GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO Ih UPKAVA PTUJ MLO U NADi>lK - ftLfcJ^ON 8T 136 CtKOVM HACUN pri MAKOUNI BANKI PlUJ SItV 44i 903«-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODOOVORNl UREDMK VRABL J02E ROKOPISOV Nfc VKACAMO - - TISKA MARIBORSKA TISKARNA §tev. 17-18 — Letnik V. PTUJ, 1. maja 1952 Cena din 6.— Delovnim ljudem iz ptujskega okraja I Kakor vsako leto, tudi letos praznu- jemo mednarodni Praznik dela 1. »naj, X borbi za preobrazbo našega gospodar- stva in družbe, za ohranitev miru v svetu, ki sra hočejo okrniti sovražniki delovnih ljudi. Uresničujemo pravilno in utrjeno pot naše Junaške komunistične Partije in ljudske oblasti v izgradnji našega go- spodarstva, v širjenju socialistične de- mokracije, uresničujejo načelo »tovarne delavcem«, vrši se dosledna borba proti birokratizmu s Široko podporo vseh de- lovnih ljudi. Vedno večja vloga nepo- srednih proizvajalcev krepi moč vod- stva naše države. Stalno sodelovanje ljudstva pri vseh naših ukrepih kaže pravilnost v razumevanju vloge nepo- srednih proizvajalcev v upravljanju dr- žave in gospodarstva. Delavci v pod- jetjih, kjnetje v zadrugah in vsi de- lovni ljudje iščejo in ustvarJa,io vire razvoja podjetij, povečujejo proizvodno dejavnost, ker se zavedajo, da se s tem krepi gospodarska in politična neod- visnost naše države. S tem dokazujemo birokratski kasti SSSR-a, da smo tisti, ki imamo vse pravice do tega, kar astvarjamo, ne kot pri njih delavci, ki 90 jim odvzeli vse človečanske pravice. Pokazali smo vsemu svetu« da smo sposobni razvijati pravilno in dosledno vlogo delovnih ljudi v upravljanju svo- je države in v gospodarstvu ter si s tem pridobili veliko zaupanje v delov- nem ljudstvu celega sveta. Tega se za- vedano in se učimo, kakor Je rekel tov. Tito »...voditi svojo državo.« Poleg tega imamo v naši domovini tudi sovražnike, ki jim ni po volji vlo- ga delovnih ljudi v upravljanju gospo- darstva in države (klerikalci, protiljud- ski duhovniki, informbirojevci itd.), ki hočejo pri tem imeti osebne koristi, že- lijo povratek na staro ter hočejo ovi- rati razvoj socialistične demokracije in socializma. Takih ljudi je malo in se Jih ne bojimo. Se bolj jih bomo one- mogočili, privlekli jih bomo na dan, na svetlo ter Jim Jasno pokazali, česar so sposobni delovni ljudje. Naša dolžnost Je, da nadalje utrjujemo, razvijamo ter čuvamo naše pridobitve, ki so v korist delovnemu ljudstvu. V enotnosti, v strnjenih vrstah doka- zujemo vsem sovražnikom v svetu, da smo gradili, da gradimo, da bomo gra- dili socializem v naši zemlji, da čuva- mo v tej borbi čvrsto naše meje in pra- vice, ki nam jih hočejo okrniti na naS račun italijanski iredentisti s pomočjo Vatikana in Se nekaterih ljudi iz Ža- pada. Ta enotnost pa ni dokaz samo Zapadu, marveč tudi dokaz pohlepnim vodstvom vzhodnih držav, na čelu s Sovjetsko z\'ezo, ki teži v svojih osva- Jalnih namenih po naši zemlji, po naših narodih, po naši svobodi. V močno združenih enotah nam ne morejo in nam ne bodo mogli ničesar. Vsi narodi naše države se bore za zgraditev socializma. Med našimi na- rodi skovano bratstvo — enotnost je ustvarjena v teku naše borbe, smo enotni ter čvrsto stojimo na svojih tleh, delamo ter se zavedamo, da Je v tem moč, ki je nam nihče ne more omajati. Sledili bomo vztrajno našemn vodstvu s tov. Titom na čelu, ki nas neomajno vodi v borbi za zgraditev socializma. Zavedamo se, da nas čakajo §e težko- Ce in naloge, katerih se bomo čvrsto oprijeli in jih tudi izvrševali Naj živi enotnost delovnih ljudi v borbi za zgraditev socializma v socia- listični demokraciji in neodvisnosti. Oh ll-letnici OF je bilo v Piuju odlikovanih IS članov v dvorani 00 OF v Ptuju je bilo v soboto, 26. aprila 1952 zaradi proslave 11- letnice obstoja OF svečano zasedanje z referatoma o 11-letnih uspehih OF, o sedanjih tekočih nalogah OF, z dopolnil- nimi volitvami v 77-članski okrajni in 26- članski izvršni odbor OF, razdelitvijo 15 odlikovanj zglednim frontovcem ter dis- kusijo z razčlenitvijo nalog iz referatov. V referatu o tekočih nalogah, ki ga je podal tov. Frangcž po referatu tov. Stropnikove o 11-letnih uspehih OF in' dopolnilnih volitvah v okrajni, in izvršni odbor OF, je tov, Frangeš med drugim poudaril: »Iz uvodnega referata, ki ga je podala tov. Stropnikova je jasno razvidna težka borbena pot Osvobodilne fronte v zad- njem desetletju, ki predstavlja v sloven- ski zgodovini obdobje, v katerem si je naše ljudstvo začelo samo ustvarjati in graditi svojo bodočnost. Mislim, da je prav, da si to borbo Često prikličemo v spomin, ker nam bo to vedno pomagalo reševati tudi težke probleme, ki se iz dneva v dan porajajo pred nami. Dajalo nam bo vzpodbudo in pogum, da še z večjo vztrajnostjo in poletom rešujemo nadaljnje naloge socialističe graditve. Važno je predvsem tudi to, da v duhu slavnih dosedanjih tradicij OF vzgajamo našo mladino, ki je že mani posredno doživljala borbo, vendar uspehe te bor- be danes uživa. Zato je nujno, da tudi na današnjem zasedanju okrajnega odbora fronte vsaj v grobih obrisih premotrimo nekaj naj- važnejših nalog, ki jih bo Osvobodilna fronta našega okraja morala reševati. Vsemu našemu delovnemu ljudstvu mora postati končno jasno, da gradimo so- cializem, a to ne samo v besedi, ampak v vseh naših dejanjih, da damo izrazu socializem končno tisto globino, ki jo v resnici vsebuje, to je, da odpravimo iz- koriščanje, da čimbolj širimo družbeno proizvajanje in družbeno delitev, da za olajšanje pridobivanja izkoriščamo čim popolnejšo mehanizacijo. Če bo naš ak- tiv to bistvo socialistične graditve raz- umel, potem mu ne bo težko prikazati naiSiršim plastem delovnega ljudstva po- mena vseh naših gospodarskih in uprav- nih ukrepov, ki zasledujejo ravno gornji cilj, V tem pa je tudi bistvena naloga Osvobodilne fronte, da s svoio politično aktivnostjo podpira in mobilizira ljudi za izvedbo nalog, ki jih zahteva sociali- stična graditev. Fronta v ptujskem okraju v tem pogledu v zadnjem času ni storila tega, kar bi lahko in morala, kljub temu, da nam vaški funkcionarji često skušajo prikazati, da frontovci nočejo sodelovati, ker od tega »nimajo koristi«. Poglejmo nekaj primerov, ki nam jasno kažejo, kako bi se Fronta lahko utrdila med ljud- stvom, ki bi čutilo, da mu Fronta po- maga, ne z zmanjševanjem davkov in po- dobnim, ampak s sodelovanjem v ce- lotnem procesu socialistične graditve. Po široki diskusiji v zvezi z novim za- konom o upravnoteritorialni razdelitvi in zakonom o ljudskih odborih smo pred kratkim začeli' izvajati prve ukrepe — postavljati smo začeli začasne ljudske odbore. Tov. Edvard Kardelj in Marjan Brecelj sta v zvezni in republiški Ljud- ski skupščini prikazala široko politično platformo novih ukrepov, za katero bi se morale frontne organizacije boriti med množicami, pred vsem pa tudi, da po- magajo izbirati iz vrst dosedanjih od- bornikov KLO tiste ljudi, da bo v po- gojih širše demokraciie zagotovljena li- nija socialistične graditve. Množice so pravilno razumele poglobljeno vsebino naše demokracije in mislim, da je to v veliki meri zasluga naših partiiskih in frontnih kadrov na terenu. Kljub vsemu pa smo bili premalo odločni ob raznih pojavih reakcije v zvezi z novimi ukre- pi. Nekaj primerov; Večina prebivalcev dosedaniega KLO Stoperce se strinja s prikliučitvijo k no- vi občini Lešje in se zaveda, da bo tt^v občina z dvema močnima industriiskima podietjema več prispevala za hitrejši go- spodarski, kulturni in socialni dvig kot njihova osamela vas. Le okrog (Gostilni- čarja se je zbrala mala klika ljudi, ki so se pod njegovim vplivom poskušali iz- ogniti vplivu delavcev majšperških to- naših državljanov in tudi kri Vaših vo- jakov, letalcev in oficirjev. Naj živi miroljubno ljudstvo narodov Jugoslavije in vsega svetal Ptuj, 18. aprila 1952. Zborovale! Na tem zborovanju je bilo sprejetih več resolucij in poslanih ministru za zu- nanje zadeve FLRJ tov, Edvardu Kar- delju. Po glavnih ulicah Ptuja je krenila po zborovanju dolga povorka z godbo SKUD »Jože Lacko« na čelu, pela narodne in partizanske pesmi ter vzklikala bratstvu in enotnosti naših narodov, Trstu, CK KPJ in tovarišu Titu Zborovalci so dokazali na tem zbo- rovanju, da so se strnili v eno vrsto braniteljev pravic narodov Jugoslavije in miru v svetu ter da so pripravljeni bra- niti vsaki kos naše zemlje, ne glpde na to. s katere strani bi nas napadli im- perialistL -jo. vam. Gostilničar pri tem brez dvoma ni mislil na občeljudske koristi in na ljudi, ki bodo imeli daleč na občino, ampak le na tiste dinarje, ki bi jih ljudje pustili v njegovi gostilni. Na Ptujski gori so od- borniki privlekli iz arhivov odločbo ce- sarice Marije Terezije, da je Ptujska go- ra trg in da so zaradi tega opravičeni imeti svojo občino. Mislim, da k temu ni potreben komentar, to tembolj zaradi te- ga, ker pobudniki uveljavljanja teh ar- hivskih odločb Marije Terezije — ptuj- skogorski minoriti še glasu niso dvignili v zvezi z enodušnimi zahtevami sloven- skega naroda proti krivični kupčiji z našimi, še živimi, trpečimi in v Trstu se borečimi brati, ker je dal pobudo za to kupčijo njihov vrhovni predstojnik rim- ski papež in njegov pomagač klerofašist De Gasperi. Izgleda, da je kupčevanje prešlo v meso in kri raznih farških pod- repnikov, saj so končno bili pripravljeni »odstopiti« občino v Lešje, če se jim zo- pet odpre cerkev, ki jo je naša vlada kot kulturnozgodovinski spomenik zašči- tila pred nadaljnjim onečaščanjem. Ni treba posebej poudarjati, da so taki lju- dje, ki hočejo kupčevati z našo ljudsko oblastjo, daleč od naše stvarnosti in s tem tudi daleč od večine našega ljudstva. Prej ali slej bo tudi odbornikom iz Slo- venje vasi postalo jasno, da so strniški delavci upravič^i imeti zastopstvo v ljudskem odboru. Tudi prepoljskemu špeharju, ki je odklanjal učitelja v od- boru, ker »preveč« ve, je treba doka- zati, da ima pošten in delaven inteligent ravno tako mesto v odboru. Prepričan sem, da omenjenega odbornika ni motilo to, da učitelj »preveč« ve, ampak da je to tovariš, ki v polni meri razume svojo družbeno vlogo ter se to v konkretnem njegovem vzgojnem delu pri mladini in odraslih tudi odraža. Mnenja sem, da nam ti primeri nare- kujejo nujno nalogo, ki morajo o njej frontne organizacije odločno razpravljati s svojim članstvom, t, j, prikazati po- men ukrepov v zvezi z reorganizacijo ljudskih odborov, pri tem poudariti vo- dilno vlogo delavskega razreda pod vod- stvom KP ter nujno povezavo vseh de- lovnih ljudi pri samoupravljanju gospo- darstva in družbeni dejavnosti. Prisluh- niti je treba pozitivni kritiki delovnih ljudi, ki hočejo