in prvovrstno lepilo vam nudi po najnižjih cenah in ugodnimi plačilnimi pogoji, in sicer takoj Kemična tovarna R. Miinkner Zeitz-Aj-lsdorl (Deutschland) PRISTNA JAPONSKA SVILA V V^EH MODNIH BARVAH DIN 48 ' — A. & E SKABERNE LJUBLJANA. FRANJO SENICA t-govec v Trebnjem in JOHANCA UHAN hč>rka trgovca poročena v Ljubljani, 15. It 1928 Visokopritlično hišo z vrtom kupim v mestu ali blizu istega. Naslov s popisom hiše, lege in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 41*. 4841 Travnike ob Dolenjski cesti, približno 20.000 m5, prodam. Cena po dogoVoru. Poizve se na Dolenjski cesti št. 72. 4826 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4833 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam boljšemu solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 48"5 Originalne barve. matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cykiostil specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Telef. 2980 Speclfelno samo za dame izdeluje iu modernizira pomladne plašče, kostume in obleke; novi dunajski modeli, izdelaj okusna, točna. Cene priznano najnižje. Najvljudneje se priporoča Osmsk'? modni atelje JOSIP BAJDE, Krekov trg 10/11. (nasproti Mestnega doma) Ureiujt Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoll Riboikar. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarj«. Fran JezerSek. Za mseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani.