Ljudska knjižnica 6429o Tržič številka % MAREC 1973 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Stališča o temeljnih nalogah sindikatov v kadrovski politiki V tej številki objavljamo stališča o temeljnih nalogah sindikatov v kadrovski politiki, ki jih je sprejel republiški svet Zveze sindikatov na svoji plenarni seji 22. februarja. Resolucija o osnovah kadrovske politike, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije novembra 1971, ugotavlja pomen kadrov za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj naše republike in poudarja, da je potrebno oblikovati celovit sistem kadrovske politike ter jo uveljavljati kot neločljiv sestavni del samoupravne razvojne in poslovne politike TOZD, njihovih asociacij, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti. Resolucija vsebuje vrsto nalog in ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izvesti do določenega roka. Med družbeno najpomembnejšimi in zahtevnimi nalogami, ki jih nalaga resolucija, je sklepanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občinah in republiki. Pobudniki za sklepanje teh dogovorov na ravni občine so občinske skupščine, razen njih pa jih sklepajo še občinski sveti ZSS, organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti. Do januarja 1973 so v večini občin že izdelali osnutke družbenih dogovorov, o katerih že dalj časa tečejo širše razprave v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah. Pripravljen je tudi že prvi osnutek republiškega dogovora. Iz analize osnutkov družbenih dogovorov in razprave na posvetu izhaja, da bi bilo nujno v času, ko se dogovori dokončno oblikujejo, zagotoviti enotnost nekaterih osnovnih kriterijev in elementov kadrovske politike, za katere menimo, da jih je treba uveljaviti na celotnem območju SR Slovenije, oziroma vplivati na to, da ne bo prihajalo do prevelikih razlik v tistih elementih kadrovske politike, ki so pogoj za zagotovitev enakega družbenega položaja in osnovnih pravic delavcev. Zveza sindikatov Slovenije se bo pri oblikovanju družbenih dogovorov o kadrovski politiki zato zavzemala za naslednja STALIŠČA IN KRITERIJE: I. V družbenih dogovorih o kadrovski politiki je potrebno opredeliti predvsem tista področja kadrovske politike, ki jih nakazuje skupščinska resolucija in ki izhajajo iz ocene stanja in problemov kadrovske politike na določenem področju. Med temeljna področja, ki bi jih morali z družbenimi dogovori podrobneje opredeliti, sodijo predvsem naslednja: planiranje kadrov, ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delavcev, politika zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter omogočanja napredovanja delavcev po sposobnostih in delovnih uspehih, organizacija strokovnih služb za vodenje kadrovske in socialne politike, zagotavljanje sredstev in drugih pogojev, potrebnih za uresničevanje dogovorjenih norm kadrovske politike. Precejšen del nalog in obveznosti pri izvajanju kadrovske politike je že opredeljen z veljavnimi zakoni (zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov, temeljni zakon o delovnih razmerjih) in s posameznimi, že sprejetimi družbenimi dogovori in jih zato v družbenih dogovorih o kadrovski politiki ne bi kazalo ponavljati. Dogovori o ka-drovsiki politiki pa bi za posamezno delo kadrovske politike lahko spodbudili sklepanje samoupravnih sporazumov med organizacijami združenega dela za določeno panogo ali območje o združevanju sredstev in strokovnih sil pri izvajanju posameznih nalog (npr. samoupravni sporazumi o financiranju, usmerjanju in izobraževanju strokovnih kadrov, družbeni dogovor o osnovnem splošnem izobraževanju zaposlenih itd.) Družbeni dogovori naj vsebujejo določila o tem, kako za- gotoviti večjo demokratičnost in vpliv delavcev ter družbenopolitičnih organizacij na kadrovsko politiko v temeljnih organizacijah združenega dela in širših družbenih skupnosti. II. Kratkoročno in dolgoročno planiranje kadrov je osnova za smotrno kadrovsko in izobraževalno politiko. Zato naj dogovori vsebujejo čimbolj konkretna določila o tem, kdo in do katerega roka bo izdelal načrte razvoja kadrov v OZD. Osnova za izdelavo kadrovskih načrtov je izdelan razvojni program organizacij združenega dela ter realna sistemizacija delovnih mest na podlagi katere je potrebno izdelati primerjalno analizo med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. Zato je v dogovorih treba upoštevati vrstni red nalog, določiti nosilce (strokovne službe) in realne roke za izvedbo posameznih nalog v načrtovanju kadrovskih potreb. III. Uresničevanje dogovorov o kadrovski politiki bo v največji meri odvisno od ustreznih kadrovskih služb v organizacijah združenega dela. Te službe morajo dobiti enako- praven status z drugimi službami v delovnih organizacijah in jih je treba izpolnjevati z ustreznimi strokovnimi, družbenopolitičnimi angažiranimi delavci. IV. Sindikati se bodo zavzemali za opredelitev prioritetnih in uresničljivih nalog. Predvsem naj se, v sistemizaciji delovnih mest določene zahteve, upoštevajo pri sprejemanju novih delavcev. Ce ustreznih delavcev organizacije združenega dela ne morejo dobiti in morajo zato sprejeti nedovoljno oziroma neustrezno usposobljene de- (Nadaljevanje na 2 strani) DIT v Kranju Društvo inženirjev in tehnikov našega podjetje je organiziralo za svoje člane ogled konfekcije Triglav in Inteksa v Kranju. Ogled je bil v torek, 27.2. 