podkrepiti borbo za našo stvarnost, odločno pa razkrinkovati vse starorežimske, kapitalistične, klerikalne in informbirojevske pojave ..,« V referatu je poudaril tov. Frangež med drugim tudi važnost sodelovanja frontovcev pri reševanju zadružnih vpra- šanj gospodarjenja in upravljanja, pri delu občinskih frontnih odborov in skratka pri vseh družbenih in gospodar- skopolitičnih vprašanjih. Da bodo frontne organizacije zmogle vse politične naloge, je vsekakor važno, da čimprej utrdijo in izpopolnijo odbore. V tem je bistvena na- loga, da se čimprej izvedejo volitve v občinske odbore OF. Ti naj se poglo- bijo v problematiko občinskega ljudske- ga odbora in s politično akcijo podprejo njegova pozitivna stremljenja. S sklepom 10 OF Slovenije je uve- dena enotna članarina 3 din na člana, s tem pa seveda ni rečeno, da bi frontov- ci ne smeli prostovoljno več prispevati. Po zadnjih navodilih bo v bodoče ostalo občinskim odborom OF 40 odst, osnovne članarine in vsi prostovoljni prispevki. Nadalje je tov. Frangež podrobneje razčlenil nekaj organizacijskih vprašanj in ob koncu referata pozval člane k dis- kusiji. Na tem svečanem zasedanju so prejeli odlikovanja sledeči člani in članice: Vo- grinec Marija, Vičava; Kolenko Anton, Majšperk; Rudolf Ivan, Zg. Breg-Ptuj; Prevolšek Jože, Kočice-Žetale; Budigam Ivan, Turški vrh; Emeršič Miha, Zavrč; Čermelj Milica, Sedlašek; Foršneri^č Franc, Sobetinci; Kojc Miha, Ormož; To- nejc Vera, Ptuj; Marčič Adolf, Lovrenc; Bezjak Peter, Markovci; Zorčič Franc, Ptuj; Štaleker Franc, Podlehnik in Bem- hard Mirko iz Pavlove. V dopolnjeni okrajni in izvršni odbor OF je bil izvoljen tudi sekretar OK KPS tov Jože Tramšek, Predsednik in sekre- tar izvršnega odbora OF bosta izvoljena na prihodnji seji okrajnega odbora OF. V diskusiji je bilo nakazanih več pred- 'ogov za bodoče delo organizacije OF in sprejeti sklepi za bodoče delo. Pz. S sklepi zakulisne londonske konference se ne bomo nikdar sprifaznili! v petek 18. aprila t. L Je bilo na Kvedrovem trgu v Ptuju šesto množič- no protestno zborovanje prebivalcev iz Ptuja, na katerem je govoril večti- Bočglavi množici sekretar OK KPS Tramšak Jože. V daljšem govoru je po- udaril, da protestna zborovanja našega ljudstva niso samo opomin italijanskim iredentistom, rimskemu visokemu kle- ni in informbirojevcem, naj ne segajo po naših pravicah in ozemlju in naj ne pričakujejo od londonskega zakulisnega barantanja z vprašanjem Trsta, temveč so resen opomin vodilnim politikom Anglije in Amerike, ki podpirajo poli- tiko De Gasperijeve vlade in njegov'.h imperialističnih skomin po jugoslovan- skem in tržaškem ozemlju. Politiki An- glije in Amerike pozabljajo, da so ime- li v jugoslovanskih narodih v prvi in drugi svetovni vojni zvestega zavezni- ka, danes pa barantajo za našim hrbtom v Londonu o italijanskih zahtevah po Trstu in delih jugoslovanskega ozemlja. Predstavniki Anglije In Amerike bi morali razmisliti o tem, kaj bi pomeni- la zanje izguba simpatij ne samo pri 15 milijonih Jugoslovanov, temveč pri mi- lijonskih množicah delovnih ljudi v sve- tu, ki so Izkazale in izkazujejo vodstvu in narodom Jugoslavije s tov. Titom na ^elu vse simpatije zaradi odločnega sta- lišča oroti im-oerial'stom in doslednost v borbi za mir v svetu. Mesto da bi vo- ditelji angloarneriških zaveznfških naro- dov podorli vodstvo in narode Jugosla- vije pri reševanlu doslej nerešenih Vprašanj med Jugoslavijo In Italijo, SDuSfajo vodo na mlin De Gast^erijeve vlade. itali'an^kih fašističnih ostankov, Hform''^'ro-'^vcev in klerof^Sieitov ter se n« srprmiV^o •nomapati' ftfimancVi rdni. ^eni reakcfll. kovati načrte na škodo za- VPTTi^ške .Tuj?oslavije. Govornik tov. Jože TramSek fe v go- voru tudi ož^ffnsal d<>1 našega visokega '^lera, ki v Ptuju, Mariboru in drugod ^ času enotnega orotestiranja našega ''vdstva proti oživljanja fašizma v Ita- '^'i. proti imncrialističnim skominam po Trstu in de'ih slovenskega ozemlja naše •domovine ni dvignil svojega glasu proti ^'•tikanu, ki oodnira osvaialno politiko združene italijanske fašistične in inform- birojevske reakcije ter njihovo pohlep- ''ost po Trstu in delih naše zemlje Nji- ''ovo odobravanie početja Vatikana in o pomanjkanju verske svobode * Jugoslaviji je ponovni dokaz, da je del •Našega visokega klera antipatriotičen, iz- '^5'alski in sovražen našemu ljudstvu in ^'egovim nrizadevan^em, ohraniti svobo- ° neodvisnost in mir 2 vzkliki te ljudstvo govornika često Prekinjalo. »Zahtevamo takojšnjo preki- nitev londonske konferencel Od zavez- nikov iz dveh vojn zahtevamo spoštova- nje naših pravic! Trsta ne damo! Roke proč od naše zemlje!« itd. je razlegalo po Kvedrovem trgu. Po končanem govoru je prečital se- kretar MO OF tov. Stane Sprah tekst sledeče resolucije, ki so jo zborovalci s ploskanjem in ovacijami soglasno po- trdili: VLADI ZDRU2ENIH DR2AV AMERIKE Veleposlaništva Beograd. V petek, 18. aprila 1952 zvečer smo se zbrali v Ptuju že šestič delavci, na- meščenci, delovni inteligenti in dijaki ter člani vseh množičnih organizacij zaradi ogorčenja nad protijugoslovansko gonjo v Italiji in zaradi konference v Londonu v zvezi s Trstom brez navzočnosti pred- stavnikov naše države. Prebivalstvo Ptuja je na tem zboro- vanju izrazilo ogorčenje nad nemoralo tudi sedanjega vodstva italijanskega na- roda, ki je bilo vedno na strani moč- nejšega, Njihova vodstva niso bila nikdar tekom zadnjih dveh vojn zavezniki mi- roljubnih narodov. Bili so vedno napa- dalci in poraženci in ravno iz tega ogor- čenja Vas vprašamo, ali smatrate za moralno podpirati De Gasperijevo vlado, ki Vam ne more dati nikakih zagotovil, da Vam ne bo napovedala vojne, četudi je podoisala pristop k Atlantskemu paktu. Teh zagotovil Vam ni mogel dati MussoHni, ki je pristopil osi Rim-Ber- lin in je svobodoljubnim narodom napo- vedal vojno. Ali smatrate za moralno podpirati vojne hujskače, ki kričijo v Ri- mu in drugod pred Vašimi predstavni- štvi, da hočejo Trst, Reko, Zadar, Dal- macijo in še kaj? Ali boste lahko opra- vičevali pred svetovno iavnostjo, da je bila konferenca v Londonu sklicana v miroljubne namene? AH smatrate za mo- ralno, da niste na to konferenco pova- bili predstavnikov Jugoslavije, doslednih borcev za demokratičnost in socialne pravice narodov? To smo dokazali kot Vaši zavezniki v vojni, to dokazujemo danes v borbi za mir. Povabili ste na konferenco predstavnike Italije, da bi Vam raztolmačili svoje imperialistične zahteve po Trstu in teritoriju Jugosla- vije. V očeh jugoslovanskih narodov je to nemorala in Vam tudi prebivalci Ptuja zagotavljamo, da ne bomo nikdar do- volili. da bi stegovali nad našo zemlio roke bivši fašisti ali iredentisti aH kdor- koli. ki vodijo svojo umazano politiko na podlagi obljub, da bodo svojim prista- šem dali ,kar booljša osnovna or- ganizacija LMS v ptujskem okraju je aktiv LMS vajencev v Stmišču, ki je sprejel okrajno prehodno zastavo. Kot drugi najboljši aktiv LMS v ptujskem okraju je aktiv SDZ »Osoj- nik«, ki je sprejel pismeno pohvalo. Tretji najboljši aktiv je aktiv LMS DP Tumišče, ki je sprejel pismeno pohvalo. Četrti najboljši aktiv je de- lavski aktiv naselja iz Stmišča, kot peti najboljši aktiv je kmečki aktiv LMS Polenšak, kot šesti najboljši aktiv pa je aktiv LMS »Gradiš« Strnišče. Vsi ti aktivi so sprejeli pismene pohvale. Za požrtvovalno delo in pomoč akti- vom sta bila pohvaljena tudi Mestni komite LMS Ptuj in Tovamišld ko- mite LMS Strnišče. Pohvaljeni so bili tudi aktivi, ki so se pri letošnjih volitvah v sekretariate aktivov LMS v delu najboljše izkazali. To so naslednji aktivi: KDZ Tmiče, VDZ Litmerk, Bolnica Ptuj, Preskrba Ptuj, Pletama Ptuj, Gruškovje, Cirkov- cl, Rošnja in OLO Ptuj. Za požrtvovalno delo in dosledno izvajanje nalog v mladinski organiza- ciji so bili pohvaljeni sledeči mladinci in mladinke: Berlak Otmar, Merguč Slavko, Gajzer Janez, Pižmoht Emil, Zupanič Stanko, Zaplotnik Jože, Toplak Jože, Lašič Franc in Tmovčanec Josip iz vajenL?,kega aktiva LM Strnišče Klemenčič Vinko in Ceci Franjo in aktiva LMS »Gradiš« Strnišče. Bukov- šek Ivan, Kajnlša Anton, Stepčič Sta- ne, Rozman Jože, Flisar Janez. Kapun Ivan, Gegič Pero, Solojev Boris in Kosmina Anton iz aktiva LMS naselje tovarne Strnišče, Snaider Jože iz VDZ Litmerk. Senveter Mira, Jerenko Slav- ko in Ojstršek Avgust iz Preskrbe Ptuj; Kramberger Vera, Fidler Anica in Kramberger Franc iz DP Tumišče; Petek Jože, Hojnik Jože in Oražen Anica iz Polenšaka; 2mauc Franc, Korče Anka in N.idelsberger Stane iz aktiva OLO Ptuj. Silak Alojzija, Bom- bek Stanko, Glažar Stanko, Zicenfraj Slavica, Žirovnlk Marica. Lesjak Julka in Erjavec Frančka iz Pletarne Ptuj, Amuš Marica in Rozine Hčin.ika iz bol- nice Ptuj, sekretar aktiva LM Cirkovci tov. FranS'-ž, Kogler Lenčka iz KDZ Placir, F^Mč Ivsn iz GruSknvja, Vajs- baher Frtdi iz cktiva »Jože Lacko« Ptui, P.ijavec Mari^n. Markežič Romana in Er7en Mat:, iz SDZ »Osojnik«. Mur- ko Ciril. F-'".7ger Vlado in Spričnik Sonja KDZ Tmiče. Horvat Kčtica iz {Ni^ -aljevanje na 2 strani) Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 1. maja 1952 Letos bodo dojjrajeni v okraju važni gospodarski, zdravstveni in kulturni objekti Gospodarski svet vlade LRS je pred kratkim obvestil Okrajni ljudski odbor v Ptuju o odobritvi kreditov iz izven- proračunskih sredstev za dograditev važnih gospodarskih, zdravstvenih in kulturnih objektov v ptujskem okraju. Med objekte, ki bodo letos dograjeni in za katerih dograditev je nakazan de- nar, so: Veterinarska bolnišnica v Ptu- ju, dermato-ginekološki oddelek ptujske bolnišnice ter šoli v Selah in v Grajeni. Nakazani pa so še krediti za ure^tev in obnovo Doma onemoglih v Muretin- cih ter za zgraditve rogozniškega želez- niškega nadvoza. Veterinarska bolnišnica v Ptuju je v gradnji že štiri leta. Objekt zavzema 742 kv. metrov zazidane površine in od tega odpade na upravni del (kjer ee pa nahajajo tudi stanovanja), 283 kv. m, ostala površina pa na tkzv. operativni del. Upravni del zgradbe je skoraj do- končan, v operativnem delu pa bo do- graditev in ureditev Izvedena letos. Operativni del bo Imel, ko bo bol- nišnica dograjena, sledeče prostore: operacijsko dvorano, prostor za pobija- nje Jalovosti, prostor za umetno oseme- njevanje ter hleve za živino. Objekt bo- do dograjevali postopoma od oddelka do oddelka, da bo prvi lahko služIl svojemu namenu v letošnjem septem- bru, drugi v decembru, ostali pa spo- mladi leta 1953. Pri gradnji tega objekta Je že porab- ljeno 4,500.000 din. Polovico tega zneska je prispeval DZZ, drugo polovico pa OLO Ptuj. Sedaj je odobren še ostali potreben denar v znesku 3,350.000 lin, da bo Veterinarska bolnišnica lahko končno služila svojemu namenu. Sola v Selah, ki je v gradnji tudi že nekaj let, bi naj bila dograjena do le- tošnjega 1. septembra. Doslej je bilo uporabljeno za to zgradbo 1,652.000 dla Pouk se v zgradbi sicer že vrši, vendar je za dokončno dograditev potrebno še 2,050.000 din. S tem odobrenim zneskom pa bo zgradba letos tudi dovršena. Tudi šola v Grajeni bo dograjena do 1. septembra t. 1. Za najnujnejšo dogra- ditev je potreben in odobren znesek, ki znaša 400.000 dinarjev. Ginekološki oddelek ptujske bolnišni- ce 80 začeli graditi leta 1944, Po letošnji dograditvi, orir, ureditvi bo razpolagal s 30 posteljami, Dela mirajo biti kon- čana do 15 .oktobra, porabljenih pa bo J,350.000 dinarjev. Ureditev Doma onemoglih v Muretin- cih bo stala 3,750,000 dinarjev, dom pa bo s to ureditvijo razširjen za 40 po- stelj, S tem je začasno odloženo vpra- šanje ureditve Doma onemoglih v se- danjih prostorih protituberkulozne bol- nišnice v Ormožu, ki bo ostala za nedo- ločen čas še tam. Železniški nadvoz v Rogoznici bo zgra- jen pod pogojem, če bo železniška upra- va prispevala traverze, na gradnji zain- teresirani pa prostovoljno delo, posebno dovažanje gradbenega materiala, V tem slučaju bo tudi zadostoval predvideni odobreni znesek 450,000 dinarjev. -n. Ptujske enote PLZ so pripravljene na otirambo za Slučaj vojne nevarnostj! v nedeljo, dne 20, aprila t, L Je uspela v Ptuju druga javna vaja Protiletalske zaščite ob sodelovanju enot PLZ, JLA, Zveze rezervnih oficirjev, predvojaške vzgoje, RK in gasilcev iz Ptuja, Spuhlje, Haidine in Podvinc. Poskusna zatemnitev v soboto zvečer od 21. do 22. ure je v celoti uspela, saj je ljudstvo z zatemnitvijo dokazalo, da razume važnost ukrepov za varnost dr- žavljanov in njihovega« premoženja v slu- čaju vojne nevarnosti, V nedeljo ob 6, uri zjutraj je začela dežurna služba enot PLZ, ki so bile v polni pripravljenosti za začetek obramb- ne akcije v slučaju napada iz zraka. Enote JLA, člani Zveze rezervnih ofi- cirjev in enote predvojaške vzgoje so zavzele ob znaku zračne nevarnosti obrambne položaje, enote RK in gasilcev pa so bile z gasilsko opremo in gasil- . mi napravami pripravljene na akcijo že med nevarnostjo. Po znaku minule zrač- ne nevarnosti so planile v akcijo vse reševalne enote, Prešernova ulica fe bila evakuirana v novozgrajena zaklonišča, kjer so se otro- ci, žene in starčki počutili varne. Dobro zgrajene stene in strop zaklonišča so videli prvič in se prepričali, da je ta podzemtia zgradba namenjena njihovi varnosti v slučaju vojne nevarnosti in zračnih napadov. Končna strokovna ocenitev vaje je ugotovila nekaj organizacijskih in teh- ničnih hib, ki bodo odpravljene z večjo resnostjo enot PLZ in prebivalstva sa- mega. Enote PLZ kot tudi prebivalstvo je pričakovalo, da bo ozračje nad Ptu- jem polno brnenja napovedanih 8 letal, streljanja protiletalskih topov in eksplo- zij bomb itd., zato je pomenilo samo eno šolsko letalo močno razočaranje, ki je vplivalo tudi na resnost vaje. Mnogo ma- ter je ob vaji prikazalo svojim otrokom vso skrb za slučaj nevarnosti, zato so v zaklonišče pripeljane otroke primerno oblekle in vzele s seboj, kar otroci po- trebujejo v slučaju, da so Za dalje časa vezani na zaklonišče. Zelo važno za vod- stvo PLZ so zanesljive tehnične naprave za prejemanje in dajanje poročil, enako oprema reševalnih enot, zlasti gasilcev in RK, V tednu po vaji so začeli tečaji PLZ na terenih, kjer še teh prej ni bilo in je več tečajev tudi končalo (Breg, Prešernov teren), tečaja na ormoškem in ljutomerskem terenu pa sta še v teku. Prihodnja vaja PLZ, ki bo verjetno ob Mladinskem festivalu, bo ponovna mani- festacija enotnosti in pripravljenosti na- šega ljudstva, da bi bili v slučaju ne- varnosti vsi ljudska armada, kot je bilo to izraženo na zboru PLZ in vseh sode- lujočih enot v nedeljo po drugi vaji. Vaje PLZ v Strnišču z dobrim vodstvom in še boljšo or. ganizacijo je uspelo štabu PLZ tovarn^ glinice in aluminija v Strnišču izvesti vaje v slučaju napada iz zraka. Na znak sirene so delavci v tovaiTU hiteli na svoja mesta, ostalo delavstvo je c' sciplinirano odšlo v zaklonišča, itj so bila dobro urejena in povezana s lefoni in radijskimi zvočniki, ki so na. povedovali polet letal. Takoj po napadu iz zraka na tovarno, so tovarniškim ga« siJcem prihiteli na pomoč gasilci jj Lovrenca, Pleterij, Mihove, Cirkovc Sikol. Tako so bile v akciji vse mobilni enote PLZ tovarne in bližnjih vasi. Sa. nitetni oddelek je prenašal in prevažal ponesrečence, evakuacijski oddelek je evakuiral stare in mlade v zaklonišče, Industrijski tehnični vod, specialni inJ dustrijski tehnični vod in kemični za- ščitni oddelek so imeli polne roke deia, Pred vojaška v^oja centra tovarne fe imela posebno nalogo braniti tovarno pred napadom sovražnika. Za tako uspešno in dobro pripravljeno vajo le posebno pohvaliti načelnika PLZ in no* veljnika tov Andreja Toplaka in tov, ing. Staneta Tonejca in vse gasilce, so sodelovali pri vaji PLZ. Grajati je pa treba nekatere stanovalce naselja, ker so vajo in napad vzeli manj resno in se niso držali predpisov in navodil PLZ Strnlšča. Stab PLZ »Gradiš« se ni povezal s svojimi delovnimi mesti izven tovarne, tako da so se delavci v času napada na- hajali na svojih delovnih mestih, -na. Pri „Osoinifew" so se rascvele breskve Brez dvoma edinstveno sliko v okra- ju in daleč naokrog nudi obiskovalcu 12-hektarski nasad cvetočih breskev pri kmečfei delovni zadrugi »Osojnik« pri Ptuju. V ravnih vrstah, kljub temu da teren ni raven, raste tisoče breskev. Vse so se razcvele, ves nasad je kakor en sam cvet. Sadjarska skupina je te dni končala z obrezovanjem mladih breskvinih dre- ves. Odkar je dobila zadruga še en traktor, je delo tudi v nasadih precej olajšano. Intenzivna oblika sadjarstva ne zahteva namreč samo dela na sadnih drevesih, temveč tudi kultiviranje ce- lotne zemeljske površine. Pri »Osojni- ku« med ravnimi vrstami breskev orje traktor ter spravlja v zemljo rastline, s katerimi izvaja tkzv. gnojenje, KDZ »Osojnik« ima dva traktorja, eden med njimi je novi Fiat-goseničar, ki je stal 2,300.000 din. Ta bo zadružoi- kom v veliko pomoč pri rigolanju in pripravljanju zemljišča za novih osem hektarov breskovih nasadov, ki jih na- meravajo začeti urejati Se v letošnjem letu. Tako bodo pridelek breskev letno dvignili daleč nad 73.000 kilogramov, kolikor so jih pridelali v letu 1951 2e za letos ijredvidevajo znatno povečan pridelek: nad 100.000 kg. Z znatnimi iz- voženimi količinami breskev v Mun- chen in druge kraje v inozemstvu v lanskem letu, se je zadruga »Osojnik« uvrstila med podjetja z aktivnimi po- stavkami v zunanjetrgovinski bilanci naše države. Letos se delo v zadrugi odvija v treh skupinah: poljedelski, sadjarski in vi- nogradniški. Vse tri skupine so v prvih pomladanskih dneh čvrsto prijele /a delo. Oba traktorja sta neprestano v obratu, prav tako razpoložljiva vprežna živina. Pridnim skupinam je pa šlo de- lo tudi hitro od rok. Večji del spomla- danskega dela so odrinili v prvih dneh druge polovice aprila, vendar pa deia, kot tudi drugje, tudi potem ni zmanj- kalo. Gospodarjenje v zadrugi po gospodar- nostnem računu za zadrugo pravzaprav ne predstavlja nič novega. Tudi že pred tem so zadružniki In upravni odbor stremeli za solidnim poslovanjem ter delali predračun po skrbni analizi svo- jih dohodkov. Pravzaprav jim je sedaj že dosti laže kot prva leta, ker lahko že računajo z velikimi dohodki, med- tem ko so prva leta le vlagali delo In sredstva. Vzporedno z razvojem njiho- vih nasadov in rastjo njihove gospodar- ske moči, raste njihov ugled pri okoli- ških kmetih, S tem pa zadružniki pri »Osojniku« za modernizacijo našega kmetijstva prispevajo veliko več, kakor vsaka pisana ali govorjena beseda, -u. EvakuTanje Zabovc-Markovcin Nove vas je bilo uspešno opravljeno V nedeljo 20, aprila t. 1. so bile tudi na področju PLZ Zabovci, Markovcl- Nova vas in Borovci vaje protiletalske zaščite, ki so uspele po zaslugi funkcio- narjev množičnih organizacij In ljud- stva samega, ki je gledalo na vajo z vso resnostjo in jo podprlo z udeležbo in discipliniranostjo. Za koordinirano delo ob vajah in v slučaju prave nevarnosti je bilo na tem področju več priprav, saj morajo ob va- jah, zlasti pa ob resni nevarnosti slu- žiti pripadniki predvojaške vzgoje s pripadniki JLA, tehnične enote, sani- tetne in gasilske enote PAZ enemu ci- lju — obrambi našega ljudstva in nje- govega premoženja. Da so vse te enote pripravljene na resno izvrševanje svo- jih patriotičnih nalog, so skoraj v ce- loti dokazale v nedeljo. 2e ob 5. zjutraj je bilo v bližnjem gozdu taboren je pripadnikov predvoja- ške \^goje na čelu z rezervnimi oficirji. Ob 7. uri so bile pripravljene vse enote PAZ in množica na največje in v zgo- dovini teh vasi novo dejanje, na eva- kuacijo prebivalstva z brodovi čez Dra- vo. Ob sireninem tuljenju v znak bli- žajoče se nevarnosti so zavzeli pripad- niki predvojaške vzgoje svoja mesta v obrambni črti vasi, tehnične, sanitetne, veterinarske in gasilske enote pa so za- čele s svojim delom za izpraznitev va- si, za zavarovanje ljudskega imetja in za obrambo večjih zgradb pred poža- rom. Gasilci iz Zabovc, Markove in Bo- rove so bili pripravljeni z brizgalnami, katerih sposobnost in zmogljivost so preisicusili z vajo pri šoli. Okrog 1200 otrok, žen in starcev je bilo spravljenih na varno brez ovir. Po prestani nevarnosti je bil zbor predvojaške vzgoje, gasilcev in enot PAZ, na katerem je bilo ocenjeno delo vaje, uspehi pa tudi pomanjkljivosti. V splošnem pa je vaja uspela in je poka- zala zavestno discipliniranost množice. Par poedincev je vajo sicer podcenje- valo, vendar bo treba tudi njim doka- zati, da je dolžnost vsakega patriota organizirano braniti v slučaju nevarno- sti naše ljudstvo in njegovo premože- nje pred sovražnikom in uničevanjem. Ver. Odpuščanje učencev v gospo- darstvu je nezakonito Vedno pogostejši so pojavi odpuS^a. nja učencev v gospodarstvu. Podjetja se hočejo z odpuščanjem učencev "z- ogniti obveznosti nagrajevanja učencev po novih predpisih (Uredba o nagraje- vanju vajencev, Ur. list FLRJ št. 16-52) zato so odpusti zelo pogosti zlasti pn privatnih delodajalcih (obrtnikih). Zakon o učencih v gospodarstvu upravam podjetij in privatnim obrtni- kom ne daje pravice za razveljavi j en je učnih pogodb ter te še nadalje ostanejo v veljavi. Vodstva podjetij in privatniki so dolžni še v naprej izpolnjevati obveze učnih x)ogodb, razen tega pa so dolžni, da učence v bodoče nagrajujejo po no- vih predpisih, t. j. Uredbi o nagrajevanju učencev v gospodarstvu in ne morejo, odpuščati