1973. Udeležilo pa se ga je 27 naših članov. Ogledali so si tehnološki postopek v konfekciji in Inteksu, nakar je sledil razgovor s predstavniki njihovega društva. Izraženo je bilo mnenje, da je tako sodelovanje koristno in da bo v bodoče treba stremeti za tem, da bo sodelovanje še tesnejše, in to na vseh področjih delovanja obeh društev. Iz vsebine: # Nagrade in priznanja # Besedo imajo delavci Loškega potoka # Kaj dela mladina? 9 Nagradni kviz in križanka Meso za vse V želji, da se našim delavcem nudi čim več ugodnosti sta KDS in sindikalna organizacija v pomembnem dogovoru z mesarskim podjetjem Tržič dosegla sporazum, da bomo lahko meso kupovali kar v tovarni. Veseli smo, da našim bralcem lahko postrežemo s tako razveseljivo novico, ki nam obeta konec pomanjkanja mesa v tržiških mesnicah. Da bi o tej hvalevredni akciji zvedeli kaj več, smo se obrnili na tržiško mesarsko podjetje, ki se je z referendumom priključilo podjetju v Škofji Loki in bo skušalo skupaj z našim sindikatom in KDS rešiti problem pomanjkanja mesa v Tržiču. Zvedeli smo, da bodo vsak petek po 9. uri prodajali v tovarniški menzi sveže meso vseh vrst, od govejega in svinjskega pa do telečjega in perutnine. Vsem, ki delajo v popoldanski in nočni izmeni pa bodo skušali ustreči s prodajo od 17. do 19. ure. V mesecu januarju se je pričela v drugi etaži nove tkalnice montaža 20 PICANOL tkalskih strojev. Postavljeni so na mestu, kjer je prej obratovalo 32 ATR statev. Montaža je potekala po načrtu in brez večjih težav, tako, da stroji že obratujejo. Opremljeni so z UNIFIL napravami, s pomočjo katerih se navija votek na votkovne cevke. Prednost Unifila je v tem, da odpade previjanje votka v navijal-nici, natikanje votka, čiščenje cevk ter vsi transporti votka in cevk. Stališča o temeljnih nalogah (Nadaljevanje s 1 strani) lavce, so dolžne poskrbeti za njihovo izobraževanje in usposabljanje ob delu. Za delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, pa je v dogovorih 'treba določiti roke, do kdaj morajo le-to pridobiti (npr. dvakratna doba trajanja študija). Določiti je treba tudi, v katerih primerih so delavci oproščeni pridobiti si manjkajočo izobrazbo in kateri samoupravni organ lahko določa take izjeme. Pri tem naj se upoštevajo že sprejeta določila oziroma kriteriji samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Za izvršitev te naloge je treba izdelati konkretnejši program iter obvestiti delavce o njihovih obveznostih. V primeru, da delavec, ki ga ta obveznost zadeva, ne kaže interesa za izobraževanje, ga je možno — po ustreznem postopku — premestiti že pred potekom roka. V dogovorih bi kazalo opredeliti prioritetni vrstni red, kateri delavci bodo predvsem morali v določenem roku izpopolniti svojo izobrazbo, npr. mladi, no-vosprejeti delavci, delavci na vodilnih, vodstvenih in strokovnih delovnih mestih, delavci, ki po izobrazbi odstopajo za več kot eno stopnjo od zahtev delovnega mesta. V tem smislu je potrebno dopolniti samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tako, da bo tudi sistem nagrajevanja stimuliral delavce za stalno izpopolnjevanje izobrazbe in usposobljenosti. V. Sindikati se bodo zavzemali za taka določila v dogovorih, s katerimi bodo pod enakimi pogoji spodbujali v izobraževanju vse uspešne in prizadevne delavce, zlasti za študij najbolj deficitarnih poklicev, ter potencialne kandidate za strokovna, vodstvena in vodilna delovna mesta. Tako bo omogočen širši izbor za posamezna delovna mesta in možna selekcija po sposobnostih in drugih kriterijih, ki se zahtevajo za odgovornejša delovna mesta. V predeljevanju možnosti in pogojev za izobraževanje je potrebno enakovredno obravnavati vse vrste izobraževanja, razen pridobivanja strokovne in osnovne splošne izobrazbe, predvsem tudi družbenopolitično izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje. Sindikati se bodo še posebej zavzemali za to, da bo usposabljanje za samoupravljanje enakovredno zastopano v vseh programih izobraževanja delavcev. VI. V dogovorih je potrebno opredeliti tudi nosilce izobraževanja zaposlenih: katere naloge bo programirala in izvedla delovna organizacija sama z