učencev zaradi tega, da se Izognejo tej obveznosti. Vse te nepra- vilnosti so delali do sedaj le privatniki, ker smatrajo, da je še stara predapriF ska Jugoslavija. Naša socialistična '.a- konodaja pa te nepravilnosti prepreči-' je. Zakon o inšpekciji dela, čl. 21, daje poleg ostalega organom inšpekcije dela pravico ščititi učence v gospodarstvu v vseh primerih nepravilnih postopkov uprav podjetij in privatnih delodajal- cev. Inšpekcija dela bo te nepravilno- sti ugotavljala in vsakega delodajalca zaradi nepravilnega ravnanja z učenci predala sodišču v nadaljnji postopek. Hekaf misli o krafevnih imenih Kmalu bo izvedena nova upravno-te- ritorialna razdelitev slovenskih okrajev in občin, ki je bila sprejeta na zeseda- nju Ljud«ke skupščine LRS. Nova upravno-teritorialna razdelitev bo pri- nesla spremembo tudi nekaterim kra- jevnim imenom, ki so bila popačena, oziroma niso nosila pristnega ljudskega imena. Ta bodo sedaj preimenovana ali pa popravljena. Zato bo prav, da poda- mo ob tej priliki nekaj stvarnih misli o krajevnih imenih da bi vzbudili čita- teljem do imena prav vsake naše naj- manjše vasi toliko spoštovanje, kot ga Imajo do njih raziskovalci krajevnih in ledinsldh imen. Zavedajmo se, da krajevna in ledin- ska Imena niso morda prazne besede, ampak veren odraz živega ljudskega govora sedanjosti in dokaz slovanske preteklosti. Zato je treba gledati nanje kot na najstarejše vire zgodovine Slo- vencev, na najbolj trdne priče minulih, četudi v knjigah nepopisanih časov. Ta slovenska imena so spomin naših pra- dedov, svetel spomin na vse čase od šestega stoletja dalje, ko so prišli iz zakarpatske pradomovine v Panonsko nižino in ee naselili po ravnicah in bre- govih rek: Soče, Žile, Save, Drave, Mure in Rabe, tja gor do Blatnega jezera. Številna krajevna in ledinska imena, ki so se nam ohranila na slovenski zemlji iz prvih dob kolonizadje do da- nes, nam marsikaj zanimivega pripove- dujejo o svojem prebivalstvu. Govore nam o težkem delu kolonistov, ki so neumorno krčili s pragozdom, grmov- jem, trnjem, vrbami, lipami, bukvami in koprivami porasle, rodovitne ali puste, kamenite in močvirne komplekse v dolinah, na pobočjih in višinah, pre- ganjali zverjad in se proti njej utrje- vali, gradili koče, pota In steze ter za- okroževali svoja zemljišča v celkih, delcih in progah. Primemo velikost zemljišč pa jim je seveda odmerjal zemljiški gospod. Tako nam kažejo krajevna in ledinska imena tudi jezi- kovni zaklad in iznajdljivost našega slo- venskega prebivalstva ter odražajo po- tek razvojnih stopenj kolonizacije od prvih začetkov — v kolikor se niso iz- gubila in izpremenila — vse do 19. sto- letja, ko 60 se začela zbirati in zapi- sovati. Posebno lepa in stara imena so zla- sti v Prekmurju, SlovMiskih goricah in v Podravju, bila pa so v stari Jugosla- viji zavržena, ker so jih ponekod hoteU uradi zamenjati z imeni svetnikov va- ške cerkve, zato je nujno, da stara imena zopet oživimo k novemu živ- ljenju. Poglejmo samo nekaj imen, ki so ti- pična za slovensko kolonizacijo in nas spominjajo na krčenje, lego, obliko, barvo in svojstvo tal, na rastline in ži- vali: Krčevina, Gomila, Jastrebci, Str- mec, Lešje, Dobrava, Brezovci, Pod- gorje, Grabe, Ilovci, Tmovd, Hrasto- vec, BukovcL Med kulturnimi in pri- rodnimi imeni so posebno značilna za Prdonurje, Slovenske gorice in za Ptujsko polje ter Haloze krajevna ime- na s končnico -ovci, -ci, n. pr. Očeslavci, Okoslavd, Radoslavcl, Bodislavci, Lon- čarovci, Pečarovci itd. Glede na izvor krajevnih imen v tem delu slovenske zemlje, bi nam podrobna analiza poka- zala, da so skoro vsa slovanskega po- rekla. Le nekaj malega jih je madžar- skih in nemških. Vsi naši kraji imajo, preden stopimo vanje, nabite table, s katerimi se pred- stavljajo obiskovalcem. Napisj na teh tablah so vsakemu kraju njegov rojstni list. Le žal, da je mnogim krajem uso- jeno, da ee predstavljajo svetu s po- kvarjenim imenom, posebno to velja za naše slovenske obrobne F)okrajIne. Marsikatero Ime na teh tablah so nam pokvarili ali izpačUi že v bivši Avstro- Ogrski tuji, nemški in madžarski urad- niki, ki niso imeli ne sluha ne umeva- nja Za prave ljudske oblike, mi jih pa še nismo utegnili popraviti, posebno za- radi tega ne, ker nas moti njihova do- zdevna starost, še bolj pa njihova »uradnost«. Posledica tega je, da se mnoga imena naših kraiev pišejo, ka- kor se ne bi smela, medtem ko imenu- je ljudstvo kraje po svoje in čisto dru- gače, kakor je napisano na vaških tabli- cah, n. pr. Sv. Vid, ljudski izraz je Vi- dem, Sv. Anton v Slov. goricah, ljudski izraz je Cerkvenjak. Sem spada tudi Murska Sobota, ki je prejela svoj atri- but šele v madžarskih uradih, ljudski izraz je samo Sobota. Tako se ob ime- nih naših krajev bijeta med seboj ljud- ski govor in uradna praksa. Ker so pa uradi tukaj zaradi ljudstva in ne obrat- no, se naša ljudska oblast zaveda po- trebe, da se doseže v ljudskem in uradnem poimenovanju enotnost. Kra- jevnim imenom celo moramo priznati privilegij, da se pišejo v oblikah dotič- nega narečja, tako da jih ne smemo dev?)ti na konita strn?ih pravil slnv-^-ce 7p rred dva^^j^^^imi leti je zapisal zgodovinar dr, France Mladinska konferenca v Ptu^u (Nadaljevanje s 1. strani) KDZ Desinci, Vrabič Ignac iz Stoperc. Trop Ivan iz Loperšič, Kikl Gustika iz Hardeka in Havlas Lidija iz delavskega aktiva Ormož. Vsem imenovanim mla- dincem in mladinkam OK LMS vpiše pohvale v mladinske izkaznice. Na podlagi diskusije, referatov in predlogov je konferenca sprejela za- ključke in smernice Za delo mladinske organizacije iz ptujskega okraja v bo- doče. Bil je izvoljen tudi 37-članski OK LMS. (O delu konference in pa sklepe bomo objavili v prihodnji šte- vilki Ptujskega tednika). Ob zaključku je konferenca poslala resolucije: CK LMS, tov. Edvardu Kar- delju in ljudstvu zone A s sledečo vsebino: Slovensko-italijanskemn Uudstvu Anglo- amcriške cone STO, ki se bori za svo- bodno življenje v Jugoslaviji. Po enem letu smo se zopet zbrali na letni konferenci predstavniki deset ti- soč mladine ptujskega okraja, kjer po- laie.mi .a'une o dosedanjem in spre- jemamr: zckijučke za bodoče delo. Lctctonja konferenca ima še drug pomen. Mi govorimo svobodno, samo- zavestno, polni mladostnega poleta o tem, kako bi z našim delom največ doprinesli h graditvi socializma, hkrati pa smo ogorčeni nad početjem in krivi- cami, ki se Vam godijo. Vemo kaj je fašizem, ker so tudi naša slovenska tla 4 leta gazili nemški nacisti. Vi niste sami; z Vami so milijoni iskrenih in močnih src Jugoslovanov, zlasti mladega pokolenja. Danes ni več tako kot nekdaj. Zato nadaljujte borbo, stopnjujte napore za zmago. Ne dajte, da bi se sredi Evrope umetno ustvar- jala srednjeveška kolonija pohlepnega rimskega imperija, ki ga ni nič dru- gega kot jezik in velika strahopetnost. Danes z Vami delimo usodo in jo bo- mo delili, pa naj bo v znoju ali krvi. Vsemu svetu pa odločno povemo, da nas to še ne spravlja v malodušje, temveč ravno obratno; bolj snoznavamo sovražnika, močnejši in trdnejši smu ter postajamo večji. Znali bomo so- vražniku dati, kar mu gre. Naj živi bratstvo in enotnost Jugo- slovanskih narodov! Smrt fašizmu — svobodo narodu? Delegati in delecatin.ie letne mla- dinske konference okraja Ptuja. V Gorišnici so izvolili občinski odbor v i>onedeljek, 21. t. m. so se sestali v Domu ljudske prosvete odborniki sedmih dosedanjih KLO, da izvolijo iz svoje srede nov začasni občinski odbor, ki bo vodil novo občino Gorišnica do prvih volitev v občinske odbore. Od 80 dosedanjih članov je bilo prisotnih 57 članov, 7 je bilo upravičeno odsotnih, ostali pa se niso odzvali, čeravno je vsak odbornik dobil pismeno vabilo. Kovačič pravilno ugotovitev: »Vseka- kor je želja, naj se pri končni določitvi krajevnih imen ne glfeda toliko na pra- vila književnega slovenskega jezika, marveč na historične oblike in dialekto- loške zakone. Krajevna imena so važen del narodnega folklorističnega zaklada in le v svoji pristni obliki vzbujajo za- nimanje zgodovinarjev, zemljepiscev, etnografov in jezikoslovcev.« Pri naših krajevnih imenih se poseb- no mora paziti, da bodo pravilno zapi- sana v imenovalniku, da bodo s temi oblikami opremljene vaške tablice in da se bodo potem ta imena pravilno upo- rabljala tudi v uradni praksi. V vsak- danjem govoru se rabijo ta imena v vseh drugih sklonih, v imenovalniku pa skoraj nikoli. Zaradi tega jim prave oblike imenovalnika, ki je potrebna za napis, ni lahko najti, V tem primeru je potrebno prisluhniti ljudstvu, kako sklanja dotično ime. Toda mnogi so pri tem tako malo pozorni, da vprašajo navadno samo kam in dobijo odgovor v tožilniku. Kot posledica tega vidimo na nekaterih vaških tablicah ime v to- žilniku, ki naj nadomešča imenovalnik. Od te velike napake potem ni daleč do druge. Tožilnik dela namreč pogosto napačen vtis. kakor da je dotično ime ženskega spola in tako se zgodi, da se mnoga imena uradno sklanjajo čisto napačno. Zato je treba ob iskanju spola v?akega krajevnega imena postaviti lju- dem troje vprašani, kam. odkod in kje. Sele ko smo izvedeli ime v tožilniku, rodilniku in mestniku nam je mogoče roditi tudi uganko njegovega imenoval- nika. Pri reviziji krajevnih imen je treba vselej upoštevati vse zgodovinske, jezi- kovne, geografske in druge lokalne mo- mente, spoštovati vkorerinjeni ljudski izraz, nikakor pa uveljavljati namišlje- nih »pravilnosti«. Jože Maučec. Za predsednika skupščine je bil iz->70- Ijen tov. Stančič Stane in je vodil skupščino. Referat o razvoju naše ljud- ske oblasti in gospodarstva od leta 1945 do danes je temeljito analiziral tov. Vobič Ivan, odbornik, član okrajnega izvršnega odbora. Njegovo izvajanje je bilo podkrepljeno z mnogimi praktični- mi primeri, da so vsi prisotni z velikim zanimanjem sledili in odobravali njego- va izvajanja. Po podrobni analizi dela je predsed- nik občinskega odbora OF predlagal li' sto 25 članov novega odbora. Lista j« bila po večini sprejeta. Odborniki so predlagali po enega odbornika več i^ bivših KLO Gajevd in Zamušani. Ute- meljili so svoj predlog v primerjavi i ostalimi KLO in sicer za Formln i® Moškanjce. Po daljši diskusiji in temeljitem pnJ* rešetanju so bili izvoljeni sledeči čla- ni v občinski odbor: Za Gorišnico: JanŽe* kovič Franc, Trunk Ivan, Petrovlf Alojz, Stančič Stane in Cokl Dušan. 2» Gajevce: Rajko Martin. Antolič Franc. Belšak Alojz ml., Ožinger Ivan, Pigna? Jožef, Janžekovič Martin in Rižner K'' že. Formin: Sisinger Ivan, Kolarii Aloiz in Bratuša Janez. Mezcovci: Soii' na Franc, Korkar Stanko in Serban Ne- ža. Moškanjci: Sever Rudolf. Valenl pitev KZ kot važnega Takega gospo- darskega faktorja. Iz teh razlogov sta Glavna zadružna zveza Jugoslavije in Zadružna zveza Slovenije priporočil članstvu KZ zvišanje članskih deležev na najmanj 1000 din, ki bodo pomagali IZ do potrebnih obratnih sredstev. Po izvolitvi novega odbora, ki je bil oljen s tajnim glasovanjem, je članstvo 10 daljši razpravi sklenilo zvišanje de- eža na 1000 din. Upravni odbor je dobil od zbora pooblastilo, da določi nižji de- lež za posestnike do 1 ha zemlje. Za povezavo dela z OZ KZ so bili izvolje- ni delegati in zastopniki posameznih odsekov. Glede KZ Pacinje so sklenili, da se lahko pridruži k KZ Domava, v kolikor (prejmejo njeni člani obveznosti, ki jih imajo člani KZ Dornava. Novi odbor je dolžan urediti ostale zadeve, predlagane na zboru, kakor tudi poskrbeti, da bodo takoj vrnjeni KZ vsi kmetijski stroji, last strojne postaje iz časa okupacije, ki se še sedaj nahajajo pri posfuneznih kmetoval- cih. V lanskem letu je imela KZ Dorttava 152.000 din prebitka, s katerim se krije predvsem pasivna razlika preteklih let, znesek 21.000 din pa bo porabljen za popravila nedograjenega zadružnega do- ma. Na zboru člani niso dobili prave slike o strojnem odseku, ker ni bilo o tem točnega poročila. Živinorejski odsek razpolaga samo z enim plemenskim bi- kom, dočim narekujejo potrebe poveča- nje števila teh. Za zdravljenje goveje ži- vine bo morala KZ v bodoče dati več pomoči. Lani novembra je prenehala z delom zadružna čevljarna, čeprav je imela razvojne pogoje ob 180 zadružni- kih. Milijonski investicijski kredit, ki ga bodo najeli, bo služil dograditvi zadruž- nega doma. Ta izredni občni zbor KZ Dornava je potrdil, da se Dornavčani Mivedajo pra- vic državljanov v socialistični Jugosla- viji, da pa rabijo za borbo proti vplivu reakcionarnih poedincev borbene, na- predne funkcionarje KZ in množičnih or- ganizacij, ki bodo dosledni izvrševalci zakonov in volje večine ljudstva, ne pa sluge in pomagači reakcionarnih poedin- cev — vaških veljakov. Večina članov KZ Dornava je odšla po končanem zborovanju zadovoljna domov v spoznanju in prepričanju, da je v Dor- navi zrastla socialistična zavest ljudstva nad zrušeni vpliv tistih vaščanov, ki niso nikdar hoteli videti ljudstva, temveč vedno le sebe. Ptujski žefezničarji so proslavili svoj praznili 15. april —- dan železničarjev, so ptuj- ski železničarji dostojno proslavili. Po končanem delu so se zbrali pred spo- menikom padlih borcev-železničarjev pred vozovno delavnico, kjer je bila komemoracija za padlimi tovariši. Tu je zbrane nagovoril tov. Lesjak Jože, pred- sednik DS vozovne delavnice, o pome- nu 15. aprila pa je govoril tov. Vogri- nec Janko, zastopnik OK KPS in OF mesta Ptuj. Prikazal je trnjevo pot že- lezničarjev v stari Jugoslaviji in njiho- vo revolucionarno vlogo v času NOB .n danes pri gradnji socializma. Pozval je vse navzoče, da tudi sedaj, ko skušajo razni fašistični elementi osknmiti n3!5o s krvjo najboljših sinov in hčera naših narodov prepojeno zemljo, ko dviga fa- šizem zopet glavo in grabi po naši zem- lji, sitojimo trdno in enotno kot en mož za našim državnim vodstvom, za naSo KPJ s tov. Titom na čelu. Po komemo- raciji so odšli železničarji na igrišče NK Drave, kjer je bila prijateljska no- Uspela vaja predvojaških centrov V nedeljo 20. t. m. ob priliki letal- skega napada na Ptuj, so izvedli obvei liki predvojaške vzgoje ptujskih centrov mih oficirjev, uspešno vojaško vajo z na- padom Isataljona iz Rogoznice proti s sodelovanjem članov Društva rezerv- Ptuju. Vajo je vodil rezervni poročnik tov. Herbert Zoreč. Vsa izdana povelja 50 izvedle enote obveznikov, disciplini- rano in z dokajšnjim vojaškim znanjem. Seveda so bile tudi pomanjkljivosti. Te 50 vsi sodelujoči samokritično obravna- vali na skupnem zboru po vaji. Tovari- 5ko sodelovanje obveznikov in rezervnih oficirjev ter vsesplošno razumevanje po- mena take vaje kaže, da je tudi skrb za krepitev obrambne moči pomembno življenjsko vprašanje naše skupnosti, —K. gometna tekma med NK Aluminijem iz Stmišča in novoustanovljenim NK Že- lezničarjem 12 Ptuja. Na igrišču je goste nagovoril pred- sednik KOS železničarjev tov. Koren ter izrekel željo po tesnejšem sodelova- nju ptujskih železničarjev in članov kolektiva iz Stmišča, posebno na šport- nem in ljudsko-prosvetnem področju. Enajstorica železničarjev se v svojem prvem nastopu seveda ni mogla resno upirati vigranemu moštvu Aluminija. Šahovska sekcija Železničar Ptuj je v čast 15. aprila odigrala brzotumlr. Zmagal Je tov. Rudolf Edo. Po tekmi so se železničarji zbrali v sindikalni dvorani, kjer so zaključili praznovanje svojega praznika. Dornava ima končno svojo organizacijo ZB Vsekakor pozno in to šele tik pred za- ključkom vpisovanja v organizacijo ZB so člani ZB Domava dne 18. t. m. na ustanovnem občnem zboru izvolili pet- članski odbor s tovarišem Martinom Zgečem na čelu. Na zboru Je sekretar OPO Dornava poročal o delu iniciativnega odbora ter nakazal naloge, katere je dolžan odbor izvesti. Poudaril je, da mora biti ZB ši- roka organizacija, ki Je ohranila svoj borbeni značaj še izza NOB. Kakor je šla tedanja borba v smeri za osvobodi- tev in utrditev socialističnega družoe- nega reda, tako gre borba članov ZB sedaj v smeri ohranitve vseh pridobitev NOB, v smeri zgraditve socializma, zlasti pa za dvig gospodarske moči. Nerazumljivo je, da ni prišlo že preje do ustanovitve te organizacije, saj vilo 25 članov dokazuje, da je del va- ščanov razumel NOB ter aktivno delal v borbi proti okupatorju. Naloga odbora je, da čim preje nadok- nadi, kar je bilo do sedaj zamujenega. Z ustanovnega občnega zbora sta bili poslani resoluciji Okr, ZB in Okr. ko- miteju KPS Ptuj. V resoluciji je bilo poudarjeno, da se tudi člani ZB in ostali vaščani Domave pridružujejo vse- mu ljudstvu Jugoslavije in naprednim množicam v svetu ter odločno protesti- rajo proti londonski konferenci in me- šetarjenju z našim ljudstvom in našim ozemljem. k. F. Na Bregu je končal tečaj PLZ Na tečaju PLZ na Bregu je 23. aprila t. 1. predaval primarij ptujske bolnišnice tovariš dr. Aleksander Kuhar o prvi pomoči v miru in vojni. Predavanja se je udeležilo nad 60 čla- nov in članov OF in večina pripadnikov PLZ, ki morajo biti seznanjeni z naloga- mi prve pomoči pri nesrečah in nezgo- dah, predvsem pa v vojnL y poljudnem predavanju je predava- telj poudaril med drugim važnost pri- pravljenosti zdravih in krepkih ljudi na pomoč ponesrečencem, katerih ozdravi- tev je odvisna od transfuzije krvi. Kljub razmeroma visoki odškodnini, ki jo pri- znava naša ljudska oblast dajalcem krvi, je tudi v Ptuju malo število krvodajal- cev, zato je težavno govoriti o prosto- voljnih dajalcih krvi. Kljub agitaciji za prijavo prostovoljcev med delavskimi kolektivi, za to vrsto prostovoljne po- moči ni bilo dovolj razumevanja niti med sindikalnimi funkcionarji, zato tudi ni čudnb, da ti n. pr, v Strnišču in Maj- šperku niso z akcijo v dovolj resni meri seznanili delavcev in nameščencev, za- radi česar je seveda vsak uspeh iz- ostal. Med prikazovanjem nujnosti, da bi morala biti večina našega prebivalstva seznanjena s prvo pomočjo v nezgodi, je predavatelj ožigosal neresnost in ma- lomarnost v nekaterih vaseh in krajih v okraju, kjer so pogoji za tečaje prve Domoči, vendar to nujnost podcenjujejo, Kot bi bilo edino v vojni potrebno po- magati ponesrečencem, odraslim in otro- kom, ne pa vsak dan, kakor se to praktično dogaja. Predavanje je bilo zelo zanimivo in so udeleženci tečaja prosili predavatelja, da bi še prišel predavat na Breg o zdrav- stvenih vprašanjih, kar je tudi obljubil Velika vaja pLZ v Goriinici V nedeljo, 20. aprila je bila na ob- »ločju občine Gorišnica velika vaja protiletalske zaščite. Pri vaji so sode- lovale edinice PAZ, gasilci, predvoja- ika vzgoja, vse ostale množične orga- nizacije in dijaki nižje gimnazije. Po lanskoletni prvi in zelo dobro tepeli vaji, smo sklenili že lani v je- leni, da bomo organizirali tudi letošnjo lomlad podobno vajo. Ker se je poka- W sektor kot tak v vsem svojem do- tedanjem delu in uspehih kot eden iz- •ned boljših oz. najmarljivejših v ptuj- skem okraju (lani je prejel tri pohvale ^ diplomami od najvišjih forumov), je ■^il za letošnjo vajo vključen v zvezni ■lačrt vaj PAZ. Da je lanska vaja v celoti uspela in niso bili uspehi letošnje vaje nič jjianjši (po številu sodelujočih sicer ne- koliko zaostaja za lansko), je predvsem Zasluga organizacijskih sposobnosti Predsednika sektorja PAZ tov. Ravter- ja in sekretarja tov. čokla, ki vodita PAZ že tri leta, ter tov. Staniča kot komandirja centra predvojaške vzgoje tov. Žnidariča kot rajonskega gasil- 'l^ega poveljnika. Nič manjše pa seve- da niso zasluge vseh ostalih sodeluj o- saj izid same vaje ni v končni me- odvisen od vodstva, temveč od mno- žice sodelujočih, ki nosijo v glavnem ^so težo izvedbe vaje. Priprave za vajo so bile že več me- Na več predhodnih sestankih je jilo treba narediti dokončen točen na- ^rt poteka vaje z določitvijo vlog, ki Jih bodo igrali posamezniki in to s po- ^^bnim ozirom na dejstvo, da smo sicer ^®deli za dan vaje, nismo pa vedeli za •^i^o »sovražnega napada«. Sektor sam (10 vasi) smo zaradi laž- jega in preglednejšega dela razdelili na dele, oziroma predvidevali, da bo j^^ažnik napadel tri ključne objekte ^^Ktorja (šolo GoriSnico, železniško po- Moškanjci in vas Gajevci). Na j^h mestih smo koncentrirali vse sode- j^Joče edinice (tečajnice PAZ tečajev vodje prve pomoči in hišne zaščite, anjence«, kurirje, obveščevalce in dr.) j^^^en gasilskih čet, ki so ostale doma svojih mestih in so se podale ■ na J^aj napada šele po alarmu, ter edinic ^»^•^vojaške vzgoje, ki so bile razme- '^ne okrog štaba v šoli v Gorišnici. , ^arna vaja je potekala od začetka do po predvidenem načrtu v redu Zadovoljivo (upoštevati je pač treba °Pnjo vaške PAZ od mestne in indu- strijske, ki pa ni vedno in v vseh pri- merih nižja). Da so bile pomanjkljivo- sti in gotove napake, je razumljivo in jih ne bo manjkalo in jih ne manjka nikjer. Tudi pri resničnem napadu bi jih bilo še vedno dovolj. V kolikor je bil predvideni načrt vržen s tečajev in to samo za nekaj minut, je pripisati dejstvu, da napovedanih letal JLA ni hilo in da je bil dan alarm dvakrat z vmesno prekinitvijo. Ob tej priliki lah- ko odkrito povemo, da izostanek letal, ki so bila napovedana, ni vplival pozi- tivno, temveč negativno, ker so se namreč naši ljudje, predvsem pa naša mladina izredno veselili vprav na le- tala naše JLA, ki jih do sedaj še niti slišali niso, kaj šele videli. Tudi o »ob- veščevalni službi« bi lahko rekli nekaj kritičnih besed, saj je dobival štab v Gorišnici včasih kaj čudna in neodgo- varjajoča poročila iz Ptuja. Vse sodelujoče edinice so izvrševale svoje naloge v redu in moramo ljudi res pohvaliti. N. pr. krajevno babico tov. Kuharič Avgusto, ki je vkljub svo- ji starosti in razumljivi poklicni utru- jenosti delala za dve ali več mlajših. Gasilci so vršili svojo nalogo v redu. Pripomniti pa moramo, da bi bilo nuj- no potrebno zgraditi čim več vodnih cistern ali pa vsaj obstoječe vodnjake za gasilsko službo primerno preurediti. Nekatere prizore smo tudi slikali, da nam bodo ostali kot učilo in kot lep spomin. Po končani vaji so se zbrali vsi so- delujoči k slavnostnemu zaključku pred šolo v Gorišnici. Po mimohodu pred tribuno (v četverostopih je korakalo ob zvokih domače godbe na pihala, ki je tokrat prvič Javno nastopila, nad 400 ljudi z vsem orodjem) so sledili govori. Govoril je tudi predsednik OLO Ptuj tov. Petrovič Janez, ki je poleg tovari- ša Kneza, zastopnika okrajnega štaba PAZ, vaji ves čas prisostvoval. S slav- nostnega zaključka smo poslali pro- testne resolucije tov. M. Marinku in tov. Kardelju, v katerih smo poudarili svojo neomajnost in trdnost v borbi za svojo zemljo in svoje ljudi proti itali- janskemu fašizmu in iredentizmu Slavnost smo zaključili s pevskimi in deklamacijskimi točkami dijakov Nižje gimnazije. Vaja je pokazala vsem in vsakomur, da naši ljudje čas, v katerem živijo, razumejo in lahko trdno in odločno re- čejo: »Tu smo pripravljeni!