lastnimi službami, katere v sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami, ki imajo organizirano izobraže- valno službo, kaj bo za območje občine opravljala npr. delavska univerza, redne šole oziroma na širšem območju druge specializirane organizacije (strokovne in znanstvene institucije). VII. Določilom o vodilnih in vodstvenih delavcih je potrebno v dogovorih posvetiti ustrezno pozornost, ker je prav od teh kadrov v velim meri odvisen tehnološki in ekonomski napredek ter družbeni odnosi v organizacijah združenega dela. Zato je v dogovorih potrebno, razen strokovnih in izobraževalnih zahtev, opredeliti tudi moralnopolitične kvalitete vodilnih in vodstvenih delavcev (kot npr. razvijanje samoupravnih družbenih odnosov, osebna poštenost, krepitev dobrih medsebojnih odnosov v podjetju, odnos do lastnega izobraževanja, do razvoja kadrov itd.). Sindikati bodo nasprotovali oženju kroga delovnih funkcij, za katere velja reelekcija ter formalnemu izvajanju reelekcije za vodilna in vodstvena delovna mesta. Odstopanje od zahtevane izobrazbe pri vodilnih in vodstvenih delavcih naj bo le izjemno in pod točno določenimi pogoji (npr. izredna uspešnost dela). VIII. V družbenih dogovorih o kadrovski politiki je potrebno konkretneje opredeliti tudi naloge občinskih skupščin ter njihovih organov pri spremljanju, izvajanju in ocenjevanju uresničevanja družbenih dogovorov. Kolikor takih organov v posameznih občinah ni, jih je potrebno ustanoviti in jim opredeliti njihove naloge. V dogovorih je potrebno opredeliti tudi načine in oblike medsebojnega sodelovanja OZD pri zagotavljanju solidarnosti in uresničevanju skupno dogovorjenih nalog. Opredeliti je potrebno tudi obveznosti in načine, kako bodo podpisniki zagotovili materialne in kadrovske pogoje ustanovam, ki jim nalagajo izobraževanje zaposlenih. IX. Vztrajati je treba na tem, da vsi pristojni republiški organi opravijo svoje naloge in izpolnijo obveznosti. Med take naloge sodijo predvsem: izdelava enotne metodologije planiranja kadrov, izdelava nomenklature in klasifikacije poklicev, izobraževanje kadrov za kadrovske in izobraževalne službe v organizacijah združenega dela, izpopolnitev sistema strokovnega izobraževanja, izdelava mreže in organizacije izobraževalnih ustanov itd. Na ravni republike bi se morali najprej zediniti o tem, kdo bodo podpisniki republiškega dogovora in kakšne obveznosti ter naloge bodo prevzeli nase. Republiški dogovor ne more biti nadrejen občinskim. Družbenopolitične organizacije (razen sindikatov tudi ZK, SZDL, ZMS) in izvršni svet pa lahko v republiškem dogovoru opredelijo osnovne norme in kriterije, za katere se bodo zavzemali pri izvajanju kadrovske politike v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. Nadalje bi z republiškim dogovorom lahko konkretneje opredelili nosilce določenih nalog, ki so bistvenega pomena za uresničevanje osnovnih načel kadrovske politike v celotni republiki. Pri izvajanju teh nalog imajo lahko pomembno vlogo razen strokovnih in znanstvenih investicij tudi razvitejše delovne organizacije in poslovna združenja. X. V družbenih dogovorih je potrebno posebej opredeliti tudi naloge sindikatov pri spremljanju uresničevanja družbenih dogovorov. Naloge sindikatov so predvsem, da s svojim političnim delovanjem zagotove, da bodo družbene dogovore podpisale vse organizacije združenega dela, da bodo določila družbenih dogovorov sprejeta in normativno urejena v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in da jih bodo vsi samoupravni organi dosledno izpolnjevali. Sindikati se bodo zlasti zavzemali za to, da bo kadrovska politika postala samoupravna pravica vseh zaposlenih. Prizadevali si bodo za to, da bo kadrovski razvoj delovnih skupnosti in posameznikov postal trajna in enakovredna skrb vseh sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v OZD in družbenopolitičnih skupnostih. XI. Z novimi ustavnimi spremembami prevzemajo sindi- kati pomembnejšo vlogo in odgovornost tudi za kadrovsko politiko v skupščinskem sistemu in samoupravnih interesnih skupnostih. Pri uresničevanju te naloge se bodo sindikati zlasti v kandidacijskem postopku za člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo sodelovale v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih, zavzemali predvsem za tiste možne kandidate, ki bodo s celoto svojih kvalitet lahko najbolje zastopali interese delavcev organiziranih v TOZD. Sindikati bodo sodelovali v okviru SZDL tudi pri vodenju kadrovske politike za vse javne družbene funkcije. Sindikati si bodo prizadevali, da se koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri SZDL uveljavijo kot mesto demokratičnega dogovarjanja, usklajevanja konkretne kadrovske politike na osnovi skupno dogovorjenih izhodišč. r ✓ s