« —ou— Še enkrat: ..Fia mala" pri Tomažu v zadnji številki vašega lista beremo ; x>d naslovom »Via mala pri Tomažu« ; ilanek o tej prireditvi Ker se pisec , :lanka ni podpisal s polnim imenom, se zaradi te zadeve obračam na gornji tiaslov s prošnjo, da nam stvar pojasni In poskrbi, da se poravna krivica, stor- jena omenjeni igralski skupini s tako pretirano kritiko. Nimamo namena s tem dopisom za- govarjati naših slabosti in grajati va- šega lista zato, ker nas s tem člankom kritizira. Ne, kritika na« ne žali. Vsi vemo, da je kritika koristna. Gradi nas in izpopolnjuje. Toda pisec članka bi moral vedeti, da mora biti kritika zdrava, poštena In ne opremljena s pre- tiravanjem. Nekaterim igralcem sicer priznava uspeh, večino pa graja. No, do tega ima kritik pravico in mu je ne jemljemo. Vedeti bi pa kljub temu moral, da tukaj niso nastopali poklicni Igralci, temveč i>oklicni kmečki de- lavci, ki so ves t^en vihteli motike v vinogradih, v nedeljo pa stopili na oder. In če bi se potem pri takem igralcu opazUo, da je nekoliko okomejši v kre- tanju in govorenju kot so igralci v ptujskem gledališču, mislini, da potem še ni treba pisati v časopisih: da je igra kljub pričakovanju slabo Izpadla, da Igrici niso obvladali tdcsta, da so od časa do časa popolnoma odpovedali, da je bila scena slaba in končno, da je treba skupini novega vodja. Res, nič lažjega, kot priti lepo v dvorano, se vsesti v določeni sedež in pozorno gle- dati vse dogodke, beležiti napake in tsdco zbirati gradivo za časopis. To bi, lahko rečemo, zmogel tudi marsikateri naših Igralcev. Toda, to pa moramo povedati, če to dela na tak način, ni tovariško, s tem se ruši že itak slabo kultumo-prosvetno delo pri Tomažu. Rad bi vprašal tega kritika, kaj je že storil za Izboljšanje kultumo-prosvet- nega dela pri nas. Je napravil sploh en korak v tej smeri? Ce bi pomislil, pod kakšnimi pogoji tukaj Igramo, kjer ni elektrike, in moramo iz petero vasi znašati skupaj karbldovke, kjer si mo- ramo vse predmete za scenerijo Izpo- soj atl, ker nam manjka prav vse, kar se pri igrah rabi, bi drugače pisal, ali pa molčal. Tudi na to nI pomislil, da hodijo naši igralci k vajam po uro da- leč, pozimi v snegu In blatu do kolen, sedaj pa utrujeni od celodnevnega tež- kega dela. Za plačilo pa dobijo potem tako nezadostno oceno. Ce bi ta dopisnik imel vsaj malo vzgojiteljskega duha, bi moral vedeti, da s tem odbija igralce od odra, zlasti mlajše. In: daje treba igralski skupini novega vodja. Se mar taki vodje kar Iz rokava stresajo? Prijavili smo svo- jega udeleženca za tečaj režiserjev, pa so prijavo odbili. Upravičeno smo ogorčeni, ko beremo, da se je predstava pričela eno uro po napovedanem času. Ne vem katero predstavo pisec misU, prvo, t. j. sobotno, aH drugo v nedeljo popoldne. Sobotna predstava je bila napovedana za 20. uro. Ker pa je deževalo, ni bilo ob 20. še nikogar v dvorani. Ker so bile vstop- nice že prodane, smo jasno morali ča- kati, da je občinstvo zasedlo dvorano. Pri tem pa ni bilo eno uro zamude. Nedeljska predstava pa se je začela 24 minute po napovedanem času. Teh 24 minut pa ni posledica naše nered- nostl ali nepripravljenosti. Dva naša Igralca sta kot delegata Okrajne gasil- ske skupščine bila v Ljutomeru na za- sedanju Iste. Skupščina je končala delo ob 15.15, ob 16.20 pa sta se Igralca s kolesi vsa prepotena pripeljala k Tomažu. Ob 16.24 pa smo dvignili Misilm, da smo upravičeni zahtevati od uredništva, da nam omogoči pogle- dati si s tem dopisnikom iz oči v oči. Prosim torej v imenu IZUD »Ivan Cankar« pri Tomažu, da nam pošljete Ime in naslov tega dopisnika, da se z njim pogovorimo. Čeprav smo sami navadni kmečki delavci, smo pošteni člani skupnosti. Igramo s poštenim namenom: dati slo- venskemu ljudstvu Igre, ki jih lahko doume. Ce bi nam mnogi Izobraženci tu pri Tomažu pri delu pomagali, bi imeli mnogo več uspeha. Toda večina teh naše delovanje samo opazuje in ocenjuje ter beleži naše napake, da bi nas na podlagi tega vrgli javnosti v posmeh. Vsekakor je to do dna na- pačno. Prosim, da pravilno razumete našo upravičeno pritožbo in našemu društvu pomagate, da spravimo stvar na pravi tir In da se kultumo-pro- svetno delo pri nas poživi. * Tovariške pozdrave! AMBROŽ JOŽE, Senik 1 p. Tomaž pri Ormožu. •k Op. uredništva. Gomjl dopis objav- ljamo v celoti kot je bil poslan dopis- nikom v spodbudo za točno poročanje, piscu in igralski skupini pri Tomažu pa v zadoščenje s pripombo: Ni za vsakim grmom razbljalca Ijud- sko-prosvetnega dela in vsaka ocena je relativna: kdo ocenjuje in s kakšne- ga vidika. Imena pisca dopisa ne moremo spo- ročiti, ker ne gre za žalitev osebe, tem- več za kritiko umetniške dejavnosti. (Glej zakon o tisku.) V Markovcih je oživelo delo Izobraževalno-umetniškega društva Sklep, ki ga je sprejelo umetniško- lzQbraževalno društvo »Alojza Strafela« v Markovcih na letošnjem občnem zlxr ru, se uresničuje. Najaktivnejša je dramska sekcija, ki je letos dala na oder dve predstavi. V februarju so uprizorili dramo »Stari in mladi«, 20. aprila t. 1. pa ljudsko igro »Mlinarjev Janez«, ki je dobro uspela. To so potr- dili mnogi obiskovalci. Mnogi pa zaradi prenapolnjenosti dvorane igre sploh niso mogli videti. To ponovno opomi- nja vse organizacije v Markovcih na nujno potrebo dograditve zadružnega doma. V večji in urejeni dvorani bi se ljudsko-prosvetno delo še lepše razvi- jalo, razen tega bi Imeli možnosti za predvajanje filmov itd. Igralci, ki so sodelovali pri »Mlinar- jevem Janezu«, so se potrudili rešiti svoje vloge čim bolje, kar je nekaterim tudi bolj, drugim pa manj uspelo. Važ- nejše vloge so bile v glavnem dobro podane. ^ Ljudstvo je zadovoljno zapuščalo dvo- rano zaradi lepe igre, obenem pa neje- voljno nad početjem pijanih mladincev, ki so z grdim obnašanjem delali nemir in motili razpoloženje gledalcev. Treba je omeniti, da so to bili mladinci, ki so Izven organizacij In da s svojim ob- našanjem dokazujejo, da ne uživajo nikjer vzgoje, ki bi jim pomagala, da bi postali kulturni ljudje. —OP— »Iz zmedenosti vsled bolezni srca« je ukradel v ptujski bolnišnici perilo Lansko leto nekega večera v novem- bru je ukradel Smiljan Peter iz Dežna štev. 12 v ptujski bolnici 2 srajci, dvojne spodnje hlače, rjuho, pregrinjalo, pre- vleko za podzglavnik in 4 plenice. Vse si je skril pod plašč in odnesel na prosto ter skril v travo pri ograji, pri čemer je bil zasačen in prijavljen pre- iskovalnim organom. Pred ptujskim okrajnim sodiščem je bil koncem febru- arja letos zaradi tatvine obsojen na 4 mesece zapora. Zoper obsodbo se je Smiljan Peter pritožil. Okrožno sodišče v Mariboru je njegovo pritožbo zavrnilo ter potr- dilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča med drugim z utemeljitvijo, da se pri tatvini družbenega premoženja kaže so- vražen odnos storilca proti danaSnjl družbeni ureditvi, ko hoče storilec od- tegniti del premoženja, ki je namenje- no za ureditev gospoduiočega položaja socialističnega sektorja v gospodarstvu. Smiljan Peter je bil v bolnifnid na zdravljenju na račun skupnosti, na- zadnje pa jo je hotel s tatvino oškodo- vati. Smiljan tudi ni odkrito prirnal kaznivega deiania. temveč se je i^so- varial na zmedenost vsled srca. —Ps Nekaj o garderobi žel. postaje Moškanjci Kakor na vsaki železniški postaji je tudi v Moškanjcih shramba koles. Mno- gi delavci in nameščenci, ki se vozijo z vlakom v Ptuj In Strnišče v službo, se pripeljejo do postaje s kolesom. Ker le namreč treba v garderobi plačati 10. di- narjev, si marsikdo rajši shrani kolo pri privatni hiši, skednju ali pa kjerkoli, s strahom, da mu ga lahko v njegovi odsotnosti kdo vzame. Sicer pa je vseeno, če si ga shraniš na postaji ali pa kje drugje. Pred kratkim se je zgodilo delavcu, ki se vozi z vlakom iz Moškanjc v Ptuj, da se je pripeljal z vlakom v Moškanj- ce Ko je šel v shrambo postaje po ko- lo, ga seveda ni bilo. Na vprašanje, kje je kolo, uslužbenec ni vedel nič povedati, čeprav je imel lastnik za kolo v garderobi listek. Podal se je brez kolesa domov v dobri veri, da mu ga je kdo odpeljal. Preden je prišel do doma. je srečal neznanega moškega na svojem kolesu in ga vprašal, kdo mu je posodil njegovo kolo. Neznanec mu je odgovo- ril, da mu je kolo posodil uslužbenec postaje z naročilom, da se mora vrniti do vlaka. Na postaji Moškanjci shranjuje sedaj kolesa samo le par delavcev Nekateri morajo plačati dnevno 10 dinarjev, ne- katerim pa uslužbenec reče: «Pusti, pu- sti, saj ni treba.« Torej če velja za ene. da jim ni treba plačati, nai to velja tudi za ostale delavce, ali pa naj postaja ne- kako uredi, da se bo cena znižala vsaj za polovico. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 1. maja 1952 iCa^ i/st Udit (/UH sficaviia..* Dragocene »pomote« gospoda Štefana Anton: »Gospod Cuček, kako ste se odrezali pred sodiščem zaradi tistih »p o- m o t« v Mestnem podjetju za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki, ki so vam vrgle nekaj jurjev ,stranskega zaslužka'?« Štefan: »Se kar dobro Sest mese- cev zapora bom že zdržal, nazaj pa le dobim 166.000 dinarjev, ki mi niso za- seženi« Anton: »Kaj pa boste potem delali?« Štefan: »Me bo že vzelo v službo kako podjetje, ki ni tako občutljivo na »pomote«, kakor so PtujčanL Dol s šušmarji z vinom I Ivan: »Rudi, ali veš, da je ptujsko združenje gostincev napovedalo neiz- prosno borbo šušmarjem, ki točijo vino ia pijačo doma, mi pa plačujemo troša- rino in davkel« Rudi: »To še ni tako hudo, če ste nam vi napovedali borbo. Hujše bo za nas, ko nam bodo to napovedali naši go- stje iu ptujski financarji.« p Hudo je, če v Selah gori, gasilci v Apačah pa ne morejo najti ključa Anton: »Zakaj niste priSli gasilci iz Apač gasit, ko je v Selah gorelo?« Franc: »Saj bi prišli, pa je prehitro zgorelo. Pri nas si pač vzamemo čas, ko imamo gasilski dom na enem koncu vasi, ključ pa na drugem,« Vukov Jože je tudi »vaganar« Ivan: »Cuj Joža, zakaj pa tebe niso zadnjič dali v časopis, da si cele dneve cedil vodo in nosil domov ribe?« Tone: »Veš, Hanza, v časopisu je ravno tako kot na vlaku. Če gre notri dosti potnikov, te morajo eni zunaj »ostati«. Ptujska neuresničena prerokovanja Nekdaj so rekli mestni možje v Ptuju, da bo treba podreti kasarno v Lackovi ulici in na njeno mesto postaviti trinad- stropno palačo. In kaj danes rečejo? Kogar ne bd motila trinadstropna pa- lača, tega tudi ne more motiti, če se za kratek čas na tem mestu zadrži pritličen cirkus. Tudi poraz je treba dati V časopis p i š t a : »Nogometaši imamo pač smo- lo, enkrat izgubimo žogo, drugič pa tekmo,« Navijač: »Toda žogo »te dobili nazaj, tekme pa ne,« P'iSta: »To ste pa bili vi krivi, ker ste premalo navijali,« Navijač; »Ali ne veš tega, da si upa vsak petelin peti na domačem dvo- rišču, drugje pa mora biti tiho?« P i š t a : »Ko smo izgubili žogo, sem se jezil samo jaz, sedaj pa se jezimo vsi skupaj.« Navijač: »Ko ste izgubili žogo ste dali v časopis, kaj pa sedaj molčite, ko »te izgubili igro?« P i š t a : »Sedaj smo tjho, da bi kdo ne zvedel.« 2-na. Križi in težave Firbasa Jožeta iz Moškanjc Jože Firbas iz Moškanjc si je pred nedavnim prilastil na pokopališču v Go- rišnici kamenit nagrobni križ, ki je last družine Rižnar iz Moškanjc ter ga prodal mrliškemu ogledniku Ivanu Trunku iz Gorišnice za precej nizko ceno, Trunk je križ kupil v dobri veri, da je res Fir- basov, pa tudi zaradi nizke cene, v ka- teri je slutil dobiček. Cez nekaj časa so Rižnarjevi ugoto- vili, da njihovega križa ni več na poko- pališču, Ko so vprašali Trunka, ki je obenem oskrbnik pokopališča, kje je križ, se je ta razhudil in ni mnogo manjkalo, da bi začel s fizičnim obraču- nom. Ljudstvo se zgraža nad takimi postopki in je mišljenja, da naj bi Trunk raje bolj skrbel za urejenost pokopališča in da bi skupno s Firbasom v bodoče pu- stila tuje križe pri miru. Kakršna setev, takšna žetev 13, aprila t, I. so fantje pred cerkvijo v Markovcih streljali. Med njimi sta bila tudi Kekec Anton in Veselič Janez, Kot je videti, se niso zavedali s kakšnim raz-, strelivom imajo opravka. Imeli so nam- reč ekrazit. Že po prvih strelih se je zdrobilo na cerkvenih oknih nekaj šip v skupni vrednosti nad 4000 din, v cerkvi pa je nastal velik preplah. Med fanti je zaradi tega nastalo »malodušje«: pobeg- nili so, s tem pa pokazali sad nepravilne vzgoje. Škodo so si upali povzročiti, od- govornost in povračilo pa bi radi pre- valili na druge. vic. Predsednik Črešnik iz Bukove opravlja bogu dopadljiva dela Ob nedavnih praznikih so se hoteli vsi razveseliti, vsak seveda na svoj način, Najoriginalnejšo zabavo pa si je pri- voščil predsednik KLO Bukovci Crešnik, ko se je napotil na velikonočno soboto na procesijo v Markovce, Tam je videl sebi enake možakarje, kako so se pri- bliževali baldahinu, zato se tudi naŠ predsednik ni dolgo pomišljal. Odlo^ se je (kar mu menda ni bilo pretežko^ ter s tresočo roko prijel za palico, na kateri je nasajeno nebo ter ga skupno s somišljeniki pobožno nesel v procesiji. Tako je naš predsednik koracljal po- nižno z nebom v rokah in ni niti trenil SPORED PRVOMAJSKIH PROSLAV v PTUJU Sreda, ZU aprila 1952 ob 19. urij Zboro- * vanje na Kvedrovem trgu. Po zboro- vanju odhod v povorki na kresovanje na Panoramo. Sodeluje godba SKUD »Jože Lacko«. Četrtek, 1. maja in petek 2. mafa 1952 koncert godbe SKUD »Jože Lacko«, tamburaškega in pevskega zbora v Ljudskem vrtu. Začetek vsakikrat ob 14. urL : Pianist prof. Anton Trost koncertira 8, maja v Ptuju V četrtek, dne 8. maja ob 20. uri koncertira v dvorani Glasbene šole v Ptuju eden naših največjih klavirddh umetnikov, mojster prof. Anton Trost. Izvajal bo dela: Bacha, Chopina, Liszta in Brahmsa. Predprodaja vstopnic v pisarni Glas- bene šole od 5. maja t. 1. dalje. Uprava. Moto-društvo je organiziralo patrolno vožnjo v počastitev 27. aprila v nedeljo, 27. aprila t. 1. Je bila tra- dicionalna patrolna vožnja, ki Jo je pri- redilo Moto-družtvo Ptuj skupno z or- ganizacijo ZB NOV in Predvojaško vzgojo v počastitev 11-letnice obstoja Osvobodilne fronte Slovenije. Udeleženci patrolne vožnje so krenili « Kvedrovega trga v Ptuju preko Okiča v Cirkulane, kjer je bilo, na strelišču tekmovalno streljanje, nato na Borlu v gradu kratka svečanost, potem pa na- daljevanje vožnje preko Moškanjc na- zaj v Ptuj. V Cirkulanah so izTolili občinski odbor V nedeljo, 20. aprila t. 1. se je zbralo v Cirkulanah 48 odbornikov doseda- njih petih krajevnih ljudskih odborov, da bi iz svoje srede izvolili 21-članski občinski ljudski odbor. Po uvodnih formalnostih in ugotovitvi sklepčnosti (manjkalo je sedem odbor nikov, od tega trije upravičeno), je po- jasnil pomen reorganizacije naših osnovnih organov ljudske oblasti tov. Ogorelec Mirko, član Izvršnega odbora okraja Ptuj. Temu je sledila volitev novega odbora, katerega je predlagal okrajni izvršni odbor v soglasju z mno- žičnimi organizacijami. Predlog Je bil v celoti soglasno sprejet in tako se bo v prihodnjih dneh sestal novi občinski ljudski odbor občine Cirkulane, da iz evoje srede izvoli predsednika in nje- govega namestnika ter potrdi imenova- nje tajnika in blagajnika, kakor to predvideva zakon o občinskih ljudskih odborih. Ob koncu so odborniki poslužali še kratek referat o vprašanju Trsta in po- izkusih mešetarjenja o tem za nas tako važnem problemu brez nas In proti nam. Enodužno so obsodili to zahrbt- nost in sprejeli resolucijo, ki so jo od- poslali podpredsedniku zvezne vlade zunanjemu ministru tovarišu Edvardu Kardelju in konferenci v Londonu. B. M. Ni milosti za goljufe, tate in saboterje Ni še dolgo tega, odkar je bilo med ljudstvom iz Gradišča, Podvinc, Lanco- ve vasi, Gorce, Siteža in Vičanc mnogo razpravljanja o poedinčih, ki so bili pred ptujskim okrajnim sodiščem kazno- vani zaradi goljufij, tatvin in sabotaže na zaporne kazni od 1 do 20 mesecev, obenem pa je bilo mnogo komentiranja o primerih, kjer se poedincem kazni znižajo na podlagi pritožb in prošenj, kar pa v mnogih primerih ljudstvu ne zagotavlja sigurnosti, da mu taki po- edinci ponovno ne bodo škodovali. Svoj čas kaznovani Brlek Jože iz Gra- dišča (goljufija, 5 mesecev), Markež Ivanka iz Podvinc (tatvine, 1 leto 8 me- secev), Malek Ivan iz Lancove vasi (tat- vina, 4 mesece), Hostnik Rudolf in ivan iz Gorca (tatvina 1 mesec), Mlkolič An- ton iz Siteža (tatvina 2 meseca) in fle- bar Ivan iz Vičanc (gosp. sabotaža 14 mesecev) so po obsodbi vložili prošnje za pomilostitev na predsedstvo Prezidl- ja Ljudske skupščine LRS, da ne bi od- služevali zapornih kazni. Prezidij Ljudske skupščine LRS Je prošnje imenovanih zavrnil in bodo mo- rali odsedeti kazni v celoti. V teh primerih gre za grešnike, ki sta jih ljudstvo in ljudska oblast spo- znala za nepoboljšljive (Brlek Jože), ki na njih poboljšanje niso vplivale milej- še oblike kazni niti vzgojne mere v KPD (Markež Ivanka). Prošnje so za- vrnjene, ker so enaki pojavi tatvin Ie«!,i kot sta jih zagrešila Malek Ivan in Ml- količ Anton v državnih gozdovih vedno pogostejši, enako tatvine v tovarni gll- nice in aluminija v Strnišču (Hostnik Rudolf in Ivan) in ker ni popuščanja v razredni borbi proti kaznovanim več- jim posestnikom (Hebar Ivan). Pomilo- stitev bi v takih primerih kvarno vpli- ^7ala na razpoloženje množice v okolici kaznovanih. Gornji primeri dokazujejo, da so mi- lost. prošnje ugodene edino v primerih, ki zagotavljajo ljudstvu In ljudski obla- sti, da bodo tudi milejše kazenske in vzgojne mere zadoščale za zresnitev po- edincev, da ne bodo več pod nobenimi pogoji škodovalj družbenemu in zaseb- nemu gospodarstvu. z očmi. Ponosen je bil, da lahko poleg svoje funkcije opravlja še sveta dela. Priznati mu je treba agilnost in požrtvo- valnost, ker kot kmet in predsednik KLO opravlja še druga bogu dopadljiva dela, kar bi mu pa vsekakor ne bilo po- trebno. —vic. Okrajno gledališče Ptuj Sobota, dne 3. ma{a 1952 ob 20. ari: Car- lo Goldoni: »Lažnik«, veseloigra v dveh dejanjih (šestih slikah). Režija Edo Verdonik, režiser SNG v Mariboru, scena Vlado Rijavec iz Maribora. So- deluje orkester in sekstet SKUD »Jo- že Lacko« iz Ptuja. Pevec-solist prof. Jože Gregorc. Zadnja večerna pred- stava. Nedelja, 4. ma}a ob 15. url: Carlo Goldo- ni: »LAZNIK«, veseloigra v dveh de- janjih (šestih slikah). Četrtek, 8. mafa ob 20. uri: »VESELI PRCK5RAM«. Premiera. Sobota, 10. maja ob 20, urii »VESELI PROGRAM«. Prva repriza. Nedelja, 11. mafa ob 15. uri: Carlo Gol- doni: »LA2NIK«, veseloigra v dveh dejanjih (šestih slikah). Predprodaia vstopnic pri gledališki bla- gajni od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rojstva, poroke in smrti v marcu 1952 na mat. področju Destemik Rojeni: trije dečki in 5 deklic. Poroke: Toš Vladimir iz Vitomarc in Poklič Marija iz Jerneja pri Poljčanah. Umrli: Marija Preložnik, Destemik, Ja- nez Kramberger, Gomila, Marija Hor- vat iz Trnovske vasi, Julijana Kranjc iz Crmlje, Martin Vogrin iz Bišečkega vrha. V Zavrču so izvolili novi občinski odbor V Zavrču so bile v nedeljo, 20. apri- la t. 1. volitve skupnega odbora iz vrst odbornikov dosedanjih ljudskih odbo- rov Turški vrh, Gorenjski vrh in Zavrč. Volitev se je udeležil član OLO Ptuj, ki je prikazal navzočim prednosti novih velikih občin pred dosedanjo upravno- teritorialno razdelitvijo glede na seda- nje gospodarsko-politične pogoje. Za uspešno vodstvo gospodarsko-politične- ga življenja v novi veliki občini pa so potrebni taki funkcionarji, ki bodo zmogli obsežne in odgovorne naloge. V diskusiji Je bilo več predlogov gle- de nove završke občine in Dobrave, kjer Je večina Slovencev in od koder obiskujejo otroci šolo v Zavrču, da bi postala nova občina Zavrč gospodarsko dovolj močna tn sposobna za reševanje obsežnih haiošMh nalog. V novi odbor občine Zavrč so bili iz- voljeni ljudstvu in ljudski oblasti pre- dani odborniki, ki se zavedajo odgovor- nosti in važnosti povezave z množico, katere želje bodo uresničevali Cene na ptujskem trgo 23. aprila 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: beluši 100, čebula 60-70, če- bulček 60-80, česen 110, fižol 30-40, su- he gobe 300, hren 50, jabolka 50, jajca 6-7, krompir 14, kozlički kom, 550-650, domači kis 20, korenje 30, koruza 20, prosena kaša 50, ržena moka 40, koruzna moka 30, ajdova moka 40-50, enotna moka 50, bela moka 90, motovileč 100, surovo maslo 400, mast 250, mleko 20, orehi 100, bučno olje 300, paprika 500, peteršilj 40, rdeča pesa 20, piščanci kom. 200, perutnina 300-400, proso 35, pori 30, regrat 100, kisla repa 14, redkev 16, radič 80, rž 35, solata 120, suho sadje 60, smetana 80-120, sir 60-80, glavnata solata 130, špinača 50, kislo zelje 20, zaseka 200, ribe 50, Ekonomija MLO: ječmena kaša 45, pro- sena kaša 44, proso 30, domači kis 20, jajca 6, pori 24, sadike: paprika 1 kom. 1-2 dinarja. Trgovsko podjetje Rožnik: fižol 38-43, prosena kaša 46, ječmenova kaša 50, koruza 20, mešanica za kure 18, čebula 46, česen 60 dinarjev. Sadike: privatniki: zelje 30 kom 20 din, ohrovt 30 kom. 20 din, koleraba 20 kom. 10 din, paprika 1 kom. 1,50 din, paradiž- nik 1 kom. 1.50 din, cvetača 1 kom 1,50 dinarjev. Nesreča nikdar ne počiva Kores Albin iz Dežnega je 16. aprila t 1. napadel z nožem proti domu vrata- Jočega se Hajška Franca iz Koritnega št, 1 ter mu povzročil poškodbe ix> obra- zu in prsih. ^ Pri padcu si je poškodoval desno ro- ko v rami dne 21. aprila t. 1. Levičnii Anton iz Mestnega vrha, ★ Jermen je zgrabil za komolec Erha- tiča Franca iz Sodinc pri delu v mli- nu 19. aprila t. L ter mu ga precej po- škodovaL Kneht Franc iz Krčevine se ni pra vočasno izognil tovornemu avtomobilu ki ga Je 15. aprila t 1. podrl ter poško doval po nogah in rokah. ★ Voz sena je prevrnil 19. aprila 1.1 te stri desno roko v rami Slugi Manji i; Stogovc. ^ Pri čiščenju greznice 21. aprila t. 1. omamljen od plinov obležal v greznic Gabrovec Anton in Ptujske gore št. 11 Isto se je dogodilo ženi, ki ga je hotel potegniti iz greznice. Oba so rešili so sedje ter ju odpeljali v bolnišnico - Ptuj. ^ Tušku Francu iz Pobrežja je zlete pri delu 21. t. m. košček železa v oko ★ Pri nogometu je 19. t m. padel ter s poškodoval levo roko Zupanič Stanko i Stmišča. Š?ORT DRAVA (Ptuj) : ALUMINIJ (StmiSče) 3:1 ((1:1) Strniš če, 27. aprila 1952 D^es je bila odigrana na igrišču Alu- minija tretja prvenstvena nogometna tekma mariborske podzveze. Srečala sta se stara rivala ptujskega okraja. Pod- legli so tehnično boljši in fizično moč- nejši Strniščani zato, ker so bili Ptuj- čani borbenejši in disciplinirani. Drava je zmagala z lepim rezultatom 3:1. Gole so za Dravo dosegli Ladinek, Goričan in Herceg, Takoj v začetku je Aluminij pritisnil in že v 13. minuti dosegel vodstvo po krivdi vratarja Drave. Aluminij je v pri- čakovanju zmage popustil in Drava je kmalu prešla v napad. Kljub stalnemu preigravanju v kazenskem prostoru Alu- minija, ni uspelo rezultata izenačiti vse do 43. minute, ko je Ladinek neubran- ljivo streljal v desni zgornji kot šest- najsterec, — Rezultat polčasa 1:1. V začetku drugega polčasa je nastalo vprašanje, kdo bo vzdržal, kdo bo bolj- še streljal, kdo bo boljši v obrambi. Drava, ki jo je nenehno vzpodbujala, več kot polovica gledalcev, je prešla v napad, potisnila Aluminij v obrambo in že v osmi minuti je Goričan dosegel drugi gol za Dravo po krivdi ožje obrambe Aluminija, ki je pustila levo krilo nemoteno v kazenskem prostoru. Po tem golu je hotel Aluminij na vsak način izenačiti, zavedajoč se, če izgubi, mu gredo »po vodi« dragocene točke z domačega igrišča, Drava je nekoliko po- pustila, nakar je Aluminij prešel v na- pad, vendar je bila obramba na mestu in z njeno pomočjo je Herceg v 25. mi- nuti dosegel tretji gol in s tem že sigurno zmago. Sedaj je igra postala enako- vredna, vendar s pogostejšimi napadi Aluminija, ki je hotel izboljšati rezultat. Obramba Drave je odbila vse poizkuse Aluminija, da prodre Dravine vrste in doseže gol. Drava je danes zopet prikazala izredno lepo igro. Moštvo je sijajno igralo kol celota, saj je prevladovalo na igrišču nad 60 minut in je zmaga popolnoma zaslužena. Napad je bil nekoliko slabši od obrambe, ki nima dobrega strelca. Sodil je objektivno in dobro mg. Boži- čev iz Maribora. —ik DRAVA (ml.-Ptuj) : MURA (ml. Sobota) 1:0 (1:0) Ptuj, 27. aprila 1952 Na Dravinem igrišču sta te danes sre- čali v prvenstveni nogometni tekmi mla- dinski moštvi Mure iz Murske Sobote xn Drave. Podleči so morali vztrajnejši gostje proti borbenejšim domačinom. — Zmagali so Ptujčani z minimalnim rezul- tatom 1:0, Ze v pričetku tekme «o Ptujski mla- dinci pritisnili in v 13. minuti je Modri- njak izsilil avtogol. Igra je postajala vse živahnejša in prenašana iz enega polja na drugo. V drugem polčasu so hoteli gostje na vsak način izenačiti, kar pa jim ni uspelo predvsem zaradi odlične obrambe ptujskih mladincev. Posebno sta se izkazala v obrambi vratar Vidovič in ožja obramba, v napadu pa Modri- njak in Kovač C. —ik ŽELIMO DISCIPLINIRANE IGRALCE NA NAŠIH IGRIŠČIH Nogometna tekma »Kovinar« (štore) in »Aluminij« (Strnišče) v Storah je bila vse drugo kot prvenstvena nogometna ^ tekma. 2e sam prihod v Store je bil slab, ^ kajti bilo ni nobenega, ki bi bil sprejel igralce »Aluminija«. Po končani tekmi so prosili za fed in obveze, kar pa ni- . so mogli dobiti. : Po prvih udarcih se je videlo, da bo igra ostra in surova, »Kovinar« je ostro napadal, toda ne žogo. temveč igralce ■ »Aluminija«. K temu so jih pridno bo- ] drili domači navijači s klici: »Udari svinje«, »Strniške žabe« itd. Sodnika «o sramotili tako, da je bil primoran igro - ustaviti, da se pritoži službujočemu, ki 1. se pa na njegov poziv ni odzval. Igralci ' »Kovinarja« so začeli še bolj surovo igro, v kateri so se posebno odlikovale ^ štev.*!!, 8, 2. Ko je žoga padla po kriv- i V Zavrču sc pripravljajo tudi s pionirji aa proslavo ;i Praznika dela Pionirska organizacija v Zavrču se z ® vso vnemo pripravlja na proslavo 1. maja. Na tej proslavi bodo nastopili ^ pionirji in pionirke z rajanjem, petjem in prostimi vajami. Nastopu 1. maja bo sledil svečani nastop na Titov rojstni dan, ko bo v Cirkulanah krajevni mla- dinski festival. IZUD Zavrč se pripravlja na 1. maj z si veseloigro »Zakonci stavkajo«, ki jo re- 2 žira Potočnik Ivan, brigadir iz Hra- stovca. di itev. 11, je sodnik dal znak, toda Jl 11 ni hotel dati žoge »Aluminiju«, t« več jo je namerno vrgel gledalcu v jj vo. Gledalci iz Strnišča so protestir, Igralec »Kovinarja« je bil več kot n sramen. Igralec »Aluminija«, tov. K^ ra, je vodil žogo. Nasproti mu je prjj štev. 2 »Kovinarja«. Oba sta pa^ Stev. 2 je bil hitrejši, skočil na tov. \ čera in ga s pestjo udaril po obru da mu je presekal zgornjo čeljust. Tu sem samo delno popisal igro, bilo je dosti izgredov. Ne vem, ali p, hajajo časopisi v Store in ali se jih to čita. Koliko je bilo že pisanega o t disciplini igralcev in gledalcev. Kaj | igralci »Kovinarja« in nedisciplinitj navijači dosegli za Store? Upamo, da bo odbor sam obračunal takimi igralci. Ostale prijatelje le igre pa pozivamo, da sami odstrani razgrajače in vročekrvneže, ki kvari ugled klubu in kraju, | »Aluminij« ni v tej igri pokazal, ki se je od njega pričakovalo, saj ^ so ^ tekmo igrali od odigranih najslabk Sodnik tov. Hajsinger iz Celja je bil ob jektiven in je imel težko nalogo. Tekma se je končala s 3:1 za »Kovi narja«. ""Di ^ ŠAH I ŠAHOVSKI BRZOTURNIR NA GIMNAZIJI Dijaki ptujske gimnazije so priredi! šahovski brzoturnir za mesec aprii Igralcev je bilo malo, kar ni razveselji' vo; saj je prejšnja leta vedno sodelo- valo več kot 20 igralcev. Turnir je do- bro vodil tov. Zunec Jože. Lestvica it sledeča: 1. Maurič Franc (5. razr.) 7,5 točk, 2. Zunec Jože (6, razr.) 7,0 točk, 3. Kova« Ciril (4. 6,5 točki' 4. Bohak Ivan (6, raz.) 6,0 točk, 5. Vricl Teodor (2, razr.) 5,0 točk, 6. Potočnik Slavko (6. razr.) 4,5 toifc 7. Kovač Andrej (6. razr.) 3,5 točk, 8. Ivanuša Stanko (6. razr.) 3,0 točke 9. Vricl Ivan (3. razr.) 2,0 točki, 10. Meliva Bojan (2. razr.) 0,0 točk. Izven konkurence pa je osvojil prvi mesto Osterman Milan, ki je dosegel točk od 9 možnih. Nekaj o tenisu v Ptuju Ptuj ima že staro teniško tradicijo 5aj so bila pred leti uporabna za igra nje kar štiri, igrišča in so bili naši igral ri znani po vsem mariborskem okrožju Posebno so gojili tenis v Ptuju pre< okupacijo in še pozneje vse do 1948. le- ta, ko je ptujski teniški klub premagal Kladivarja Iz Celja in s tem dožive svoj največji uspeh. Ker pa so Di!i igralci po večini osmošolci iz ptujslf« gimnazije in so po mattiri odšli v LjuO" Ijano, Je tenis v Ptuju popolnoma i«' mrl. Igrišča so polagoma razpadla radi vremenskih neprilik in ker ji/ nikdo vzdrževal. Le poleti Je tu pa tal igralo nekaj igralcev, ki pa sploh nis imeli dobre mreže, ampak še staro i raztrgano iz časov okupacije. Najboli igrišče je v Ljudskem vrtu, kjer so k« trije dobri tereni za igro. Popraviti t morali samo kabino, zunanjo mrežo, tlačili igrišče in ga posipati z ugaski. Mladi igralci so sklenili, da ne bod« pustili dalje propadati igrišča. Zope' bodo trenirali, popravili vse poškodb« piedvsem na igrišču v Ljudskem Ostala igrišča bodo morali zaenkrat P«' stiti v tem klavrnem stanju, ker nioij' jo finančnih sredstev, pač pa se bodj združili s SD Dravo v Ptuju, z edin" ustanovo, ki bo gojila vse panoge špor- ta, predvsem pa nogomet, rokomet ^ odbojko. Novo vodstvo SD Drave ^ poskušalo popraviti napake starci vodstva, ki ni imelo za noben dnj šport smisla kot za nogomet. Ptujča imamo precej mladih nadarjenih teni- ških igralcev, ki kemaj čakajo, da ^ trenirali in merili svoje znanje; nato T" tekmovali tudi z drugimi klubi. Igralci bodo poskušali čimveč sarj popraviti, vendar prosl'o vse ljubitel tenisa, da jim priskočijo na pomoj Igrišče v Ljudskem vrtu bodo pri''^- popravljati v začetku maja in ea nam®' ravaio popraviti do konca šolskega ta. Upajo, da se bodo ljubitelji tenisa J Ptuju polnoštevilno odzvali in pom«''^' —ik* _ ^^ Slamorernico na ro^ni pogon prodal'"' Naslov v unravl lista. ___^ Hišo in skladišče v Ptuju prodam. slov v upravt lista, __^ Opozariam v«5akogar, zlasti pa Habj'' nič Antona iz Lancove vasi, ki bi ^^ širjal o meni lažne trditve glede o veznic Ljudskega posojila, da ga predal sodišču zaradi klevetanja. Hentak Jože, Ptuj. Ptuj, 1. maja 1">52 • I i v, . K ] i L D In 1 K« Stran 5 Stran 6 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 1. maja 1952 pttil, 1- maj* 1952 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 7 Stran 8 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 1. maja 1952